bila trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek 11 tO 0b 4. uri popoldne ter stane po poŠti * j]i v Gorici na dom poSiljana: vse loto ........1b K *¦ ...........tO » i ;t..........5 t „;*.nt' številke stunojo 10 vin. '** 'sO C A" >ina naslednjo izrsdns priloge: Ob no-¦ "j „Kaiipot po GorUkem in G^i$Canakeni,L;i^? :""'t jo ijubijani in kranjskih mestih", dalje dva. ;.tr. v »Goriški Tiskarni« A. GabršCek p ur0{iia brci doposlane naročnine se ne oziramo aela»i in poslanice se računijo po Petit-vrstafi^če" . i-lrat 1*> v, 2-krat 14 v, 3-krat' 12 v Vsaka * Večkrat po do^odbi. Večje črke po prostoru. — ¦.-¦. t'j.'!:e in spisi v uredniškem dela 30 v vrsta. Za ", ^ vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. •*' ' ' Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan K V Gorici, v četrtek dne 29. avgusta 1907. Tečaj XXXVII. Vse za narod, Bvobodo in napredek!« Uredništvo se nahaja v Gospos i nlioi St. 7 v Gorici v I. nachti Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJ p r a v n i S t v o se nahaja v Gosposki ulici §t. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plaCatt ioco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredtiitvu. NaroSnina, reklamacije in druge reci, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravntStvu. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsa-petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Schvvarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališcu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-t kopaliScni ulici,!. Matiussi v ulici Formica, I. Hovansk. v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakariu LavrenSifi • na trgu della Casorina.._.__ avčič v Gorici. Tatofon it. 83. — »Gor. Tiskarna« A.NjfebrSčck (odgov. J. Fabčič) tiaka in zal. ^odarska in socijalno -politična akcija vlade za Primorsko. [ako akcijo smo omenili v posebnem l^;,,, Goriški deželni odbor je poslal v tej r- s p o ni e n i c o na Njegovo P r e ~ j«t>nost gospoda ministorskega .{tednika na Dunaju, Spomenica se glasi: V piogramnem govoru, ki ga je imela lev/, v poslanski zbornici dne 18, julija i-ta, je omenjena akcija, ki jo je visoka s a« pričela izvajati v svrho, da bi uspešno -„ya!a s pozitivno državno podporo tistim :j. ihviave, ki so v gospodarskem razvoju .aH, pomagala na načiu, da bi dovedla /:;o prebivalstvo do boljšega gospodarskega v„:ijiiliioga staliSČa. V. Prevz. je nadalje zagotovila, da je .r^ljvuu pričeti z nalično akcijo tudi na ior.-iki'm iu na južnem Tirolskem, kjer je t.ko ljudstvo vredno vse podpore; V. Prevz. : i ii omenila, da je taka politika praktič-., ijhjmstanja dolžnost države, katera mora ; pri določitvi pomožne akcije realizirati iti pravičnosti. Podpisani deželni odbor, ki se je zlasti .iiujom šestletju mnogokrat zatekel k visoki :* v svrho podelitve podpore za zadeve, jiiL-ra namen je izboljšati gospodarske in \i*j> razmere naše uboge dežele, pozdravlja .' u-^jeni akcijo, katera se izvrši, kakor je lila V. 1'revz., tudi v naši pokneženi ršMnl Iteželui odbor ne dvomi na tem, da thokft vlada v obče, zlasti pa V. Prevz., ;:i>tojui deželni politični oblasti obveščeni ¦.-»ebah naše dežele in o najboljšem na-. po katerem ima država postopati, da bode ~a uspešno pomagati, kakor je njen namen. Istotako je deželni odbor prepričan, da V Prevz imeti neposredno, predno se ••? i..r:evati projektirana generozna akcija, -ijvK' mogoče natančen razpregled po-:; razmer in nnjnih potreb naše pokne-• gotovine, razpregled, ki ga sestav, ^a-vraviiu oblast, katere upravna akcija, ki taiii^n ohraniti in povzdigniti gospodarske in moralne vire dežele, zasleduje isto pot, kakor nalična akcija visoke vlade. Z ozirom na to se počaščuje podpisani deželni odbor opozoriti V. Prevz. na spodaj obrazložene točke. V obče: Poknežena grofovina Goriško-Gradiščan-ska bi mogla dajati vsled svojega milega ob-nebja in zelo rodovitne zemlje — ako bi se izkoriščala slednja na način, ki se je uvedel že pred davnim časom na Francoskem, v Italiji in v drugih državah — kvantitativno štirikrat več pridelka, nego slednja do sedaj; kvalitativno pa bi mogel ta pridelek uspešno tekmovati z vsemi najboljšimi pridelki, ki zavzemajo na svetovnih trgih prvo mesto. Žal, da je bila naša dežela do najnovejšega Časa — (brezpomembno bi bilo iskati danes vzroka) — brez inicijativ, brez denarne pomoči; in ta dežela, prepuščena svojim neznatnim in primitivnim virom, je životarila in bila je, kar se tiče modernega gospodarskega napredka, zapostavljena celo za tistimi deželami, katerih naravni viri so dokaj manjši od virov, ki jih nudi naša dežela. Kmetijstvo ni napredovalo, sadjereja je izginjevala; trtorejo je uničila trtna uš, živinoreja je malo po malem propadala; trgovina z vinom je bila hudo oškodovana radi velike konkurence, ki je nastala najprej vsled uvažanja vina, potem pa vsled izdelovanja umetnega vina; številni vodni toki, ki so za vsako drugo deželo vir bogastva, so pri nas nesreča brez konca in kraja, ker sploh niso, ali pa slabo uravnaoi, vsled česar opustošajo vsako toliko obrežne vasi, odvažajo živino in hišne oprave, prete prebivalstvu in izpremin-jajo rodovitna polja in lepe vinograde v puščave, pokrite z gruščem; v nižini pa zastajajo vode* na poplavljenih zemljiščih, vsled česar se razširjata malarija in pelagra. Ako se prištejeti temu še toča in suša, kateri obiskujeta našo deželo že nekaj let zaporedoma, in ako se upošteva tudi davčna bremena (državne, deželne, občinske, cestne, šolske naklade), ki teže obubožano prebivalstvo, postane slika razmer poknežene grofo-vine Goriško-Gradiščanske skoraj popolna. Pri uspešni pomoči s pozitivno državno zlasti pa kraške občine, in to z izdatno državno podporo (kaker se je izrazila V. Prvz.) našla ' nnrfnnrA bode visoka vlada mnogo lepih že pripravljenih inicijativ, ki sta jih dala deželni zbor in odbor in katere je treba le podpreti z izdatno materij*^ in moralno državno podporo v svrho, da S3 zajamči popoln uspeh. Da se doseže zgoraj omenjeni namen, dovoljuje si podpisani deželni odbor opozoriti visoko vlado tudi na druge inicijativ^ ki spadajo večinoma v njen delokrog. Govedoreja. Pred kratkim, ko sta izredna suša in večkratna toča uničili v raznih krajih naše dežele vse poljske pridelke, kakor grozdje in krmo, začel je deželni odbor —¦ 'ki je bil v skrbeh, da bi bilo prebivalstvo vsled teh katastrof primorauo prodati svojo živino — razdeljevati v prizadetih krajih semena krmskih rastlin (in to brezplačno) in je pri tej priliki izdal navodila in pouke, kako naj ravnajo poljedelci s semenom. Do lega ukrepa je napotila deželni odbor tudi okoliščina, da se ima uveljaviti zakon z dne 13. maja 190.'). .dež. zak. štev. 24., ki zadeva izboljšanje govedoreje, in da je napovedana za prihodnjo jesen nova razstava goveda, dočim se izvršujejo zadnji ukrepi v svrho ustanovitve po zakonu določenih občinskih postaj za spuščanje bikov. Izvršitev naloga, katero nalaga ta zakon občinam in deželni upravi v svrho izboljšanja goveje živine, zahteva višjih denarnih žrtev, nego jih iste morejo prenašati; tu je torej neobhodno potrebno, da priskoči vlada z izdatno denarno podporo na pomoč. V tesni zvezi z govedorejo je naprava umetnih travnikov, izboljšanje kraških pašnikov in planšarstva v svrho, da se zagotovi zadostna množina krme za vse letne čase, kajti ista je predpogoj, da se govedoreja uspešno povzdigne. Za razne, ravno omenjene ukrepe je podelil dežel?' sbor podpore iz deželnega zaloga in je izposloval od visoke vlade uspešno sodelovanje. Iz zdravstvenih ozirov v prvi vrsti in z gospodarske strani — ako se upošteva pospeševanje govedoreje — v drugi vrsti je nujno potrebno, da se preskrbe z vodo vse, podporo. Mnogo označenih ukrepov se bode pospešilo z osušitvijo močvirij v nižini, na ko-baridskem polju in v lijaški dolini. Za večino omenjenih osuševanj je podelil deželni zbor brez obotavljanja podpore iz deželnega zaloga in le od generoznosti visoke vlade je odvisno, da pride prebivalstvo čim prej do dobrot, ki si jih nadeja od više navedenih naprav. Važna za preskrbitev krme je tudi zadeva o umetnem gnojenju, in tu je treba računati na pomoč javnih činiteljev in zlasti c. kr. vlade, da se bode ta koristna akcija razširila med ljudstvom; treba je tudi urediti trgovino z gnojili. V tem pogledu jo podpisani deželni odbor vsled naročila deželnega zbora sporazumno z deželnimi odbori drugih kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, že ukrenil, česar treba, da biviBOka vlada predložila poslanski zbornici že v prihodnjem zasedanju zakonski načrt o nadzorstvu nad trgovino z umetnimi gnojili. Ker je popisani deželni odbor po svojih kmetijskih organih v vedni stiki z občinami naše dežele, skuša pripraviti kmetovalce do izboljšanja živinskih hlevov, kar je bistven predpogoj dobro govedoreje. Označeno izboljševanje bode brez dvoma v veliki meri pospešila ustanovitev deželne zavarovalnice goveje živine, glede katere se istotako pričakuje modro sodelovanje c. kr. vlade. Mlekarska obrt, ki se v naši deželi polagoma razvija, nudi c. kr. vladi hvaležno polje za izvrševanje projektirane pomožne akcije in uspehi bodo tem sijajnejši, čim večja bode državna pomoč in čim popolnejša bode akcija v izboljšanje planinskih, kraških in umetnih pašnikov. Za prešičjerejo je visoki deželni zbor na predlog podpisanega deželnega odbora že preudaril v proračunu za tekoče leto primerno svoto v svrho, da bi dobili kmetovalci na podlagi moderne in racijonalne prešičjereje nov vir dohodkov. Potrebno je, da ustanovi c. kr. vlada primerno živinozdravniSko službo, [Dvajset let pozneje. Nadaljevanje ^„Treh mušketirjev". = Francoski spisal: Ba= ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) — Ah! nadaljuje Athos, ubogi abbe ni bil svet ^'ož, in, kakor sem že rekel, Marija Michon je 4 oboževanja vredna ženska. — Gospod, vsklikne vojvodinja ter prime Athosa 'oko, povejte mi takoj, kako veste vse te podrobni, drugače pokličem iz avguštinskega samostana j-eI»haf da izženemo iz vas hudiča. Athos se začne smejati. — Nič ni lažje nego to, milostna. Neki vitez, ki °il sam pooblaščen z važno nalogo, je bil prišel |:^o uro pred vami prjsit gostoljubnosti v farovž, li*:*lc.6r v trenutku, ko je zapuščal župnik, ki so ga '-¦ali k umirajočemu, ne le hišo, temveč tudi vasico ** Ceip noč. In tako je ta sveti mož, poln zaupanja tVoiega gosta, ki je bil pa sicer kavaiir, odstopil ^i hišo, večerjo in spalnico. Marija Michon je prišla rel prosit prenočišča župnikovega gosta, in ne žup- !Ka aamega. r>,!X r~ In ta kavaiir, ta gost, ta plemenitaš, ki je bil Pr,Sel Pred njo? ¦ st rSem bij ^az' gr°f La i?er°'pravi Atnos'vstane 0 a ter so spoštljivo prikloni gospe Chevreuse. Vojvodinja je bila trenutek kakor otrpla, potem j pa se je glasno zasmejala. — Ah! na mojo vero, je vskliknila, človek se mora smejati; in Marija Michon je zadela bolje nego je pričakovala. Sedite, dragi grof, in nadaljujte svojo povest. - — Seduj se pa moram obdolžiti, milostna. Rekel sem vam Že, da sem tudi jaz potoval z važno nalogo. S prvim svitom sem zapustil sobo, tiho, da ne bi vzbudil svojega dražestnega tovariša. V prvi sobi pa je spala, glavo vzvrnjeno na naslanjač, spremljevalka, vredna v vsakem oziru svoje gospe. Njen ljubki obrazek me je iznenadil; približal sem se jej ter spoznal ono malo Ketty, ki jo je bil naš prijatelj Aramis spravil v Marijino družbo. In tako sem zvedel, da je bila moja dražestna popotnica.... — Marija Michon! vsklikne gospa Chevreuse. — Marija Michon, ponovi Athos. Tedaj sem zapustil hišo, šel sem v hlev, našel tam svojega konja že osedlanega, lakaja pripravljenega in odšla sva. — In niste prišli nikdar več v ono vas? vpraša gospa Chevreuse. — Jedno leto pozneje, milostna. — No, in ?... — No, obiskat/ sem hotel dobrega župnika. Dobil sem ga vsega vtopljenega v dogodek, o katerem ni ničesar razumel. Osem dnij poprej je bil dobil v zibelki Čvrstega dečka, starega kake tri mesece. V zibelki pa je bila tudi z zlatniki napolnjena denarnica in pisemce s temi-le priprostimi besedami: 11. oktobra 1633. — To je bil dan onega čudnega dogodka, pravi gospa Chevreuse. — Da, toda on ni vedel ničesar; vedel je samo, da je prebil tisto noč poleg umirajočega, kajti Marija Michon je odšla iz župnišča, Še predno se je bil vrnil. __ Saj veste, gospod, da je dala Marija Michon, ko se je vrnila leta 1643. na Francozko, takoj poizvedovati po tem detetu; zakaj dokler je bila ubežnica, ga ni mogla imeti pri sebi; ko se je pa vrnila v Pariz, ga je hotela vzgajati poleg sebe. — In kaj ji je dejal župnik ? vpraša Athos. — Da ga je neki gospod, katerega ni poznal, vzel k sebi ter vzel nase vso odgovornost za otrokovo bodočnost. — To je bilo res. — Ah! sedaj razumem; Tisti gospod ste bili vi, njegov oče! — Pet! ne govorite tako glasno, milostna: on je tukaj. — On je tu! vsklikne gospa Chevreuse ter vstane burno s sedeža; on je tu, moj sin, sin Marije Michon! Takoj ga hočem videti! — Pomnite, milostna, da ne pozna ni očeta ni matere, jo prekine Athos. — čuvali ste to skrivnost, in sedaj ste mi ga privedli sem, da me tako neizmerno osrečite. Oh, hvala vam, gospod, hvala! vsklikne gospa Chevreuse ter ga prime za roko, da bi mu jo poljubila; hvala vam! Vi ste plemenit mož. (Dalje pride.) s čemur bi se popolnila označena akcija, katere namen bi bil povzdigniti govedorejo v naši deželi do tiste riopinje, ki jo zahtevajo naravni pogoji v naši deželi in delavna nrav prebivalstva. (Pride še.) DOPISI. iz Tomaja. — Dopis v št. 70. lista »Gorica" pod istim naslovom, ki brani — ali bolje blati — učitelja Kenda, je resnično plod najnesramnejše surovosti. Čudim se listu, ki je namenjen ljudstvu v izobrazbo, da sprejme tako podlost. Tega je menda zmožna le „Goricatt, kedar brani čast in slavo svojih pripadnikov. Le nerad, ker mi je čas predrag, da bi se pečal z našim veleznačajnim učiteljem Kenda, sem se odločil pojasniti resnico cele stvari. Že par tednov sem se piše zdaj v nSočia zdaj v »Gorici* iz Tomaja in. hva-lisa ter graja učitelja Kenda. Današnji dopisnik se je zagnal s svojo pristno in le v predale „Gorieea spadajočo surovostjo v dopisnike „Sočea in prišteva ubogi tudi mene vmes. Slavno uredništvo »Soče8 mi blagovoli potrditi, da ni bilo iz Tomaja niti enega mojega dopisa. (Potrjujemo. Uredn. „SočeB). Surovemu dopisniku bodem odgovarjal, če ima toli značajnosti in se podpiše s polnim imenom. Advokatov ima Kenda res dosti v Tomaju, včasih je morda črno oblečeni rdeče-lični maliček, drugič zopet morda dolgi in dolgoletni sovražnik neizprosni učiteljev. Toda hrbet urednika jih skriva in hoče likdo odgovora, naj javno pove, kdo da je in odgovorim n. - naj si mi bo tudi lastni brat. Za danes le Kenda! Ime nesrečnega spomina. Prišel je pred letom v Tomaj krotak in ponižen, da mu je ponižnosti celo glava sklonila naprej in hrbet se privzdignil. Toda leto je minulo. Glavo je dvignil naš veliki mož in čakamo le, da še hrbet vzravna, potem gorje Vam Tomajci, ki niste klerikalci od nog do glave. In vendar si prišel, Ferd. Kenda, v Tomaj in si dajal upanja mnogo, kazal si se napredno mislečega (morda samo meni in nekaterim enako mislečim, ne vem) in podjetnega za delo. Pozdravil sem Te veselo. Prišle so nenadoma, kot Tvoj>; spreobrnitev, volitve. Kenda učitelj je agitiral za dr. Laharnarja, Česar mu ne zamerim. Toda delovanje njegovo po volitvah, to naj očrtam v kratkih črtah. To delovanje ni delo moža, ki bi se morda še sam prišteval inteligenci in ni vredno niti Tebe, ko vem, da Ti je značajnost deveta briga. Zopet in zopet naše bralno društvo. Tukaj je naše središče. Srečno smo imeli občni, zbor lanskega leta in ste zvolili učitelja Kenda za predsednika. Stari predsednik je odklonil sam svoje mesto. Zvoljen sem bil, dasi nenavzoč, preglednikom. Prišlo je življenje v društvo, nov pevski zbor pod vodstvom ml. Sonca je oživel, pravila so se premenjala, žal samo za predsednika Kenda, ker jih skrbno hrani v svojem privatnem stanovanju, a v društveni sobi vise le stara, neveljavna pravila. Tako tudi imenik udov je le pri Kendi. Zima je minula. Bližal se je Petrov praznik. Naša kaša je bila prazna. Čast našim mladim fantom, da so pričeli siliti, da napravi društvo na Petra in Pavla dan ples v svojo korist. Volitve so bile svršene. Pričel se je kazati naš Kenda. Prva osveta na napredne volilce: marš iz odbora — tu gospodaril bom jaz 1 In Kenda je dosegel. Mladih fantov je bilo večina in tej večini se je moralo društvo vkloniti. To si dobro vedel zakuhati, Kenda, in zvedel sem za to prepozno, bilo je le še to možno, da sem Ti pomagal do zmage,,da rešimo obstanek društva. Ti, ki si bil na rednem občnem zboru proti izvolitvi mladih v odbor, ker si imel iz Kazelj skušnjo za seboj, si bil na izv. obč. zboru v maju z njimi zadovoljen in vesel. Predlagal sem sam novi odbor, dasi nerad, saj sem sam odklonil vsak mandat, le zato, da ne izstopijo mladi in ne gre društvo zopet spat. Na tem izvanr. občnem zboru smo enoglasno sklenili, in tako seje tudi v javnost pisalo — da bo ves čisti dobiček namenjen ustanovitvi javne ljudske knjižnice v Tomaju. Ker sem to idejo bil že jeseni na red. občn. zboru sprožil, a je lepo mirno spala, sem predlagal sedaj, naj se izvoli knjižnični odsek. Zvolil se je, obstoječ iz g. kaplana in g. Rožeta in mene, ne da bi se drugega določilo, kakor da ima odsek pravico določevati knjige za knjižnico in sploh skrbeti, da se ustanovi že enkrat. In plesali smo ter zaplesali dosti, saj je bilo za dober namen, Minilo je pa potem že par mesecev, ne da bi bil dobil od odbora, recte Kende, obvestila c izidu in dobičku plesa. Postopil sem se iu drznil njih vhoko glavo Kende pismeno poprašati. Pisal sem dne 13. julija 1907. v imenu odseka in le pomotoma, ker ni bilo kaplana doma, ko sem poslal sopodpisat, je dobil Kenda moje pismo v roke. Pismo je bilo nezalepljeno in bi lahko sklepal, da ni še njemu namenjeno. Glasi se: Slavni odbor t Podpisani odsek za ustanovitev društvene knjižnice si usoja prositi pojasnila in obvestitve o izidu in materijelnem uspehu prireditve plesa 28. in 29. m. m. Obenem naj se odseku naznani, kje je čisti dobiček, da ve kam se obračati z računi za knjige. Spošto-vaje F, Č. (Prostor za podpise drugih dveh gg. soudov odseka.) Prašal sem to zato, ker se je govorilo nekaj o dvesto kronah dobička in o naloženju 100 kron v hranilnici za baje neki izlet in vince sladko. Dopisnik v neki prejšni št. »Gorice" je kot zagovornik Kende, (morda je ta zagovornik oni »primojdušnik" od torkovega večera, ki je kakor so trdili zlobni jeziki zgubil v sladki ginjenosti nekaj karakterističnega zase in M ni vedel drugega povedati, kakor »permejduš", da je Kenda fejst fant, nekje ob cesti po noči) potrdil govorico o denarju. Odgovor ni izostal. Glasi se: Tomaj 14. mal. srpana 1907. Gospodu T. Č., Tomaj. Ker se mi Vaša zahteva zdi skrajno predrzna in po društvenih pravilih in sklepih popolnoma neutemeljena, Vam vračam list s sledečim pojasnilom: Na izvan-rednem obč. zboru je bil izvoljen književni odsek, ki ima: 1.Dolžnost, pregledovati knjige, ki imajo priti v društveno knjižnica; 2. pravico, odboru predlagati in nasvetovati, kakšne knjige naj si društvo nabavi. Drugih pravic in dolžnosti nima. Vi pa zahtevate denar itd. in to v imenu književnega odseka, podpisan ste pa sam (da, ker je prišlo pismo prezgodaj v neprave roke, op. moja) znamenje, da druga dva uda poznata in se spominjata naložene naloge, to je pravic in dolžnosti, katere jim je podelil izv. obč. zbor. Vi ste pa menda kakor se vidi to že pozabili in si sedaj prilastujete vse mogoče in nemogoče pravice z vsakovrstnimi zahtevami. § 12 dr. pravil se glasi: Društvo vodi in upravlja odbor in § 16: Blagajnik ima s porazumom predsednikovim izdajati denar. Da pa bi društvo vodil in upravljal in trosil ali ukazal trositi denar ud za književnega odseka po svoji volji, (kaj pa sklep obč. zbora?) tega ni v pravilih in se tudi zgodilo ne bode. Kar se tiče knjižnice, počakajte še nekaj časa, da se dobi omara in v kratkem Vas odbor že povabi na delo, ko pridejo že naročene knjige in se zberejo skupaj knjige od nekaterih oseb meni obljubljene, da jih pregledate. Bralno pevsko društvo Tomaj, Kenda, preds., m. p. Res logičen je mož debelohrbtni l Bom li naročene, za knjižnico kupljene knjige pregledoval, Če imajo vse strani, ali če so razrezane ? Odgovori, Ferd. Kenda f Torej tako. In vendar sem čakal. Omara stoji prazna že v čitalnici, Kenda se je povrnil že z letovišča, a vabila na delo in naročenih knjig le ni. Zavlačevanje od strani učitelja me je ujezilo. Pozval sem ga zopet v spomenici prejšnji teden, naj se ali loti dela ali pa, ker ovira delo, odstopi. Odgovor sem zopet dobil. Glasi se: Vsled enoglasnega sklepa odb. seje naznanjam Vam, da ste izključeni iz društva. Kenda m. p. Tako! tudi dobro. Silil sem k delu, ali da se ohrani lenobo, ste me izključili. Čuden pomen ima tu beseda »enoglasen!" Odbornikov štiri sem prašal in vsak mi je rekel, da nisem niti izključen. Kdo laže ?!' Ali je enoglasen le glas enega t. j. Kende. Toliko, za sedaj. In vnovič poživljam javno Tebe, Ferd. Kenda, da ali delaj v smislu sklepa občnega zbora, ali pa odloži mesto, na katerem le oviraš delo. Lahko se ljudstvo slepi, da ni potreba denarja za knjižnico, da dobimo knjige vse zastonj itd. Meni je pa ravno isti Ferd. Kenda prepovedal prositi kot udu knjiž. odseka za podporo za ustanovitev knjižnice. Ali mar misli Ferd. Kenda, da bo knjižnica že ako bo tam samo par knjig družbe Mohorjeve, odgovarjala namenu. Morda diši kaplanu in učitelju, da ni njih mišljenje v odseku v večini zastopano. Zato morda moja izključitev. Toliko za danes, hočeš li še več, le naprej. Povem lahko po slovensko, da se ne bojim ne obljubljenih biografij ne fotografij dopisnika v zadnji »Gorici", ki Te zagovarja. Slednji čas je že, da neham za danes samo. Odgovarjal bodem le na podpisane dopise. Kenda, da me poznaš! Filip Čeme, pravnik. Domače in razne nouice. OSIDM vesti, — Dvorni tajnik pri najvišji sodniji dr. Anton P o v š i L je imenovan deželnosoduim svetnikom pri trgovski in pomorski sodniji v Trstu. Dr. Alfonz S e rj un je imenovan c. kr. sanitetnim asistentom. Širina kflSI. — Včeraj je umrla v Ljubljani pri svojcih g.čna Antonija Reisner, c. kr. poštna oficijantinja, ki je službovala na zadnje v Pulju. Tam se je je lotila bolezen, neizprosna snšica, kateri je po večmesečnem trpljenju končno podlegla. Pokojnica je službovala pred nekaj leti v »Goriški tiskarni* ter bila dobra pevka v našem »pevskem in glasbenem društvu1". Potem se je vrnila v poštno službo, službovala na raznih krajih, končno bila imenovana za Pulj. Bila je dobra in vestna uradnica ter živahna družabnica. Kot zavedna Slovenka je nabrala v Pulju večji znesek za Gregorčičev spomenik. — V svojem kratkem življenju je pretrpela mnogo udarcev usode -— sedaj pa je našla v smrti mir, katerega je zaman iskala na svetu.... Proslava 25-letalce »Delavskega podpornega ¦"rešiva" I Trst« Odložena. — Redarstveno ravnateljstvo v Trstu je zabranilo obhod z razvitimi zastavami m s sokolsko godbo iz društvenih prostorov do sv. Ivana. Proslava, določena za 1. dan septembra, je odložena na nedoločen čas. — Redarstvc je zabranilo obhod baje v prvi vrsti radi grožnje v »Lavora-toru", torej v glasilu socijalne demokracije. Tej se je zahvaliti omejitev svobode za Slovence od strani redarstvene oblasti. — Pri nedeljski slavnosti je bilo le par barab, neznatno število, ki so delali zgago. Za prihodnjo nedeljo pa so hoteli aranžirati najbrže cel napad na Slovence. — Zob za zob! Ker je Slovencem prepovedan obhod, tudi Lahom v bodoče ne sme biti več dovoljena nobena taka slavnost. Slovenci to kaj lahko preprečijo. Telovadno društvo »Prvaškl Sokol" je izvolilo na letnem občnem zboru sledeči odbor: br. dr, Josip Faganel, starosta; br. Josip Mozetič, podstarosta; br. Jakob Z o r n, tajnik; br. Vinko Tuš ar, blagajnik; br. Jakob Gre-gorič, Anton K oz um ml. in Henrik Fur-1 a n i, odborniki. Dr. Gregorčič sležl — mltro. — Popolnoma so ga potisnili v ozadje. Nikjer ga ni več! ^ Pri ^krščanski zvezi" so dovolili ponižno mestece edino še Gregorčičevi Nežici, — on pa je pozabljen. Ali tudi *• -.a pozabljenost ima zanj svojo dobro st.... Le tako, da se umakne iz sprednjih bojnih vrst, bo mogoče, da postane še kdaj — škof, kar je njegova najpohlev-nejša želja, odkar se je naveličal nehvaležne politike. — Da je bil sklenjen oni nesrečni deželni volilni red, to mu že štejejo v odlično zaslugo. — Tudi novi politični triumvirat Pavletič-Brecelj-Derraastia mu srčno želi mitre, ker s to se ga iznebijo za vselej. Le kadili mu še bodo zaradi lepšega! Za OroiOt S tyjel. — V Gorici smo ustanovili „ D e ž e 1 n o zvezo", ki že deluje. — Šele na to so se zbudili laški mogotci ter tudi hočejo ustanoviti „commissione provineiale" per favorire il movimento dei forestieri. Inicijativo je dala Trgovsko-obrtna zbornica. Kaj vraga ima ta opraviti s tujci? Ali je prav ta zbornica poklicana, da se postavlja v strankarske boje? V torek so sklicali ustanovni zbor. — Došel je tudi dvorni svetnik Attems za politično oblast in dvorni svetnik R e š e t a r za pomorsko vlado. Kako vraga sta došla ta dva poleg? Ko se je ustanovila Že obstoječa „deželna zveza", ju ni bilo! Laški gospodje hočejo uganjati laško politiko in evo, takoj zraven uradne suknje!! Kaj pa bo delala laška »zvezau ? Povemo naprej, da na slovensko zemljo naj ne vtikajo svojih nosov, ker sicer jim bodo ti takoj daljši: v Furlaniji pa nimajo delokroga. Gra-dež ima itak svojo zdraviliško komisiyo! Bodimo kratki: Iz Trgovske zbornice ustanavljajo društvo edino iz sovraštva proti Slovencem, ker so ti že odnesli prvenstvo z „deželno zvezo". — Sicer je pa laž, da hočejo Slovenci biti sami v deželni zvezi. O tem bomo še govorili! Sokolska slavnost v Opatiji. — in zopet se hočemo enkrat združiti! V pravi bratski ljubavi si bodeta podala »Slovonac i Hrvat" roke ter pohitela mnogoštevilno na obale Jadranskega morja, v prekrasno Liburnijo, kjer se bode 1. kimovca slavilo razvitje zastave »Hrvatskega Sokola v Vo-1 os ko m- Opatij i". Pri tej priliki bode l»ni, ta i septembra vsi v i tudi javna telovadba, ljudska veselica in k čala bode ta slavnost z od mladine ilt burno pozdravljenim — plesom. za Ys se dalajo velikanske priprave, da se ne b «!° nobeden cenj. gostov, nevoljen domov Vra» f — Kakor se Čuje, se je doseduj že toliko slovenskih in hrvatskih sokolskih društev r> ¦ javilo, da se bo zdelo, kakor da je to m*!* zlet. — Goste se bode sprejemalo rJa j,' lodvoru v Matuljah in v pristanu v Yolo.%r' — V slučaju slabega vremena se bode slanost vršila v BNarodnem domu" (Sokol; Voloskem. — Torej 1. Opatijo-Volosko! »Gorica", .Primorski list" In volitve t gum odbor za goriško okolico. — iz Gorice; p0 poročilu, ki sta ga »Gorica" in bWuq. \-h. objavila o izidu volitev v cestni odbor za ^ okolico, bi vsakdo sodil, daje na vsej črti 7^ gala klerikalna lista. Temu pa v n^w\ :. tako. Med izvoljenimi so tudi taki, ki s0 odločni nasprotniki klerikalne stranko, kar * najbolje pokazali pri zadnjih državnozbor^iL volitvah, ko niso samo za nasprotne kani;. date glasovali, ampak tudi agitiral i. To miJra biti »Gorici" gotovo znano. Kako uaj >i tur. pošten človek tolmači pisavo „ Goric«''- v t».' obziru ? Ali si pa misli morda „Gori.ra* u ta način pridobiti naklonjenost doti'inkov-Preotročje, presmešno! ^Gorica" in BPrim. list" tudi >m^:n Gabrščekovo prizadevanje, uplivati un k;: volitev. Jaz pa imenujem to prizadevaš -hvalevredno, in služi le v čast g. Giir.r^viu ker se trudi v korist davkoplačevalcev, ks;:; ako je sploh v kateri korporaciji ipu!^ ti-i zbora) potreben radikalen preobrat, j»« «otuv; potreben pri tem cestnem odboru. Na <'cii; ns odbora je mož, ki ne kaže nikake ortlu^.vi in sploh nima sposobnosti za tako me-t... Nekaterim je malo mar, ali se plui-uji- \y odstotkov več ali manj. Nujno potn'!.^ i torej bilo, da bi cestui odbor dobil dru^i načelnika. Pred nedavnim se je popravljala n»-!fi skladovna cesta. Delo se menda ni mlhlo i.% javni dražbi, kar bi bilo edino prav. Vudil ;;& je mož, ki ne razume dosti 0 takih mVli. Iglavci so se slabo plačevali, zato jih je ta:.> le malo, zato pa se je delo vlrklo v e (¦ :;:•> secev, ko bi se bilo lahko dokončalo v t\'u<;i; mesecu. Voditelj dela je bil ta Lu< mioh' dobro plačan, ubogi delavci pa, ki w trik'.' j delali, so komaj za polento dobili. fc;a.. tega je voditelj pošiljal delavce iz dela [•.-svojih privatnih opravilih; tako govore .!;¦.:¦ dobni" jeziki, koliko je na tem ro.-air««. t« vedel že oni, ki je izročil delo. Ni v-» zlato, kar se sveti. DelO 6r02 gla»0. — Najpoprej so (io^i-ko ulice vso razrili, da je ustavljen premet, potem Šele so začeli postavljati ob straneh now plinove cevi. — Ako bi bili najprej y<-.Kavi;; cevi, bi promet še dolgo časa ne bil 1:-'»;nij*-:. -- In tako je najprometuejša ulica \ <>or!. že več tednov zaprta, — in bo m\ /ak». Zato ker na magistratu ni menda nik<>: »r. k: ima glavo na vratu 1 h zopet nI vodo! — V torek /w-»t < 6. so zopet zaprli vodovod. Viežcai^tvo .--opravičeno jezi, ker trpi vedno poniaiijk:*"* vode, ko bi je bilo lahko v izobilju. Wuv'C>: bo zaprt sedaj zvečer kdo vt; koliko ča-a. Na grad vozijo vodo. Tisti, ki jo deli. io>uv-nesramno s tamkajšnjimi Slovenkami. I*nl:in;*v-da vode, še več kot pritiče, Slovenka i1 ne. To je vendar škandal! Poživljamo u'. «-pana, da napravi red. „K«ečka zvoza" za goriško okolico v^ j stopnike posameznih občin iz ajdovskega 1: goriškega okraja na sestanek radi mu-'•"' sena. Tako vabilo bi ne bilo nič napač:.^-1 če bi izšlo od druge strani in ne od ..Kiihhv zveze". Vabilo je natisnjeno v farovčkem li*'-„GoricaB, katera je najbolj lažnjiv litf :'• celem Slovenskem. Psuje in blati, laže inJ~ rekuje ta farovški list, kakor najbolj izprij«* baraba. Kdo more takemu listu še kaj verj^ In kdo more kaj verjeti onim, ki se l'0;1^ jejo najbolj lažnjivega lista pri svojih obljub*--kakor »Kmečka zveza" ? Noben pameten *> vek jim ne verjame nič, zato pa tudi sodnih mož ne bo na tak sestanek, ker dob« vedo, da vsi tisti, ki so šli kedaj klerikalcem na gospodarske limanice, so bili presneto opj. harjeni. Klerikalcem je nabava sena d«?«* briga, samo slepomišiti hočejo na g°si)0d . skera polju, da bi se videlo, kako so gor^ za kmeta. Samo za videz jim jtl? v rei pa delajo le škodo kmetu na gospodah? polji. Kdor noče biti oškodovan -¦ til beži le daleč proč od „zvezarjev", Skrajna lumpaiija. — To, kar uganja „Go- . t i državnim poslancem, g. Alojzijem Lftljem, sega že v skrajne lumparije. Ta \" ^a cunja se drzne sedaj trditi, da g. po- [', ec v zvezi s kmetijskim učiteljem Antonom I ".jekljem v Gorici dela na to, da se prošnje [. n0 vinogradnikov iz okolice in Vipav- %«& ne rešujejo pravočasno... Kaj dela A n- r*a itrekelj, ne vemo, kat>e,pa tite-^ I Xm.a čtreklja, pribijamo, da je taka trditev l^k lumparije i Vzgledni kmetski poslanec | .|0jyj štrekelj da ovira rešitev prošenj vino- i"*adnikov! Ou, ki se tako gorko zavzema fivsodi in vselej za naše vinogradnike! Kako ^ fc,ori leto za letom v prid vinogradnikom | deželnem zboru! On naj bi delal proti ¦¦i-ristim vinogradnikov. Mislimo, da ga ni iseta ne na Krasu ne v Vipavski dolini, ki «verjel taki nesram4_tova^luinp»njil_--:i. s tako podlost piše „Goricaa v številki, y ^ri vabi „ Kmečka zveza za goriško oko- ;d- kmete pod svoje okrilje. Kdo naj se za- ^ k takim izprijenemu, k takim lopovom, takim nesramnim lažnikomV! Kmet, beži .*j tožnikom! Ta je tvoj največji sovražnik. ŠtraMir, župnik v Mhembergu, se je v jpji flGoriciB grozno raztogotil in na koncu ,.:.ega dopisa stavil vprašanje na si, c kr. iisfrtvo, oz. c. kr. o. š. svet, so-li zato po- ^li v riheruberško občino učiteljstvo, da ajska po listih ljudstvo proti župniku, da jvuo traja strogo doižnostne stanovske ukrepe U-aikove, ter da tako spravlja ljudstvo s vlskimi otroki vred v nezaupanje in spor do v.tiika. S tem pozivom končuje Štraucar v -/:'zadevi svoje izjave z upom, da si trezni iteiji vstvarijo sami svojo sodbo gleda riMaberških razmer. — Imenitno se je od- v;ai, uafi ljubi Štrancar! Odkod pa ve, da '.;"Hiborško učiteljstvo hojska po listih V Iz -r.puibcr.Hke občine je res precej dopisov o ;*h potrebnih rečeh, ali v rihemberški občini - tu li polno mož, ki znajo zapisati krepko ¦*m. i'*ttjmoStri pa imajo navado, iskati dotike med učite! jstvom, katero jim ni po tvo pokorno. Kajmoster Štrancar nima no-r.tgi povoda znašati se nad tamkajšnjim ..ttij.-ivotn. Humi pa učiteljstvo radi tega, »>: on udriha po učiteljstvu v farovških jdb. Ali, ako so njemu dovoljena vprašanja a j-o-vetuc oblasti, zakaj bi mi ne stavili ?;.Liii vprašanj na cerkvene oblasti? Zato ¦.s fjTafamo slavni kuezonadSkoftjski ordiua-r;,ii, pošilja li tt» v občine duhovnike le za »\ Lx hujskajo po listih svoje somišljenike *?:u nar. naprednim možem, proti Šoli (glej »..!aj \ IJovcu), proti učiteljem (beri dopise > (.Vrkljanskega), da ne deljujejoza svoj sveti ur^n, ampak za razdirajoče politiko, in da A utrjuje s svojo dolgoletno prakso v tem, j dobo najhujši razgrajači in politikom uaj-3ietar»jfe službe (Vuga, Abrami, mesto da bi ;- take poslalo na težavna mesta, kjer bi jim >v~:;t napori in priprosta, nepreobiina hrana iaiu iztrebili politiko iz glave in iz želodca. * >\u [^zivom končamo tudi mi svojo izjavo - 'revni čitatelji si gotovo vstvarijo sami /j M.;iibo glede marsikatere premestitve du- --::ikuv v tem H>\\, tik pred deželnozbor-*Li volitvami. V Wurzbyr§u si u4i %M seniki* Uirikilcif. - Na toui shodu se sleniU resolucije, da se .•¦vrujf petdesetletnico duhovniškega juhi-¦*.* papeževega z izvanrednim „ Petrovim '--rieus-, 7. romanjem itd. Koliko darujejo ^~. i /a papeža, nas prav nič ne briga, toda ir >e jt; udeležil tega shoda tudi ljubljanski '¦»". kako se že imenuje? aha! Konaveutura ,ri-K >tl da sklepati, da bodo tudi slovenski ^-je dajali za papeža denar. Naj le dajajo, H ^lovnsko ljudstvo je po večini tako bo-**'*• da lahko vzdržuje papeža in njegovo š^mo >, fevojo nerazsodnostjo in nevednostjo !*-¦ : da bi klicali evviva Tittoni. Toda Tit-**i]a m bilo, ker se je peljal čez Poutebo Atleta. ? Po hrl*ew SO napadli klerikalci v »Gorici« jjj ' ^veraja, trgovca v Gorici, kakor da bi * ^ tisti krojač, ki se je oglasil proti ^roja5ki zadrugi«. Klerikalci niso izbirčnim ar M ni, če komu naredijo krivico. Zbe- rejo si jedno osebo pa lop po njej! — G. Poveraj ni pisal onega članka v „Soči" ter ne stoji ž njim v nobeni zyezi. Laiki VlSOkOŠOiCf se zberejo danes proti večeru v Gorici v hotelu »Angelo d' oro". Na dnevnem redu zborovanja je tudi slovensko učiteljišče v Gorici. Če je kaj pameti v teh mladih ljudeh, morajo skleniti le to, da j%nfjmiwM^m4&TsrMQWO iag^slovensko moško učiteljišče iz 'Kopra. Mesto* s tem le pridobi, „1" italianita" je pa vendar tako močna, da je ne podere na tla že kakih 100 slovenskih dijakov 1!, '— VsifillCI na Travniku. —" Narodno-napredno »Bralno društvo" v Otaležu priredi v nedeljo dne 1. septembra svojo prvo veselico. Zbralo si je zato posebno pripraven prostor na Travniku ob državni cesti, skoro^ v sredini 'poti med Cerknom in Idrijo. Pričakuje se večje vdeležbe tudi iz Idrije in tudi cerkljanski naprednjaki se je vdeležijo v večjem številu. Življenje in zabava bo brezdvomno večja kakor pri veselicah, ki jih prirejajo naši klerikalci po okolici, od katerih ljudje trumoma utekajo, vzlic temu da nastopa pri njih državni poslanec dr. J. Krek v irhastih hlačah. Začetek veselice je ob 8. uri popold. V Gosposki ulici f Gorici izkopujejo na obeh straneh ob trotoarju tako, da je cela ulica razrita. Badi tega j& nevarnost, da kdo pade v jarek. V soboto je padel trgovec Bolaffio, ko se je preganjal s slovenskimi kmeti, katerim je usiljeval blago na svoj židovski način, v soboto ponoči pa je telebnil v luknjo reki zidar, ki je bil najbrže nekoliko vinjen. Mimo ni bilo precej Časa nobenega človeka, potem ga je redarska patrulja potegnila na trotoar ter odpeljala k usmiljenim bratom, ker se je mož precej pobil po čelu. — Malo pospešili bi že lahko delo v tako prometni ulici, kakor je Gosposka; drugače se lehko zgodi še kaka večja nesreča. »Dljažkl dom v LJblljaal". - Sedaj, ko se bliža začetek novega šolskega leta, se nam zdi umestno, da opozorimo slavno občinstvo na gori imenovano podjetje. Živa potreba po dobrih stanovanjih in po strogem nadzorstvu za naše dijake je vodila ustanovitelje, da se je oživotvorila ta ideja. V zavod se sprejemajo dijaki različnih kategorij, na razpolaganje so lepe, prostorne in zračne sobe. Vse dejanje in nehanje v zavodu je uravnano po pedagoških principih. Določen j« natančno hišni in dnevni red, sonadzorstvo in poma-ganje pri učenju je poverjeno samo osebam, ki so se sprejele po vsestranskem višjem priporočilu. Za hrano, stanovanje in poma-ganje pri učenju je določen mesečni prispevek od K 60, posebne ure za izvenšolske predmete se plačujejo po dogovoru. Za letošnje šolsko leto je število gojencev omejeno in je na razpolaganje samo še nekoliko prostorov. Vsi potrebni podatki glede sprejema, hrane, nadzorstva in dnevnega reda se dajejo ustno ali pismeno vsak dan 8 12 dopoldne pri vodstvu na Poljanski cesti št. 22. II. nadstr. Ziprll 81 v Gorici 17 letnega L. Valen-tinčiča s Tolminskega, ker je v Tolminu ukradel bieikelj Fr. Gabrščeku. Valentinčič je sirota brez očeta, mati pa leži v tukajšnji bolnišnici. Kokoši SO Ukradli najbrže cigani kmetici Ceciliji Itijavec v ulici Mandria. Škode ima nad 10 kron. Uhll a kamenčki je našla pred 5 leti neka ženska iz Šlorenca pri Moši. Shranila je uhan, misleč, da ni veliko vreden. Te dni pa je zopet čistila uhan, in svit kamenčkov se jej je zdel tako lep, da je šla prašat nekega zlatarja, koliko bi bil uhan vreden. Povedal jej je, da je vreden 100 K, Ko je kmetica to slišala, je nesla uhan hitro na policijo v Gorici. »PflBaBlJIM'1 reka. — Neki 17-letni Ivan Bobnič je hodil po Gorici in okolici beračit; pripovedoval je, da ima eno roko, katero je držal skrito, pohabljeno. V Št. Petru mu v neki hiši niso hoteli dati miloščine. To ga je tako razkačiio, da je pozabil, da ima eno roko pohabljeno. Mahal je okoli z obema ter žugal. Sedaj je Bubnič v zaporu, kjer mu ni treba pohabljene roke. RaZRO. ~- Dne 26. t. m. je prišel saški kralj k bob. jezeru, kjer ostane več časa. Tja pride menda tudi naš cesar. — V Malnicu na Koroškem je vse „tnirno". Štrajk delavcev je ponehal. Delavci bo dosegli to, da je dobil podjetnik Hedlich & Berger podaljšan rok za dve leti. Vsi trgovci in obrtniki so uničeni. Podjetništvo je dobilo pravico, ustanoviti za delavce svoje zaloge za vse potrebščine. Neka- teri trgovci, ki so prinesli v Malnico po nekaj tisočakov prihrankov, so imeli sedaj komaj toliko, da so šli iz Malnica domu ali drugam. Večina trgovcev pa in to največ dobro podprtih domačinov, napoveduje konkurz za kon-kurzom. Pri okr. sodišču v Gor. Beli (Ober-Vellach) so morali uredništvo petkrat pomnožiti, pa še komaj zmagujejo delo in to same napovedi konkur/ov. Polom nft pojena. V hribih bo letos precej jabolk. ~~ Vojaštvo je že dobilo nove uniforme. Na kapah imajo pero divjega petelina (ruševca) na „šnajdtt. — Obolele vojake prevažajo iz Kobarida in Bovca z avtomobilom v voj. bolnišnico. Niprednl možje f Batlljah prirede v nedeljo 1. septembra javni ples na prostoru g. Al. Slamiča. Začetek ob 3. uri popoldne. Svira Sokolska godba iz Prvačine. Če so otroci podvrženi driski, lahko se takoj pomaga. Treba je samo namesto na vodi, na mleku skuhati otročjo moko „KufekeH in posledica tega je, da postane prebavljanje pravilno in nadalnji razvoj otroka popolnoma povoljen, nKufekett je najboljša hrana, zabranjuje in odstranjuje hitro in gotovo, kakor nobena druga reč, bruhanje, drisko, črevesni katar itd. „Der Saulingtt, jako poučna knjiga, dobiti je brezplačno v prodajal-nicah ali pa pri It. Kufeke, Dunaj I. Trgovska - obrtne in gospodarske vesti. Krojaikl poučni toča) ? Selinl. - Preteklo soboto dopoldne se je zaključil v Sežani krojaški poučni tečaj. Zaključka so se udeležili c. kr. namestniški svetnik A. Rebek, c. kr. okrajni šolski nadzornik M. Kante, župan F. Štolfa s podžupani, sežanski tajnik, tomnjski župan A. Pappis in kot zastopnik oskrbništva zavoda za pospeševanje obrti tajnik A. Bisiach. Le ta se je kot zastopnik omenjenega oskrbništva zahvalil v imenu predsednika viteza K. Holzerja v prvi vrsti namestniškemu svetniku A. Kebku, potem okrajnemu šolskemu nadzorniku M. Kantetu in županu F. Štolfi pa tudi ostalemu Častitemu navzočemu in nenavzočemu osobju za pomoč, da se ta poučni tečaj s tako povoljnim vspehom zaključuje, pohvalil učitelja — strokovnjaka M. Kunca in povabil prisostovalce, da si ogledajo na mizah ležeče in na stenah viseče od navzočih obiskovalcev tečaja .izdelane narise in kroje. Ogledavši si te za namestniškim svetnikom in šolskim nadzornikom so bili vsi prepričani, da so zamogli le vztrajno marljivi učenci v tako kratkem času naučiti se le na podlagi strokovnjaškega pouka. Kakor je okrajni glavar, počastivši otvoritev 29. julija 1907. očetovsko izpodbijal učence, naj pridno v svojo in splošno korist obiskujejo ta tečaj, tako je na čelu okrajnega glavarstva preteklo soboto kot namestniški svetnik vesele se vidnega vspeha naravnost očaral vse navzoče s svojim krasnim v mili nam materinščini donečem pomenljivim govorom. Omenivši, da nekdaj ljudstvo ni gledalo na moderni kroj, na okus, ampak le na trpežno blago, dokazal je, kako vse drugače je sedaj, ko je na željo občinstva razumno prilagodo-vati kroj stasu. Da se tedaj reši malo obrt iz žrela deželo prepravljajoče velike obrti je treba izobrazbe in obrtnih učilišč v mestih in po deželi. Kakor obstoji klesarsko v Nabre-žini in se snuje novo v Gabrovici, naj bi se za posamezne obrti snovala še drugod. Viada je v izobrazbo posameznih dežel vpeljala tudi zavode za pospeševanje obrti, tako v Gorici, ki je pod predsedstvom vit. E. Holzer-ja priredil v tukajšnjem okraju čevljarski tečaj v Sežani, v Komnu in sedaj zopet krojaški tečaj v Sežani. Prepričan o nepričakovanih vspehih o priliki obrtnih tečajev iz teh izvirajočih razstav, mora biti hvaležen vsem udom omenjenega zavoda, zlasti pa njega predsedniku vitezu E. Holzer-ju, kateremu izreka največjo zahvalo, jednako izreka zahvalo navzočemu tajniku A. Bisiach-u za zanimanje, pospešitev in uresničenje poučnega tečaja ter ga prosi, da izroči v imenu vseh pozdrav predsedniku vitezu E. Holzer-ju in ga obvesti o izrečeni zahvali. Pohvalivši g. M. Kunca kot učitelja veščaka in zahvalivši se mu za plodonosen trud v prospeh domače obrti, obrne se tudi do učencev, zahvali se jim za redno obiskovanje tečaja, vztrajnost in marljivost, izpod-buja za bodoče delovanje v prireditev obrtnih razstav — ki naj bodo njemu in celemu Krasu v ponos — ter slednjič razdeli mej nje še zadevna spričevala o obiskovanju tečaja. Pred odhodom pozdravita prisostovalce učitelj Kune in Anton Gregoretič v imenu tovarišev-obiskovalcav tečaja. TUdI Vino bo dražjo. ~ Trgovske vesti poročajo, da se letos vino podražuje in to glavno radi tega ker je lanjski pridelek, ki je bil po celi državi jako nedostaten, že pošel in je v večini vinorodnih dežel vinska letina slaba. V nekaterih krajih, zlasti na Tirolskem, kaže sicer dobro, v drugih pa vinogradniki ne pridelajo za lastno potrebo. Tudi na Ogrskem bo trgatev nedostatna. Zato zahtevajo vinogradniki že sedaj mnogo višje cene nego lani. Ker kaže pri nas vino dosedaj še vedno dobro, upamo, da si naši kmetovalci dobro opomorejo. Razgled po svetu. Dalmatinski in nlžjeavstrilsk! deželni zbor sta sklicana na dan 9. septembra t. 1. Angleški kralj Edvard se hoče sestati v kratkem z ruskim carjem. Sestanek bo najbrže v finskih zalivih. Maroko. — Širi se govorica, da je bil sultan Abdul Aziz umorjen v svoji palači. Jostlčna reforma v Micedonljl je nujno potrebna. Po načrtu Avstrije in Rusije se ima ustanoviti v Solunu kasacijska sodnija pod evropsko kontrolo. Reforma zahteva obnovitev volitev mirovnih sodnikov, to je da obtoženci pridejo pred sodnike, izišle iz srede ljudstva, itd. Turčija se bo seveda protivila vsakim reformam. V dunajskem preiskovalnim zaporu je radi umora neki Franc Blecha. On trdi, da je nedolžen in noče biti zaslišan. Že od srede ne je ničesar, ker hoče na ta način prisiliti sodnike, da ga izpuste. V soboto ni tudi nič pil.. Samo kadil cel dan in to res s pravo strastjo. Ako zboli, da mislijo hraniti ga umeten način. Koliko ljudi umre na dan? -•¦ Neki nemški list za geografijo in statistiko je priobčil nastopno zanimive podatke: Na vsej zemlji živi okoln 1500 milijonov ljudij. Na povprečno življenske 31oveško dobo se računa 30 let. Vsled tega umre v 30. letih 1500 milijonov, vsak dan 137.000, vsako uro 5700, vsako minuto 95 in vsaki 2 sekundi 3 ljudje. Mesto QultO. -— Glavno mesto južnoameriške republike Ecuador, Quito, je edino mesto na celi zemlji, ki leži točno na ekvatorju. Tukaj izhaja skozi celo leto solnce ob 6. uri zjutraj in zahaja ob 6. uri zvečer. Zaprli so na Dunaju ponarejalca denarja, Josipa Duhnala. Imel je trgovino z zelenjavo. V zaprti knhinji je izdeloval denar. Živel je izborno. Ženo so tudi zaprli. Otrok ima osem. Pri njem so dobili 16 ponarejenih goldinarjev in dober stroj. Biuša učiteljica sprejme na stanovanje in hrano doe učenki. Stanovanje se nahaja v bližini »Malega doma1'. Naslov pove upravnišlvo* Strjenje fcrvlltd. zdravi: P. Ziervas, Katk pri Kolinu št. 244. Gospa G. v M. piše: „Oaše sredsluo mi je hitro pomagalo." Prostorna kmečka hiša je pod jako ugodnimi pogoji na prodaj u Dobrauljah. Natančnejši pogoji se poizvedo pri »Posojilnici in hranilnici" v Ajdovščini. Razglas. Občinskemu zastopu županstva Sovodnje došel je od slavnega deželnega odbora potrjen sklep zgraditi občinski dom. ... Proračun znaša 15.000 K, koji je skupno z načrti na upogied v občinski pisarni, kjer se izvajo ludi drugi pogoji. Stavbeniki ,koji se hočejo udeležiti razpisane zgradbe občinskega doma se naprošajo, da dopošljejo tozadevne pismene ponudbe s 5% garancijo, do torka dne 10. septembra dopoludne podpisanemu županstvu. Občinski zaslop si pridržuje pravico o izbiri poslanih ponudb, brez obveznosti. Županstvo Sovodnje dne n. avgusta 1907. Župan: L. Baron BiancliL Andrej Fajt i pekovski mojster | v Gorici Corso Franc. Gios. št. I | ^-— Filijalka ? Dornbergn. ^-=- j * Sprejema naročila vsakovrstnega ! • peciva, tudi najfinejega, za nove » ma§e in godove, kolače za bir-\ mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji I naročnikov. i Ima tudi na prodaj različne moke, \ fino pecivo, fina vina in likerje | po zmernih cenah. | Za veliko noč priporoča goriške plnce, potice Itd. Anton Potatzky v Gorici. Nil srrdl RaSteljn 7. TRGOVINA NA DI.0BN0 IN DEBELO. Najceneje kupovalščo nlrnbarSkega li drobnep« blaga ter tkanin, preje In ultlj. POTREBŠČINE za pisarite, kadilce in popotnike. Najboljše Šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje* Svetinjlce. — Rož nt renči. — Masne knjižice. lišna obuvala m vse letne čase. Po se bnos t: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. 35—8 mehanična delavnica I.PoliMUJip GORICA -za vojašnico - GOBICA ===== Telefon št. 71 ------- Koncesijonirana instalaterja za plinove, vodne in električne razsvetljave. Sprejemata oddajo in montiranje parne in gorkovodne kurjave; kompletne oprave kopališč, vodovodov, preskrbujeta posestva, vile in občine z vodo, vodnjaki in sesalkami za vsake smotre in za vsako visocino, postavljata popolno električno razsvetljavo in električne naprave za proizvajanje sile, napeljujeta telefon, telegraf in strelovode. V bogati zalogi imata tehnične predmete, kakor železo, kotiovino, med (mesing), svinec in kositerne cevi, armature in priprave za paro-, vodo-in plinovode, vse vrste mineralnih olj, olja za avtomobile, parne in plivove motorje. Zastopata tovarne za jeklo: „Pol-dihfttte", St. Poltensko tovarno mehkega železa in livarno jekla, in „Ww. Lutz sinovi* v Bludencu, t. j. tovarno, ki izdeluje posteklinate (email) poči in Izdelujeta In imata v zalogi vsakovrstne predmete in inštalacijske priprave za močne in šibke tokove, pripomočke za instalaterje. Imata tudi moderno opravljeno delavnico za galvanotehniko, pozla-čenje, ponikeljevanje in za plastične na-vdarke. — Mehanična delavnica z motorje-vim obratom in s prečistilskimi stroji za lino izdelovanje in za različne izdelke, katere se proizvaja na vrtečih in poobla-jocih strojih. Poprave na vsakovrstnih parnih in. pUnovih motorjih se skrbno izvršujejo. — Točna postrežba in zmerne cene. — Načrti, proračuni brezplačno. Stolni trg št. 9 (piazza Duoirs) priporoča svojo zalogo šivalnih strojev raznih sistemov za umetno vezenje (rekamiranje) Zaloga dvokoles. Mehanična delavnica konec Raštelja št. 4 sprejema vsako popravo šivalnih strojev, dvokoles, pušk in samokresov. Šivalne stroje In poprave jamčiva od 5-10 let. Fata morgana se obljube kričeče reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastuo škodo že večkrat prepričal. Teda* kupujte le tam kjer ste se prepričali, da dobite za Vaš dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor vlaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti. Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, naj se obrne vedno le na domaČo tvrdko J. ZORNIH - Gorica, Gosposka ulica št. 10 koja si šteje v čast, postreči svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje kakovosti. Tu dobite največo izber k asnih lišpov za obleke po vsakej ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene gerpe in Čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje toiletna mila, dišave, Eau de Cologne, glavnike torbice iz pliša in usnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvirnate in Gla