24. številka.
Trst v petek dne 30. januvarija 1903.
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izliaja enkrat irsi »lan. razun nedelj in praznikov, nb 4. uri pop. — Naročnina zna-a : za vse leto ** K. 7* pol leta i 2 K. za četrt leta 6 K in za en mof»ee * K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe l»rez priložene naročnine ae upravnistvo ne ozira
I'o tobakarnah v Trstu se pro«Iajajo posamične -tevilke po 6 -tot. i3 r«i'.); izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka S70.
O
Oglasi
glasilo političnega društva „€5inost" za primorsko.
V edinosti je moč !
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredn štvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Kokopisi e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-niŠtvo v ulici Molin piccolo Št. 3. H. nadstr. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Urednifitvo in tiskarna . ulica Carintia štev. 12.
O
Politično društvo „Edinost",
Vabilo
javni shod
katerega priredi
politično društvo „E d i 11 o s t*6
t gostilni 1 Jakoba Vekjet p. I Boca
v Sv. .Mariji M.ii^Liimi Zgornji v nedeljo dne 1. februvarja t. I..
DNEVNI RED :
„Pogovor o občinski upravi".
Začetek oh 4. uri popoludue.
Xa obilo udeležbo vabi
Odbor.
Zveza M\M mleKaren.
K-ka, dne 2«. jan. 1902.
Povabljen na ustanovni zbor »Zveze kranjskih mlekaren« v L gatcu, odzval yem 8e rad vabi u, ker Bem videl na prvotnem povabilu po ipisace m< že odbornike »liberalnih« in »klerikalnih« mlekaren, ter sem sklepal z tega na vzajemno del »vanje vseli mlekaren. P» trjen sem bil še bolj v tej nadi, ko sem vHel nepričakovan) veliko število udelež-ncev. To ia ta nada se mi je zmanj šala, ko sem na zborovanju slišal, da je »G o s p o d a r s k a zveza« odklonila vsako delovanje z novo zvezo. Zato sem bil radoveden, kaj bo gias lo »klerikalne« stranke pu-alo o tem zborovanju, n to tembo'j, ker je obečalo svoje sporočilo. Čez dolgih osem dni — toli so so potrebovtli, da so napisali kratko kritiko — prinesel je »Siovtn»-e« Članek o »zvezi kranjskih mWk*r«n«. Pričakoval sem strokovne razprave »o s vari važnega gospo darskfga pomena«, a naletel s: in na pol tičea članek, v katerem se dva za mlekarstvo velezaslužna moža emeš ta in ponižujeta. Ni moj namen, da bi branil napadenea, ali ker sem že čez 15 let v <kt ki z mlekarnami ter po zziam njihove slabe n dobre strani, ker §em tudi sam sodeloval na ustanovitvi druge naj-veče mlekarne na Kranjskem, zato si usojam vprašati kritika »Slovenčevega« : katera mlekarna na Kranjskem ali
sploh na slovenskem je brez napa k ?!
Jaz sem videl skoraj vse veže mlekarne na Kranjskem, tudi ono, ki jo »Slovenec« predstavlja kakor »uzorno urejeno«, a ravno pri tej sera videl tako nespametno uredbo, da sem se čudil, kako da zamorejo razsodui ljudje kaj takega spraviti skupaj !
»Veliki načrt?, praktičnega pa nič.....*, pravi »Slovenec«, a jaz sem na zborovanju dokazoval, da so načrti, ki jih je odbor predložil, premajhni in pretesni, ter sem predlagal veče in širše načrte, ako hoče »zveza« oživeti in se vtrditi. Moj predlog je šel za tem, da se povabi vse mlekarne na Slovenskem, naj pristopijo novi zvezi ! Torej tudi mlekarne, ki stoje pod upljivom »Gospodarske zveze«, ker le na ta način bo mogoče sanirati slabotne m lekarne, preprečiti uničujočo konkurenco med njimi ter stopiti kakor m « e a n faktor na svetovni trg.
Povedal sem tudi, da nekaj sličnega predloženim pravilom ž« imamo ; namreč aparat »Gospodarske zve7e«, kar pa ne odgovarja zahtevam modernega mlekarstva. Gospodje pri »Gospodarski zvezi« vedo to ravno tako dobro, kakor njihove mlekarne, in oni, ki so v trg vinskih odnošajih ž njimi. Zato
si mnoge »klerikalne« mlekarne že pristopile .
novi zve/i.
»Vodstvo te zveze in agitacijo zanjo so prevzeli v J^ogatcu ; predsednik ji je tamošnji »živinski zdravnik«....... piše porogljivo
člankar.
Za božjo voljo ! kdo pa naj bi bil sposobnejši za mlekarstvo in živinorejo, abo ne ž.vino-zdra vnik ?! In logaški »živinski zdravnik« e dokazal, da ima sposobnosti in voljo, ker nam je ustvaril prvo uzorno mlekarno na Slovenskem ! Zaksj smeš te zaslužnega moža ? Ali je njegov pokii<' neČisten ? Ali ne veste, da tak poklic je imel tudi »oče Slovencev«, puk. dr. Jauez 1 > 1 e \veis ? !
»Zato je treba obsežne uprave in zanjo denarja, ki ga ni !« pravi člankar. Mlekarne res nimajo denarja, ker razdeljajo vse mej zadružnike, toda če nimajo denarja, pa imajo blago — mleko in kredit ! Na Kranjskem je *edaj 50 mlekarn — ne sam i 35, k«kor p se člankar. Po izka?u ministerstva za poljedelstvo pre jelo je 38 kranjskih mlekarn 1001 leta 3,500 0< K > litrov mleka; na Goriškem je pa bilu 31 »dolinskih mlekarn« in 24 »planinskih sirarn«, katere so prejele v letu 1001 čez 2 <>00 000 litrov mleka. Mlekarne obeh teh slovenskih dežel so torej imele čez 0,100.000
PODLISTEK. 24
Na rojstni zemlji.
^p:sal Ktaver- Šandor-G-j&lski : prevel K. C.
IX.
I u te je VPe potapljalo v pridušni in zastrti svetlobi, skoro v p< lumraku. Vnanja svetloba je le na j ol prodirala notri. A tudi vožnji šuni in tiušč pelja in vasi jele slabo, nejasco ir* kakor iz silne daljave prodiral semkaj. Bila je tu taka tišina, t^k mir — nad \strn je peč val sanjav p< koj. Trebalo je le odtrgtti drobnega žira in žejenavsLalo od tega lomenje. Ko je pala suha vejica — pa bila >e tako tatka in kratka — že se je rarkčalo njeno padanje in po thtin zraku se je odzvalo od tega. Istotako tudi listje, spuMMječe se k zemlji, ni padalo neslišaro. Nekje daleč doli v arfeu je delal kiju val bukvi po skorji pa je tudi od tega na vstajal neki drag, nt žen, droben odmev. Ah — L«vn je tako i gajal ta tihi mir! Vsem duhom svoj m ee je udajal divnemu čaru, ki ga je povsodi, iz vse šume pozdravlja! in objemal. »Da je Vera sedaj tu!« — je šepnil nei*o1e vsakikiat, ko mu je uh) ali oko našlo kaj lejegt. Med mah' m in suhim
litrov mleka, katere so plačale zadružnikom povprečno po 10 in pol bel., kar znaša K 640.000. — Množina mleka se je pa lani gotovo pomnožila na 6 500.000 litrov, kar bi znašalo čez 682.500. Tu imate torej dosti denarja ! Samo treba je nekoliko od tega obrniti v mlekarske svrhe ter si vstvariti trden temelj za bodočnost. Vsaka zavezna mlekarna pritrdi rada, da ae nekaj odstotkov upotrebi za — razširjenje in povzdigo mlekarstva.
Ako bi torej »zveza vseh slovenskih mlekarn« določila samo en odstotek za svoje stroške imela bi letos po gornjem računu okolo 6825 kron na razpolaganje ! Če pa bi za veča podvzetja določila po 5 od sto, imela bi 34.125 kron. — Kdo pa daje denar »Gospodarski zvezi« in njenim mlekarnam ? — Mar ne slovenske posojilnice in hranilnice in država?! In če te podpirajo eno zvezo, zakaj bi ne podpirale tudi drugo?! Saj bi hranilnice podpirale s tem svoje ude ! »Gospodarska zveza« je z delom preobložena ; zato naj prepusti skrb za mlekarstvo novi »Zvezi kranjskih mlekaren«, ako jej j-> res do napredka mlekarstva ! — Mej mlekarnami samimi in mej njihovimi za-družn ki se ne opazuje onega nasprotstva, ki vlada v Ljubljani in se umetno neti i. e r prenaša na deželo! — Pri vseh mlekarnah donašajo mleko vsi prebivalci ter ne vprašujejo, je li odbor »liberalen« ah »klerikalen«? Niti ne vprašuje odbor zadružnike za njihovo politično mišljenje. Na deželi imajo v tej svari pametnejše in zdravejše nazore, neg» oni v mestih.
Naši kmetovalci so kasno sprevideli korist mlekaistva. Sedaj pa bi zamujeno hoteli dohiteti kar na mah. Pognale so zato na Slovenskem mlekarne kakor gobe po toplem jesenskem dtžju.
Večinoma so slabo urejene in še slabše vodje n?. — Iste ne producirajo blaga, kakor ga zahteva trg, a tekmujejo mej sabo za vsako ceno. Zatoje zadnji čap, da se organizujejo in postavijo na 'zdrav in trden temelj, a ta temeljne more biti drugo, nego neodvisna »Zveza slovenskih mlekaren«, katera bi pitala absoluten gospodar čez vse zavezne mlekarne, ne pa samo pritiklina kakega društva.
Mlekarne na Kranjskem ! Mlekarne na Slovenskem ! Prist )pite vee k novi »zvezi kranjskih mlekaren« ! S tem si olajšate delo, preprečile konkurenco in osigurati svoj ob stoj ! Nisem napisal teh vrst niti iz kake simpatije, niti iz kake mržoje do ene ali do
listjem je bilo še tu pa tam videti neko gozdno cvetje. Pripognil se je nekolikokrati n odtrgal cvetje z namero, da zloži š;>pek in ga da Veri. Cve'je je držal trdno v roki. O tem ne ni drznil, da b s svojimi koraki motil gotdni mir.
Se le, ko je prišel nekoliko iz grmovja na čisteji prostor, je še le začel z ddgimi pogledi Pikati va se lepoto te šume. Gledal je na velike stare hraste, njihova gores a-ma debla z debelo, nagibaLČino škorijo, njihove silne veje in visoke vrhove. Divi! te je ravnim bukvam, krasnim tankim gabrom in osamljenim javorom, nežni beli vrb , srebrni brez;, temni smreki. In v*e je ravno, bujno in skladno ras-tlo prt t: nebu ; vse je razpletel ► svoje vejevje v diven obok, po listju in jk> skorji se je zlatila v dolgih žarkih solnčna svetloba, čjbele, o-e in vsakovrstne sijajno-krile mušice s> obletale vejevje, a zemlja doli pod njimi je bila nekako rujava, rahla, kar kadeči od posebne vonjave in soIlcj toliko da jo je dotikalo, izmed listja je bilo videti nebo le v koščekih, ali še modreje in še lepše nego na odprtem polju. Veličastveno in tajinstveno je bilo tu.
Davno že ga ni bilo v šumi, pak je sedaj zopet, kakor za mlade dnij, skoro iz
o<roške dobe, v vsej duši občutil nek prijeten strah, bolj češčenje ali občudovanje. Biio mu je kakor da stoji pred velikani in skozi dušo mu je prešlo nekaj kakor dih starih ljudskih pripovedek. Potem so mu bili zopet dalje, kakor da v neposredni bližini sluti nekaj veličastvenega in tajaostnega, kar je še vel ko veče, ogromneje, močneje in ve-Ijavneje od_ vsega onega, kar mu je izpolnjevalo dosedanje življenje v svetu. Lepota te visoke in temne š^me, njen pok»-j, nje tišina s3 ga očaravale in osvajale, če tudi se ni vpraševal : zakaj ? Ista ga je nekako poni-žavala. Kakor da se mu ti silni stoletni hraiti, ti visoki divni gabri, te tanke vrbe in bujnolistnali kleni dozdevajo kakor stvari z dušo in mislimi, z dušo, veliko močaejo in veličastnejo od duše njeg jve. — Ssorj rnal, nizek in slab se je zdel sam sebi nasproti tem velikanom, in ves človeški rod se mu je zdel neznaten nasproti njim.
»— Kaj so naše piramide, naše črke, naše iznajdbe, železnice, prekopi, brzojavi in fonogrdfi, nasproti temu, kar je vetvarilo kraljestvo rastlinstva, ki iz mrtvega kamenja začenja ustvarjati organski svet. Oj človeški rod, koliko treba še da storiš, da t; bo zasluga vsaj v razmerju s tem delom —!« je
druge stranke, niti da bi hotel komu škodovati ! Tudi ne »Gospodarski zvezi«, s katero stojim v prijaznih trgovskih odnošajih in katera Btori kolikor more. Ampak vodile sti me o tem edino le misel in želja, da bi koristil našemu siromašnemu narodu.
Josip Bole.
PoHtični pregled.
Y Trsta, 30. januvarja 1903.
Državni zbor. — Zbornica poslancev.
(Nadaljevanje včeraj njega brzojavnega poročila.)
Naš parlament je kakor marčno vreme, komaj je nekoliko trenotkov sijalo solnce, pa se že počenjajo zbirati na nebu črni oblaki, iz katerih se kmalu vsuje gost dež. Včeraj še smo por« čali, da MladcČehi ne mislijo obstruirati sladkorne predloge, a ko smo pisali dotično poročilo o »lepem vremenu«, so se nad avstrijskim pailamentom že zbirali oblaki mladočeške obstrukcije. Madočebi zahtevajo namreč v sladkorni predlogi neke spremembe na korist sladkorni industriji na Češkem in ker druge stranke nočejo v to privoliti, pretijo Mladočehi zopet z obstruk-cijo, ako se sladkorna predloga ne odloži za pozneje. Včeraj so poročali z Dunaja, da misli vlada odgoditi zasedanje in posluž ti se § 14., ako se v današnji seji ne reši sladkorna predloga.
Včeraj so govorili posl. l'rban, Kuljo, Ellenbogen in finančni minister Bohm-Ba-werk.
PlsI. K u 1 j o je menil, da bo od sladkorne konvencije imela korist le Anglija.
Posl. dr. E 1 1 e n b o g e n pa je pov-darjal, kakega pomena je sladkor za revnejše sloje kakor hrana in dokazoval, da bodo imeli konsuraenti korist od sladkorne konvencije.
Finančni minister B o h m ■ B a \v e r k je dokazoval potrebo, da je tudi naša država pristopila konveneji, ker bi bila sicer ostala v tem pogledu izolirana in bi ne bila mogla nikakor vspevati v -boju z vsemi drugimi državami.
O položaju. Težišče vse notranje politične iu parlamentarne situvacije je v hipu v dogodkih v češkem klubu. Piedsednik tega kluba, gosp.id dr. Pacak, je bil priobčil načelniku izvrševainega odbora mladočeške stranke v Pragi, da odlaga načelaištvo mlado-čtškega kluba in je stivil izvrševal emu odboru na razpolago svoj držav, in deželno^oorski mandat. O tem je dr. Pacak obvestil včeraj tudi mladočeški klub v parlamentu na Dunaju. Klub je včeraj soglasno — torej vštevši tudi
vsklikal v sebi, ves razvnet od entuzijazma.
Njemu se je zdaj zdelo tako smešno in tako neumno prepričanje človeštva, da je ono prvo, najznameniteje in nfajdovršneje bitje
—	še smešneja se mu je videla misel človeštva, da mora vedno v sebi iskati namen svoj, a v vsem ostalem svetu le neko sredstvo svoje. Tudi njegov pesfmizem, s katerim je radi bede in nevolje pojedinih pojavov obsojal vesoljnji svet, bil mu je v ta hip neopravičen in v duši njegovi je v hipu zasijalo prepričanje, da isto tako, kakor je bila zmota smatrati zemljo središčem sveta, okolo katerega t-e sučeta solnce in vesoljnost
—	tiko je tudi zmota, ako se vedno iu neprestani iščejo neke poeebne svrhe človeštva in se presoja vse s Btalisča človeškega zadovoljstva. Zagledal se je v ves nedugledni, tolike kameni, kolikor živi svet, pak je videl, kako ima vse svojo nalogo — svoje opravilo v službi onega, ki je veči od vsfga tega sveta. »Kaj hočeš tu motriti z gledišča svoje kože! Svrhe Bveta niso naše!« — je govoril sebi
—	»mi smo jim le sredstva in nič več. Tudi to, kar je pojedincu težko, vse to mora biti, ker tako hočejo splošnost in nje razvoj in njeno življenje ! —	(Pride še.)
glasove radikfcineje fctruje — izrekel dru. Pacaku svoje polno zaupanje in računati j", da dr. Par a 4 odstopi od svoje namere.
V polni zavesti moremo reči, da je težišče pc Iožaja sedaj v mladočeškem klubu. Tega se zave lajo tudi nemški listi, ki povdar-jajo, tia l>i odstep Pacakov, ki je vedno deloval v pomirljivem zmis'u, imel nedoglednih posledic* za ves notranji po;ožaj. Če Paeak izvrši svoj nameD, potem že treba računati, da vodstvo oficijelno politike naroda češkega preide v rtd kalneje roke in da prevlada struja, katero zastopa v prvi vrsti dr. Fuft. Tega pa k? ireoda jako b< je nemški krogi. V tem pogledu je značilno, da nemški 11 -»t i jako «: m pa t eno pišejo o dr.u Pacaku in povdarjajo, da je isti kakor oseb* jako priljubljen vsem strankam. Ti listi pišejo, da je
dejati se je, da bo odslej pulziralo na Hr vatskem krepko politično življene, ki slednjič vendar zruši nesrečni madjarski Bistem.
Tržaške vesti.
f Ivan Sedmak. Bil je naš in najbolji med naj bolji mi v sv. Križu. In odšel je v
večnost v najlepši, cvetoči možki dobi. Včeraj ob 2. uri in pol popoludne je vzdihnil po kratkih, a grczaih mukah, podjetnik v sv. Križu, gospod Ivan Sedmak.
Njegovim dragim in vsem nam je žalost tem huja, ker je dogodek, ki je provzročil Sednakovo smrt. 7.1 sedaj še nepojasnjen, ker ne ve^io, je li ga je nenadoma zalotilo zlo, ali pa ga je zadela roka zloč nska ? !
V torek okolo opolu noči je našel želez-
niški čuvaj blizo postaje križke Sedmaka le-dru. Pfcf-aku politično in parlamentarno delo-1	. .	.	...
1	r ^	žati na zelezntski progi z veliko rano v
vanje omrz lo, ker so razmere v češkem klubu !	.	.	^ . . , . .
1	ozaoju glave, ali se živega. (Juvaj je hitel
zvati dva svoja tovariša, a vsi trije so ranjenega prinesli na postajo. Ob 4. uri] zjutraj
jako zmedeDe n ker so razni Členi kluba —j kakor dr. Ft r; te dni v Kolinu — jeli ostro nastopati proti taktiki večine kluba. To verujemo tudi mi. Ni pa res, da je — kakor bi hoteii stvar predstavljati nemški listi — v češkem klubu prišlo do tako krepke re-akc je le zato, ker je v tem kiubu premalo zaoi-*!a zi disciplino — marveč je opravičeno vprašanje, da-li bi bilo stabšSe dra. Pacaka ;n večine kluba »ploh moglo postati tako težavno, ako ne bi bila Koerl>erjeva vlada se svojim ak< entuiranim nastopanjem Nemcem v prilog oprav j>odž gala Češke radikalneje življe na odpor?! To je absolutno nedopustno, ako si Nemci in vlada že sedaj perejo roke radi eventuvelnih posledic odstopu dra. Paeasa.
Saj piše celo 1 st »Die Zeit«, da je dr. Paca« izjavil v nekem pogovoru, d a b o imel ministerski predsednik na vesti, ako se bo moral on
um a k n i t i !
so došli orožaiki v križko vas naznanit, kaj se je zgodilo. Ranjenca so prenesli na dom v sv. Križ.
Pokojni je ostal na življenju do včeraj popoludne do 2. in pol ure. Trpel pa je —
»Vedno enaki!« Na notico, ki smo objavili včeraj pod zgornjim naslovom, smo prejeli danes nekako pojasnilo.
Opazki našega poročevalca, v kateri opozarja isti goste, ki zahajajo v restavracijo »Aurora« poslušati zagrebške tamburaše, da naj ne pojejo — prigovarja današnji dopisnik, češ, da je na sliČniE* koncertih petje v navadi v vBeh narodih.
Mi in naš prvi poročevalec radi verjamemo temu zatrdilu, ali, vkljub temu ostajamo pri včerajšnjem opominu. Eao je namreč, ako se v kakem lokalu predstavljajo kake dekoltirane »gospice«, da s tem in s petjem zabavajo goste.
Drugo je pa, ako svira oddelek umetnikov — kakoršnji so zagrebški tamburaši. V tem zadajem slučaju se gre za uživanje glas bene umetnosti in ne za — drugo !
Naš poročevalec je pa imel še drugih vzrokov, da je namignil, naj ee poje— to pa povemo drugikrat!
Oprezni! P.sejo nam: Komentar, ki ste ga napisali pore čilu o prvem zborovanju novega antisemitokega društva, je vzbudil mnogo zanimanja med našimi delavskimi krogi.
Nekateri menijo, da je bil ta komentar neumesten, ker da tu gre za odpor proti ži
kakor že rečeno — silno. Zabeleženja vredna
je tudi okolnost, da mu je ena stran životi j	kapitlllUtom in proti tujemu delav
stvu, katero izpodjeda dobro^tanje domačim
popolnoma otemoela
Ubjgi I»ane! Kako živ je bil vedno,
delavcem.
kako agilen in kako zvest svojemu rodu ! Ia ravno te dni je bilo njegovo veselje ne >p:Bno, ker so m u p o v e r i 1 i d e 1 kameno-seškega dela (to znaša skupno 80.000 K) za naš narodni dom! Ne veselim se radi dob čka — nam je zatrjeval v uredništvu — ali veselim se, ker se čurim srečnega, da bom tudi jaz sodeloval na gradnji našega <1 ima, in vesel m se tudi radi naših Križa-nov, ki bodo z mano ponosni na tem, in ker
Drugi 8e strinjajo z vašim komentarjem, ker poživlja na skrajno previdnost; in ti poslednji so v veliki večini.
Mi narodni delavci osobito starejši imamo toliko in takih skušenj, da moramo vedno priporočati opreznost in previdnost, ko se tu ustanovlja kako novo društvo z enim, ali drugim namenom.
Socijalisti so nas svoječasno vabili v svojo sredo, zagotovljajoči nam popolno ena
šli in se vpisali ter tudi sodelovali, ali — malo časa! Že v prvem začetku smo spoznali, da se nas je vabilo le zavoljo števila, le zato ker se nas je — potrebovalo in ne z namenom pravega bratstva. Internacijonali-zem je bil le na papirju in mi smo bili le
dobe zopet enkrat zasluzka. (Vsled strajkov ,	,	, .	,r
(j dr Knerber se v«duo -ie^a kakor da	. ,	-.ji	t	kopravnost v narodnem obziru. — Mi smo
ar. iv ,er >er se \euno ueia, kakor <ia	^ namreg kamenoseška dela v sv. križu skoro 1
seje zrnje miru, na skrtem pa meša nemško	popoIaoma poaehala).
zrno vetra. A kdor seje veter, žanje vihar.	Slug||j je re9 ve!etragi5eQ že po tajin8tve-
< e torej dr. Pacak res odstopi m če vsled	y katero je mltf veletragiSen, ker je
tega odstopa nastanejo v oeški politiki spre-	zaiotU pokojnika v cvetju let in ko ge je
membe, ki bodo provar čale viharjev, ne bo	Dajh))j yegelil življenja in bodočega dela, in
ga tnbunala, K, bi mogel Koerberjevo v,ado	neizmerno tragičeri| ker je os:rotil petero "TT "" T u^u ns; ,in nrinravlieno
razbremeniti od krivde. Z odpravo jezikov-	Qtrogičev jn *hnil y D<Jgn„ ^lost uzorno	^ ^ * ^ P»P™lJ™
nih	80	i Kindiogerji, Spens-	^ Bjg jej pQ(ieli tolažiU ,	"	V ~ R'h
Boodeni :n \\ itteki so nadaljevali z raznimi	rP . •	,	1 • .
ati * ,t,,,luJI	Tebi pa, o uzorni moz, mir in pokoj v
svojimi naredi, imi, s polit ko zbadanja v češko	Eemlj; domači!
meso, Koerber je VrM se svojimi nesrečnimi	p g pred zaklju5kom Hsta doznajemo,
načrt. .. To je prokletstvo zlega č.na, da rodi	da je najvferjetQeja nastopna verzija: Sedmak
da.je n n di zlo .	se je z zadnjim (mešanim) vlakom odpeljal iz
za rabo v — sdi !
Ker smo pa takoj spoznali, da smo stopili v kolo, ne sodrugov-delavcev, ampak v gnezdo zagrizenih nasprotuikov naše narodnosti ; smo — kakor je bila naša Bveta dolžnost — takoj izstopil'.
Pozneje ee nas je vabilo v razoa nova društva, ali, ko smo zahtevali, naj se nam
Zborovanje opozicijonalnih strank	Trsta. Ta vlak pa se ne ustavlja na križki,
na Hrvatskem. VTčeraj torej se je vršilo	ampak na prejšnji grljanski postaji. Da pa si	.
zborovanje opoz c jonalnih strank na Hrvat-	pribrani pot iz Grijana, seje bržkone ranjki "gotovi enakopravnost, nas kar mso vahU,
skem. katerega vs,>eh utegne postati velike	vaeeno vozll do križke p >staje, a je tam sko- i ve5 dalJe ! Zat° .Pa	^ ^
važnosti za bodoči razvoj političnega ž,vije-	5il z vlaka. Skočil pa je nesrečno — smrto- c8tfla mrtvorojena (Je^taJ nja na Hrvatskem. V Sokolovi dvorani sej-4 zbralo včeraj v Zagrebu vel ko število poli-
nosno.
Odbor političnega društva »Edinost«
Mi smo
vedno priprav'jeni podati roko onemu, ki hoče ukreniti kaj dobrega, in to osobito, ko
tikov, parlamentarcev in veliko voldcev iz bo imel jutri" ob 7. uri zvečer sejo, na ka- gre za koristi delavfctva' ali to le P°d P^0' vseh delov Hrvatske. Zakopana je bila tudi tero 8e vabijo vsi odborniki in njih na- Jem' da °3tanemo ~ Slovenci!
»čista« ftran&a prava. Deželaozborski klub me3tmki.	Ak° ee naS ^ PotrebuJe' ako Be
misli, da smo mi Slovenci ljudje, ki si kaj
dalmatinski *ta zastopala deželna poslanca	^o^g v avdijeneiji. Kakor smo
Jurij Biankini in dr. Trumbc. Istrske po- že aporočllij je bil v ponedeljek naš primor- uPaJ° ~ Potem aaJ 8e nam d°P°š,Je Ura,,a]° s.an,e je zastopal p si. dr. D nko Trin»j-fć. ski c. k. naroestnik v avdijeneiji pred ce.ar- Povabilo in mi se pridružimo stranki, seveda
le pod gotovimi določenimi prgoji.
Na sladke besede, in še sladkejše ustmene obljube pa mi ne d. 1110 nič ! Mi imamo v sebi dovolj življenske moči, da lahko samostojno nastopamo. Mi emo pripravljeni v gotovih slučajih sodelovati, ali družiti se ne moremo brez gotovosti, da se bo po-
Vsi govorniki so se navdušeno izražali za	jem_ Predvčerajšnjim pa je eksoeleac > Gjes^a
zjedinjenje vseh neodvisnih živijev, le nastop-	V8prejel presumtivni pre*tolona*ledn.k, nad-
niki »čiste« »tranke so podali izjavo, iz ka-	vojVoda Fran Ferdinand.
tere izhaja, da ta stranka ne more žrtvovati Dogodki v Kiemaojih. Poročajo nam : svojo posebne organizacije združenju v prilog.	Cerkev v Ricmanjih z obema zvonikoma kaven Ur pa vsprejemlje predlog za skupno	kor tluii cerkev v Ligu s i vedno zaprti.
akcijo opoz cije v saboru. Ganljiv je bil	AogleŠKe žabnice še niso zginile z vrat,
prizor, koje ugledni rodoljub, župnik Je-	kljubu temu> da trdi tti^ki ordinarijat, da etoPa]o z narai ^akor s 8lnoVi p< stenega na-
meršic, pokleknil pred prvaka »čiste< stranke	ae cerkev ni na njegovo povelje zaprla in roda slovenskega m kakor z ljudm-, ki so
prava, Kum čca in dr. Frjnka, s prošnjo,	zapegat ja>	dobn ravno le za — 9)1°'
naj pristop jo v združeno opozicijo! O tem	Zvonovi niso toliko časa počivali, odkar
je župnik Jemeršic jokal in zborovalci «0 SQ bUi potegneni v zvonit, __ Pa6 _ 8tari
klica, : »Združite se danes ta- ]jadje pripovedujejo, da je bila cerkev v koj! To so solze hrvatskega n a r o d a !c
Dr. Frank pa je ponovil načela, ki so izražena v že prej {»odani izjavi, h je prido-dal prošnjo, naj majo zaupanje do čiste
V svarilo izseljencem. Minoli t-den klatil se je nebi agent z Reke po ilirsko bistriškem okraju"in je nagovaijal ljudi, naj se
v prejšnjem stoletju že dvakrat uradno za- j P° *naQem agentu Mislerju	Bremen izse-
i prta in zapečatena. Vzrok so bili prepiri z	v Ameriko. - Posebno jim je obljubo val
dolinskimi župniki, ki dat rajo že od časov ' ni*ke cene in jih nagovarjal, naj mu izrofie
cesarja Jožefa II., ko je bila tukajšoja du-hovnija ustanovljena. V vas se prikazuje le stranice prava, ki ht»če skati vsega, kar ge ^mtertje kak ort žaik, ki pa zgioja naglo.
združuje.
O predlog h itvrsevalnega odbora za o*nutje skupne opr>z c jonalne stranke so potem g.asoval: členi bivše stranke prava in bivše neodvisne narodne stranke <Obzora.-i) ter so bdi isti soglasno vsprejeti. In s teui je združenje dovršena stvar.
Potem fo zl»orovalci prirejali veiike ovacije po«l. Biankimju, ki je v svoji zahvali izrekel nado, oprto na današnje izjave, da ssoro pristopi tudi »čista« stranka prava, da bo potem v Hrvatski le jedna jedina pa-trijot čoa stranka.
Z"x>rovanje je torej prineslo vse drugačen vsf>eb, nego so se bali pesimisti in na-
Ali navajeni smo na razna iznenađena !
In vendar se Sfiblje! Oz rom na dejstvo, da je tudi oticijozoi »Tr ester Tagblatt« jel rabiti za Uicmanje krajevno ime »Kus-megaa«, »vse na večo čast in slavo pri nas vladajočega sistema«, piše »Naša Sloga« :
»O Islej bodo torej istrsko-tržiški ire-dentaši zložno s poluslužben mi glasili pri morske vlade kvarili naša narodna imena, ker je to na korist nemško italijanskega pobratimstva in na korist — državne misli ! Mi čestitamo oficijelnim krogom v Trstu, da so se tudi v tem pogledu našli zležne z — nositelji državne ideje v Trstu ! Torej : vendar se giblje !<
potne liste in vsak po 20 K are, d i bi jih tako lažje vjel in zvabil na Reko ter potem odp-slal Mislerju v Bremen.
Porotna razprava. — Chiussl eontra Driolli. Danes se je vršila pred tukajšnjo poroto proti posledijemu ra?prava radi žaljenja časti potom tiska. O priliki štrajka ka-varnarskih uBlužbeccev je Cbius-i v svojem glasilu »Lavoratore« napadal Driollija, ki je bi proti štrajku. Oč tal mu je, da je svojo mater pretepal, da je provzreč 1 kazensko obsodbo svojega lastnega brata in di je poli cijski špijon. Ukljub t;mu, da je mati Driol lijeva Chiussija dementirala i a da mu je Driolli sam v »poslaaem«, priobčenem v »Sole«, oporekal in da ga je pozval, naj dokaže svoje obdolžitve, je Chiussi ponovil te žalitve brez vsacega dokaza. Na to
je Driolli priobčil v »Sole« novo »poslano«, v katerem je očital Chiussiju. da ga policija, ker je regnicolo, le zato trpi v Trstu, ker jej ovaja (fa la spia).
Radi tega »poslanega« je Chiusji uložil tožbo radi žaljenja časti. Danes se je vršila razprava. Driolli se je branil, da mu je bivši sotrudnik lista »Sole«, Arturo Pavoni, povedal, da Chiu3si VBaki dan hodi na policijo in da se boji, da ne bi kaj proti njemu splet-karil. Mesec dni pozneje pa da je bil Pavoni z nekim drugim sotrudnikom lista »Sole« iz Trsta izgnan. Ko je Pavoni odhajal, da je Driolliju povedal, da se ima za to zahvaliti Chiussiju. Z ozirom na to in vsled hude provokacije od ptrani Chiussija, je Driolli priobčd inkriminirano »poslano«. Porotniki so po kratkem posvetovanju z <S proti 4 glasom zanikali krivdo, na kar je sod šče Driollija oprostilo.
Koncert zagrebških tambnrašev pri
Sv. Ivailll. Zagrebški tamburaši, ki so se se svojim izvrstnim igranjem tjko priljubili našemu občinstvu, korcertirali bodo v nedeljo, dne 1. fdbruvarja, v »Narodnem domu« pri Sv. Ivanu. Začetek ob 4. uri popoludne, vstopnina 50 stotink.
V ponedeljek pa prirele, kakor smo že včeraj objavili, koncert s plesom v barkov-ljanskem »Narodnem domu«.
Poleg tega pa svirajo zagrebški tamburaši ob delavnikih, torej tudi daaes in jutri zvečer, v restavraciji »Aurora«.
Veliki ples »Trgovskega izobraževalnega društva«. Opozarjamo slavno slovensko občinstvo še enkrat, da sa lože in vstopnice za ta ples prodajajo v »Trgovinski kavarni«, lože v pritličju pa so skoraj že vse razprodane, vsled česar morajo oni, ki si mislijo najeti lože, preskrbeti :ste kar najhitreje, da ne pridejo prepozno.
Ples se bo vršd jutri v gledišču >Ar-monia«.
Pevsko društvo »Zvon« na Opčinah
opozarja, da bo vstop na vesel co tega društva dovoljen samo povabljenim.
Vabilo. Podpisano nadzorništvo ; Delavskega konsunmnega društva« pri sv. Jakobu v Tretu uljudno vabi vse člene na do-jvetovanje, katero se bo vršilo na Svečnico dne 2. februvarja H>03. v slovenski šoli pri sv. Jakobu, ulica G uliani št. 28, toČDO ob 4. uri popoludne.
Fran Pr možič, Ivan Besednjak. Veselieni odsek »Tržaškega podpornega in bralnega društva« priredi dne 1. februvarja ob 9. uri zvečer v gostilni pod društvenimi prostori ulica Stad on štev. 19. plesni venček za društvenike ter vabi na obilno udeležbo. Vstopnina za moške 80 st, zi ženske 40 8t. — Ples se neha ob 4. uri zjutraj. Sviral bo društveni kvartet.
Načelništvo odseka. Pevsko društvo »Hajdrili« 11a Prošeku vabi na pustno veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 1 fdbruvarja t. ). v prostorih gostilne gosp. Marino Lukša na
Prošeku. — YTspored : .'J.
Pevski stopaj
»II imaneac, » Pre«I pustni Punta r. G. na morju«, ** »C gani«,
zbor. 2. Godba. 3. F. S. Vilhar : mešan zbor. 4. Godba, 5. čas«, deklamuje gispica j\I. Godba. 7. K. Bendl : »Križaci veliki mešan 2bor. 8. Gjdba. 9. šaljivi prizor s petjem in spremljevanjem orkestra. 10. Godba. 11.	»Veseli gozd<r, salo gra v enem dejanju. 12. G iiib ». 13. Ples. Pri koncertu in plesu sodeluje vojaški orke-stev pešp. tt. 97. iz Trsta. Začetek ob 5. uri popoludne. ples traja do zore. Vstopnina na veselico za osebo 50 stot.; se leži I. vrste 40 stot.; II. vrste 20 stot. — Vstopnina k plesu za gospode 2 K. gospice 60 stot.
Za tuni gobrojni obisk vabi
O d b o r.
Draibe premičnin. V soboto, dne 31.
jan. ob 10. un preopoiudau su bodo vsio •uredi'« Mi K. c. Kr. okrajnega so<tisča za civilne šivan vrsiie sledeče dražt>e premičnin : ulica Paolo Diacono 1, hišna oprava ; v Ro-janu 104, hišna oprava; p.azza Barriera 6, oprema v zalogi; ulica Poste Nuove 4, knjige, galanterije in razno.
Vremenski vestnik. Včaraj toplomar ob 7. zjutraj 6'2, ob 2. uri p »polil ine 112 C.— Tlakomer ob 7. uri zjutraj 773"0. — Danes plima ob 10 28 predp. in ob 10 o4 pop.; oBeka ob 4.41 predpoludne in ob 4'36 popoludne.
Vesti iz ostale Primorske.
X Nova istrska železnica. Dogodki dajejo prav dru. L'ginji. Z i 1 le, da to za-doččioje tudi zanj ni razveseljivo, saj je te-
pen tudi njega lastni narol! Oa je govoril trezne »»varilne besede, ali italijanski kolovodje -> le kričali svojemu lahkovernemu meščanstvu istrskemu, da nova železnica Trst-Punč pr;ne«»e zemel ski raj v deželo. Ali prišlo je trpko razočaranje, kakor je proro koval dr. Lagioja. Vlaki vozijo sem in tja, ali o obečanem blagostanju ni nikake sledi. ■Oglašati so se začele tožbe \i istih italijanskih mestec, češ, da ne občutijo nikake koristi cd nove železn ce.
Prekasno! Breme je že naperjeno siro-mašoi dfželi kakor spomenik — ne3rečne politike za hiagt r dežele brezčutne oligarhije. Nekateri so naši', kar bo iskali, za druge pa velja italijanski pregovor: Chi ga m*i, za v u !
X l mor in samomor v Polji. V
sredo kolo poludne je streljanje iz revolverja vrnem-rdo ljudstvo na »corsu« v Pulju. Streljanje je hilo čuti iz neke hiše na oglu ulic Sergio in Mirerva. Nekaj cdlcT-aih mla-den čev je udrlo šiloma v dot čno stanovanje. Nudil se j m je grozen prizor : našli so eno žensko in nekega možkega, vsa v krvi. Oa je umoril njo in seb?, ker ni vračala njegove ljubezni. Ona je bi'a pevka v neki gost'lni, cn pa pevec na Keki. Tajno je pr sel z Keke ter se ukral v njeno stanovanje, kjer se je skril. Ksj ia kako se je zgodilo pozneje, to si lahko pred*'avlja vsakdo sam.
Puljska polVija — ki je že od nekdaj slavro^nana — je prišla srečno na lice mesta kakor — zadnja in ko je bilo že vse zvršeno. Slava jej !
Vesti iz Kranjske.
*	Gospodarska zveza. D.jslej je bil t »j zv€zi načelnik g jspod dr. Ivan Susteršič-Ker pa se je odpovedal temu mestu, je pr šel na njegovo mesto dr. Iv. Ev. Krek.
*	Za možem v smrt. Predvčerajnjim so v Ljubljani {»okopali azi?t°nta mestne hra. niln ce, gospoda K r gen a Sušnika. Včeraj pa je umrla njfgova sopn ga, go?pa Nežika Suš n i k. Oba sta imela jetiko. Zapust la eta tri otroč.če.
*	Domača umetnost. Ci.ea Kobiičeva, odlična slovenska umetnica, je pred kratkim dovršila veliko sliko, ki j«_> je naročil vlalika .J. J. S t r o s s m a v e r za jdbljansko mestno dvorano. Slika «1 ispe te dni v Ljubljano. Prav bi bilo, da se razstav', predno zavzame svoj prostor v mestni dvoran'.
shodu kazali efekti sovraživa med obema velikima možema v imenu vsenemške ideje: \\>lfbm in Schonererjem. Pristaši prvega s-> v Beljaku imenitno nagnali poslednjega. No, to se notranji domači dogodki iz hiše Vse-nemcev, radi. katerih se nam ne treba raz-grevati. ker nam je čisto vsejedno: ali reže na nas in nas sovražijo po sel ooererjansko ali [K) \volfovsko !
Ali nekaj druzega nas zanima iz t9 vsenemške praske. Ko so Wolfovci izvojevali slavno zmago nad Schonererjem, so zapeli : »Die \Vacht am Kbein«, a med njimi, ki so navduševali pevce, je bil tudi kakor propagator vsenfmrkega gibanja že znani poštni uradnik iz Tr-rta : P o g a t s c h n i g !!
Celovški »Mir« vprašuje, da li c. kr.
poštni uradniki..... a i pust'mo, saj je že
znano, da taka vprašanja naletajo na gluha ušesa onih, ki bi morali poslušati !
Razne vesti.
Slike iz Italije. V bližnjem kraljestvu vlada grozna beda. Skoraj sleherni dan čitamo o kakem nemiru — podobnem uporu. Te dni ee je vzdignil revni narod v barski okolici v mestecu Conversano. Bedni in gladni kmetje so podrli vse užitninske stražnice ! Iz Bm je odšel na lice mesta poseben vladni komisar z asistenco karabinerjev in dvema stotnijama vojakov. Pozneje s> se, vkijub oboroženi s li, demonstracije ponovile !
Stareš nstvo ;e sklenilo ziižiti už taino
njegov prvi nastop je prepričal občinstvo, da se je z Danilom pridobil izboren igralen talent. Danilo si je pridobil mnogo zaslug za slovensko dramo. Kmalu na to, ko je on prišel k slovenskemu gledališču, bi bilo isto kmalu propadlo, da ni zbral on okoli sebe več ljubiteljev slovenske drame, s katerimi je v deželnem gledališču prvič nastopil leta 1880 v igri »Ogenj ni igrača«. Takrat bilje režiser g. Peter Graselli, poznejši ljubljanski župan. Danilo se je pozneje več tednov šolal pri njdrežis?rju Sonahi.
O Danilu se lahko trdi, da se jo po lastni pridnosti in izredni nadarjenosti od nekdanjega obrtnika-diletanta razvil v igralca po poklicu, s kakoršnjim bi se ponašalo vsako gledališče svetovnih mest.
Danilo je v teh 2o letih nastopal v najrazličnejših ulogah, a vselej s krasnimi vspehi. Vendar so bile njegove najaijajnejše uloge ljubimeke in mladostne, kakoršne je zastopal skoraj 20 let na slovenskem odru. Nastopal pa je tudi v najrazličnejših ulogah, v katerih je prav dobro vspeval. Njegove najboljše uloge so O-fvald (»Strahovi«), stari Moor (»Razbojniki«), dr. &ank (»Nora«), Dolef (»De°eti brat«), obloški Tonček (»R->kov-njači«) itd.
Jubilant Danilo je dandanes eden naj-m čoejših stebrov slovenske drame v Ljubljani. Vstrajal je pri isti tudi v najkritič-nejših časih, čeprav ne bi mu bilo težavno dobiti boljšega kruha v tujini.
Intendanca priredi jubilantu dne 6. fe-
, • j	v	.	bruvarja t. 1. časten v<Č3r in benefiČno igro
na moko in druge moenate predmete za —	J	....
en ceatezim ! ! — To pa ni pomirilo revnfga
»Deseti brat«, v kateri igri je dosegel Da-
ljudstva !	' V!®ek 8%r°je umetnosti s k ara k tei i zaci jo
Sedaj se starrš nstvo razgovarja, kako ; ' r	Dolfeta.
odpraviti užitninske stražnice in — po možnosti zn žati sedanjo grozno užitnino.
V mestu Candella je bilo te dni kazno-
O telovadbi.
van h množina izgrednikov, k i so se b;li svoje-časno vzdignili in uprli radi neznosne užit-nine na živila. Ob t°m uporu je b lo ranjenih in mrtvih več kmetr>v in je bil ubit en
„Gibanje je življenje in življenje je gibanje.~
(Zvišetek.) Ravno sedaj, v zimskem času, ko nam
kazen, ki so jo prisodi, je bi a enajst mese cev zapira.
Vesti iz Štajerske.
—	»NaŠ dom< — polu mesečni k, ki iz haja v Marib ru — javlja, da izhaja sedaj v 15.000 :ztisib.
—	V ječi let nedolžen. Jakob Av-žner iz celjskega okraja je bil '2* let zaprt v Karlavi pri Gradcu. Bil je zaradi požiga v dosmrtno ječi obsojen, ker sta dve priči krivo pr segli. Lansko leto je nekdo na smrtni postelji pred pričami i/rekel, da je on bil tisti požigalee, in da je Jakob Av->aer po nedolžnem zaprt. Nato so Jakoba Avžnerja iz je'e ispustili. Takrat, ko je bil cbsojen, je reeel : >Big v nebes h je moja prča, da sem nedolžen«, toda vse ni nič pomagalo. Avžaar je imel prav lepo posestvo, katero ne u je bilo prodano, zdaj pa n ma ničesar. Kdo mu sedaj pivrne 28 let žalosti in trpljenja, k lo mu povrne njegovo posestvo ? !
Vesti iz Koroške.
koroški zaklad za pomoč oh ujmah.
Odbor za osnovanje t* ga zaklada — < dboru na čelu je deželni pred-»ednik Oton vitez FrsvJenegg — je te dni izdal svoj poziv.
Ta zaklad ima dvojen namen :
1.	Ako nastanejo take elementarne ško^e za katera se sme po z;.konu dovo'.iti državna podpora, potem se naj podeljajo iz camera-van*ga zaklada takoj take [odpore, katere se iz s ispodarskih ozirov ne morejo odlašati. Te podpore ee bor^o vračale iz pričakovanih državnih pomožnih prispevkov, ali iz prostovoljnih doneskov, nabranih v deželi.
2.	Iz letnih obrestij zaklada naj se tudi — brez pravice do povračila iz državnih sredstev ali zbirk — podeljajo denarne podpore p< trebnim, po ujmth tškodovanim prebivalcem, ko bo zaklal primerno velik. Zaklad s« naloži plodonrnno s pupilarno varnostjo ; za oskrl>ovaoje njegovo bo skrbel vsakokratni koroški deželni predsednik, czi remi njegov namestn k.
r In tako dalje iu povsodi! Te dni je desel v Beljak glasoviti Schoierer in je slavno — pogorel, ker so se tudi na tem
karabinijer, a ranjenih ve^ vojakov. Največo	nj dana prilika za svobodno gibanje v naravi, ko smo tako rekoč prisiljeni pohajkovati in posedati po zaduhlih sobah, in ko se
Beda in lakota na vs^h koncih in krajih	moramo kretati v večnem mestnem tru:ču :
te sicer lepe ali vendar toli nesrečne Italije.	je ge posebno koristno, ako s telovadbo
Radovedni smo, da- i bodo naši lahocski ča-	krepimo svoje omehkuženo in zanemarjeno
sop si tudi o teh slučajih laš^e mizerije tako	t,el0 j
gostobesedni v svojih por, č lih kakor so bili	\ ne 8amo za možke in dečke, ampak
na pr. ntthvno temu o t-lavnostih, ko so v	tudi za odrasle ženske in deklice je telovadba
Rimu demonstrirali za »odrešenje Trs'a«.	koristna. Kakor potrebuje možki telesnih
Italijanski minister za vnanje	raočij, tako morajo skrbeti tudi ženske za to, stvari nevarno bolan. Ko se je italijan- utrjajo svoje telo proti škodljivim vpli-
ski ain ster za vnanje stvari, Prinetti, naha-	vcm> pQ vgej pravici se more zahtevati,
jal včeraj zjutraj na kraljevem dvoru, mu jo,	telovadbo g -je tudi žen-ke. Kajti ravno one
1 ravno v hipu, ko je pripovedoval, kako ga	BO poklicane, da nam skrbe za krepak razvoj
je pre šnji večer zelo bolela glava, prišlo	bodeče generacije.
slabo in bi bil pa lel na tla, da ga nis'a Ženska, kije harmonično vzgojena te-ulovila v roke ministra Giolitti in Gabmberti,	legn0 ia duševno, postane vzorna mati krepki sta bila ž nji m v pogovoru, in ga potem	kih fn Pravih otrok, dočim nam bo ženska, polož la na bližnji divan.	ki je t<5]e3no slabotna ali zanemarjena in du-Pr;hitel je takoj ra pomoč minister 1 ševno nerazvita( dajala narodu le telesno Baccelli, ki je sloveč z Iravn.k in ki se je	8labih in že y miado8ti nervozaih, razbtirlji-tudi nahajal v dotični dvorani. Prinetti je	y ^ 0tr0k
pnšel kmalu zopet k zavesti in Fro,il Bf c	Ker VFa danaŠQja| po giii moderna, v
celli-ja, naj mu hitro pomaga. K bolniku je	mnogem zgrešena vzgoja žensfc, ne odgova.ja
rteHtem pneel tudi kralj, kateremu je Pri-	y b gijenifnein pogledu, je pa ravno telo
netti zatrjeval, da n, n;č hudega in se je	vadba tisto moderao tred«tvo, ki jih more
opravičeval radi nevšečnosti, katero je prov-	Pp0p0lnjevati.
zročil. Odpeljali so ga na to na njegovo	Nasledki neprave te'esne vzgoje so v
stanovanje; ko je pa hotel izstopiti iz kočije,	dekiiški dot,i : splošna slaboBt, zveriženo
je zapazil, da se mu desna noga ne pregiblje	okoBtje> ozka pr8a, prepočasna rast, prepozno
več, na kar so ga prenesli Da postelj. —	doznreVanje itd.
Zadel ga je namreč mrtvoud na polovico. Dfk^ potrebuje za pravilno vrg .jeva nje
života.	svojega telesa še veliko več svobodnega gi-
Njegcva soproga Frančiška se je medtem baDja> nego pa de6ek Narava zahteva od nahajala na lovu in se je takoj pripeljala žengkt% v nje svojstvu kakor mati, tolikih domov, ko se jej je sporočilo o nesreči.	i lastnosti in spretnosti, da jih more izvrševati
Zdravniki men'jo, da je ministra zadela le popolnoma normalno in dobro vzgojena ta nesreča radi preobilice dela. Prinetti da žeDJL V namen takega svobodnega gibanja je neprenehoma delal, hodil zelo pozno spat bna bi d0]ŽQ0Bt starišem in vzgojevateljieam, in rano v jutro vstajal. Nadejajo se, da mi- ' fja de!aj0 na to> da 8) njihove hčere, oziroma nister srečno uteče nevarnosti, ako se tekf m Varvanke uvedejo v telovadne zavode ali
1>4 ur njegovo b tanje ne poslabša.	društva, kjer se bodo pravilno telesno vz-
Zadnje brzojavke iz Rima poročajo, da gajale.
se je Prinettiju začelo obračan na bolje in	žal, da je večioi našega ljudstva telo-
da more že nekoliko gibati z desno nogo. vadba še vedno v nekak strah in da o tem
mislijo vedno le na — zlomljene kosti in vratove. Mislijo tudi, da telovadba zahteva preveč napora in truda. Slednjič mislijo, da 25 letnica igralca slov. dramatičnega za telesno vzgojo otrok zadtšča že popol-društva T Ljubljani. Gospod Dan lo Cerar,' noma» ako vodijo iste pod strogim nadzor-najstarejši člen slovenske drame v Ljubljani, etvom za kako uro na sveži zrak. Ali to praznuje te dni 25-letnico svojega umetni-1 nikakor ne zadošča mlademu telesu. Spre-škega delovanja pri slovenskem gledaliiču v ho(ii De nadomeščajo tega, kar more nuditi Ljubljani. Kakor 17-leten mladenič nastopi edino le telovadb«. Torej: na telovadbo!
Brzojavna poročila.
Državni zbor.
DUNAJ 30. (Bi — Zbornica poslancev. — Začetkom seje sa je pritoževalo več govornikov, da imajo v prostorih zbornice ne-parlamentarci svoja zborovanja in da se je v parlamentu etabliral drug postranski parlament.
Predsednik se je opravičeval, da je izvedel o tem zborovanju tikom pred sejo in da on ni dal nikakega dovoljeoja. — Posl. Pernerstorfer je predlagal, naj se seja suspendira, da se vailjenci izženejo iz zbornice. — Predsednik je izjavil, da čuje ravnokar, da so vsi prostori že izpraznjeni.
Ko je poslanec Iro zahteval, Daj se imenuje oni uradnik, ki je dal dovoljenje za ono zborovanje, je izrekel poslanec Derfchatta svoje globoko obžalovanje, da se je zbornica zlorabila za zborovanje oseb, ki ne spadajo k parlamentu, ter je predlagal — ker dotični gospodje utegnejo biti se v zbornici —, naj se seja prekine. Na to se je seja prekinila za pol ure. Mej vsfm prizorom so se rglsšali klfci ogorčenja. Mej temi dfgodki se je podalo več poslancev ob vodstvu dveh redite-teljev v kom'BijBko dvorano, kjer bo bili zbrani sladke rni industrijalci. Poslednji so bili pozvani, naj zapuste zbornico.
Ko se je seja zopet začela, je izjavil predsednik, da fe je že večkrat dogodilo, da so se neparlamentarci posvetovali v prottorih zbornice. Današnjega posvetovanja so se udeležili tudi poslanci in vladni zastopnik. Ker je predsednik dal dovoljenje za prejšnje zborovanje, se je menilo, da velja isto tudi za dane3. Predsednik je prosil zbornico, naj mirno nadaljuje razpravo.
Seja traja ddje.
Cesar v grobišču pri kapuci ni h.
DUNAJ 30. (B.) Danes je obletnica smrti preptolonas^dnika Rudolfa in se je ce?ar ob T. in pol uri zjutraj podal v grobišče pri kapucinih, kjer je rrolil ob krsti prestolonaslednika. Isto je storil ob krstah cesarice Elizabete in svojih st^r šev. Vence so položili tudi nadvojvoda Ludovik Viktor, grofica Lonyry, kneginja Elizabeta in knez Oton \Vindisehgraetz.
Strajk.
MADRID 30. (B.) V Revni je proglašen generalni štrajk. Praznuje 10.000 delavcev. Ker so se vrši'a nasilstva, je konsign rano vojaštvo. — Pomanjkanje živil veča resnost položpja.
Izdajatelj in odgovorni urednik FR^N GODNIK.
Lastnik konsorcij lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
*K*XXKKXXXrK«***
X X K
Svoji k svojim
ZALOGA
x pohištva
Književnost in umetnost.
je goapod Danilo prvi k' at v ijubimski ulogi v drami >Lc.woodska tirota». Režiser alf-veoske drame bil je takrat A. K o c i j. Že
M. B.
X *
* x
X
x x x x x x x
xl
KXXXXXXXXXXXXXXX
dobro poznane
tovarne mizarsie zairnse t Gorici (Solkan)
vpisane zadruge z omejenim poroštvom
prej ^Inton Černigoj
Trst, Via di Piazza vecchia (Rosario) št. 1. hiša Marenzi.
Največja tovarna polistva primorske iležele.
SolidnOBt zajamčena, kajti les se osuSi v to nalašč pripravljenih prostorih a temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, rao-dernl sestav. Konkurenčne cene.
V Album pohlitev "brezplačen.
X X
x
X
a
x
X X X X X X X X X
-sc X X
©	S
iAMsaniler Levi iiui$
Prva Ia a^)v«|Ji tovarna poktftva vuk vrst.
•j trst
m i
Sf
& & &
Sf
Vi
& iLummii cim liiTou ii riiito ^
Predmeti postavio ae na pai obroci ^ ^	ali železnico franKo.	S)
cd	®
TOVARNA: I	ZALOGE:
Via Teta, i Piazza Ratari« it 2 vogal	I (šolsko poslopja)
Via Ualtaaea | lo Via Rlbirf« it. 21
Talafoa »t. 670.
-HOM-
Velik isbar tapecarij, »cal ia slik. Is-nhj« aarafb« tudi po posebnih načrtih.
Gene brez konkurenoe.
Tužnim srcem naznanjamo svojim členom in drugim rojakom, da je nemila smrt pokosila v najlepši možki dobi 35 let, po zelo kratki ali mučni bolezni, predragega nam odbDrnika in sotrudnika, gospoda
Ivana Sedmaka
Pogreb milega in nepozabnega pokojnika bo jutri v soboto ob 2. uri popoludne.
Mili Ivane bodi priporočen v blag spomin !
V sv. KRIŽU, dne 30. januarja t. I. Zavarovalnica za govejo živino
v sv. Kr
Obuvala!
Pri Pepetu Kraševcu
traven cerkve sv. Petra (I'iazza Kosario pod ljud šolo Bogata zaloira raznovrstnih obuval za gospod«', gospo in otroke.
Pofctne naročbe se izvrže takoj. Pošiljatve so pošt-aine proste.
Prevzema vsako dek> na debelo in drobno ter izTr&uje z največjo točnostjo in natančnostjo po kon kurenčnih cenah.
Za mnogobrojne naročbe ne toplo priporoča
Josip stantič revij, mojster.
Zalag&telj uradnikov in uslužbencev konsum nega skladišča c. kr. glavnega carinskega urada in c kr. generalnih skladišč; nadalje stražnikov c. kr javne straže v Trstu in Miljah ter orožništva c, kr. piiv. avstr. Lloyda
~ Hiša na prodaj
Štacuno v najem
^e o«bla v trž sk» ok«»iioi ni j«ko prometnem kraju. Naslov pr. upravi »E linost «.
Primerna liiša na lepem krajo v bližini 8 v. J usta je takoj na prodaj. Pobliže se izve v naši tiskarni, ulica Carintia štev. 12.
___
I oooooooooooooooo
Pekarna in slasčičarna
Antona Feternel
v ulici Solitario št. 25.
Po<lpieani priporoča svojo pekarno in elaečiramo, v katerej se Hobiva trikrat na dan svež kruh in sissčioe vsake vr.-te. Predaja tudi : vfakovrci'ie moke iz < grških mlinov po n»jn 2|iti o« na h, in pristni naifineji refošk v steklenicah.
Sprejema se tu li doma5* kruli v pecivo.
Udani
A. Peter n el.
oooooooooooooooo
TOUflRNfl F0fi!5TUfl
IGNACIJ KRON
Dvorni založnik. — Ustanovlj. 1848.
H
73 06 H
H
W H
Velikanski izbor
raznega pohištva
spalne in jedilne sobe, svetlo ali mfgleno politirane.
gogat izbor
divanov, ekvirjev, ogledal, stolie, stenskih ur se rahaja v dobroznani
wr zalogi pohištva
Rafael Italia
Trat - ul. Malcanton št. 1. - Trst.
m
xf)
a>
>IM
cc
r5^

Prodaja za
velikonočna in novoletna darila
2 85 ducata angl. žepnih rut s podobami	g
S	125 „ „ „ „ (battista) za gospe ^
5	260 service za 6 oseb od belega damaska	X
?	210 „ „6 „z barvanim robom	W
2	325 „ „6 „a jour barvani	g;
J	238 V« ducata brisalk
S	358 ducata brisalk platnenih s poveski.
TRDNE CENE. 1 O % odbitek od označenih cen. Vsled bližajočega se zaključka sezije razprodaja po znižanih cenah ves fuštanj nahajajoč se v skladišču.
M. U. dr. Ant. Zahorsky
Trst,
ul. Carintia
ordinuje cd —12 pr*»dp. »	2—4 j • »pol.
Na prodaj sti k njivi
8 trtami in rodnim drevjfm in o'jkami, ena v Prel>eneku, drug« v Ospu, okraj Koj»er. Kupn na nizka. Kdor želi kupiti, naj se obrne do uprave »K linost'« v Trstu.
Prodaj alnica ur
f. J(aslinger
zaprisežen izvedenec in urar c. kr. priv. južne železnice
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti štev. 12.
Velik izl»or ur vwli vrst. Poprave se izvrše v katerimikoli an< ini in k a t*:'resi bod i v?ste, kakor kronoaetri itd. z vso natančnostjo in točnos*j » na jamstvo.
V trgovini z manifakturnim blagom
tvrdke
Giuseppe Bolle
ulica ftaova, nasproti palači Salem
se prodaja
1 zimska maja za ženske po nč. 50
moške
55
Velik izbor Manja navadnega, modrega, rnflečep, velenr iziel. \M bel itd.
ulica Cassa di Jtfsparmio
Tovarna na Dunaju.
Sovi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje — - — — — — brezplačno. — — — — — —
O B U VA L A.
—	Dobro jutro ! Kam pa kam ?'
- — Grem kupit par čevljev !
—	Svetujem Vam, da greste v ulico Riborgo št. 25 po domače
k Pierotu. Tam vdobite vsake vrste obuvala za moške, ženske in otroke. Tisti popravlja male stvari brezplačna ter sprejema naročbe vsakovrstno obuvalo na debelo in drobno.
Lastnik : Peter Rehar.
Glavni zastop /a Trst, Kras, Gorišk Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalegon društva na življenje in rente
O-LOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Franz-Josels-Ouai št. 1 a (v lastni hiši).
Popolno vplačana glavnica 2,000.000 K: ustanovljena od dunajskega bančnega društva, n 1.avarske hipotekarue in menične banke v Monakovu.
Sprejema zavaiovanja na življenje v raznovrntnib kombinacijah in proti nizkim premijam. Specijalno zavarovanje otrok brez e. travniškega ogleda, izplačavši v slučaju že n;ive ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku pred pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu, Corso št 7. Telefon 469.
A. BUCHBINDER
TRST. — ulica Riborgo št. 27. — TRST.
Raznovrstna zaloga ogledal in okvirjev tapecarij vseh vrst, ročnih kovčekov in velikih kovčekov vs3h vrst po načrtih železnic. Naročbe sprejema za kompletne sobe toli v mestu koli za odpošiljanje po železnici ali morju.
O
P
O
p
N>
B

to 'O
C, - i
<	3
(A J
S ®
O
<
to
Zahtevajte pri svojih trgovcih
no vo
Ciril~]tfetodijevo
w cikorijo.
r mp iv
0) n O o<
Q)
to PT
O <
•J O
k


m
S
urim i
Trgovina z železnino „MERKUR"
PETER MAJDI Č
v Celju, Graška cesta	1.53
priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite železnine, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedelskega orodja in sicer orala, brane, motike, kose, srpe, grablje in strojev; vsakovrstnih ponev, ključalničarskih izdelkov ter okov za okna, vrata in pohištvo, jrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meril in uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter ^sega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd.
Traverze, cement, strešna lepenka, truje za cb;j:..-.je stropov (štorje), lončene cevi, samokolnice. oprav za strelovode, ter vse v stroko železne trgovine spadajoče predmete.
SV Tomaževa žlincira., najboljše umetno g-nojilo.
* Bogata izber vsakovrstnih nagrobiiili križev. -M-

•-'.-t'
••31
i-VO
Polno vplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
ne rr«te rent, zastavnih pisem, prijoritet, kom inalnih obligacij, srećk. delnic, valut, novcev in deviz
Promeue izdaja k vsakemu žrebanju.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Spitalske ulice štev. 2.
Zamenjava in eskomptuje
izžrebane vrednostne papirje in novćuje zapale kupone
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni izgubi
Vinkuluje In divinkuluje vojaške ženžtninske kavcije.
£akoapt in lakuao menlo.	Borzna naročila.
Podružnica v Spljetu
(Dalmacija)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem rai'unu ali na vlo/.ne knjižice proti ugodnim obresti m. Vloženi denar obrestuje od dne uloge do
-=--: - - dne vzdiga, - ---- ----------
Promet s čeki in nakaznicami.