PRIMORSKI DNEVNIK V!rnina plačana v gotovini ^ „„ .. aoa. postale 1 gruppo - Lena 90 lir Leto XXVm. Št. 270 (8363) TRST, sreda, 15. novembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ((Doberdobu v lovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni ((Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. jer. Vietnam uradno privolil v ameriško zahtevo po dodatnih pogajanjih Verjetno že ta teden novo srečanje med Kissinger jem in Le Duc Tho jem Hanoiskega pogajalca, ki je že na poti v Pariz, je v Pekingu sprejel Cuenlaj - Saigon še vedno odločno nasprotuje sporazumu ,re- ^RIZ, 14. — te ta teden bo po vsej verjetnosti v Parizu novo ..?Tnle med ameriškimi in severnovietnamskimi pogajalci. Hanoi je Jalno Privolil v dodatne pogovore, ki jih je zahtevala Bela hiša, načinu podpisa že dosegu? sP°razuma. Le Duc Tho ,ie Ja ; M te dospel v Peking, kjer Cl)«nlaSprTeiel. 'Ministrski predsednik v Mcku -ri 150 hanoiski pogajalec Pari? , ■ nalo Pa se bo podal v ali n;;kamor naj bi dospel v četrtek ^kasneje v petek, lito n>,asno ?* moral dospeti v pari-tovaj? e^?imco tudi Nixonov sve-steh ssinger. Po nekaterih ve-botj, i* Kissinger celo že bil na ‘*sistE.t?remlJaI pa naj bi ga njegov včerai general Haig, ki se je Sj L?rnil iz Saigona, kjer te itspe« ‘ge m menda popolnoma ne-ThieujT Ogovore z diktatorjem Van Potrdil m' Te vesti Pa Bela hiša ni V p?' «ke do?z Se. vrača tudi šef saifion-vietnaUJegaeiie na pogajanjih o •itel 7;u Pham Dang Lam, ki je Pred Posvetovanja s svojo vlado "š u^^odom iz Saigona je Lam ■išče j,,0''7’! konferenci potrdil sta-°^e v^ade, po katerem spotom j-Med Hanoiem in Washingto-t»jaiSl,;P°I>0,n in se morajo torej lij^ . la nadaljevati. Podobna stakni t ,.zrazil tudi Van Thieujev je n., Mlnik Hoang Duc Nha, ki , Premil Lama na letališče: 9 kotien za^h-'val, naj bi sporazum P« treh "ojne v Vietnamu dosegli Ji Sne? Otonih pogajanjih. Osnov-ki naj bi zajemal vso k* moral biti med Južnim VoC“M. ZDA, Saigonom in re-nanavno vlado ter bi se nana-,1>kov Utnik čet, osvoboditev ujet-'KlstrL^kinitev bombardiranja in •kij n*v min iz sevemovietnam- Vietnam naj bi se ločeno pogajala o ponovni uvedbi demilitariziranega pasu, o bodočih trgovinskih in gospodarskih odnosih ter o morebitni združitvi. O bodoči politični ureditvi Južnega Vietnama pa naj bi se pogajali saigonska in revolucionarna vlada. Tako stališče seveda postavlja na glavo že doseženi sporazum med Hanoiem in Washingtonom. Ko bi Američani tudi samo delno privolili v zahteve Saigona, potem bi se pogajanja v Parizu prav gotovo zaključila s popolnim razbitjem, saj ni verjeti, da bi bil Hanoi pripravljen do take mere popustiti ameriškemu izsiljevanju. Osnovno vprašanje o-stane torej, kakšne točke bo Kissinger postavil na dnevni red novega srečanja z Le Duc Tho.iem. Samo če bo šlo za manj pomembne točke, ki ne bi korenito spreminjale že doseženega sporazuma, je moč pričakovati, da bodo novi pogovori v Parizu privedli do dokončnega podpisa mirovnega sporazuma. O teh vprašanjih je dala danes krajšo izjavo zunanja ministrica juž-novietnamske začasne revolucionarne vlade Ngujen Thi Binh, ki je opozorila, da ameriška zavlačevanja grozijo, da bodo povsem onemogočila dosego miru. Thi Binhova je poudarila, da «umik tujih čet«, o katerih govori Saigon, se lahko nanaša samo na ameriške in zavezniške sile, saj ima osvobodilna voj- poročajo o močnem partizanskem napadu na oficirsko šolo v Thu Dulu, samo 11 kilometrov od Saigona. Ameriško letalstvo nadaljuje napade nad sevemovietnamskim o-zemljem, na katerega je v zadnjih urah spustilo več kot dva tisoč ton bomb. Letalstvo ZDA je izvedlo tudi vrsto bombnih akcij proti domnevnim partizanskim položajem v Južnem Vietnamu. LONDON, 14, — Danes je prišel na uradni obisk v London namestnik zunanjega ministra Kitajske Čao Kuan-hua, ki vodi delegacijo svoje države na zasedanju generalne skupščine OZN. Kitajski predstavnik, ki se bo pogovarjal z zunanjim ministrom Douglas - Ho- 22. NOVEMBRA SEJA CK PSI ZA IZVOLITEV TAJNIKA STRANKE Socialistični delegati v Genovi podprli Fortunov zakon o Slovencih Na predlog deželne delegacije PSI je kongres odobril resolucijo o perečih problemih naše dežele, ki izraža podporo stranke Fortunovi zakonski pobudi za zaščito Slovencev . Cariglia (PSDI) in Speranza (KD) proti obnovitvi leve sredine GENOVA, 14. — Kongres socialistične stranke se je zaključil. Na nočni seji so delegati izvolili novi centralni komite, ki se bo sekta! 22. novembra in torej ne danes, kot je bilo prvotno predvideno. To pa zato, ker De Martinova in Nennijeva večina pričakuje, da bo po kongresu prišlo do nadaljnjega razčiščevanja in, morda, do nove okrepitve večinske struje s pristopom nekaterih dosedanjih pripadnikov Mancinijeve struje «presenza». To je dovolj jasno povedal posl. .Mariani, ki je v svoji izjavi dejal, da dvomi v enotnost «kartela levičen, češ da je tudi med temi mnogo delegatov, ki si želijo povratek k levosredinskemu sodelovanju in da so še možni premiki. Mariani je jasno dejal, da bodo nekateri socialisti pozabili na dosedanje strujanje in pristali na novo vodstvo stranke, kar pomeni, da bo De Martino čez teden dni verjetno razpolagal z večjim odstotkom članov CK PSI. , . . . ... meom in drugimi visokimi funkcio- ska pravico da ostane, kjer je. narji britanske vlade, bo nato od-Iz južnovietnamskih bojišč danes I potoval na obisk v Francijo. Medtem smo izvedeli, da so delegati na 39. kongresu, na pobudo delegacije PSI iz Furlanije - Julijske krajine, soglasno odobrili do- ..........................i..m.im...Minam........................... Z VČERAJŠNJE SEJE MINISTRSKEGA SVETA Vlada prepušča pristojnosti sodnikov sklep o začasni svobodi za Vaipredo Razširitev pristojnosti policije in zvišanje ----------------------- plač višjih birokratov med vladnimi sklepi ^VslpfcdoV pfOCCS^ ostane v Catanzaru RIM, 14. — Kasacijsko sodišče je pa je kasacijsko sodišče poudarilo, RIM, 14. — Andreottijeva vlada je zasedala ves dan in se lotila vrste vprašanj, od zakonskega o-snutka, ki daje večje pristojnosti policiji, ko gre za pripor osumljencev, do dekreta o povišanju plač visoki birokraciji, ki ga bodo v kratkem poslali računskemu dvoru. Le-ta je prvi podoben osnutek že zavrnil. Vlada je odobrila tudi predlog notranjega ministra Rumorja, po katerem bo policija imela širše pristojnosti, ko ho šlo za preiskave, na domu ali drugje, v primeru suma, da nekdo razpolaga z orožjem. Izredne ukrepe predvideva vlada tudi v primeru manifestacij, na katere bi demonstranti prišli s palicami, verigami ali drugimi predmeti. Brez dvoma pa je glavno vprašanje, s katerim se je vlada spoprijela, «primer Valpreda«. V nobeni izmed izjav, seveda, se njegovo ime sploh ne omenja, je pa jasno, da je bila to osrednja tema in tudi razlog za to, da je pravosodni minister orisal zakonski o-snutek, ki spreminja kazenski po-stopnik. Minister Gonella (KD) je vladi verjetno orisal tri možne po- »^istanišč. Severni in Južni | ti, ki jih je vlada imela: v prvem primeru bi lahko sklenila, da zniža sodni pripor od 4 na 3 leta. To bi avtomatično pomenilo osvoboditev Valprede in tovarišev že 16. decembra letos, ko bi doslej zaprti anarhisti počakali na proces v stanju »začasne prostosti*. V tem primeru pa bi šli avtomatično na svobodo tudi drugi priporniki, ki bi se nahajali v enakem položaju. Drugi predlog, za katerega se je ogrevala levica, predvideva ukinitev obveznosti zapornega naloga, ki bi ostal v pristojnosti sodnikov. Vlada pa se je opredelila za zadnjo, verjetno najmanj obvezujočo varianto: sklenila je, da ne zniža pripornega roka, ki bo še dalje 4 leta, pač Pa_ daje sodnikom možnost, da odločajo o zahtevi po «začasni prostosti«. Kaj pomeni to za Vailpredo? Dejansko to, da bodo o njegovi usodi odločali sodniki. Tokrat, kot vse kaže, sodniki v Catanzaru, katerim je kasacijsko sodišče potrdilo pristojnost. Sodniki lahko zahtevo po osvoboditvi Valprede in tovarišev sprejmejo, ali pa ne. Vsekakor pa bodo morali proučiti dokumentacijo, kar terja več mesecev dela. Val-preda ostane torej, za sedaj, v zaporu. Uc Mio (levo) in Kissinger se bosta v kratkem ponovno sestala. Upati je, da bo novo srečanje končno nrivedlo do nodpisa mirovnega sporazuma o Vietnamu 1||| *l||llll||||l|„lm|| m I,,,,,,!!,,!,!,, DIH ll||1„,|||||||,,„11 (f|||||,|„l|l|||l|IIM|||,l,t„|l|im|j|l|„l ,„111,1(1 lihi, tl, j« ta°'*ki pogajalec Le Duc Tho 7? v l 9 po,i v Pariz, kjer se __.ra*Re,n sestal z Nixono- >01 oh sestal z Nixono- i *ed.P°S'ancem Kissingerjem. bon1 *e *e *®*ko predvideti, v*d|j ^ ° novi pogovori le pri-%?oc*P'sa mirovnega spodi *»odn a *e odvi,no od t*9a> ?h*Vni Arn*ričani postavili na k0 oh,6u doda,r>lh pogajanj sa-k?**0 zak. vprašanja, ali pa ;'*0lju p,8vali pogovore o pro-u *' Hh je znani sporazum * dol, n°*e,n in VVashingtonom rešil. i 9ovik anarhista Valprede in > <«ka! ,0varii8v, ki že tri le-J'*hj% l?../13 Proces in torej pri-h 0«nr.i!hove nedolžnosti, je bil h* Pocf 10 ,ei» italijanske vla-r*°tt|]4 P'ed58dstvom posl. An-' vlada je, s tem v zve- A ' , DA - $ NES, - , - zi, sprejela sklep, da predloži parlamentu zakonski osnutek, po katerem bodo sodniki pristojni, ko gre za podeljevanje začasne svobode pripornikom, tudi ko je kazenski pripor po postopniku obvezen. To, skratka pomeni, da bodo o zahtevi Valpredovih branilcev, naj se anarhistu prizna pravica do začasne svobode, o-dločali sodniki v Catanzaru. Kasacijsko sodišče je namreč potrdilo svoj prvotni sklep, naj bo proces proti anarhistom v Catanzaru, kar je izzvalo ogorče- ne reakcije med branilci. Sindikalni spopad v Italiji se medtem zaostruje. Jutri bodo v vsej državi stavkali kovinarji javnih podjetij in gradbinci, skupno nad poldrugi milijon delavcev. Prosvetno ministrstvo je razpisalo poseben natečaj za štiri stalna ravnateljska mesta na slovenskih višjih srednjih šolah. Natečaja se lahko udeleže redni stalni profesorji slovenskega materinega jezika, ki so bili v rednem stalnem staležu na zavodih, z« katere so razpisana mesta. Pokrajinski tajništvi KPI in PSI sta ostro protestirali, ker je mi-ministrstvo za trgovsko mornarico zavrnilo program tržaškega Lloyda za križarjenje In s tem v dvajsetih minutah odločilo, da bo proces Valpreda v Catanzaru in s tem zavrnilo prošnjo državnega pravdnika iz tega kalabrijskega mesta, ki je sodnike v «hermelinovem ovratniku« opozoril, da Catanzaro nima zaporov (stavba se je zrušila leta 1970), ne obsežnih sodnih dvoran in celo premalo sodnikov za tak proces. Prvi kazenski odsek ka-sacijskega sodišča, ki je potrdil svoj sklep z dne 13. oktobra, ko so prvič premestili proces iz Milana v Catanzaro, se je sestal pod predsednikom dr. D’Armienta, ki je predsedoval kasacijskemu sodišču tudi na prvi seji. Povsem razumljivo je torej, da sodniki niso hoteli priznati svoje napake. Sklep kasaciijskega sodišča je vzbudil val negativnih komentarjev. Valpredov branilec Calvi je dejal, da se »izzivanje državljanov nadaljuje«, kar dokazuje namen »najbolj reakcionarnega dela sodstva, da se čimdlje zavleče ugotovitev resnice o milanskem pokolu«. Vse to, je dejal Calvi, se dogaja pod izgovorom, da je sodna oblast samostojna. Drugi Valpredov branilec, Tarsi-tano, pa je dejal, da ga sklep ne čudi: »Hermelinovi ovratniki« niso nikoli priznali svojih napak. Zato je važno, da se sedaj čimprej pripravi vse potrebno za proces. Sodniki v Catanzaru pa naj se pripravijo na razpravo o podelitvi začasne svobode Valpredi, ki jo bomo v kratkem zahtevali. Zahtevo bodo motivirali z ugotovitvijo, da proti Valpredi in tovarišem ni pravih in-dicij o krivdi. Tretji Valpredov branilec, Janni, pa je lakonično dejal: »Nimam dovolj fantazije. Kaj naj še rečem?« S tem je verjetno sintetiziral javno mnenje, ki se z začudenjem sprašuje, kdaj bo sploh prišlo do procesa proti Valpredi, glede katerega so danes skoraj vsi prepričani, da je nedolžen. Kaj se bo sedaj zgodilo z Vaipredo in drugimi zaprtimi anarhisti? V Catanzaru bodo morali preučiti dokumentacijo, skoraj 16 tisoč strani zapisnikov. Medtem bodo morali sodniki odločati o zahtevi, naj anarhiste izpustijo na začasno svobodo. Pri tem pa ne gre podcenjevati tiste politične pritiske, ki so značilni za ves razvoj »zadeve Valpreda«. Kakšno je mnenje političnih oblasti se pa da sklepati iz same razsodbe kasacijskega sodišča. V njej je namreč rečeno, da so kasacijski sodniki izrekli pozitivno mnenje o Catanzaru, ker je pravosodno ministrstvo zagotovilo, da se lahko uredi v zaporu za mladoletnike deset sob za Vaipredo in tovariše. O tem, da bo moral Valpreda počakati na proces v priporu govori še drugo dejstvo: sodniki v Catanzaru menijo, da bi proces lahko priredili v telovadnici CONI. ker je velika in komaj sto metrov od omenjenega zapora Glede zadnjega pomisleka državnega pravdnika iz Catanzara, češ da je višji sodni zbor že imenoval štiri nove sodnike za Catanzaro. Odlok o premestitvi teh, ki bodo verjetno »Valpredovi sodniki«, mora še podpisati predsednik republike Leone. Razsodba kasacijskega sodišča namreč neposredno omenja te štiri sodnike v zvezi z Valpre--dovim procesom in ugotavlja da bi — na tak način — lahko ostali sodniki naprej opravljali svoje običajno delo. Kmalu «vroča linija» m«d Bonnom in vzh. Berlinom BONN, 14. — Zahodnonemški kancler Brandt namerava vzpostaviti »vročo linijo« — namreč direktno telefonsko zvezo — med Bonnom in vzhodnim Berlinom, kar bo omogočalo takojšnje stike z vzhodnonemškimi voditelji, ko bi se pojavila potreba. Sporočilo je dal vladni glasnik Ahlers, ki je dodal, da bo do uvedbe »vroče linije« lahko prišlo po ratifikaciji sporazuma med obema Nemčijama, ki so ga parafirali pretekli teden. kument, ki se nanaša na glavne probleme te dežele in zaščito slovenske narodnostne skupnosti. Dokument so na kongresu — poleg drugih — predlagali deželni podpredsednik Amaldo Pittoni, poslanec Loris Fortuna in senator Le-pre in se glasi: «39. vsedržavni kongres PSI v Genovi. spričo nujnosti, da se jasno u-smeri.io posegi v gospodarski politiki, ki io zastopa stranka, zahteva od svojih vodilnih organov, da posvečajo vso pozornost tudi vprašanjem področij, ki niso razvita, in tistim z visokim indeksom izseljevanja v severni Italiji, kot je Furlanija, ter nokraiinam z relativnim gospodarskim nazadovanjem, kot sta tržaška in go-riška pokrajina. V ta namen je potreDna parlamentarna podpora stranke pobudi za deželni zakonski predlog za izvajanje člena 50 posebnega avtonomnega statuta. za izreden državni poseg, ki naj bi uresničil socialne cilje, katere vse-huieta gospodarsko in teritorialno načrtovanje. Upoštevajoč nadalje vlogo Furlanije - Julijske krajine, kot «dežele mosta« za razvoj političnih, kulturnih in gospodarskih odnosov med Italijo in sosednimi državami srednje in vzhodne Evrope, obvezuje kongres centralni komite in vodstvo stranke, ki iu bo izvolil kongres, da se zavzameta na pristojnih mestih za u-resničitev jn okrepitev osnovnih infrastruktur, kot so avtocesta Videm — Trbiž, pristaniški kompleks Trst — Tržič ter deželno letališče. Kongres tudi predlaga, V zvezi s krepitvijo gospodarstva v državi, da se stranka obveže za resno vsedržavno načrtovanje na področju ladjedelništva, nomorstva PIN in za okrepitev pristanišč. Končno, kongres poudarja potrebo, da stranka, skladno s svojo inter-nacionalistično usmerjenostjo, razvija svoio politično linijo v korist narodnostnih manjšin, ki živijo v okviru države. Posebno pa obvezuje svo-i<> osrednje organe, da zastavijo vse svoie sile za čimprejšnjo razpravo in odobritev v parlamentu socialističnega zakonskega osnutka, ki je bil že nredložen poslanski zbornici, za zaščito slovenske etnične skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Kongres PSI je še vedno v ospredju komentarjev voditeljev strank. Zanimivo je, da je med »centristi« po prvem neprikritem zadovoljstvu za zaključek kongresa prevladalo mnenje, da — ka korkoli že — socialistov v vlado ne morejo sprejeti. V ta namen navajajo najrazličnejše razloge Predsednik parlamentarne skupine PSDI Cariglia je, na primer, dejal, da je »PSI šc vedno ujetnik komunistov«, vsaj »na bazi« in da to postavlja socialdemokrate v «resno moralno krizo«, saj ne morejo sprejeti so delovanja socialistov v vladi, dokler se nadaljuje sodelovanje med KPI in PSI v krajevnih upravah in nekaterih italijanskih deželah. Za- to se bo sedanji vladni poskus nadaljeval še dolge mesece, je poudaril Cariglia in dodal: »Nenni in njegovi naj si ne delajo utvar o možnosti obnovitve levosredinskega sodelovanja...« Glede De Martinovih tez pa je Cariglia bil mnenja, da vodijo k obnavljanju že propadle formule le. ve sredine in da bi to bilo »zelo nevarno«, češ da bi ponovnemu propadu tega sodelovanja »ne sledila več nobena demokratična rešitev«. Podobne teze je zagovarjal tudi demokristjan Speranza. ki je prav tako zahteval (skoraj kot predhoden pogoj), naj socialisti prekinejo sodelovanje s komunisti na krajevni ravni. Speranza je še dodal, da PSI ne sme upati na možno sodelovanje s komunisti, da bi parlamentu vsilili «nove reforme«, ker bi v takem primeru bil »vsak dialog s KD odveč«. Avstrijski kancler o noti SFRJ DUNAJ, 14. — Na današnji seji avstrijske vlade — kot poroča a-eenciia ANSA — je zunanji minister Kirchschlager poročal o noti jugoslovanske vlade v zvezi s protislovensko in protijugoslovansko gonjo na Koroškem. Po seji je kancler Kreisky komentiral nedavne izjave predsednika Tita, po katerem Jugoslavija «ne bo prenašala fašističnega terorja proti jugoslovanskim manjšinam v Avstriji«. Kreisky le izjavil, da ne gre za teror, da Da »par ducatov oseb«, ki zagovarjajo že zdavnaj preživela stališča, izkorišča »dejanski občutek negotovosti« v obširnih predelih Koroške. V zvezi s Titovo željo, da bi se ohranili dobri odnosi z Avstrijo. ie Kreisky ugotovil, da »tudi v Jugoslaviji poznajo avstrijska prizadevanja, da bi našli primerno rešitev«. Jutri seja vodstva PRI RIM, 14. — Pojutrišnjem zjutraj se bo sestalo vsedržavno vodstvo republikanske stranke. Na dnevnem redu je preučitev rezultatov socialističnega kongresa in splošnega političnega položaja. iiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimnniiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiim ZAOSTROVANJE SINDIKALNEGA SPOPADA V ITALUI Jutri bodo stavkali gradbinci in kovinarji javnih podjetij Odpovedana stavka poštarjev ■ Prihodnji teden stavka pomorščakov RIM, 14. — Federacija sindikal- samo za obnovitev delovne pogodbe, nih organizacij gradbenih delavcev temveč tudi za splošne zadeve, kot je potrdila, da bo v četrtek stav-' so reforme in nov sistem gpspodar- kalo v Italiji milijon in 200 tisoč zidarjev. Tej stavki, ki je prvi odgovor na razbitje pogajanj za novo delovno pogodbo, bodo sledile stavke po deželah. V naši deželi bodo gradbinci stavkali v torek, 21. novembra. Nova vsedržavna stavka gradbincev bo 29. novembra, ko bo v Rimu enotna manifestacija vse stroke. Nadaljujejo se, medtem, pogovori s sindikalno zvezo kovinarjev za skupne nastope. Razgovori se bodo nadaljevali jutri. Kot znano, je do razbitja pogajanj med ANCE, Intersindom in sindikalisti prišlo, ko so predstavniki delodajalcev zahtevali, naj delavci prekličejo stavke za stanovanjsko reformo in zaposlitev. V četrtek bodo pol dneva stavkali tudi kovinarji javnega sektorja (IRI, ENI in EFIM). Teh je nad 300 tisoč. Na ta način nameravajo kovinarski delavci protestirati proti odgovoru, ki so ga predstavniki teh javnih družb dah na vprašanje sindikatov o programih na Jugu. CGIL, CISL in UIL so namreč predlagale skupen sestanek, na katerem bi razpravljali o industrializaciji Juga in ravni zaposlovanja. Vsi odgovori so bili negativni. V tem okviru velja poudariti, da se pogajanja z »Intersindom« nadaljujejo in da se kažejo v tem primeru tudi določeni premiki. Je pa tudi res, da kovinarjem ne gre skega razvoja tega važnega torja. Do neenotnih stališč je medtem prišlo med sindikati, ki zastopajo uslužbence poštnih in sorodnih u-radov Sindikati so. kot znano, napovedali za jutrišnji dan stavko te kategorije. Teda.i je minister za PTT Gioia sklical njihove predstavnike in jim orisal nekatere vlad. ne predloge. Sindikalne zveze SILP, SU.ULAP in SILTS. ki predstavljajo CISL, so že včeraj izjavile da je »globalno vzeto« predlog ministra Gio-ie sprejemljiv in celo pozitiven. Zato so enostransko, ne da bi se posvetovale s sindikati CGIL in UIL, odpovedale stavko. Sindikalnim organizacijam FIP-CGIL in UIL-Poste ni preostalo torej drugega, kot da — zaradi tega, da bi ne izzvali novega spora med sindikati — tudi same stavko odpovejo. V skupni izjavi pa je rečeno, da so predlogi ministra Goie »v celoti nesprejemljivi« in so zato pozvali CISL na sestanek, kjer bi razpravljali o nadaljnjih oblikah boja kategorije. Sestanek, na katerem bodo skušali tudi ob prisotnosti deželnih tajnikov strokovnih sindikatov, omiliti nastali spor, bo v četrtek. Prihodnji teden bodo stavkali delavci in uslužbenci mornariškega sektorja. Gre za protest ker vlada ni sprejela sindikalnih predlogov o pokojninskem sistemu pomorščakov. .."......*....................................... Izvršni biro predsedstva ZKJ o potrebi trajne in organizirane akcije komunistov Pozitivna ocena o dosedanjem delovanju za izvajanje stališč iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja - Intervju Staneta Dolanca o sedanjem položaju v Jugoslaviji zadalo nov udarec tržaškemu po- j da je število sodnikov v tem mestu morstvu. odločno nezadostno za tak proces, (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Izvršni biro predsedstva ZKJ je na današnji seji, katere so se udeležili tudi tajniki izvršnih organov centralnih in republiških komitejev in tajnik komiteja konference ZK v JLA, pozitivno ocenil dosedanjo dejavnost zveze komunistov in drugih družbeno-političnih organizacij v izvajanju stališča, prikazanega v nismu predsednika Tita in izvršnega biroia in govorih predsednika ZKJ. Istočasno je izvršni biro poudaril potrebo. naj bo ta akcija trajna in organizirana. ki naj zajame vsa vprašanja. ki jih omenja pismo. V zvezi z ukrepi, ki so že bili sprejeti in ki jih je še treba sprožiti, ie izvršni biro zavzel stališče, da se moralo v vseh republikah, pokrajinah, občinah in organizacijah združenega dela pripraviti konkretne akcije, da bi se čimprej likvidirala nelikvidnost, pokrile izgube in nekrite investicije in izpolnile obveznosti družbeno-poli-tičnih skupnosti do gospodarstva. Skle-nieno je bilo nadalje, da se zaradi usmerjanja dejavnosti za uresničenje stališč pripravi in v kratkem skliče skupna seja predsedstva ZKJ in predsedstva sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, na kateri bi analizirali dosedanje konkretne akcije ZK, Zveze sindikatov in drugih družbeno-političnih organizacij in organov in se dogovorili o ukrepih, ki jih je treba v bodoče sprožiti. V skladu s sklepom 36. seje predsedstva ZKJ je izvršni biro ustanovil komisijo predsedstva z nalogo, da organizira delo za reševanje od-nrtih vprašan.) v razvoju socialističnih samoupravnih družbeno - gospodarskih odnosov in gospodarskega sistema in na področju razvojne politike Jugoslavije. V komisiji so ugledni družbeno - partijski funkcionarji, med katerimi Vladimir Bakarič, Edvard Kardelj, Džemal Bijedič, Sergej Kraigher. Mijalko Todorovič, predsedniki CK ZK črne gore. Makedonije, Bosne in Hercegovine ter Hrvaške. Tainik izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc je v intervjuju mesečnemu časopisu »Jugoslovanske novosti«, ki ga izdaja Tanjug, izjavil, da so zadnji dogodki v Jugoslaviji vzbudili veliko zanimanje v tujini in nri nekaterih tudi dileme glede bodočnosti Jugoslavije. Mnogi ne morejo razumeti, da je to, kar se danes dogaja v Jugoslaviji. mogoče izvesti brez sprememb notranje in zunanje politike. Njihovo nerazumevanje samo dokazuje, da ne verjamejo v moč druž- benega sistema samoupravljanja in v partijo, kakršna je ZKJ. Tajnik izvršnega biroja ZKJ je pripomnil, da jugoslovanska družba, ki je v bistvu socialistična, ni brez notranjih nasprotij in zunanjega vpliva, kajti socializem ni idealna družba, temveč družba, ki ustvarja pogoje za prehod v brezrazredno družbo, v kateri ne bo nobenih konfliktnih interesov. Dolanc je u-gotovil ,da je jugoslovanska družba že v sedanji stopnji razvoja tako močna, da lahko na demokratičen način rešuje vse konflikte, ne da bi pri tem ogrozila svojo notranjo politično linijo. Sedanje gibanje v Jugoslaviji je borba med silami samoupravljanja in tistimi silami, ki žele ogrožati nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov. Te opozicijske sile So različnih barv, od tistih, ki perspektive jugoslovanske družbe vidijo v starih nacionalističnih, etatičnih in dogmatskih odnosih, do tistih, W jim je ideal meščanska demokracija. V zvezi z ugibanji, če se Jugoslavija vrača na staro in pod vpliv Sovjetske zveze, je Dolanc dejal, da ima Jugoslavija danes s Sov- jetsko zvezo in vsemi ostalimi socialističnimi in drugimi državami na svetu zelo dobre državne, gospodarske, kulturne in politične odnose, ki jih bo tudi v bodoče razvijala. »Toda. je poudaril Dolanc, Jugoslavija ni bila nikdar pod nobenim vplivom, nitj ne bo v bodoče. če bi odnose s Sovjetsko zvezo želeli izkoristiti kot prikazovanje vrnitve Jugoslavije pod njen vpliv, je to lahko samo zelo slaba politikantska kombinacija. Jugoslavija noče pod noben vpliv in je trdna na pozicijah politike neuvrščenosti« je izjavil Dolanc. Tajnik izvršnega biroja ZKJ je na kraju razgovora poudaril, da sta jugoslovanska družba in ZKJ zadosti močna, da vse svoje težave in probleme rešujeta sama brez vmešavanja kogarkoli v notranje zadeve Jugoslavije. To je med drugim tudi Jugoslavija dokazala že večkrat. To pa, da Jugoslavija jgvno in odkrito prikazuje svoje slabosti, samo dokazuje njeno moč in jamči, da bo Jugoslavija uspela v borbi za nadaljnjo demokratizacijo družbenih odnosov in nadaljnji gospodarski napredek, je zaključil Stane Dolanc. B. B. GOVOR SVETOVALCA LOVRIHE V DEŽELNEM SVETU Gospodarske težave naše dežele in nerešena vprašanja Slovencev V drugem dnevu razprave o deželnem obračunu 1971 in proračunu 1973 je poseglo deset svetovalcev Drugi dan razprave o obračunu nove industrijske pobude. Nafto-1971 in proračunu 1973 se je začel vodi pa, v načrtu je namreč po-z enournim govorom svetovalca stavitev drugih tovrstnih povezav, KPI Dušana Lovrihe, ki je anali- kvarijo predvsem kraško okolico, ziral osnovne smernice in posledi- Demokristjani dokaj rada govore ce obeh finančnih dokumentov dveh vidikov, ki pa sta tesno povezana. Govoril je najprej o sploš nem družbenem in gospodarskem položaju v Furlaniji-Julijski krajini in še zlasti v tržaški pokrajini, nato pa o pomanjkljivem delovanju deželne uprave v korist slovenske narodnostne skupnosti. Dopoldne so posegli v razpravo še svetovalka Furlanskega gibanja Puppini, mi sovec Gefter Wondrich in liberalec Bertoli. Razprava se je nadaljevala popoldne v skoro prazni dvorani: prisotnih je bilo samo osem komunističnih svetovalcev in en demokristjan. V tem delu razprave so govorili demokristjani Urli, Frattini in Ramani, komunista Pascolat in Rizzi ter mi sovec Boschi. Če se povrnemo k govoru svetovalca Lovrihe, je treba najprej omeniti, da je v prvem delu svojega posega osredotočil pozornost predvsem na posledice sklepov medministrskega odbora CIPE, po katerih so v Trstu zaprli ladjedelnico in hudo prizadeli celotni proizvajalni sistem našega mesta in mestno gospodarstvo. Večinske stranke so se strinjale s tistimi odločitvami, ki so privedle do poraznih rezultatov: od leta 1966 se je število zaposlenih zmanjšalo za 6.000 mest, arzenal nima več dela, število upokojencev se je povečalo na 112 tisoč, v Trstu imamo najnižji odstotek zaposlenih v vsej deželi, obenem pa najvišji odstotek izseljevanja mladih diplomirancev. Tudi pristanišče je v hudi stiski: za razvoj in napredek mu manjka sodobnih struktur in cestnih oz. železniških povezav. Edino kar dobro napreduje je promet nafte, od katere pa mesto nima nobene ga dobička. Nasprotno, za hranilnike pri Dolini so zasegli ogromno površino, ki je v tako majhni pokrajini bila nadvse dragocena za o Krasu in prikazujejo veverice za simbol Krasa, je nadaljeval Lov-riha. To je sicer lepo; toda pred vevericami, dosti bolj važni od teh sicer ljubkih živali so ljudje, ki bivajo na Krasu. In to so v veliki večini Slovenci. KPI je predložila zakonski predlog za ustanovitev gorskih skupnosti in Kras naj bi postal avtonomna skupnost. Večinske stranke pa se do sedaj še niso izrekle o tem, čeprav jim zakon nalaga, da ustanovijo gorske skupnosti pred koncem leta. Politika deželne večine se lahko meri tudi po tem, da se nista predsednik odbora Berzanti in predsednik sveta Ribezzi spomnila Slovencev med obiskom predsednika Leone j a v Trstu. Niti z besedico jih nista omenila, čeprav jim je bilo v dolžnost, da spregovorita o značilnosti, zaradi katere je naša dežela avtonomna. Predsednika republike bi morala predvsem opozoriti, da se ne spoštuje republiške ustave, še zlasti v videmski pokrajini. Zastopniki deželne in državne večine veliko obljubljajo kot n. pr. Colombo in Berzanti, toda stvarnih ukrepov ni. Primer je komunistični predlog za podpore dvojezičnim občinam, ki še spi v predalih, medtem ko je odbor odobril povsem nezadosten predlog. Odprtih vprašanj je še polno, od uporabe slovenskega jezika v uradih, od toponomastike, do univerze, ki še nima inštituta za slovanske jezike, zgodovino in kulturo. Vprašanja slovenske narodnostne manjšine pa so še najbolj pereča v Benečiji, kjer gospodarska kriza in izseljevanje pospešujeta nacionalistično in šovinistično politiko raznarodovanja. »Pozabljate na beneške Slovence*, je zaključil Lovriha. «Nikoli jim ne nudite najmanjše podpore; spomnili pa se jih boste za volitve, da bi dobili nekaj glasov za KD in socialdemokrate...* Razprava se bo nadaljevala danes dopoldne in popoldne in se bo verjetno zaključila jutri. V petek bodo glasovairie izjave, katerim bo sledilo glasovanje, ki se bo verjetno zaključilo v soboto. Skupen sindikalni dokument o gospodarskem položaju Trsta V soboto bo ob 11. uri v konferenčni dvorani v Ul. S. Nicok> 7 predstavitev skupnega dokumenta treh sindikalnih organizacij NDZ-CGEL, CCdL - UIL in PSZ - CISL o sedanjem gospodarskem položaju Trsta. Od ponedeljka, 20. t.m. tretji torkov večer slovenskega kluba zaprta obalna cesta Zaprtje obalne ceste, ki je bilo določeno za četrtek, 16. novembra, bodo zaradi vsedržavne stavke gradbincev prenesli na ponedeljek, 20. novembra. To je včeraj sporočil ravnatelj odseka ANAS Mazzon. Kot je znano, bodo obalno cesto zaprli za promet zaradi gradnje odseka pri sesljanskem kamnolomu, ki bo povezoval trbiško cesto z obalno. Benedetič o svoji novi drami Zanimivo avtorjevo izvajanje so dopolnili dramatik in upravnik gledališča prof. Tavčar, člana SSG Leli Nakrstova in Livij Bogateč, predsednik kluba Miroslav Košuta in diskutanti Spremembe voznega reda na avtobusni progi Trst-letališče Ker bodo z 20. novembrom zaprli obalno cesto zaradi gradnje odcepa in podzemskega prehoda za pešce pri Sesljanu, se bo vozni red avtobusnih povezav našega mesta z letališčem v Ronkah nekoliko spremenil. Avtobusi bodo morali namreč opraviti daljšo pot in bodo zato odpotovali s Trga sv. Antona 95 minut pred vzletom letala z letališča v Ronkah. Po dosedanjem voznem redu je odpotoval samo 65 minut prej. Ta umik bo trajal približno štirideset dni, to je obdobje, ko bo obalna cesta zaprta za promet. Svoj tretji torkov večer v novi sezoni jt Slovenski klub namenil predstavitvi novega dramskega dela našega domačega avtorja Fili-berta Benedetiča «Pravila igre». V ta namen je povabil v prvi vrsti seveda avtorja samega pa še predsednika upravnega sveta Stalnega slovenskega gledališča in dramatika dr. Josipa Tavčarja ter člana gledališča Leli Nakrstovo in Livija Bogatca, ki v Benedetičevem delu nastopata v pomembnih vlogah. Vse je precej številnemu občinstvu pred. stavil predsednik kluba Miroslav Košuta in po kratkih uvodnih mislih o pomenu srečanja z avtorjem novega dramskega teksta vpeljal večer, ki je bil zelo zanimiv saj je delo kot tako in njegove vzgibe osvetlil z različnih zornih kotov tar ko v izvajanju avtorja samega kot prof. Tavčarja in obeh članov SSG kot tudi v razpravi. Prof. Josip Tavčar se je dotaknil pomena načelne odločitve SSG, da uprizarja po možnost' v vsaki se- MiHiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiill DANES TISKOVNA KONFERENCA PSI 0 VOLILNEM PROGRAMU Volilna kampanja brez hrupa in pomembnejših govornikov Kritike Martoneja (KPI) tržaškim demokristjanom - Shod dr. Dolharja v Barkovljah Volilna kampanja poteka v teh dneh povsem mimo, brez vsakršnega pomembnejšega dogodka. Do petka, ko bo v Trstu minister za notranje zadeve Rumcr, ne bo nobenega »velikega imena* na tržaških zborovanjih. Stranke vodijo tako predvolilno propagando, da se je večina meščanov skoraj niti ne zave. Sinoči je bil volilni shod KPI na Goldonijevem trgu, kjer je govoril kandidat za izvolitev v občinski svet Ezio Mariane. Ta je obsodil krajevne voditelje Krščanske demo kracije, ki se tudi med volilno kampanjo stalno izmikajo vsakršnemu razgovoru o gospodarskih vprašanjih, ki tarejo naše mesto. Martone je poudaril, da demokristjani govore samo o nekaterih omejenih in zelo poznih javnih delih, niti besedice pa ne posvetijo ladjedelništvu, pristanišču, pomorskim program in brezposelnosti. Jasno je, da se KD boji teh volitev, je nadaljeval Martone, ker dobro pozna lastne odgovornosti za krizo Trsta: na tak način upa, da bodo skorajšnje volitve izgubile vsakršen splošen političen pomen in postale samo volitve »kjer se bo merilo uspehe ali neuspehe neke vodilne stranke po številu žarnic, ki jih je nastavila ali po količini smeti, ki jih je upepelila.* Sinoči Je Slovenska skupnost priredila v Barkovljah srečanje s svojimi somišljeniki, katerim je odbornik dr. Rafko Dolhar poročal o svojem delu v pretekli mandatni dobi na tržaški občini. Podrobneje se je pomudil pri razlagi nekaterih problemov, Id zanimajo vse naše ljudi, specifično novoustanovljeno službo za socialno pomoč na domu, katere se naši ljudje vse premalo poslužujejo. Nadalje je poudaril velik pomen za slovensko narodno skupnost, ki jo predstavljajo rajonske konzulte, v katerih je po občinskem pravilniku uzakonjena pravica do uporabe slovenskega jezika tam, kjer je za to nakazana občutena potreba. Nadalje je govoril o perspektivah, da se uporaba slovenščine razširi še na druge periferične organe tržaške uprave. Nakazal je potrebo, da se v bodoče vpelje dvojezično toponomastiko v vse slovenske vasi in predmestja ter nakazal potre bo, da bi Barkovlje dobile primerne prostore za družabno in športno delovanje. Na sinočnjem volilnem shodu na Stari mitnici je načelnik občinske svetovalske skupine KD Ennio Ahate poudaril pomen socialnih storitev, ki jih mora nuditi občinska uprava. Pri tem je zlasti poudaril skrbstvo za otroke in stare osebe, socialno skrbstvo kulturne u-sluge in šolstvo, vse stvari je zaključil Abate. za katere se le KD jasno obvezala. Danes ob 16.30 bo v sedežu tržaške federacije PSI na Goldonijevem trgu 10 tiskovna konferenca, med katero bodo orisali volilni program stranke za občinske volitve. Verjetno bodo med tiskovno konferenco tudi najavili imena državnih govornikov, ki bodo posegli v volilno kampanjo. Nocoj bodo shodi v treh okoliških ljudskih domih in sicer ob 20.30 v Trebčah kjer je krajevna sekcija KPI priredila predavanje kandidatov v občinski svet Dolfija Wilhe’ma in Roberta Coste o temi »Regulacijski načrt in Kras* v Križu bo ob 20. uri predavanje kandidata v občinski svet Stojana Spetiča o temi »Črna sled od Milana do Trsta*, na Proseku pa bo sekcija KPI priredila za 20. uro pre davanje občinskega svetovalca in kandidata prof. Fausta Monfalco-na in zgoniškega podžupana dr. Jana Godniča o temi »Dva načina vodenja občinske uprave: Trst in Zgonik*. Tržaška federacija KPI je za danes najavila vrsto volilnih shodov: ob 10.30 pred glavno ribarnico bo govorila kandidatinja Maria Gra-zia Pepeu. ob 11. uri na Trgu Pon-terosso bo govoril kandidat v občinski svet Alessandro Zenchi, ki bo govoril tudi na shodih v Ul. Bonomea 52 ob 18. uri in v Ul. Bonomea 126-130 ob 18.30. Tajnik ZKMI in kandidat Ugo Poli bo govoril na shodu na Trgu Garibaldi ob 12. uri. Illlllllllllllll||||||||||||||||||||llll||||llllllll,lllllll„lll,„,„||,n||||m|||||||||,|||||||||||||||||||||||||||in||||||||||||||||||||||m||||(||||||||||||||||||||||||||||||||||||y||||,||||||||, TUDj VČERAJ SO PRAVOČASNO ODKRILI ZAPRT VENTIL Ravnateljstvo železarne Italsider prijavilo sabotaže sodnim oblastem Delavski svet in ravnateljstvo uvedla poostreno nadzorstvo nad visokimi pečmi Ravnateljstvo Italsider je prijavilo sodnim oblastem, da so v preteklih dneh zabeležili pri visokih pečeh v ŠUedniu vrsto dogodkov, ki jih ni lahko obrazložiti. Med soboto in ponedeljkom so neznanci nekajkrat za-Drli ventile, ki dovajajo vodo za hla-if-nie turbin in visokih ,peči samih; v ponedeljek so našli zaprt plinski ventil, kar bi vse lahko povzročilo veliko materialno škodo in ogrožalo življenje delavcev, ki so zaposleni v železarni. Poročilo ravnateljstva pravi. da je dostop do peči mogoč le delavcem, ki so tam zaposleni. To še ne Domeni, pravijo, da so delavci v to zapleteni, saj je prav njihovo živlienie v največji nevarnosti. člani delavskega sveta Italsider, ki so se včeraj ob 13. uri sestali z direktorjem in z načelnikom odseka za osebje, pa niso tega mnenja. Zatrju-ieio. da je dostop do ventilov možen večjemu številu ljudi in da ga v sedanjih pogojih ,pi mogoče nadzirati. Zato so predlagali poostreno nadzorstvo nad vsemi, ki imajo dostop do visoke peči in ventilov. Včerai je vsekakor prišlo do novega sabotažnega dejanja, ko je spet nekdo zaprl dotok vode za hlajenje zraka, ki je potreben pri talilnih postopkih. Ventil, ki dovaja vodo, je v neposredni bližini delavcev: velja pa omeniti, da so časovna obdobja, ko pri pečeh ni delavcev, ki imajo nekaj minutne pavze. In prav v eni od teh pavz. med 7.50 in 8.50, je prišlo do nove sabotaže. Sindikalne organizacije ponovno poudarjajo, da uslužbenci Italsidra niso sodelovali pri teh sabotažah, ki jim lahko samo škodijo, prvič, ker so v nevarnosti prav njihova življenja in drugič, ker bi ostali v primeru, da bi Drišlo do hujše okvare ali do eksplozije pri visokih pečeh, brez dela. Predstavnika svetovne organizacije za zdravstvo na obisku v Trstu Včeraj sta prispela v Trst dva psihiatrična izvedenca, ki ju je poslala svetovna organizacija za zdravstvo, da bi se seznanila z novimi zdravstvenimi metodami v tržaški in goriški pokrajinski umobolnici. Ugledna gosta, prof. May in dr. Vera Maillart, sta imela vrsto srečanj s predsednikom tržaške pokrajine Zanettdjem, odbornikom za psihiatrično bolnišnico Fo-schijem, pokrajinskim odbornikom Gozzijem ter z ravnateljem bolnišnice prof. Basaglio, podravnateljem . Kdor ne bi izpolnil in oddal pri-I ja ve, ne more potem dobiti dovo- prof. Belsassom in ekipo zdravni kov svetoivanske bolnišnice. . .._________ ______ _____ . Danes se bosta gosta sestala z | ljenja, da vino lahko proda, deželnim odbornikom za zdravstvo sam toči v osmdci. Devetagom, s katerim bosta razpravljala predvsem o možnosti prehoda psihiatrične oskrbe pod deželno pristojnost. Jutri pa bosta prof. Mav in dr. Maillart obiskala umobolnici v Gorici in v San Daniele del Friuli. Minister GuIIotti danes v Trstu Danes bo v Trstu minister za javna dela posl. Antonino GuIIotti. V naš, mesto bo dospel zjutraj z vlakom. Po prihodu bo v sedežu deželnega odbora v Ul. Oarducci razpravljal z najvišjimi deželnimi predstavniki o vprašanjih glavnih cestnih povezav z našim mestom Ob 11.30 si bo minister GuIIotti ogledal tržaško pristanišče. Med ogledom mu bodo razkazali strukture in infrastrukture verjetno z namenom, da ministra prepričajo, kolikšna je potreba našega pristanišča po modernizaciji. Kvestor sprejel tržaške kroniste Kvestor dr. Edmondu D’Anchise je včeraj sprejel člane izvršnega sveta tržaških kronistov s predsednikom Ponisom in časnikarji, ki se bavijo s črno kroniko. Srečanju so prisostvovali podkvestor dr. Zappo-ne. načelnik kabineta dr. De Biag-gi. poveljnik cestne policije pod-polk. Borsetta in karabinjerski kapetan Munaron. Časnikarji so kvestorju in njegovim sodelavcem orisali vprašanja stikov predstavnikov tiska s policijskimi organi. • Ministrstvo za turizem in prireditve je razposlalo okrožnico z navodili za podpore vsem opernim in koncertnim prireditvam v tujini. Vsi, ki jih ta okrožnica zanima, naj se zglasijo v uradu za predstave, v Ul. del Pešce 4 (tel. 61-106). Opozorilo KZ vinogradnikom Kmečka zveza opozarja svoje člane - vinogradnike, da je treba prijaviti pridelek vina. ® ® • .................................................■■miiiunimumim DOLGO PRIČAKOVANO VAŽNO OBVESTILO ZA PROFESORJE Razpisan natečaj za 4 stalna ravnateljska mesta na slovenskih višjih srednjih šolah Odlok je objavljen v Uradnem liitu z dne 31, okt. 1972 - Rok za vložitev prošenj je do 30. t. m. Po zakonu so predvidene stroge kazni za tiste, ki bi vina ne prijavili (od 100 tisoč do 1 milijona lir globe). Prijave je treba napisati na po sebnih obrazcih. Rok za njihovo oddajo zapade nepreklicno 29. novembra. Ni torej moč računati na možnost prijave po tem roku. Zato naj se vinogradniki zglasijo na tajništvu KZ do 27. novembra, da jim izpolni in vloži prijavo. Tajništvo KZ zoni po eno novo delo domačega avtorja. Dejal je, da je ta odločitev še toliko bolj veljavna sedaj, ko je gledališče v fazi popolne pu blicizacije, ki prinaša gledališču značaj stalnosti, enakovreden drugim italijanskim stalnim gledališčem, s tem pa tudi specifično vlogo, ki jo stalna gledališča zadobi-vajo vedno bolj, kot pobudniki avtohtone kulture. Prof. Tavčar je dejal, da prav to novo Benedetiče-vo delo predstavlja potrdilo te vloge. saj je zraslo iz prvin naše stvarnosti. iz prvin našega obstoja na naš' zemlji in kot tako zaoralo v našo zavest. Dejal je še, da je Benedetič od svojega dramskega prvence «Ne vedno kakor lastovke» do svojega drugega dela, opravil dolgo pot, na kateri si je razširil tudi svoj kulturni horizont in dobil širši vpogled v naš svet. Filibert Benedetič je svoja izvajanja oprl na Tavčarjeve misli in pri tem menil, da bi bilo morda bolje, če bi do takega srečanja prišlo po predstavi, kajti vsaka predstava da je odvisna od odra, t.j. od svojega uprizoritvenega učinka. Izhajal je iz temeljne ugotovitve da je med ^Lastovkami* in «Pravili igre* vez. ki nikoli ni bila pretrgana, čeprav je v razdobju med svojim prvencem in nastajanjem drugega dela opravil določeno po’ ki je nujna za pesnika, ki se spopada z dramatiko. Poetika je v bistvu osnova tud’ v tPravilih igre*, le da so intimno čustveno izpoveo v ^Lastovkah* zamenjali jasnejši dramski okviri, ker je pri pisanju imel tudi idejo jasneje izdelano in jo je tudi iz dramaturških vidikov lahko jasneje razvijal. Ko je še naprej razčlenjeval obe svoji deli, je Benedetič dejal, da je razliko med «Lastovkami* in tPravili igre» tudi v tem, da so v «Lastovkah» ljudje odhajali in se niso vračali, v «Pravilih igre» pa so ljudje ostali v čemer vidi bistveno razliko, ki bi jo lahko označili tudi kot optimizem, kajti dominantni motiv je ljubezen do zemlje, zavest narodnega bistva. In še je ta optimizem izražen v Benedeti-čevi izjavi, da zanj ni vprašanje, kaj smo v preteklosti zagrešili, niti ne, kakšna bo naša bodočnost, pač pa je zanj poglavitno, da ta bodočnost bo. «Pravila igre* so to- iiiiiMiliiiiMiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiniiMiiiiiiiiiiuiuuiiimiiiiii KRIVIČEN SKLEP MINISTRSTVA Zb TRGOVSKO MORNARICO Zavrnjen program Lloyda za križarjenja z ladjami Protestni Izjavi pokrajinskih tajništev KPI in PSI Prosvetni minister je razpisal z odlokom dne 15. maja 1972. ki je bil objavljen v Uradnem listu štev. 284 z dne 31. oktobra 1972, poseben natečaj — ki ga med drugim določa tudi čl. 7 zakona z dne 19. julija 1961, štev. 1012 — za štiri stalna ravnateljska mesta na slovenskih višjih srednjih šolah in sicer: eno stalno ravnateljsko mesto na klasičnem liceju v Gorici, eno na znanstvenem liceju v Trstu in po eno stalno mesto na učiteljiščih v Trstu in v Gorici. Natečaja se lahko udeležijo redni stalni profesorji slovenskega materinega jezika ki so bili v rednem stalnem staležu na zavodih, za katere so razpisana stalna ravnateljska me sta. Prosilci morajo še imeti: a) »laureo* ali pa diplomo višjega za voda »magistero*. če gre samo za ravnateljsko mesto na učiteljišču, in b) vsaj sedem let službovanja v rednem staležu na šoli. K nate- čaju bodo pripuščeni tudi prosilci, ki imajo pogoje po predpisih zakona z dne 29. septembra 1964, štev. 861, zakona z dne 12. decembra 1966, štev. 1078 in odloka predbed nika republike z dne 10. januarja 1957, štev. 3. Člen 3 določa, da je treba priložiti prošnji potrdilo o efektivnem službovanju tn študijske ter kulturne naslove: prav tako še, da bo izpit samo usten in sicer razgovor — kolokvij — o problemih ki zadevajo šolo. Po členu 4 je treba nasloviti prošnjo na kolkovanem papirju na prosvetno Tiinistrstvo — glavno ravnateljstvo za klasično izobrazbo — Uradu za natečaje za ravnateljska mesta — v roku 30 dni po objavi v Uradnem listu, (to se pravi do 30. novembra) Končno bodo imele ako tudi vse slovenske višje srednje šole svoje stalne ravnatelje, kar bo verjetno prispevalo morda k dokončni ure- ditvi slovenskega višjega srednjega šolstva v Trstu in v Gorici. To se bo seveda zgodilo, če bodo zasedli ta mesta možje v pravem pomenu besede možje širokih pogledov, odprti za vse nove pedagoške moderne pridobitve in predvsem res zavedni Slovenci. Ob zaključku se sprašujemo, kdaj bo ministrstvo razpisalo natečaj za ravnateljska mesta na nižjih srednjih šolah, za ravnateljstvi na strokovni šoli v Trstu in na trgovski šoli v Gorici, kdaj bo ustanovilo tudi redna stalna didaktična ravnateljstva in mesto rednega stalnega nadzornika na osnovnih šolah? Seja odbora Sindikata slovenske šole Jutri, 16. novembra 1972, se bo s dal ob 17. uri odbor sindikate-in razpravljal o izvršenem delt' ter o bližnjem občnem zboru. Iz zanesljivih virov se je izvedelo. da je ministrstvo za trgovsko mornarico dokončno zavrnilo program križarjenj, ki ga je izdelal tržaški Lloyd za prihodnje leto, in da je to dejavnost poverilo drugim pomorskim družbam PIN. Ta ukrep je zelo nevaren in bo lahke imel hude posledice tako glede zaposlitve delovne sile kot tudi na finančno stanje omenjene družbe, tembolj, če upoštevamo dejstvo, da do sedaj se še ne uresničujejo obljube in zagotovila, Ki jih je lani dala vlada, o dodelitvi tržaškemu Lloydu prevoza raznega blaga. Pri tem moramo upoštevati, da križarjenja predstavljajo za tržaški Lloyd aktivno postavko, in sicer nad 100 milijonov lir dobička za vsako potovanje, povpraševanje pa je veliko in je bila zagotovljena polna zasedba za prihodnje leto in za leto 1974. Redne proge ki jih je ministrstvo odobrilo, pa so pasivne. Vse torej kaže, da je ta sklep uvod k dokončni »upokojitvi* potniških ladij »Asia*. »Africa*, »Europa* in »Victoria* kar bi pomenilo odpust z dela 1800-2000 pomorščakov. Bil bi to hud udarec za celotno tržaško gospodarstvo, ki je že utrpelo veliko škodo zaradi zgrešenih ukrepov glede ladjedelništva in pristanišča, poleg tega pa tak ukrep ne spada v noben program gospodarskega načrtovanja v tem sektorju. Tajništvo tržaške federacije KPI je objavilo protestno sporočilo, v katerem zavrača krivičen sklep vlade ter poudarja, da je treba prej poskrbeti za nove ladje preden se odstranijo dosedanje, da je treba določiti program FINMARE glede družb PIN z reorganizacijo in okrepitvijo državnega ladjevja ter novimi naročili ladjedelnicam še posebej ladjedelnici Sv. Marka. Razširiti in specializirati bi bilo treba tudi trgovinski sektor v katerem tržaški Lloyd lahko najde široke možnosti razvoja. Protestno izjavo je objavilo tudi pokrajinsko tajništvo PSI, ki ob omenjenem sklepu ministrstva za trgovsko mornarico ugotavlja podrejenost sedanje vlade interesom najbolj nazadnjaških zasebnih brodarjev Protestira proti ponovni krivični diskriminaciji na škodo Trsta in sploh italijanskega pomorstva ter zagotavlja, da bo nastopilo z vso odločnostjo na pristojnih mestih. Sooči v PD «1. Grbec* Predstava SAG za spomenik NOB Slovensko amatersko gledališče v Trstu je sinoči v nabito polni dvorani škedenjskega prosvetnega društva »Ivan Grbec* uprizorilo v koncertni obliki dramatizirano novelo Cirila Kosmača »Balada o trobenti in oblaku*. S tem nastopom je to mlado gledališče želelo počastiti naše žrtve padle v NOB in je name- nilo ta večer zbrane prostovoljne prispevke darovati skladu za spomenik padlim iz Skednja, s Kolon-kovca in od Sv. Ane. Kosmačevo »Balado*, v kateri avtor skuša odgovoriti predvsem na vpr?-'--nje o smislu in nuji našega boja in tako razkriva nekatere e-tične postavke, ki jih je postavila pred posameznike naša borba za svobodo, so v nekoliko spremenjeni zasedbi od krstne. Id je bila letos spomladi, podali v režijski in scenski postavitvi Aleksija Pregar-ca (priredba Ivan Strmole, glasbena oprema Ivan Mignozzi, razsvetljava Silvester Metlika, inspicient Boris Mihalič) člani SAG Boris Kobal, Magda Križmančič, Jasna Petaros, Sergei Verč. Milica Kravos, Ivan Verč, Anica Žerjal, Učka Štrekelj in Branko Sulčič Pred predstavo je v imenu škedenjskega društva povedala nekai uvodnih besed Marta Volk. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) AlTEsculapio. Ul. Roma 15: INAM, Aj Cammello. Drevored XX. septembra 4; Aila Madoalena, Istrska ulica 35: Chiari-Crotti. Ul. Tor S. Piero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Busoiini Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul Cignola. borzo Italia 14; Pren-dini, UL T. Vecellio 24; Serravallo, Trg Cavana l. rej drama upanja... V nadaljevanju svojega razlaganja je Benedetič pojasnil tudi težo in vlogo posameznih oseb, ki v drami nastopajo, konflikt, ki nastane s prodajo zemlje med očetom in sinom in materjo po drugi strani in razplet, ki doseže višek v katarzi, ki jo doživi oče pred lastnim žrtvovanjem, iz katerega črpa moč za svojo odločitev sin Stojan. Govoril je še o drugih komponentah v delu, ki sicer niso konfliktnega pomena, ki pa vendarle dajejo zgodovinski miljejski okvir (letnice 1920. 1945, 1948. 1954) drami itd. Končno je Benedetič poudaril, da je imel srečo, da je režijo njegovega dela prevzel režiser takšnega formata, kot je Andrej Hieng, sam tudi velik dramatik, ki je svojimi sugestijami jasneje izluščil nekatere dramske oziroma odrske prvine besedila, upoštevajoč princip komunikativnosti odra z občinstvom in jasnosti dela samega. Poudaril je še izredno režiserjevo skrb za besedo in njen pomen. Benedetičeva izvajanja sta z zavzetim in presunljivo dramatičnim podajanjem krajšega konfliktnega odlomka med sinom in materjo podala člana SSG Leli Nakrstova in Livij Bogateč, ki sta si odtrgala čas od vaj, ki so v polnem teku in zaradi katerih se večera ni mogel udeležiti režiser Hieng. Sicer pa je imel Benedetič priložnost, da je svoja izvajanja dopolnil še v razpravi, ko je odgovarjal na razna vprašanja, ki so se nanašala na nekatere stranske pojave v igri, na figuro igralke, ki simbolizira umetnost in druge na relacijo pes-nik-dramatik in na težave, ki iz te relacije izhajajo, na elemente sodobnega teatra v drami, na relacijo avtor-režiser, na problem dramskega jezika, na konflikt generacij, ki se odraža v delu, na vlogo scene, ki je delo Svete Jovanoviča itd. PD «France Prešeren* Boljunec vabi na 6. REDNI OBČNI ZBOR jutri, 16. novembra 1972 ob 20.30 v srenjski hiši s sledečim dnevnim redom: 1. Izvolitev delovnega predsedstva 2. Predsedniško, tajniško, blagajniško in poročilo gospodarja 3. Razprava 4. Razrešnica staremu in volitev novega odbora. Vljudno vabljeni! Gledališča POLITEAMA ROSSETTI «Plen» je naslov komedije mladega angleškega avtorja Joa Oriona, ki jo bo igralec Mario Scaccia predstavi) drevi v gledališču Rossetti. Režiser predstave je Sandro Sequi, originalna scenska zamisel pa je delo Fiorelle Mariani. Poleg Scaccie, ki tolmači glavno vlogo inšpektorja Truscotta, nastopajo še Gianna Giachetti, Tullio Valli. Edoardo Sala, Giorgio Favretto in Lucio Allocca. Rezervacija in prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti (tel. 36372 in S8547). VERDI Drevi ob 20.30 bo v gledališču »Verdi* tretja predstava Verdijeve opere »Ples v maskah*. V glavnih vlogah nastopajo sopranistka Rita Orlandi Malaspina, baritonist Piero. Cappuc-cilli. mezzosopranistka Adriana Laz-zarini m sopranistka Daniela Mene-ehini Mazzuccato. Orkester in zbor Verdijevega gledališča vodi Oliviero de Fabritiis. Drevišnja predstava je namenjena abonentom reda B za parter in lože ter reda A za galerijo in balkon. Včeraj-danes Danes, SREDA, 15. novembra LEOPOLD Sonce vzide ob 7.05 in zatone ob 16.35 — Dolžina dneva 9.30 — Luna vzide ob 13.22 in zatone ob 0.06 Jutri, ČETRTEK, 16. novembra ALBERT Vreme včeraj, na j višja temperatura 14,9, najnižja 12, ob 19. uri 14 stopinj, zračni tlak 1007,9, pada, veter 5 km na uro, severovzhodnik, vlaga 90-odstotna, dežja je padlo 0,6 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 14,2 stopinje ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 14. novembra se je v Trstu rodilo 15 otrok, umrlo pa je 7 oseb. UMRLI SO: 67-letni Giuseppe Blasi, 75-letna Maria Braico vd. Paulich, 3 dni stara Marina Gelsi, 70-letni Giuseppe Raseni, 71-letni Argeo Pava-nello, 72-letni Edoardo Calvi, 74-letni Giuseppe Marzari. ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI DELODAJALCEV Jutri vsedržavna stavka delavcev gradbene stroke Kovinarji tržaške pokrajine bodo jutri stavkali 4 Ob 10. uri zborovanje na Trgu Garibaldi Šola Glasbene matice " Trst Dvorana «J. Gallus* Ul. R. Manna 29 Sreda, 22. novembra 1972 ob 20.30 SOLISTIČNI KONCERT IRENA GRAFENAUER -- flavta (Akademija za glasbo v Ljubljani) — pri klavirju Gita Mally RAVEL KODRIČ — klavir (Visoka šola Glasbene matice) PD Slavko Škamperle vabi vse člane na občni zbor, ki bo 16. novembra 19® ob 20.30 v društvenih pr°' štorih, Vrdelska cesta 1- Kino «La Cappella Underground* ob 19-9® zadnja predstava ob 21.00 «Pe lineide*. Komični film Ettoreja troliniia. Nazionale 15.00-18.30-22.00 «H ?lit no*. Barvni film. Marlon Bra° Film je za vse. . a Fenice 14.50-18.15—21.40 «11 Pad^T Barvni film. Marlon Brando- ™ cino, Richard Castellano, Keaton. , Eden 16.00 »Lo chiameremo Aadr * Mariangela Melato in Nino M®""^ Grattacielo 16.00 «11 rally dei c— pioni*. Steve McQueen. Barvni za vse- Excelsior 15.00 «Frenzys. DetekO znanega Alfreda Hitchcocka. vedano mladini pod 14. |fwij« Ritz 16.00 »La vita, a volte, e dura, vero Provvidenza?* vvestem film. Tomas Millian-Palmer, Janet Agren. Aurora 16.30 «Alfredo, Alfred®*- Bab" ni film Pietra Germija. Igra (Frf® Hoffmann. Zadnje ponovitve. . „ Impero 16.30-18.45-21.30 «11 violin^ sul tetto*. Barvni film za vse-Cristallo 16.45-21.00 »Via col v®nL, Barvni film. Clark Gable in Vl Leight. Capitol 16.30 «Festa per il compl®^ delTamico Harold*. Barvni 1 ^ Strogo prepovedano mladini P°° letom. . ^ Filodrammatico 16.30 »Le peccalU-Lj notti di Pietro I'Aretino»- jj, film. Prepovedano mladini P0® letom. Moderno 16.30 «Gli aristogatti*-Disneyeve barvne slikanice- . Vittorjo Veneto 16.30 »Unico indifj^. una sciarpa gialla* Barvna “el tivka. B. Parkins. . jj. Ahbazia 16.00 «Sadismo». J. F0* Jagger. Barvni film. Prepove° mladini pod 18. letom. Ideale 16.00 «BuUit». Steve McQU Barvni film. „ Astra 16.30 «Luana, la figlia deli ^ resta». Glen Sexonn. Barvni za vse. Razstave retfC V piranski Mestni galeriji je spektivna razstava del slikarja ® ta Sirka. ure Jutri bo vsedržavna 24-urna stavka delavcev gradbenih strok, ki hočejo tako protestirati proti nepopustljivosti delodajalcev, kar je povzročilo razbitje pogajanj za obnovitev vsedržavne delovne pogodbe. Od 8.30 do 12, ure bodo v tržaški pokrajini stavkali tudi kovinarji, ki morajo do 27. novembra o praviti 18 ur razčlenjenih stavk, ki so jih proglasila vsedržavna tajništva kovinarjev CGEL, CISL in UIL po razbitju pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Predstavniki Confindustrie so na zadnjih pogajanjih pokazali dokajšnjo mero nestrpnosti do sindikalnih predstavnikov in do zahteve platforme, saj so zavrnili 75 odst. zahtev, med katerimi so vse najpomembnejše, ki zadevajo izboljšanje delovnih pogojev, delovni urnik itd. Kovinarji Grandi motorj in iz lad- jedelnice Alto Adriatico se bodo zbrali najprej na Senenem trgu, od koder bodo v sprevodu odšli na Garibaldijev trg, kjer bo skupno zborovanje, lij se ga bodo udeležili tako kovinarji kot gradbinci. Medtem se vrstijo razčlenjene stavke kovinarjev. Včeraj so stavkali delavoj v tovarni Grandi mo-tori v Bol juncu. Prva delovna izmena je prekrižala roke od 10. do 11. ure ter uro pred koncem, druga izmena pa je stavkala od 15. do 16. ure. Tudi druga izmena je stavkala še uro pred koncem delovnega urnika. V Grandi motori so stavkali 2 uri tudi uradniki. Danes bo razčlenjena stavka v Arzenalu - s. Marco. Začela se bo ob 13.30, ko je predviden delavski shod. Stavka bo trajala 2 uri. V galeriji Rossoni na Korzu If® sSj. razstavlja Emilio Primožič - Pp od Razstava je odprta neprekinjen® 8. do 21. ure in bo trajala do ™- * * * tavlJ* V galeriji Torbandena raZS t9vS- svoja dela Giuseppe Cesetti. jprt* ki bo trajala do 29. t. m- le °°„ od ob delavnikih od 10.30 do 12 30 ^ lile. 30 do 19.30, ob nedeljah Pa ^ do 13. ure. *** . V občinski umetniški galerij* 15. do 25. novembra razstavi)®* gi-dela Guido Antoni. Razstav® j ifl prta ob delavnikih od 10. do . pl od 17. do 19. ure, ob nedeu od 10. do 13. ure * * * i ){. V galeriji Carteslus, Ul. MarC do konca meseca najnovejša olja slikar Rudolf Saksida. ’ vabljeni na ogled razstave. m Razna obvestijo Komisija za doraščajočo SKGZ prireja zimovanje v od 26. 12. 1972 do 2. 1, vanje na sedežu SKGZ v Geppa 9. KASTA organizira tečaj srbonv^r ne. Vpisovanje in informacije P° jjd či Zavadlal, Ul. Geppa 9. u' stropje. Prispevki V spomin pok. Alojza bane^f ruje Mazi Melling 3000 Ur »Polet*. ^ V spomin pok. Alojza Daneu® d nižina Ostrouška 5000 hr »Polet*. GORIŠKI DNEVNIK S PREDSINOČNJEGA SESTANKA V GREGORČIČEVI DVORANI RAZPRAVA 0 PEREČIH VPRAŠANJIH PROSVETNE DEJAVNOSTI NA TRŽAŠKEM Izčrpno poročilo tajnika SPZ Kaplja o sedanji dejavnosti na prosvetnem področju - Sprejet predlog o dopisniški mreži po društvih Prosvetna dejavnost pri nas se na vsakem koraku srečuje z najrazličnejšimi in številnimi težavami. V enem društvu je glavna skrb pro-Metn prostorov, v drugem preskromna udeležba in angažiranost članova in mladine, v tretjem spet finančne težave. Problemov je torej veliko, rešitve pa, kot je znano, za-'naijo izključno od dobre volje, čuta *feovornosti in neuklonljive zave-"* naših ljudi, ki se večkrat z esničnim trudom, duhom odpovedi ® neredkokdaj z razočaranji vseh Trst prebijajo skozi težko prodorno arnost današnje potrošniške misel-?***• da bi zagotovili naši bogati ®nturni tradiciji vredno kontinuiteto. *y. ta prizadevanja prosvetarjev ®6jer»c tudi izredlni sestanek odbor-™kov prosvetnih društev na Trža-**®m. ki ga je predsinočnjim skli-. 'a predsedstvo SPZ v Gregorčiče-« dvorani v Trstu. Glavni namen sestanka je bil v r®*. da bi se predstavniki društev ® člani predsedstva SPZ pogovori med seboj o številnih vpraša-®“1' ki nastajajo na prosvetnem Področju, da bi preverili, kako se Uresničujejo sprejeti sklepi in kako se sploh razvija dejavnost v po-^arneznih društvih ter končno po-"kali način, kako naj se to dejav-“^t Pospeši in izboljša. Tajnik SPZ Mirko Kapelj je o Prebral daljše poročilo, v ka-"®ietri je razčlenil ter poglobil vse T-danje oblike dejavnosti v naših T^atvih, od pevskih zborov, dramil". skupin in predavanj do vpra-Safj sklicanja občnih zborov in sploh raznih načinov in oblik orga-aiziranja v posameznih društvih. Ob ~® je omenil, da bi morala vsaj ?°dnejša društva, tista, ki imajo ?Vo*j razvejano dejavnost in ki se ~kvarjajo s specifičnimi vprašanji, Predložiti posebno prošnjo za dežel-n.° podporo. Treba je skratka izko-•“dti tistih nekaj možnosti, ki jih fPamo na razpolago, da zagotovimo ® Pospešimo tudi z denarnimi sred-širšo dejavnost. Isto velja tudi ?? oaše knjižnice. Naša društva ne • smela čakati samo na podporo “kae matične domovine, temveč bi *P°rala pri bogatenju svojih knjiž-*~c>. ki zahtevajo precejšnje denar-č® Izdatke, prositi tudi za izredno P°uporo občinsko upravo in dežel- oblasti. tajnik je predstavnike dmustev f^anil tudi s srečanjem odborni-SPZ s predstavniki Zveze kul-ž^o prosvetnih organizacij Slo-foije. Na srečanju, ki je bilo v Po-so razpravljali o rednih ukah sodelovanja med obema ^ama ter med matičnimi in na-ou društvi. Ob tem so tovariši n .Gjubljane povabili predstavnike v p društev in zveze na srečanje „ Ljubljano, ki bo verjetno 6. ja-dn^"Ja' Zborniki naših zamejskih j“vstev se bodo na tem srečanju /®ko seznanili s predstavniki raz-društev po Sloveniji ter si iz-Pjali izkušnje in predloge. *concu Je Kapelj omenil še korovsko revijo »Primorska poje*, Dn' rnarca prihodnjega leta, ter C1, tem poudaril, da se morajo (j a Prosvetna društva na to skrij.^. ^Praviti, kajti za boljšo or-kaeijskn izvedbo revije, kot je dpf ^e^ej. je potrebno večje šolanje. bip^6d Predstavniki društev, ki so °a tem sestanku zadovoljivo ra ®Pana, se je razvila daljša tiih rava. Poleg naštevanja števil-jav ^°manjkljivosti v prosvetni de-jjo^nosti pri nas, je marsikdo Uk* tudi jasne predloge in izkuš-^.kako se da marsikatero po-iRljivost premestiti. Seveda so Po omenjali predvsem potrebo bj an8ažiranju mladih sil, ki naj gj 'Tesle nove prijeme in nove-elana v prosvetno dejavnost v v^tvu. Mladim so doslej izrekli očitkov na vseh sestankih, ^ ^ ®horih in posvetih, ne da bi dina marsikje postavlja sama, in skuša nanje tudi jasno odgovoriti. V marsikaterem društvu so danes sestavljeni odbori izključno iz mladih, dokončen odgovor o tem pa bo dala bližnja prihodnost. Na koncu naj omenimo še to, da so na sestanku razpravljali tudi o vprašanju vzpostavitve dopisniške mreže po naših društvih in vaseh. Vsa društva so se ob tem obvezala, da bodo poiskala v svojem krogu dopisnika za Primorski dnevnik, ki bo seznanjal širšo javnost z uspehi in problemi svojega kraja. Posojila za XIII. plačo pri Tržaški hranilnici Uprava Tržaške hranilnice je sklenila obnoviti tudi letos svojo pobudo «trinajsta plača*. S pobudo namarava hranilnica omogočiti malim in srednjim podjetnikom našega področja, da si s posebnimi posojili nabavijo sredstva za pravočasno izplačilo trinajste plače svojemu osebju. Letošnja pobuda bo nekoliko širša od lanske, saj bo hranilnica raztegnila ugodnost, ki so jo doslej uživala mala in srednja industrijska podjet ja ter obrtniki, tudi na trgovska podjetja in na tvrdke, ki se ukvarjajo s terciarnimi dejavnostmi. Hranilnica bo dovolila podjetnikom najemanje posojil do največ 150.000 lir za vsakega nameščenca in do največ 50 nameščencev, in sicer po izredni obrestni meri 7 odst. Posojila se bodo izdajala brez posebnih postopkov, vračala pa se bodo v roku 6 mesecev od januarja 1973 dalje. Prošnje morajo prispeti na pristojni urad Tržaške hranilnice pred božičnimi in novoletnimi prazniki. iiiiiiiiiiiivimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifliiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiuiiiiimmuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiniiiiiiiin NENAVADEN PROTEST PRI SV. ANDREJU Otroci zahtevajo igrišče Srnmmma |AMi»atujnWL* Otroci s transparenti zahtevalo, kar so jim obljubili m Skupina otrok iz okraja Sv. Andreja je uprizorila včeraj popoldne napovedano manifestacijo na katero so otroci povabili občinskega odbornika Uga Verzo in pa časnikarje. Slednji so se povabilu odzvali, odbornika Verze pa ni bilo. Otroci zahtevajo čimprejšnjo ureditev igrišča, ki naj bi ga zgradili na levi strani ceste, ki pelje od konca Ulice San Marco do Lloydo-vega stolpa. Obljub je bilo do sedaj že mnogo, dela bi se morala začeti to poletje, nakar so odlašali iz meseca v mesec, otroci pa se še sedaj igrajo na cesti. V trideseti , minutah, kolikor smo bili na kraju, smo zabeležili približno deset težkih tovornjakov, ki so privozili mimo. Do sedaj menda še ni bite nesreč in upajmo da jih ne bo niti v bodoče, vsekakor pa bi bilo prav. da bi čim prej uredili igrišče, kjer bi se otroci lahko igrali brez skrbi in predvsem na varnem. Srečanje z Verzo je bilo predvideno za 15-30. Otroci, ki so imeli številne transparente s parolami, so čakali do 16.30, nakar so jih starši poklicali domov Zelo verjetno bodo povabilo in manifestacijo ponovili v prihodnjih dneh. Vlada odobrila deželne zakone V teh dneh so vladni organi o-dobrili tri zakone, Id jih je pred časom sprejel deželni svet Furlanije - Julijske krajine in sicer zakon, o delovanju uradov za zemljiške knjige, ki bodo prešli pod deželno upravo, dalje zakon po katerem bodo v dveh letih dodelili 50 milijonov lir podpor bolnikom na <**mh §£ ---- Ul |#VWIV*U<) V.U U. De 'T|rašaU za giblje vzroke nje-eju °S,sotnosti na kulturnem podro-la vprašanja pa si danes mla- ‘""■in mu iiii,iiiiii„ii , i, mhm ■ n iiiniiM i ■iiiimuii ■■■■■iiii jČERfli POD KAMNOLOMOM «FflCCflN0NI» debela cev ubila Mladega delavca •Mgal jo je s tovarišema, ko se je enemu izmuznila iz rok 2f 1 fant A komaj šestindvajset let star itUi 5 Drevoreda D'Annunzio v Tr-bil'Avčeraj zgodaj oopoldne izgu-s® : ' Pnje v nesreči na delu. ki ‘Fvr Pripetila pod kamnolomom tS?noni'>- nesreče. Stefano Rabak, ki je stanoval na št. 1 omenjenega drevoreda, je včeraj okrog 13.30 na kupu prodnate zemlje pod kamnolomom »Faccanoni* delal za podjetje »Salpat*. S tovarišema je potiskal dolgo cev s premerom enega metra po produ proti steni, ki bi jo po namestitvi cevi morali zazidati. Ko je skupina delavcev zavlekla cev do stene, sta jo dva dvignila z e-nega konca, Rabak pa z drugega. Tako so pričeli dvigovati cev, ko se je pripetila nesreča. Kaže, da eden od Rabakovih delovnih tovarišev ni prenesel teže cevi, ki se mu je izmuznila iz rok in z neverjetno silo udarila tako močno v Raba-ka, da ga je sunek pahnil ob bližnje drevo, sam konec cevi pa mu zlomil lobanjsko dno Nesrečni Rabak je bil zaradi te poškodbe pri priči mrtev. Njegovi tovariši so sicer takoj poklicali bolničarje RK, toda dežurni zdravnik .je lahko ugotovil le Rabakovo simrt. Vse formalnosti o nesreči so opravili karabinjerji z Vrdelske ceste ki so prvi prihiteli na kraj nesreče. jetrih, da si lahko presadijo jetra in čistijo kri in končno še zakon v korist krvodajalcev, po katerem bo dežela dodelila nadaljnjih 25 milijonov lir podpor zaslužnim krvodajalcem, ki imajo izgubo pri plači zaradi zmanjšanja števila delovnih ur. Zakoni bodo postali pravnoveljav-ni dan po objavi v Uradnem vestniku dežele Furlanije - Julijske krajine. VESTI Z ONSTRAN MEJE SZDL podprla predlog o kandidiranju Marinca za predsednika IS Izvršni oaoor ooa.ne Konference Socialistične zveze je na sinočnji seji vsestransko podprl predlog izvršnega odbora republiške konference Socialistične zveze Slovenije, da bi kot možnega kandidata za predsednika izvršnega sveta Slovenije predlagali inž. Andreja Marinca, dosedanjega sekretarja sekretariata centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Člani izvršnega odbora SZDL ter predstavniki drugih družbeno političnih organizacij obale so vsestransko o-svetlili lik možnega kandidata in menili, da bo kos zahtevnim nalogam, ki se postavljajo v sedanjem trenutku pred republiški izvršni svet. V prihodnjih dneh bodo o predlogu razpravljale tudi terenske družbeno politične organizacije. Hkrati je oblana konferenca Socialistične zveze pozvala vse občane, naj se tudi posamično izrečejo o predlogu. * * * Sinoči so v tovarniški menzi izolske Mehanotehnike odprli razstavo del slovenskih slikarjev. Pokroviteljstvo je prevzela obalna konferenca Zveze mladine, organizator pa je koprska galerija Meduza ob sodelovanju obalnega sindikalnega sveta. Gre pravzaprav za izvajanje programa koprske Meduze o estetskem izobraževanju širših plasti prebivalstva. Delavci imajo neposredno v tovarni možnost kupiti umetniške slike tudi na obroke, hkrati pa jim izvedenci pojasnjujejo motiviko in tehniko razstavljenih del. Ob otvoritvi je imel uvodni nagovor predsednik skupščine kulturnih skupnosti Slovenije Črtomir Kolenc. Med drugim je rekel, da se danes bolj kot kdajkoli prej zavedamo, da mora kultura postati močan faktor družbenega dogajanja, ki bo učinkovito prispeval k osveščanju delovnega človeka nosilca oblasti Pohvalil je Meduzo ki je svoje delo dobro zastavila ter ji zaželel mnogo uspeha na poti popularizacije in približevanja likovne umetnosti širokim slojem delovnih ljudi. To približevanje razumem — je reke! Kolenc — tudi kot spoznavanje delovnega človeka, da mu slika, ki postane njegova last, obogati njegovo vsakdanje življenje, mu vzbuja razmišljanje in ga tako plemeniti. Takoj po otvoritvi si je ogledalo razstavo nad 100 delavcev in delavk Mehanotehnike. V prihodnjih tednih bodo razstavo prenesli tudi v številna druga podjetja na obali, zatem pa še na podeželje l. a PO ZAPORI CESTE V SOVODNJAH Zemeljska dela za novo avtocesto od Soče do vasi so v polnem teku _ v Začeli so z deli tudi pri avtoportu v Standrežu Dela na odseku avtoceste od Vi- deželni upravi, da noče sodelovati leš do Gorice in dalje do državne j na demokratični osnovi z občina-meje med Štandrežem in Vrtojbo j mi tržaškega področja. Socialist so v polni meri zajela ne samo polje okrog Sovodenj, ampak tudi vas samo. Prav te dni je pokrajinska uprava v Gorici odredila zaporo pokrajinske ceste na odseku. ki gre od šole v Sovodnjah, pa do župne cerkve, ker bo na tem mestu avtocesta presekla (začasno, dokler je ne bodo pokrili) pokrajinsko cesto proti Zagraju. Zemeljska dela od Soče proti vasi so v polnem teku, kot lahko vidimo na naši sliki in so zajela že tudi nogometno igrišče in zemljišče okrog njega. Pokrajinska cesta bo ostala na tem mestu prekinjena predvidoma do marca prihodnjega leta, ko bodo cestna dela na tem odseku v glavnem zaključena. V teh mesecih se bo promet iz Sovodenj prot; Zagraju odvijal po pokrajinski cesti normalno, v smeri proti Gorici pa bo maral’ iti po cesti skozi Gabrje ali mimo Peči na Tržaško cesto. Prvi del avtocestnega priključka od Vileš do Fare, ki je dolg približno 11 km ter je odprt že nekaj mesecev za promet, je realiziralo cestno podjetje ANAS. Vendar je cestišče že sedaj precej razpokano ter bo potrebna še ena asfaltna prevleka. Zato je na tem odseku za sedaj omejena hitrost vožnje na 50 km. Drugi odsek, ki gre od Fare preko Soče in skozi Sovodnje do državne meje, je v režiji pokrajinske uprave. Delo ji je poverila deželna u-prava. ki je dala zanj predujme, potrebne za nadaljevanje gradnje brez kakšnega odlašanja. V načrtu je in kmalu bo tudi v gradnji, nov most čez Sočo, ki bo dolg 218 metrov. Celotna cesta Vileše - Sovod nje - državna meja bo dolga 17 km, cestišče bo široko 16 metrov od tega bo 14 metrov asfaltiranih. Na tem odseku avtoceste ne bodo pobirali cestnine, ki se bo plačala šele od Vileš dalje proti Benetkam, Trstu ah Vidmu. Gradbeni stroški bodo predvidoma znašali 1,3 milijarde lir. Prejšnji teden so začeli tudi z zemeljskimi deli pri gradnji avto porta na obeh straneh Tržaške ceste, kjer je predviden nadvoz sedanje državne ceste tako nad že-l i Jnioo (za iNovo Gorico kot nad avtocesto, ki bo dosegla državno mejo. Medtem so graditelji prejeli prispevek dežele in države za prvi obrok del, goriška občinska uprava pa se je obvezala, da bo najela posojilo pri mestni’ hranilnici za 166 milijonov lir kot svoj delež pri tej gradnji. Prizadeti kmetje, ki so morah za ta dela odstopiti velike površine dobre obdelovalne zemlje, Id je že itak vedno manjšega obsega, sedaj pričakujejo, da jim bodo graditelji redno in v določenem roku plačah pogojeno ceno za odkup zemljišča, ki vsekakor ne bo nadoknadila izgube zemlje. Podaljšan rok prošenj FEOGA PSDI spo-poljedel- Pokrl.iinsko tajništvo roča, da je minister stvo in gozdarstvo podaljšal rok vlaganja prošenj za pomoč FEOGA za pobude v poljedelski stroki. Prosilci bodo imeL čas vložiti prošnjo do 30. decembra na dežel nem odborništvu, skupno z vsemi ustreznimi dokumenti. Tajništvo PSDI bo zainteresiranim na razpolago v svojih uradih, Korzo Italija 22 - Gorica. Vertovese, ki je tudi član odbora za osmo gospodarsko področje, ki zajema tudi Goriško, pa je govoril o delu tega odbora. V debato so posegli tudi drugi svetovalci. Na začetku seje so levičarski svetovalci predložili tudi resolucijo v zvezi s smrtno nesrečo na delu v tovarnj SIMO, v kateri predlagajo odboru naj poveri preiskavo posebni komisiji. V njej se u-gotavlja, da so vzrok vedno bolj pogostih hudih nesreč na delu težki pogoji pri delu samem. Popravek martinovanju SPD. Zapisano je bilo, da je med prisotnimi bil tudi predsednik PD «0. Župančič* Ivan Humar. Popraviti je treba, da je predsednik tega društva Danilo Nanut, medtem ko je Ivan Humar predsednik PD »Briški grič*. Prof. Finelli o šolski reformi Jutri, 16. t. m. bo v zborovski dvorani pokrajinske federacije KPI, Ul. Locchi 2, imel predavanje prof. Renato Finelli, član komisije za javno vzgojo v poslanski zbornici. Predaivanje o šolski reformi v politiki komunistov, bo ob 20.30. Komunistična partija vabi, vzgojitelje, študente in tiste, ki se zanimajo za to pereče vprašanje, da se udeleže predavanja. V torkovi številki Primorskega dnevnika se je na goriški strani vrinila neljuba napaka v članku o IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUiUllHIIIIIIIIMIIIUlMHIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllrVtllllllllllllllMHlU DELOVANJE OBČINSKEGA ODBORA Izvedenci bodo izdelali podrobne urbanistične načrte Odobrili so natečaj za pomožnega knjigovodjo Odnašalci smeti bodo delali po novem urniku V prvi polovici decembra se bodo izvedenci, po naročilu občinske u-prave, dokončno zmenili za organizacijo dela, po katerem naj bi prišli do ureditve podrobnih izde lav v okviru regulacijskega načrta. Slednjo odločitev je na svoji zadnji seji sprejel občinski odbor na posredovanje odbornika za javna dela Agatija. Poleg tega je Agati sporočil odboru, da je arhitekt prof. Luigi Pic-cinato sprejel ponudbo občinske u-prave, da bi nadzoroval in pomagal pri realizaciji teh podrobnih načrtov. Poleg arhitekta Picdnata je občinska uprava zaprosila vid ne znanstvenike - urbaniste, med katerimi tudi nekatere iz našega mesta, za pomoč pri realizadji tega dela. Odbornik Agati je med drugim poročal tudi, da bodo prepleskali zgradbe pri »Casermettah*, za kar bo potrebno 900 tisoč lir in da bo družba «Eurocolor» gradila na ob- S TISKOVNE KONFERENCE V TOLMINU Načrt za šolski center v mestu predvideva tri milijarde stroškov V nedeljo bodo občani glasovali o samoprispevku za izboljšanje tolminskega šolstva - V načrtu tudi gradnja 13 šol na podeželju S seje občinskega sveta v Tržiču Na ponedeljkovi seji občinskega sveta v Tržiču je tekla debata o konzordju za razvoj industrijske cone in o deželnem reguladjskem načrtu. Med drugimi je govoril komunistični svG.ivalec Padovan, ki je predložil ob svojem času interpe-1 arije in resoludjo v zvezi z industrijskim konzordjem. Očital je Na Tolminskem se že doigo otepajo s hudimi kadrovskimi problemi. Eden izmed vzrokov za to je tudi nerazvito šolstvo v občini. Poleg popolnih osnovnih šol z vrsto podružnic v Tolminu, na Mostu na Soči, v Podbrdu ter v Kobaridu in Bovcu, imajo namreč v občinskem središču le še gimnazijo s posebnim poudarkom na vzgojo učiteljskega karda. V občini torej ne morejo sami pridobivati strokovnjake s srednjo izobrazbo za potrebe gospodarstva. Spričo neugodnih razmer za šolanje otrok pa marsikateri že starejši strokovnjak tudi zapusti občino, da laže drugod izšola svoje otroke. V zvezi z nujnostjo izboljšanja razmer na tem področju so včeraj na občinski konferend Sodahstične zveze sklicali tiskovno konferenco. Na njej so seznanili novinarje z načrtom za urejanje razmer na področju šolstva v prihodnjih petih letih. Gre na eni strani za materialno izboljšanje razmer v šolstvu, na drugi strani pa tudi za vsebinsko izpopolnitev možnosti šolanja. O načrtu se bodo izrekli v nedeljo občani, ko bodo glasovali za svoj prispevek pri obnovi šolskih zgradb in graditev novih šolskih prostorov. Po načrtu, ki ga je občinska skupščina že odobrila na svoji zadnji seji, bodo v občinskem središču zgradili tako imenovani šolski center. Gre za vrsto med sabo funkcionalno povezanih objektov, ki bodo sprejemali od predšolskih otrok pa do učencev in dijakov srednjih šol. Opustili pa bodo sedanje prostore gimnazije in osnovne šole, ki so neprimerni za sodoben pouk. Razen tega nameravajo obnoviti 13 šolskih zgradb na podeželju, kjer kaže, da bo število šoloobveznih otrok v prihodnjih letih naraščalo. Zgradili pa bodo tudi nekaj objektov za predšolske vzgojne ustanove. S tem bo postavljena osnova za sodobni pouk tako v osnovnih šolah kakor tudi na nekaterih strokovnih šolah in poklicnih šolah druge stopnje, ki bo osnovan tudi za nadaljevanje visokošolskega študija. Ker so razprave o tem, kakšni bi naj bili šolski centri, še v teku, seveda tudi tolminski center še ni do kraja izoblikovan. Že zdaj pa je jasno da njihova gimnazija v sedanji obliki ne bo mogla več obstajati. Tesno ob njej bodo morali odpreti še nekatere strokovne šole, pouk pa bodo povezali pač po predmetnikih. Tolminci se sedaj zavzemajo, da bi ob splošni učni usmeritvi, ki jo daje gimnazija, dobili še strokovni šoli za kovinsko stro- ko in morda turizem. Taki šoli bi najbolj ustrezali strukturi njihovega gospodarstva. Uresničevanje načrta o srednje ročni modernizaciji šolstva v ob čini bo seveda odvisno od tinanč nih možnosti. Po zbranih podatkih bodo celotne naložbe v vse predvidene objekte terjale okoli pet milijard starih dinarjev, medtem ko bo šolski center v občinskem središču terjal okoli tri milijarde dinarjev. Po sedanjih predvidevanjih bodo občani sami zbrali s samoprispevkom od osebnih dohodkov, zaslužkov v obrti in kmetijstvu v prihodnjih petih letih okoli milijardo starih dinarjev, preostali denar bosta prispevali deloma občinska skupščina deloma pa. republiška izobraževalna skupnost. Ob činska skupščina je v razpravi ob razpisu referenduma predlagala, da bi občani, ki so zaposleni ali prejemajo pokojnine, odvajali na ob močju Tolmina in njegove neposredne okolice po 1,5 odstotka od osebnih dohodkov, prav tolikšen odstotek od dohodka od obrti, medtem ko naj bi kmetovalci dajali po tri odstotke od katastrskega dohodka. Na ostalih območjih v občini pa naj bi znašali prispevki 50 odstotkov manj, ker pač ne bodo deležni tolikšnih ugodnosti kot v občinskem središču in njegovi neposredni okolici. «Ceciljanka» v Katoliškem domu Kot prejšnja leta bo tudi letos v Katoliškem domu tradicionalna revija pevskih zborov, imenovana «Ce-ciljanka». Nastopilo bo 18 zborov iz naše dežele. Pričetek pevske repije jbo v sobotor 18. t.m. ob 20.30, D nedeljo: t.m.,~pcrse bo -pro- gram pričel ob 16. uri. aiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii OKROŽNO SODISCE V GORICI Preko visokega plota je vlomil sredi noči v bar v Tržiču Zato bo sedel v zaporu 6 mesecev . Mladoletniki so v Ronkah odpeljali avto iz garaže Na zadnjem zasedanju okrožnega sodišča v Gorici so sedeli na zatožni klopi štirje obtoženci s Tržaškega, od katerih so bili trije mladoletniki iz Sesljana, in sicer 18-letni A.P. dalje 18-letni S.C. in še 18-letni F.P. Glavni '>btoženec, 20-letni Giorgio Gherlam pa je s Pro seka, Borgo Nazario 30. Omenjeni so bili obtoženi da so 8. septembra lani odpeljali v Ronkah Umbertu Miniussiju fiat 500, ki ga je imel v lopi blizu svoje hiše in v katerega so vlomili s silo. Ker so bili trije obtoženi mladoletni so jih pomilostili pač pa so obsodili na 16 mesecev zapora in 60 tisoč lir globe Giorgia Gher-lanija, ki bo moral plačati tudi sodne stroške. Pri drugi razpravi se je moral zagovarjati 26-letni Aldo Ulian iz i Tržiča, Ul. Pasooli 12. Obtožnica navaja da je dne 24. avgusta letos ob 1.20 ponoči v Ul S. Marco v Tržiču preplezal štiri metre visoko pregrajo in še 3 metre visoko z bodečo žico prepleteno živo mejo ter vlomil v notranjost bara Centrale v hiši št. 44. V oddelku za Takole so trasirali veliki buldožerji nad 20 metrov širok pas za avtocesto ined Sovodnjami in Sočo. Dela so že dosegla tudi pokrajinsko cesto in nogometno igrišče domačih športnikov, ki se bodo morali začasno posluževati Igrišča Juventlne v Standrežu sladoled ga je presenetil gospodarjev sin Rodolfo, ki je poklical očeta Carla Smaniotta Oba sta vlomilca pridržala in ga izročila orožnikom. Na razpravi se je Ulian izgovarjal, da je hotel iti v bar, ker je videl, da je stopil v lokal še neki drugi moški. Očividno naj bi mu to ponovno zbudilo žejo. Seveda mu sodniki niso verjeli tudi zaradi nenavadne poti, ki jo je izbral ob tako nenavadni uri za vstop v bar ter so ga zato obsodili na 6 mesecev zapora, plačilo 45 tisoč lir globe in plačilo sodnih stroškov. Branil ga je odv. Pascoli. Drž tož. dr. Laudisio; preds. sodišča dr. Maneuso; sodnika Bassi in Marinelli. Razna obvestila Goriška občina sporoča, da bo v dneh od 4. do 16. decembra tečaj glede davka na dodano vrednost (I-VA), ki bo na šoli administrativnih ved pri bolniški univerzi. Vozni red vlakov ODHODI ZA TRST; 5.44 (L); 626 (L); 7.33 (D); 7.53 (L); 8.18 (D); 11.06 (L); 13.27 (D); 14.04 (L); 15.26 (D); 17.06 (L); 18.15 (D); 18.44 (L); 20.07 (L); 21.19 (L); 22.03 (D); 23.01 (DD); samo ob praznikih in iz Calalza; 23.43 (D). ZA VIDEM: 4.32 (L); 6.27 (L); 6.55 (D); 7.21 (L); 8.07 (D); 11.07 (L); 13.05 (D); 13.52 (L); 14.42 (DD) samo v predprazničnih dneh in od Calalza: 14.54 (D); 15.27 (L); 17.50 (L); 19.01 (L); 19.56 (D); 21.07 (L); 21.32 (D); 23.44 (L) ZA JUGOSLAVIJO: 8.25 (L); 13.35 (L); 20.15 (L). PRIHODI IZ TRSTA: 4.31 (L); 6.23 (L); 6.53 (D); 7.19 (L); 8.05 (D); 11.03 (L); 13.04 (D); 13.50 (L); 14.42 (DD) samo v predprazničnih dneh: 14.53 (D); 15.23 (L); 17.48 (L)! 18.57 (L); 19.54 (D); 21.05 (] 21.31 (D; 23.41 (L), IZ VIDMA: 5.41 (L); 6.24 (L.. 7.31 (D); 7.51 (L): 8.17 (D); 11.04 činskem zemljišču industrijski o-brat. Na predlog odbornika Ro viša so določili, da bodo odnašalci smeti odslej dokončno delali po začasno že vpeljanem urniku in sicer od 7. do 13.40. Na predlog odbornika za osebje Paulina so sprejeli dokončni odlok za natečaj enega mesta pomožnega občinskega knjigovodje. Nadalje so odborniki sprejeli na znanje spremembe, ki jih je vnesel osrednji odbor za krajevne finance v proračun za leto 1972. Moise, odbornik za šolstvo, je predlagal, naj bi občinska uprava razpisala natečaj za študijsko podporo v znesku 350.000 lir za bivanje v univerzitetnem dijaškem domu; podporo naj bi prejel zaslužen študent, ki je v težkem ekonomskem položaju. Ob zaključku so odborniki sprejeli tudi sklep, da bo odslej občinska uprava dajala posebne podpore svojim uslužbencem ne samo ob porodu ampak tudi ko uslužbenec posinovi otroka. Prekopavanje grobov na pokopališčih goriške občine Občinska uprava sporoča, da bodo na podlagi pokopaliških predpi sov s L januarjem prekopali vse ostanke pokojnikov, ki so v skupnih grobovih in ki so umrli pred 15. novembrom 1963. leta. Prekopali oodo tudi vse tiste grobove, katerin veljavnost zapade po dvajsetih letih. Ta veljavnost zapade 15. novembra, razen če jo svojci pokopanih ne zopet obnovijo. To velja za pokopališča v Štan-drežu Ločniku, Podgori, Pevmi, Štmavru in za goriške pokopališče na Tržaški cesti Posmrtne ostanke umrlih, ki jih ne bodo svojci prekopali ali za katere ne bo obnovljena nadaljnja veljavnost, bodo pokopali v skupno kostnico. Prizadeti se za vsa pojasnila ter za ureditev prekopa lahko obrnejo na občinski urad za pogrebne storitve najkasneje do 31. decembra 1972. Na podlagi predpisov za pogrebne storitve, bo občinska uprava razpolagala tudi z nagrobnimi znaki (kamni, križi), če jih ne bodo svojci sami odstranili najkasneje do 31. marca 1973. ____ OBVESTILO Slovensko planinsko društvo bo tudi letos priredilo ob priliki novoletnih počitnic smučarski tečaj na Laznah. Z vpisovanjem so že začeli. Priporočamo staršem, da pohitijo z vpisom svojih malih smu-vpisali tudi v vsedržavno federacijo in bodo dobili tudi značko, čarjev na sedežu SPD v Gorici, Ul. Malta 2/1, kjer bodo dobili vsa podrobnejša pojasnila. Omenimo naj še, da bodo letos naše smučarje Izleti Beneško pokrajinsko vodstvo ENAL priredi za novo leto izlet v Budimpešto. Izletnike iz Gorice bo vlak odpeljal v četrtek, 28. decembra ob 22.15, povratek pa je predviden v ponedeljek, 3. januarja 1973 ob 7.25. Kino (L); 13.25 (D); 14.02 (L); 15.25 CD); 17.04 (L); 18.13 (D); 18.42 (L); 20.05 (L); 21.18 (L); 22.02 (D); 22.59 (DD) samo ob praznikih iz Calalza: 23.42 (D), IZ JUGOSLAVIJE: 9.55 (L); 10.05 (L); 21.43 (L). Gorica VERDI 17.00—22.00 «L’arancia mecca-nica*. M. Douel in M. Kerlin. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. CORSO 17.30—22.00 «La grande serofa nera*. F. Rabal in M. Michelangelo. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. CENTRALE 17.15-22.00 »Uno sparo nel buio*. G. Sanders. Barvni film. MODERNISSIMO 17.00-22.00 cFemmi-ne camivore*. P. Petit in G. Ha-rison. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. V1TTORIA 17.15-22.00 »1972: Dracula colpisce ancora*. C. Lee. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO 17.30 «1 figli maledetti del fiori*. Barvni film. EXCELS10R 16.00 «La grande corsa*. T. Curtis in N. Wood. Barvni film. PRINCIPE 17.30 «Da Qui all eternita*. B. Lancaster. \ova (torirti SOČA (N. Gorica) »Džango ne pozna milosti*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA »Lov na jelene*, jugoslovanski barvni film — ob 18. in 20. RENČE »Uvajanje v ljubezen*, kanadski barvni film — ob 19.30. ŠEMPAS »Divja dežela*, ameriški barvni film — ob 20. DESKLE »Superdiabolik*. ameriško -italijanski barvni film — ob 19.30. PRVACINA «Ljudje proti*, italijanski barvni film — ob 20. KANAL »Olio in Stanlio večna prepirljivca*, ameriški film ob 20. DE2URNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Villa San Giusto, Korzo Italija 244, tel. 3538. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan m ponoči je dežurna lekarna AUa Salute, Ulica Cosulic, tel. 72480. BREZBRIŽNOST ODGOVORNIH SPRIČO SOCIALNEGA IN ETNIČNEGA RAZKROJA BENEŠKE SLOVENIJE Nazadovanje števila prebivalstva v slovenskih beneških občinah Napačno pojmovanje oblasti, da predstavlja emigracija neozdravljivo socialno • ekonomsko bolezen, ki ji ni zdravila ■ Za podobnimi tolmačenji se običajno skrivajo tudi razlogi eminentno politične narave Ko smo pred nekaj tedna izvedeli za podatke o številčnem stanju prebivalstva v občinah naše dežele, nas je strahovito potrlo, da je v zadnjem desetletju 1961 - 1971 padlo število prebivalstva v slovenskih občinah še za enkrat več kot v prešnjem. Padec je katastrofalen. Število prebivalcev v slovenskih občinah Beneške Solvenije je znašalo 1. 1911 pred 60. leti oziroma pred dvema vojnama, 28.580 prebivalcev. Leta 1936 je fašistični režim med zadnjim ljudskim štetjem, tri leta pred drugo svetovno vojno, naštel 23.702 prebivalcev, torej za okrog 5000 ljudi manj. V zadnjem lanskem štetju (1971), pa je število prebivalcev v enem samem desetletju od 1. 1961 naprej padlo kar za 7508 prebivalcev, torej na 13.704 prebivalcev ali za 46 odstotkov. Za polovico. Do tega grozljivega rekorda v padcu prebivalstva je prišlo v desetletju, ko je bila samostojna dežela Furlanija - Julijska krajina že šest let uresničena in funkcionalna z vsemi ustreznimi pooblastili. Ne bomo si dovolili, kot nekateri politični krogi v deželi, ki deželo naravnost obtožujejo, da je Beneške Slovence, Karnijce in Furlane iz gričevnatega predela dobesedno spodbujala k izseljevanju. Dovolj je zgovoren sam padec števila prebivalcev v slovenskih občinah Beneške Slovenije za sedem in pol tisoč duš, pri čemer bi še ponovili za predsednikom Berzantijem njegove besede, ki jih je izrekel, ko se je pri njem oglasila delegacija Beneških Slovencev, da namreč vprašanje rešitve Beneške Slovenije pred njenim razkrojem na vseh področjih — demografskem, gospodarskem, socialnem in kulturnem — presega njegove (Berzanti-jeve) moči. Dežela je v tem pogledu bila in je še odsotna. O-gromni obseg emigracije pa je v tem tragičnem trenutku zanjo le neozdravljiva bolezen, ki si ji ona ne upa postaviti niti diagnoze, kaj šele jo zdraviti. Po zadnji vojni smo imeli tri ljudska štetja: 1. 1951, 1961 in 1971. Prvo povojno ljudsko štetje 1. 1951 je v primerjavi s prejšnjim pokazalo zelo majhen porast prebivalstva samo za 939 prebivalcev. Isto se- je zgodilo po štirih krvavih letih prve svetovne vojne. Beneška Slovenija je kljub klanju in bežamju po kobariškem zlomu proti notranjosti Italije o-stala številčno nedotaknjena, saj so po kočani moriji našteli le za 125 prebivalcev manj. Seveda ne bomo trdili, da so vojne bolj pogubne za Beneške Slovence od fašističnega po prvi in demokristjanskega režima po prvi in drugi svetovni vojni. Dejstvo je, da so beneški Slovenci po obeh vojnah ohranili svoje število, vtem ko so se pod povojnim demokristjanskim režimom prepolovili. Zato nas upravičeno skrbi, kaj bo, če bo tak režim, kot je sedanji, trajal še deset let. Kaj bo ostalo od Kar-ndjcev, kaj bo, če bo tak režim, kot je sedanji, trajal še deset let. Kaj bo ostalo od Kamijcev, kaj od Benečanov in Furlanov tam okrog Spilimberga, če se bodo zanašali samo na demokri-stjanske obljube o delavnih mestih v svojih karnijskih, gričevnatih in slovensko - benečanskih krajih? Pa se povrnimo k analizi razlogov velikanskega upadanja prebivalstva v zadnjem povojnem obdobju. Danes nimamo več opravka s klasično emigracijo samo moškega prebivalstva. Saj so tudi pred obema vojnama hodile slovenske Benečanke na delo od doma kot »dikle*, domestiche, kot pravi italijanski sociološki izraz prejšnjih dob. Toda teh »dikl* je bito le nekaj sto. Tudi jih niso šteli za emigrantske delavke, ker so prihajale in odhajale, se možile doma in vsak čas prekinjale svoje delo pri tujih družinah. Opravka z «dikla mi» imamo še v desetletju 1951 - 1961. Po 1. 1961 pa so Benečanke prenehale biti »dikle* ter so si poiskale in našle zaposlitev v velikih gostinskih obratih ter lahki industriji. Ubrale so pot čez mejo v Švico in druge evropske države kot pravi emigranti. Vse, kar je medtem odraslo čeč (deklet) v Beneški Sloveniji, prav vse je odhajalo, kot pobje, v tujino. Skratka, nobeno dekle ali «poub» nad 17 let starosti ni več ostajal doma v Beneški Sloveniji. Med mladino so bili redke vrane tisti, ki so odhajali na delo v Manzano ali kam drugam v Furlanijo. K tako visokemu odstotku par danja števila prebivalstva pa prispevajo tudi sekundami nasledki splošnega moškega in ženskega izseljevanja, ker so skoraj zginile vse mlade družine in zato ni naravnega prirastka, ni rojstev, otroci se ne rodijo več v Beneški Sloveniji. K razkrojevanju socialno - etične podobe Beneške Slovenije prispevajo nadalje italijanski duhovniki, ker ne poznajo slovenskega narečja in si spričo tega zlasti ne znajo pomaga ti pri reševanju vprašanj v tako intimni zadevi kot je oblikovanje družin. Ti tuji duhovniki so tuj element v stari skupnosti Beneške Slovenije, niso jez proti razkra- janju družin, so bolj nasprotno, odprta vrata, odprt jez, po katerem se odtekajo mladi slovenski ljudje v tujino. Cerkve so čisto podobne italijanskim šolam, kjer skušajo reševati italijanščino s tem, da mašijo usta otrokom brž, ko spregovore v slovenskem narečju Rezije, Tera in nadiških dolin. Tem mladim slovenskim ljudem pa je na delu v francoski ali nemški Švici, Nemčiji, Belgiji in Franciji ta šolska italijanščina, na silo vcepljena jim v glavo, bolj v napoto kot domače slovensko narečje. Slovenske občine v nadiških dolinah so bile prej, namreč pred nastopom dežele, poznane v u-radnih statistikah o emigriranju kot tiste, ki so se najdlje upirale skušnjavi izseljevanja. Furlani s hribov in iz gričevnatih predelov so mnogo prej od Benečanov in v čedalje večjem številu hodili v tujino. Zdaj pa se je v drugi polovici 60. let odtrgal strahovit plaz e-migracije prav v slovenskih občinah kot so Dreka, Grmek, Srednje, sv. Lenart in Podbonesec. Žalostno je, da prav neštete občine vodijo s svojimi 32. do 46. odstotki v tem valu emigracije. Število prebivalcev je v sedmih slovenskih občinah nadiških dolin padlo v desetletju 1961 - 1971, torej med dvema zadnjima ljudskima štetjema, od 14.293 na 9642 prebivalcev, znižalo se je torej za 4650 oseb ali 32 odstotkov. Tri slovenske občine Beneške Slovenije izven nadiških dolin: Ti-pana in Brdo v zahodni Beneški Sloveniji in pa Rezija so v istem desetletju izgubile okrog 40 odstotkov prebivalstva, njegovo število je namreč padlo v tem času od 6998 na 4140 duš, kar pomeni, da je tu emigriranje za 8 odstotkov večje kot v Nadiških dolinah. V 6 narodnostno mešanih občinah Beneške Slovenije je padlo prebivalstvo za 3808 oseb ali za 24,6 odstotka, torej za 7,40 odstotka manj kot v nadiških dolinah. Iz teh občin, ki leže pod hribi Beneške Slovenije v gričevnatem svetu ali v ravnini in bliže industrijskih središč Vidma. Gemone, Čedada, Manzana in drugih furlanskih središč se »pendolarji* vozijo vsak dan na delo na razmeroma kratki razdalji do delovnega mesta. Zategadelj se le kdo ustavi doma in ne emigrira. Zato je tu izseljevanje manjše kot iz oddaljenih hribovskih vasi Beneške Slovenije. Pač pa poznajo te narodnostno mešane občine e-migriranje že nekaj desetletij. Upadanje števila prebivalstva je v teh občinah v zakotnih slovenskih vaseh višje v hribih večje kot pa v furlanskem sedežu občine ter v furlanskih naseljih. V 10. slovenskih občinah Beneške Slovenije so zaradi naglega upadanja prebivalstva kot posledica izseljevanje in spričo zmanjšanega števila ljudi nastali pomembni nasledki. Zdaj ni več nobene slovenske občine z nad 3000 prebivalci, medtem ko so bile še 1. 1951 tri: Podbonesec, Špeter in Rezija. Leta 1911 je imela Rezija 4671 prebivalcev. Leta 1971 smo prišli do tega, da i-mata samo še dve občini nad 2000 prebivalcev: Podbonesec in Špe- ter, nekdaj jih je bilo osem. 1971 so se tri občine Dreka, Grmek in Srenje zmanjšale na pod tisoč prebivalcev vsaka. Trenutno ni nobenih znakov, da bi dežela hotela ustvariti potrebna delovna mesta v sami Beneški Sloveniji ali njeni neposredni bližini. V številne industrijske cone videmske pokrajine niso mogli pribaviti nobene pomembnejše industrije, ne v Čedad ne v Gemono, ki sta naj- bližji Beneški Sloveniji. Edino industrijski trikotnik stolic okrog Manzana, ki je nastal, zahvaljujoč podjetnosti samih domačinov, brez deželnih prispevkov, še priteguje tudi »pendolarje* iz Beneške Slovenije. Zaradi tega gledamo pesimistično na razvoj demografskega stanja v Beneški Sloveniji v naslednjih letih. Dežela je doslej glede tega popolnoma odpovedala. al. re. «VINSKA CESTA» ZA RAZVOJ TURIZMA NA ISTRSKI OBALI Čeprav je v mednarodnem seznamu «vinskih cest* ni, pa istrska »vinska cesta» že obstoja, dasirav-no je ne poznajo pod tem nazivom. Tudi turisti ne. V zahodni Istri so vinorodni kraji, kjer proizvajajo vina že od rimskih časov. V ogromnih kleteh predelujejo grozdje v «mi-stelo», malvazijo, refošk, burgundec in teran. Čez te kraje peljejo dobre asfaltirane ceste, mimo vinogradov, ki se zde naravnost neizmerni. Tako bi Bujščina, Po-reščina in del Pazinščine že danes lahko bile v seznamu «vinskih cest», ki so privlačne za turista. Ti se često žele seznaniti predvsem z originalno vinsko kapljico tega ali onega kraja. Takole karto istrske »vinske ceste* ne bi millllllllllllHIIII«llllllllllllllllllllllllllliniUlllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIimillllllUU||imi||||IIlimUlI«llllllllll«l*IIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllIIIIIII«IIUIUIIIimil»IIIUI PO ZAPISKIH FRANCA LUPINA PRIREDIL IVO MARINČIČ Leningrajski pokriti trg podoben našemu v Trstu 3. MOGOČNA SABORNA CERKEV - MUZEJ Pač pa smo se ustavili pri stolnici sv. Izaka, ki stoji na istoimenskem trgu. Ta mogočna pravoslavna cerkev služi sedaj kot muzej. Zgradil jo je francoski arhitekt Monferrannt ob sodelovanju domačih arhitektov V. Stasova, A. Mihajlova, A. Melin-kova in pa arhitekta R. Rossija. Cerkev so gradili celih 40 let, od 1818. do 1858. leta, in je v tem času sodelovalo pri gradnji 440.000 delavcev. Po višini je njena kupola tretja na svetu s svojimi 102 metri. Cerkev je dolga 111,2 in široka 97,6 m. Ker stoji na močvirnatem zemljišču so njene temelje postavili na 11 tisoč v tla zabitih pilotov. Za pozlatitev njene kupole so porabili 400 kg najfinejšega zlata. Vsakih 6 ur, zjutraj, ob 6. opoldne, ob 18. in ob 24. uri, ko odbije ura, zaigrajo številni zvonovi in zvončki kot ka-rilon melodijo ruske himne. Omenimo naj še. da sloni ena izmed treh cerkvenih kupol, o kateri pravijo da je največja na svetu, na 112 stebrih: od teh jih je 10 iz ma-lahita. V cerkvi imajo zelo velike oltarje (ikonostaze) s 55 raznimi kipi in drugimi skulpturami. Samo stebri - nosilci kupole tehtajo po 114 ton vsak. Pri gradnji cerkve so upo- •V - " • -- rabili 43 vrst kamenja in glavna vhodna vrata tehtajo kar 20 ton. V cerkvi je prostora za 13 tisoč ljudi. Čeprav je danes nekdanja cerkev spremenjena v muzej in ne služi več svojemu prvotnemu namenu, te vendar prevzame ob vstopu vanjo njena veličastna mogočnost, da se spoštljivo odkriješ, saj je v njej vse še vedno tako, kot kadar je služila pravoslavnim vernikom za njihove verske obrede. Dodamo naj še, da stoji katedrala na Leningrajskem trgu. Ker sem iz Štandreža, kjer se kmetje bavimo s pridelovanjem zelenjave in sočivja, s katerim zalagamo goriški in tržaški zelenjadni trg, me je zanimalo tudi zelenjad-no tržišče v Leningradu. S prijateljem Nanutom L. sva se zato še precej pozno popoldne odpravila na pot in si ogledala tudi enega izmed mnogih mestnih zelenjadnih trgov. Je pokrit ter precej podoben pokritemu trgu v središču Trsta, le da je še bolj obširen in zgrajen v dveh nadstropjih. Zaradi pozne ure sva lahko videla le malo blaga, ostanke od neprodanega, ki so jih že pospravljali. Zelenjave je bilo na tržišču bolj malo. Več je bilo zelja, kumare, svežih in kislih oziroma osoljenih, dalje krompirja in fižola, ki ga je vi- Izakova katedrala v Leningradu, kjer je zdaj urejen eden od številnih leningrajskih muzejev TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.50 Koncerti; 19.10 Higiena in zdravje; 19.25 Zbori in folklora; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.10 Nove knjige; 21.50 Melodije; 22.05 Zabavna glasba. TRSI 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 «11 Locandiere*; 16.20 Deželni kulturni pregled. KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.00 Jutranje popevke; 9.00 Otroški kotiček; 9.15 Orkester Maxim Sau-ry; 10.15 Z nami je...; 10.45 Plošče; 11.00 Prisluhnimo jim; 11.30 10 minut z orkestrom Casadei; 11.45 Polke in valčki, 12 00 Glasba po željah; 14.00 Eros Sequi: Pisma; 14.15 Plošče; 14.35 Mini juke box; 15.00 Simf. glasba; 15.45 Popevkarji; 17.00 Glasbeni mozaik; 17.45 Mladi izvajalci; 18.00 Popevke; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Operna glasba; 19.30 Prenos RL; 20.00 Glasba v večeru; 20.40 Pesmi «Dubrovnik 72»; 21.30 Pop jazz; 22.00 Komorna glasba; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 12.10 Plošče; 14.00 Ital. popevke; 15.10 Za vas mlade; 16.40 Program za najmlajše; 17.50 Simf. glasba; 18.35 Nove ital. popevke; 19.25 SREDA, 15. NOVEMBRA 1972 Simf. orkester; 20.20 «Andata e ritorno* z Mino; 21.15 C. Castelli: «Trans Evropa Espress*; 22.10 Simf. glasba, Brahms; 23.20 Orkestri lahke glasbe. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Operna glasba po željah; 9.35 Orkestri; 9.50 Dosto jevski: «Zločin in kazen*, 13. nad.; 10.10 Pesmi za vsakogar; 12.40 Program s Corradom; 13.50 Kako in zakaj? 14.00 Plošče; 15.00 Kul turni program; 15.40 Glasbeno -govorni program; 17.35 Popoldanski spored; 20.10 Sestanek pe tih — posebna reportaža; 21.00 «Supersonic*; 22.40 C. Nodier: «L’uomo dal mantello rosso*, 8. nad.; 23.05 Glasbeni program. III. PROGRAM 9.30 Radio za šole; 10.00 Koncert za začetek; 11.30 Plošče resne glasbe; 12.10 Nova ital. glas ba; 13.00 Mozart, Beethoven, Mendelssohn - Bartholdy; 14.00 Polifonske skladbe; 14.30 Straussovi simf. poemi; 15.15 Schon-bergova opera; 17.20 Enotni razred; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Mali planet; 19.15 Vsakove-čemi koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Nova ital. glasba; 9.45 Baročni koncert; 10.10 Jean Francaix; 11.00 Rimski - Korsakov, Rachma ninov, Ravel; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija: 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.45 Glasbeni spomini; 10.20 - 12.00 Pri vas doma; 12.10 Giuseppe Verdi: «Traviata»; 12.30 Kmetijski nas sveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Slovenske narodne; 15.40 Odskočna deska; 16.00 »Vrtiljak*; 16.40 Newyorški filharmonični orkester; 17.10 Glasbena galerija; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 Glasbene vinjete; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.30 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Iz sodobne mehiške lirike; 23.15 Revija jug. pevcev zabavne glasbe. ITAL. TELEVIZIJA 9.30 TV v šoli; 12.30 Poljudna znanost; 13.00 Potrošniške cene; 13.30 Dnevnik; 14.00 Življenje v šoli; 15.15 TV v šoli; 17.00 Program za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.20 Gulliverjeve pustolovščine; 19.15 Kulturni spored; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Veliki dirigenti: Zubin Meh ta; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 TV film: »Cronaca familiare*, režira V. Zurlini. JUG. TELEVIZIJA 8.20 TV v šoli; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 17.50 Vitez Vihar; 18.15 Obzornik; 18.30 Folklorni ansambel iz Nagykanizse na Madžarskem; 19.05 Na sedmi stezi; 19.30 Naš ekran; 20.00 TV dnevnik; 20.30 RTV konferenca; 21.30 G. Eliott: Mlin na reki Floss - II. del; 22.20 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.00 Risanka; 20.15 Poročila; 20.30 Civilizacija »Junaški materializem*; 21.20 Young generation shovv - glasb, oddaja. deti v Rusiji bolj malo, ter zelene. Mnogo je bilo tudi jabolk, ki pa so bila bolj slabe kakovosti. Po vsej verjetnosti so boljše že razprodali. Tudi cvetja je bilo še precej, toda bolj navadne vrste. Največ je bilo aster, ki so bile raznih barv, polnorazcvele in najboljše kakovosti. Mnogo smo videli stojnic z mesnino, pa tudi črnega in belega namiznega grozdja ni manjkalo. Kar se tiče jaboik, se mi je zdelo čudno, da jih je bilo tako malo in slabih na leningrajskem trgu. Nekaj podobnega sem opazil tudi pozneje v Moskvi. Kot mi je znano še iz mojega bivanja v deželi pred več kot 50 leti, imajo nekaj stotin km vstran, v nekdanji Rezanski in Tam-bovski guberniji, ogromne nasade jablan. Tudi slavni agronom Mičurin je bil tod doma in tam tudi vzgojil nove vrste jabolk. Verjetno je bila vzrok suša, ki je letos ravno v omenjenih dveh deželah hudo pritiskala ter močno skrčila in poslabšala pridelek jabolk. Seveda pa smo, kot sem že omeni), obiskali živilski trg v večernih urah, ko so večji del že vse razprodali. CARSKOJE SELO, SEDAJ PUŠKIN DVOREC Puškin dvorec se nahaja kakih 30 km izven Leningrada. Iz časov carizma je ta kraj znan pod imenom Carskoje selo. Ob robu mesteca, na nekoliko pridvignjenem kraju stoji nekdanji letni dvorec, v katerem je v poletnem času prebivala carska družina. Po izbruhu oktobrske revolucije, ko so v Leningradu aretirali carja z vso njegovo družino, so jih odpeljali v Carskoje selo in nekaj dni pozneje v Jekaterinburg, ki se sedaj imenuje Sverdlovsk, v Sibiriji, kjer so 17. julija 1918 pomorili celo carsko družino, skupaj z dvorno damo in otroško vzgojiteljico Vi-rubovo, ki se ni hotela ločiti od njih. Danes se ta krai imenuje Puškin, po velikem ruskem pesniku in pisatelju Puškinu, poletni carski dvorec pa Puškin dvorec. Do mesta se lahko pripelješ iz Leningrada s krožnim vlakom ali pa z avtobusom po široki asfaltirani cesti. Tudi taksiji so na razpolago in po zmerni ceni. (Nadaljevanje sledi) Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Za ocenitev neke ponudbe bo potrebna pomoč strokovnjaka. Koristni umetniški navdihi. Soglasje v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Tekmovanje z močnejšimi bo slabo izpadlo. Toda ne vrzite puške v koruzo. Nepričakovane vesti in pomoč od do brega prijatelja. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) S pomočjo družabnika boste koristili tudi samemu sebi. Prevelika trma utegne pokvariti srčne odnose dragp osebo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Za ceno konkretnega se bo treba odpovedati navideznemu uspehu. Okoliščine bodo omogočile sklenitev novega prijateljstva. LEV (jod 23.7. do 22.8.) Srečen dan v poslovnih zadevah. Vaš zaključni načrt se ne bo strinjal tistim vaših predstojnikov. Manj diskusij v družini. DEVICA (od 23.8 do 22.9.) Nagle odločitve bodo potrebne in korist ne. Dan poln nepredvidenosti, toda prijeten. Večer s prijatelji. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Za vsako ceno spoštujte dogovore in sporazume. Ugoden dan za ljubezenska srečanja. Nepričakovano pismo. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nove okoliščine bodo zahtevale nov način življenja. Razvijanje lastne osebnosti bo povečalo vaš ugled. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Prir prave za neki korak se bodo zavlekle zaradi malomarnosti. V teku dneva bo treba popraviti storjeno krivdo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Vaš vzgled bo omogočil hiter zaključek nekega skupnega dela. Srčni odnosi bodo vplivali na vaše razpoloženje, VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nepredvideni rezultati dela, ki ste se ga celo otresali. Prijeten večer družini. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prevelika naglica bi utegnila pokvariti dobro zasnovan načrt. Zanimivi načrti za bodočnost. bilo težko izdelati. Šla bi od Plo-vanije skozi Buje, Brtoniglo in Novi grad do Poreča in od tu do Motovuna. Na tej poti bi turist lahko obiskal veliko vinsko klet v Bujah, kjer bi pokušal bujsko «mdstelo* in malvazijo. Če bi se hotel seznaniti z momjanskim muškatom, pa bi skočil še v Mpmjan. Nadaljeval bi pot skozi Brtoniglo proti Novemu gradu in naprej proti Poreču. Ves čas ob ogromnih površinah vinogradov, Idi se razprostirajo po gričih na obeh straneh ceste. Po obisku v poreški kleti bi se odpravil še do Motovuna, ki je znan po svojem teranu. Da bi se nazaj ne vračal po isti cesti, bi jo ubral kar po oni ob morju od Poreča do U-maga, kjer bi si ogledal - in ne samo ogledal - še tamkajšnjo vinsko klet. Takole potovanje po dobro označeni in še bolje z vinskimi kletmi opremljeni «vinski cesti* je moč lepo kombinirati tudi z lovom, ribolovom, kopanjem v pokritih bazenih hotelov v Poreču in Umagu, napolnjenih z ogrevano morsko vodp. Torej bi takle izlet bil prijeten tudi izven glavne sezone, v jeseni in tudi pozimi. Zlaisti, če upoštevamo zares svojstvene lepote tega dela Istre, zgodovinske ostaline in spomenike, ki jih je mnogo v teh krajih. Saj sta na primer Poreč in Motovun kar vsa en sam kulturno -zgodovinski spomenik. Buje, Mom-jan, Novi grad in Brtpnigla pa lepi primernih starinskih istrskih mest in vasi. Res je, da zdaj v teh krajih še ni tipičnih gostinskih lokalov, zgrajenih ter urejenih v stilu starih istrskih kleti, kjer bi se turist, ki išče vzdušje prav takihle starinskih kleti s starimi «prešami* in podobnim, počutil čim prijetneje. Toda vse to bi prišlo brž ko bi se v tem delu Istre uveljavil ta — imenujmo ga — »vinski turizem*. Če pomislimo, da bi se obisk v Istri lahko povezal tudi z obiskom vinorodnih krajev Slovenskega primorja, Vipave in Krasa, potem o tako imenovani «vinski cesti* res ni pretirano govoriti. Ne bi bilo napačno, če bi se v tem pogledu najprej trezno preudarilo, potem pa tudi kaj storilo ker bi od tega vsi nekaj imeli. ZaKa(j bi tudi del Slovenskega primorja in Istre ne prišla v seznam «vinskih itinerarjev* Evrope! T. F. Slavin italijanski slikar Renato Gottuso je imel v Moskvi razstav^ Nedvomno je imela velik uspeh, kot vse njegove razstave. V “ so ljudje veliki ljubitelji lepih umetnosti, tudi slikarstva. Na &or nji sliki dve obiskovalki pred eno od Gottusovih slik MniiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiimuiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiini11**1 IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Nicola Sponza v galeriji Russo Ako stopimo iz prometnega tru šča Korza v galerijo Russo, imamo občutek, kot da smo se nenadoma preselili v spokojni mir nekam v pokrajino ob obalah morja ali stopili v tišino dedove sobe, ob pogledu miz s petrolejkami. Vse to nam prikazujejo najnovejša olja Ni cole Sponze. Je to pokrajinar, ki si ne prizadeva pridobiti si pohvalo globokoumnih kritikov, marveč raje tiitih, ki preprosto ljubijo le poezijo zasanjanih pokrajin kjer pa je vedno prisotna nevidna bližina ljudi bodisi v samotni hiši ali zapuščenem čolnu. Kot vedno so tu spet lepi razgledi Gradeža. a tudi iz drugih obmorskih letovišč, kot sc to Portofino, Santa Maria Ligure in seveda Benetke s svojo stavbarsko krasoto. Ne manjkal0 tihožitja in slike cvetlic. Stalno* upodabljanja z uravnovešenostjo & sekov gledanega. te značilnosti & likujejo tudi vsa nova dela. Spoj1' za slika sicer v tradicionalnem slogu slavnih pokrajinar jev, vendo ga je osvežil z očarljivo lagodnos ' jo rahlo sproščenih potez in opojno pridušeno skladnostjo barv, ki podajajo kraje kot v odseku sončne luči. S tem se SP®®” za nesporno uveljavlja v vrhuncu tradicionalno slikajočih umetnikovi ki jih nemirnost povojnih struj n nikdar zapeljala od klasične te, posebno ne njega, ki jo čudoval v Atenah, kjer je dokončal akademijo. . MILKO BAMBIČ Ohrorilev nove osnovne šole v repenlabrski občini Nova šola bo služila predvsem slovenskim, a tudi italijanskim otrokom. Poimenovana bo po pesnih Po slovesnosti le bil kratek kulturni spored slovenskih in italijanskih otrok. Nastopil je tudi z*,of . PD »Srečko, Humar* Pomembnost dogodka je v svojem govoru poudaril tudi sl ovcuski ravnatelj Strnad nogomet ZA SVETOVNO PRVENSTVO V tem tednu sedem mednarodnih tekem NAMIZNI TENIS Kitajci gostujejo v Jugoslaviji Današnja srečanja: Anglija-VVales, Danska-Škotska in Irska-Francija Po raznih evropskih nogpmetnih | v evropskih košarkarskih turnirjih. Klubskih turniriih ie ta teden med- S temi srečanji se bo zaključilo prvo kolo tekmovanj. Pokal prvakov V tekmovanju za pokal evropskih prvakov je prišlo v prvem kolu do turnirjih je ta teden med jdnega nogometa posvečen dr-javnim reprezentancam, ki se bojo za vstop v finalno skupino sve-v Mn®3 Prvenstva, ki bo leta 1974 Alunchnu. Na sporedu bo sedem jJj*®arodnih srečanj evropske in skupina jNa čelu lestvice je Madžarska s sestani točkami, Avstrija pa ima P ~čk° zaostanka in tekmo manj. za napredovanje bi moral biti “utejen na ti dve ekipi, medtem ko niata nobene možnosti več Šved-in_ Malta. Dne 25. novembra srečanje Avstrija — Malta. 2. skupina ™'-v- je na vrhu začasne lest-Ce in bi ji tudi končna zmaga st- u'b. Edino nevarnost pred-Švica, medtem ko sta Luk-i?rr*)urg in Turčija kakovostno za “"PAlo niže. 3- skupina V nedeljo je na vrsti srečanje pfu Belgijo in Nizozemsko, ki bi ubito bilo odločilnega pomena za na končni lestvici. Tre-v,.®0 je najboljša Belgija, sledi ji 5>zemska, Norveška in Islandija ; Precej zaostajata. V primeru enačenega rezultata bi bili večji voritd za napredovanje Nizozem-'.« imajo boljši količnik v golih, z 9-o° Norveški zmagali kar skupina lestvici je prva Romunija, 3J Vzh. Nemčija, medtem ko nekaterih presenečenj, ne toliko zaradi porazov kvotiranih peterk, pač pa zaradi razlike v koših. Simmenthal je, na primer, zmagal le z dvema točkama razlike nad nemškim Bayemom, grški Pana-thinaikos je gladko zgubil _ proti Akademiku iz Sofije z 19 točkami. Presenečenje je pripravila tudi Gr-vena zvezda, ki je s 16 kpši zgubila proti Leviš Haarlemu. V ostalih srečanjih pa so zmagali Radio Koch, Avenue Epping, Real Madrid, Honved, Villeurbane, Slavija Praga in Dinamo Bukarešta. Tiranski Partizan pa se je že uvrstil v osmino finala zaradi odstopa švicarske ekipe Jeunesse Aleppo. Pokal pokalnih prvakov V tekmovanju za pokal pokalnih prvakov je Benfica nepričakovano premagala belgijski Malines (s samimi tremi točkami' razlike), 01yim-piakos pa je gladko zgubil proti Raak Delfu kar z 20 koši razlike. V ostalih srečanjih je prišlo do predvidenih rezultatov, čeprav delno preseneča poraz Jugoplasti-ke, ki je zgubila proti Levskemu iz Sofije in jim tokrat zmaga ne bi smela uiti. SKOPJE, 14. — Po današnjem nastopu v Skopju bo kitajska namiznoteniška reprezentanca, ki je na turneji po Jugoslaviji, odigrala še tri srečanja. V četrtek bo nastopala v Zagrebu, v petek v Ljubljani, v nedeljo pa v Splitu. V Ljubljani bodo iueoslovanske barve branili Korpa, Stipančič, šurbek, Klinger in Savnik. SCHIO, 14. — Carlo Duran, evropski prvak boksarske supercvel-ter kategorije, se bo jutri srečal s francoskim prvakom Kechichia-nom v Vicenzi, KOŠARKA MLADINSKA PRVENSTVA Francia, Barazutti in Deško najboljši v tekmi z Italo Med naraščajniki sta obe naši peterki doživeli visok poraz MLADINCI Itala — Bor 62:59 (31:31) BOR: Francia 2, Koren 5, Kapič 6, Košuta 2, Kravos, Deško 16, Kalc, Barazutti 20, Klobas 8. ITALA GRADIŠČE: Sandrin 2, Ballaben 14, Bressam 19, Marizza 17, D. Franco 3, Padulo, Skocpy 2, Verdimonti 4, G. Franco 2. SODNIK: Zarattin (Tržič). PROSTI METI: Itala 9:18, Bor 5:20. V prvem kolu mladinskega prvenstva so bili borovci poraženi le s tremi točkami razlike. «Plavi® so srečanje zgubili, ko so morali zaradi petih osebnih napak zapustiti igrišče trije ključni igralci, in sicer Framcia, Koren in Klobas. Borovcem je tedaj zmanjkalo moči pri lovljenju odbitih žog. Požrtvovalnost ostalih igralcev je bila nato zaman. Gostje so se namreč uveljavili pri odbitih žogah. Barazutti in Deško pa sta bila preveč osamljena, da bi zaustavila napade nasprotnikov. V vrstah Bora so dobro igrali Francia, Barazutti in Deško. Mladinci: Bor — Itala Gradišče Sta t- t-jiK ijd, iiRrm iii au br *mska in posebno še Albanija piv ,Vsa^e možnosti, da bi ujeli 1 dve reprezentanci. jj' skupina ^ anes bosta nastopila Anglija in S(j es, ki nima prevelikih možno-hi se lahko dolgo upiral “viri1*1 svet°vnim prvakom. Edina *kin t? h01' nekdanjih prvakov je M Poljske. {• skupina rjja "®j planem pokonci in se obujem. Olcrog barake slišim tekanje, pridušeno govorjenje. Uplh- Vj^80 Se tiste luči, ki so skozi špranje barak metale komaj ^ Pramene svetlobe v temo. ride dr. Edvard in me potolaži, da ni nič hudega. Pa je?» vemo točno. Vendar vsa poročila in opazovanja kaže- ^ Nemcev ni v bližind.» er_ ni bilo jasno, kaj pomeni ta eksplozija, so ukazali Priprtijenost- V vse obrambne bunkerje so poslali Komaj smo čakali jutra. •hlsij® si*° sem se pomiril, vendar se nisem mogel znebiti 1)1 bilo prekleto žalostno, če bi poginil v tej mišji I Aa mm Mj*X**Y /4 rti n 4-4 jp .^e preden sem začel pošteno delati. ^Jo H bi moglo povzročiti to eksplozijo? Nemci, pra- bf. ’ ne. Kaj potem? Bil sem poln fantastičnih ugibanj, ■higjj °tojak je s Cepovana odvihral kot strela. Kaj, če se &reStafnaščevati za vse trpljenje, ki ga Je moral po krivici zadnji čas, in uničiti najlepše, kar je ustvaril v sar ^ K? če bi ga malo bolje poznal, bi ne mogel niti v najbolj razgreti domišljiji priti na tako misel. Ko se je zdanilo in sem stopil iz barake, sem videi, da je grapa še dosti bolj divja in bolnišnica še večja, kot sem si jo predstavljal po opisovanju dr. Franje. Nalahno je pršilo. Tedanji vojaški vodja bolnišnice tovariš Nikola je s pa/truljo že odšel gledat, kaj naj bi pomenil nočni dogodek. V očeh osebja, ki ga še nisem poznal, sem opazil zaskrbljenost. Nenadoma spet eksplozija, približno Iz iste smeri in iste moči kot ponoči. Se bolj poostrimo stražo in pripravimo ranjence za evakuacijo iz barak v bunkerje. čez pol ure se vrne izvldmiška patrulja. Nikola nosi čez ramo ubito smo. Ves je okajen od dima, eno polovico telesa ima ožgano in posuto z drobnimi ranicami. Sam je pred nekaj dnevi nad grapo zaminiral neko mesto, kjer bi sovražnik lahko udrl proti bolnišnici. Več min je povezal med seboj z žico. Vanjo se je ponoči zapletla srna in sprožila mino. Eksplozija je precej spremenila kraj, kjer je Nikola polagal mine. Ves vesel, da je odkril nedolžni vzrok ponočnega alarma, je stopil po smo, se pri tem zapletel v žice, ki so povezovale še nekaj neeksplodiranih min in jih sprožiL Če bi se ne bil pravočasno vrgel na tla, bi ga ubilo, kot je ponoči ubilo smo. Napetost je popustila, začelo se Je vsakdanje delo v bolnišnici. Najprej smo seveda oskrbeli ranjenega vojaškega vodjo Nikolo. Ko smo ga prevezali, ni hotel niti slišati, da bi nekaj dni počival. Z Očkom smo pregledali vse ranjence in nekaterim uredili opornice na zdrobljenih udih tako, da so jih res čvrsto imo-bilizirale. Ko sem še v «civilu» prebiral literaturo o kirurgiji v španski državljanski vojni, so mi ostala v spominu poročila o zdravljenju ranjenih nog in rok, ki ga je spet vpeljal španski republikanski kirurg dr. Truetta. Po končani državljanski vojni je emigrirai v Anglijo in postal profesor za eksperimentalno kirurgijo v Oxfordu. Z mavcem ni imobiliziral samo udor s prelomljenimi kostmi, ampak tudi ude, ki so imeli ranjene samo mehke dele. Nad ranami je v mavec izrezal «okna», da so jih lahko prevezovali. Kako lepo se celijo rane v takih obvezah in koliko manj trpljenja prizadenemo ranjencu, ko mu prevezujemo dele telesa, ki so popolnoma pri miru! Zato smo tudi v devetem korpusu uvedli tak način zdravljenja. Dr. Edvard je moral že popoldne po opravkih drugam. Na ročil mi je, naj ostanem v «Franjl» in pomagam Očku. Če bodo potrebovali kirurško ekipo, me bodo že pravočasno obvestili. Začel sem spoznavati partizansko saniteto na tem sektorju. Večjih vojnih akcij trenutno ni bilo, vendar so vsako noč prinašali ranjence z javke pri Cmilhu, na drugem bregu Cerkljan-ščice. Tako daleč od bolnišnice so Jo postavili zaradi konspiracije. Že v Parizu sem moral nekoč izrezati oko, ki ga Je razbil izstrelek. Zdaj sem moral to operacijo spet izvršiti. Ker so te operacije z razvojem medicine prevzeli okulisti, jih kot kirurg nisem bil vajen. Okulista pa v IX K ni bilo. Oko je naše okno v svet, zato mi je bilo vedno težko pri srcu, kadar sem ga moral odstraniti. Vedel pa sem, da lahko samo na ta način rešim drugo oko in s tem vid. Tudi drugih specialistov nismo imeli, čeprav bi jih nujno potrebovali, saj smo imeli opraviti z ranami, ki so se z njimi že zdavnaj ukvarjale druge veje medicine. Kako prav mi Je zato prišla knjiga, ki sem jo našel v «Franji»! Bila je to zelo stara izdaja Lejarsove «Chirurgle d’urgence» (Nujna kirurgija). V njej niso bile opisane samo operacije iz modeme kirurgije, kot smo jo poznali 1944. leta, ampak nujne operacije vse operativne medicine. Pri vsaki operaciji pa še navodila, kako jo je mogoče improvizirati pri bolniku doma. Taka praksa je bila včasih zelo pogosta, zadnjih 30 let pa je v Evropi nismo več opravljali. V IX K je spet postala neobhodna. II Z Očkom in glavno instrumentarko Lido Zlatoper smo ot skovali tudi druge skrite bolnišnice, ki so vse spadale p< SVPB «Franja«. V grapi Pasice Je bii pravzaprav samo o delek B Če greš od Cerkna proti Želinu, se na levi strani najpri dviga Cerkljanski hrib. Porasel je s smrekovim gozdom. Pro vrhu strme grape smo naleteli na kočo, ki je bila napol skril v zemlji in polenta z lubjem. Kočica je bila tako majhna, lep urejena in negovana, kot bi v njej stanovali palčki. To je b oddelek A bolnišnice «Franja». Tačas sta ga oskrbovala Pir in Gigi (Džidži). Za Pino ne vem, kje je, Gigi pa je bil p vojni dolga leta šofer reševalne postaje v Solkanu in je pr peljal nešteto bolnikov v šempetrsko bolnišnico. V bolnišnic «Franja» je prišel kot bolnik s težko boleznijo na jetrih. P zdravil se je le za silo, zato ni mogel nazaj v brigado ln ; ostal kot bolničar na oddelku A. Posledice bolezni so m ostale še po vojni. Imel je vedno malo rumenkaste oči in kdi pa kdaj velike težave s prebavo. Na oddelku A so se zdravili ranjenci z lažjimi ranami, 1 smo jim jih samo prevezovali. Predvsem pa so se v bolni niči okrepili. Prostora je bilo za kakih petnajst do dvajset < seb. V primeru nevarnosti so se lahko skrili v dobro pripra’ ljen in zakamufliran podzemski bunker. Očka je bil pred vojno splošni zdravnik v Grosupljem, kj< Je po vojni na njegovo pobudo zrasel eden najlepših zdrai stvenih domov v Sloveniji. Ni mogel Iz svoje kože: kot tu< vršilec dolžnosti upravnika SVPB «Franja» je hodil v Certm in okolico zdravit domačine. Ko smo se vračali z oddelka . smo se ustavili v marsikateri hiši, tako da Je bilo Udi ki neprijetno. Z vojaškega stališča to početje upravnika tak zakonspirirane ustanove, kot je bila bolnišnica «Franja» i bilo pametno, čeprav tista čas v Cerknem ni bilo drugeg airav!reika- (Nadaljevanje sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 794 638 833 82 795 823 Ul Montecchi 6/III Telefon 761 470 Oglasni oddelek TRST Naročnina Mesečno 1 100 lir — vnaprej: polletna 6 100 lir, celoletna 11.000 lir Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361 «ADIT» . DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglas'* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pr' oglasnem oadelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.l Stran 6 15. novembra 1972 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT * Trsi Protest preiskovalnih sodnikov iz Bologne zaradi nemogočih delovnih pogojev PRED POMEMBNIMI SKLEPI 0 BODOČNOSTI BLIŽNJEGA VZHODA BOLOGNA, 14. — Preiskovalni sodniki sodišča v Bologni so danes odobrili dokument, v katerem opozarjajo na nemogoče delovne pogoje ,v katerih morajo opravljati svoje funkcije. Sodniki v Bologni se pridružujejo protestu milanskih in rimskih kolegov ter poudarjajo, da so skupaj s kolegi iz Emilie Romagne pred enim letom že opozorili pristojne oblasti na porazne razmere italijanskega sodstva. Predsednik sodišča v Bologni se je zelo zavzel za izboljšanje delovnih pogojev in italijanskega sodnega sistema sploh, a njegovi pozivi niso doslej našli odziva. Preiskovalni urad sodišča v Bologni ima sedem sodnikov, od katerih se mora vsak poprečno ukvarjati z 250 sodnimi postopki ob pomoči štirih tajnikov in dveh tipkaric. Poleg tega pa se morajo ukvarjati še z vrsto drugih postopkov, katerih je bilo samo leta 1971 16.500. WUPPERTAL (Z. Nemčija), 14. — Predstavnik nemške zdravstvene organizacije je danes sporočil, da so v Wuppertalu ugotovili dva primera kolere. Gre za moža in žensko, ki sta se pred kratkim vrnila iz Angole. Nemški zdravniki trdijo, da gre za lažjo vrsto kolere «E1 tor*, ki ni nalezljiva, kljub temu pa so obvestili svetovno zdravstveno organizacijo. Še en primer kolere so zabeležili tudi v Veliki Britaniji Danes so namreč sprejeli v bolnišnico Danes v Kuvaitu srečanje arabskih zunanjih ministrov V ospredju vprašanje palestinskega osvobodilnega gibanja - Moše Dajan v ZDA Sovjetska vojaška delegadja v Siriji - Odnosi med muslimani in Kopti BEJRUT, 14. — Danes je bila v Libanonu 24-urna splošna stavka, ki jo je proglasila libanonska delavska zbornica v znak protesta proti policiji, ki je včeraj ubila dva libanonska delavca. Današnja stavka je prizadela le nekatera področja gospodarskega življenja v državi. Razen javnih prevozov, bank, pristanišč, petrolejskih podjetij ter nekaterih drugih gospodarskih področij, je bilo drugje opaziti vsakdanje normalno življenje. Stavkali so tudi študenti ameriškega in libanonskega vseučilišča ter nekaterih drugih višjih šol. Sicer pa so politične razmere v Libanonu in sploh na vsem Bližnjem vzhodu vsaj začasno nespremenjene. Pozornost javnega mnenja se obrača na jutrišnjo sejo, ki jo bodo imeli zunanji ministri dvanajstih arabskih držav v Kuvajtu. Glavna tema tega sestanka bo brez dvoma vprašanje odnosov z Izraelom ter podrejeno vprašanje pomoči palestinskemu gibanju za osvoboditev. Po mnenju tuniških časopisov bodo morali ministri arabskih držav izdelati osnutek skupne strategije, ki bi onemogočila vsakršen manever, ki bi bil naperjen proti palestinskemu odporu. Tuniški zunanji minister Mohamed mlado žensko. uiiimiimikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiii.»iiiiiiiiiiiiimiiiiiiliniu POROČILO «ODBORA LINO» Italijansko letalstvo v zelo kritičnem položaju Sedanje infrastrukture ne zadoščajo več hitremu razvoju civilnega letalskega prometa RIM, 14. — Potniški promet na italijanskih letališčih je dosegel lani rekordno številko 20 milijonov potnikov, leta 1982 pa bo samo rimsko letališče v Fiuuiicinu imelo od 16 do 32 milijonov potnikov. Te skope številke v zadostni meri ponazarjajo probleme italijanskega civilnega letalstva, ki jih je obdelal tako imenovani «odbor Lino* v dolgem poročilu «Razmere na italijanskih civilnih letališčih in v državnem zračnem prostoru*. Odbor, ki ga je imenovalo pred časom ministrstvo za prevoz in civilno letalstvo, je v svojem poročilu v bistvu potrdil stališče združenja pilotov ANPAC, ki je ostro kritiziralo organizacijo italijanskega civilnega letalstva in zlasti pomanjkanje primernih varnostnih naprav na italijanskih letališčih, odkar je maja letos letalska nesreča pri Palermu terjala nad 100 smrtnih žrtev. Komisija v uvodu opozarja, da so razmere civilnega letalstva iz leta v leto bolj porazne in da se stalno veča razlika v kvaliteti med italijanskim in evropskim letalstvom. Obenem poudarja, da je nujno potrebna hitra in radikalna rešitev vseh problemov organizacije in varnosti poletov v okviru evropske gospodarske skupnosti. Po mnenju odbora so največje hibe v treh ključnih sektorjih in sicer v letalskih prevozih, letališčih in poletih. Vzrok tako poraznega položaja je pomanjkanje ustrezne politike letalskih prevozov v širšem okviru politike javnih prevoznih sredstev. Zato ni mogoče pripraviti primernega razvojnega načrta za »mrežo* letališč in naprav za varnost poletov, tudi ker dosedanja zakonodaja ne ustreza problemom tega transportnega sredstva, ki se stalno in zelo hitro razvija. «Generalno ravnateljstvo civilnega letalstva — ugotavlja odbor v svojem poročilu — nima ne pristojnosti ne finančnih sredstev za tako razvejano in dinamično dejavnost, kot jo zahteva stalen razvoj letalstva. V zvezi s problemom nadzorstva nad letalskim civilnim prometom komisija opozarja, da je civilnim letalom prepovedan dostop v 75 odstotkov italijanskega zračnega prostora, kar pogojuje razvoj letalstva. Za optimalno izkoriščanje tega prostora je nujno potrebna uresničitev nadzorne službe, ki naj urejuje civilni in vojaški letalski promet in imenovanje pristojnega organa, ki naj, razen v izrednih primerih, odgovarja za civilni in vojaški promet. Seveda pa zahteva popolna reorganizacija italijanskega civilnega letalstva ogromna sredstva. Samo prireditev letališč sedanjim zahtevam varnosti bi »požrla* 200 milijard lir, do leta 1982 pa bi morala družba investirati vsaj 1.100 milijard lir za razvoj letalskega prometa. Strošek je izdaten a nujen, če hoče italijanska vlada zagotoviti razvoj in varnost letalstva. V zvezi s poročilom »odbora Lino* je združenje pilotov italijanskega civilnega letalstva ANCAP objavilo dokument, v katerem poudarja, da je komisija v bistvu le potrdila stališča letalcev. Združenje nadalje zagotavlja, da bo pripomoglo k reorganizaciji te pomembne gospodarske dejavnosti in napove- duje «bek> knjigo*, ki bo dopolnila omenjeno poročilo. Masmudi je izjavil dobesedno : »Lahko smo popolnoma optimistično razpoloženi glede palestinskega vprašanja... Naša dolžnost je, da posvetimo posebno pozornost palestinskemu vprašanju, kar mi je še posebno priporočil ministrski predsednik Burgiba*. Pomembne izjave je podal v Kairu tudi tuniški ministrski predsednik Hedi Nuira. Ta je med drugim opozoril svetovno javnost na morebitne tragične posledice arabsko-izraelskega spopada. Tuniški državnik je poudaril potrebo Po pomiritvi na Bližnjem vzhodu, upoštevajoč dejstvo, da je ta spopad predvsem človečanski problem in ne problem spopada med Arabci in Izraelci. V Kuvajtu bodo arabski državniki trezno presojali sedanje razmere na Bližnjem vzhodu, tudi v luči soočenja velikih sil na tem področju. To soočenje bo morda postalo še bolj važno prav sedaj, ko se morda, kljub vsem težavam, vietnamska tragedija bliža k svojemu koncu. Če se bo to zgodilo, potem bo probiem Bhznjoga vzhoda postal vedno bolj pomemben v očeh ameriške zunanje politike. Prav v teh dneh je na obisku v ZDA izraelski obrambni minister Moše Dajan, ki zbira pri ameriških Židih denarno in drugo pomoč za izraelsko stvar v Palestini. Dajan, baje, ni zahteval, da bi se sestal z ameriškim zunanjim ministrom Rogersom, toda ta ga je vseeno poklical na razgovor. Ah je res Rogers poklical Dajana na razgovor, je seveda veliko vprašanje, kajti v dobro obveščenih krogih se govori, da je izraelski minister za obrambo postavil Rogersu precej zahtev glede izraelske oborožitve. če je to res, potem je Da- Aretirani španski rodoljubi MADRID, 14. — Španska uradna tiskovna agencija »CIFRA* je sporočila, da so policijski agentje aretirali in prijavili sodišču skupino aktivistov španske komunistične partije in štiri baskovske rodoljube. Kaže, da je med aretiranimi tudi 45-letni Manuel Zabaleta, ki je doslej skrivaj peljal baskovske rodoljube v Francijo. jan šel v ZDA prav z namenom, da bo dosegel od ameriške vlade večje pošiljke orožja. Pravijo, da je Dajan zahteval, da bodo ZDA še nadalje oskrbovale Izrael z letali tipov «F-4» ter «A-4». Nadalje je zahteval, da bi ameriška vlada o-dobrila dobavo raket zemlja-zemlja tipa lance, helikopterja tipa «co-bra* in raket «maverick», kakor tudi sistema za vodenje bombardiranja z žarki «laser*, ki so ga Američani že preizkusili v Vietnamu. Vse to spada seveda še vedno v vrsto ugibanj, ker obstajajo še vedno nekatere negotovosti posebno glede sovjetske navzočnosti na Bližnjem vzhodu. V tej zvezi pa je treba pripomniti, da je prav sedaj na obisku v Siriji sovjetska vojaška delegacija, ki jo vodi visoki miiimiiiiiifiiiiiiHiiiiimiiiimiiimmiiiiiniimiiiHiiiiiiiiiiiHJiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii JUAN PERON V RIMU RIM, 14. — Bivši argentinski predsednik Juan Domingo Peron je danes popoldne prispel v Rim, od koder bo v četrtek zvečer odpotoval v Buenos Aires. Rimska policija je močno zastražila letališče Ciampino in ni dovolila časnikarjem in fotografom, da bi se preveč približali Peronu, ker se je bala morebitnih izgredov pripadnikov protiperonističnega gibanja. Popoldne se je bivši argentinski predsednik sestal s predsednikom italijanske vlade Andreottijem, jutri pa bo sprejel predstavnike italijanskih političnih strank in industrialce, ki so investirali kapitale v Argentini. Tajnik zavoda za mednarodne stike prof. Valori, ki je Peronov osebni prijatelj, je sporočil časnikarjem, da je on pred nekaj meseci organiziral srečanje med Peronom in bivšim argentinskim predsednikom Arturom Frondizijem. Na tem srečanju naj bi se bivša državnika pobotala in pripravila načrt za pomiritev Argentine. Predstavnik buenosaireške vojaške uprave je danes sporočil, da se bo sedanji argentinski predsednik general Lanusse sestal s Peronom po njegovem povratku v domovino, če bo ta izrecno zahteval sestanek in bo utemeljil svojo željo. Predstavnik vlade je tudi dodal, da bodo v petek prepovedane vse poulične manifestacije, da bi preprečili izbruh neredov. Kljub prepovedi, pa so pristaši in nasprotniki bivšega predsednika že začeli z manifestacijami. Na sliki bivši argentinski predsednik Peron ob prihodu na rimsko letališče Ciampino. predstavnik sovjetske vojske. Delegacija se pogovarja na politični ravni s predstavniki vodilne sirske stranke «Baath». Razširila se je tudi vest, da bo sta Egipt in Libija v kratkem dobavila Siriji večje količine letal in drugega orožja, kar naj bi povečalo obrambno in napadalno zmogljivost sirske vojske. V dobro obveščenih krogih pa pravijo, da bodo o tem razpravljali na jutrišnjem sestanku zunanji ministri arabskih držav. Na kraju je treba še omeniti nekaj obrobnih dogodkov v arabskem svetu. Predvsem gre za precejšnjo napetost v Egiptu med muslimani in kopti. Prejšnji teden je bila v bližini Kaira zažgana koptska stolnica ter je prišlo do izgredov. Kairska vlada je imenovala komisijo, ki naj preišče vso zadevo ter ugotovi, na kateri strani je krivda za te dogodke. Kopti pa so še vedno zelo vznemirjeni. Ta del egiptovskega prebivalstva predstavlja približno eno sedmino celotnega prebivalstva. ZARADI NASPROTOVANJA KATOLIŠKIH POLITIČNIH SKUPIN Heathov obisk v Severni Irski obsojen na skoraj gotov neuspeh ■v Število letošnjih žrtev gverile naraslo na 418 LONDON, 14. — Vse kaže, da bližnji obisk angleškega premiera Edwarda Heatha v Ulstru ne samo, da ne bo uspešen, pač pa se bo utegnil celo spremeniti v pravcat poraz, kot se je že zgodilo z obiskom ministra za ulstrske zadeve W. Whitelawa v Darlingtonu. Heath namerava obiskati Severno Irsko, da bi se tam sestal s predstavniki vseh tamkajšnjih političnih strank in struj. Njegov načrt pa je spodletel, ker so manjšinske stranke odpovedale udeležbo na razgovorih. Sem pride v poštev predvsem socialistična - laburistična stranka, ki zastopa interese katoliškega delavstva v Severni Irski. Tako se bo Heath lahko soočil samo s predstavniki Unionistične stranke B. Faulknerja, torej le s predstavniki protestantskega dela prebivalstva. Zato bo tudi v tem primeru odpadel dialog s političnim predstavništvom opozicijskih političnih sil. Zakaj so socialisti-laburisti Severne Irske odklonili razgovor s Heathom? Odgovor na to vprašanje je na dlani: katoliška manjšina v Severni Irski čuti še vedno, da je londonska vlada na strani protestantske večine, ker pač hoče zagotoviti gospodarstvo Združenega kraljestva nad Severno Irsko. Angleži sicer vedo, da je njihov položaj v Ulstru precej močan, ker razpolaga tam s protestantsko večino. Zato tudi ne popuščajo glede osnovnih zahtev katoliške manjšine, čeprav se zavedajo, da bo nemogoče voditi v nedogled tako politiko. Prej ali slej bo treba vendarle uvesti v Severni Irski tak režim, ki bi spoštoval sorazmerno predstavništvo vseh političnih strank in struj v deželi, kar bi pa pomenilo konec nadvlade protestantske večine, ki se v tem primeru istoveti s koncem nadvaldanja protestantske buržoazi-je nad katoliškim proletariatom. Danes je umrl v Belfastu neki 19-letni angleški vojak, ki je bil ranjen sinoči, ko se je skupaj s poveljnikom patrulje pogovarjal v neki hiši z domačini. V Belfastu je danes tudi umrl neki drugi civilist, ki je bil ranjen na ulici. Žrtve severnoirske gverile so tako narasle na 630 ljudi od avgu-1969. Letos je bilo 418 žrtev (lani 173); 298 civilistov, 97 vijakov, 20 vojaških brambovcev, 11 policijskih agentov ter 2 policijska rezervista. Na drugi strani je treba zabeležiti še, da je močna eksplozija prejšnjo noč razdejala železniško progo blizu Newryja. V neko bolnišnico v Belfastu so sprejeli neko žensko, ki je bila že dvakrat žrtev' napadov simpatizerjev organizacije IRA. Ta organizacija je sprejela nase odgovornost za napade, češ da je ženska vohunila za Angleže. Njeno zdravstveno stanje je zelo resno. Danes je irski katoliški primas kardinal Conway obsodil nasilje oroti katoliškemu prebivalstvu v Ulstru, toda istočasno je obsodil bojne metode organizacije IRA. MIAMI, 14. — V ameriških sodnih krogih se je izvedelo, da se bo 19. januarja začel proces proti Meiru Lanskyju, enemu izmed glavnih voditeljev ameriškega gangste-rizma. Lanskyja so aretirali agenti FBI prejšnji torek takoj po njegovem prihodu v Miami potem ko so ga vse južnoameriške države izgnale. Ponovni francoski jedrski poskusi SYDNEY, 14. — Vse kaže, * pripravlja Francija za prihodnje poletje nov jedrski poskus na atolu Mururoa. Vest je sporočil panski dopisnik avstralskega dnevnike «Moming Herald*, ki trdi tudi. da bo destruktivna sila nove bcfn&e enakovredna sili milijona ton tr®" tila. ZAHRBTEN SOVRAŽNIK Splošno je znana resnica, da grški polkovniki in njihovi podrepniki niso priljubljeni 9T' škemu ljudstvu, vse kaže pa> da si je atenski režim s svojo večletno zatiralno politiko nakopal še novega, zelo zahrbtnega sovražnika. Solunsko sodišče je moralo namreč za več mesecev odložiti procese, ki bi se morah začeti v teh dneh. Možje, ki delijo pravico polkovnikov, so tudi odločili. da bo moral dr-, žarni pravdnik znova preučiti dokazno gradivo, ki so 9a zahrbtni sovražniki poškodovali z nepričakovano akcijo. Na-št bralci se bodo verjetno spraševali, kdo so ti junaki, ki so se postavili po robu ja-šističnemu režimu in podirrh grške rodoljube. Odgovor F1 bo verjetno presenetil. Gre namreč za solunske miši, ** so napadle in požrle dokumente arhiva solunskega sodišča■ Družina, zavarovana pri INA, ki jo ščiti polica, katera v vsakem trenutku jamči kapital z enako kupno močjo, kakršno ima danes. leto) Kapital za vas, da bi vam omogočili bolj vedro zrelo dobo. Kapital za vašo družino, da bi ji zagotovili gmotno gotovost «za vsak jrimer». Tema dvema klasičnima jamstvoma, ki ju nudi družinska polica», zavod INA dodaja danes svoje tretje jamstvo: avarovani kapital bo ob izplačilu imel isto kupno moč, cakršno ima danes. Kaj to pomeni? To pomeni, da sproti, ko cene naraščajo, sorazmerno narašča tudi zavarovani kapital (do največ 3% v smislu dviga uradnega pokazatelja življenjskih stroškov po računih Osrednjega statističnega zavoda. Če se vrednost denarja zniža za stopničko, se v enaki meri dvigne polica in s tem se ponovno vzpostavi ravnotežje. Zavod INA je ustvaril to izredno «prilagodljivo* polico, da omogočil tudi vam, da svoji družini zagotovite bolj varno in vedro življenje. Zavarujte se in živite mirno: za vašo vedrostjo smo mi, INA. Če želite, to zavarovalno polico združite z zavarovanjem za odškodnino v primeru, ko bi zaradi bolezni ali nezgode morali v bolniinico ali zdraviližže- Za vedrostjo ISTITIJTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI