Mali godec.
(V francofi&ni spisiila inadama Evgenija Foa)
fala kočija z grbom Guiške rodovine, spiemljana od mnogcbrojnita gospodov na koajih, pažev in stiežajev, ustavila se je necega lepega poptfludne nieseca niaja 1647. 1. pred gostilnico ndel Santo Spirito" (pri svetein duhu) v Florenei. nProstora za milostirega gospoda Guiškega!" vpili so goapodje ter na desno in levo z biSi inuhajoč odganjali radovčdneže, ki ste jih privabile draga kočija in dobrohotno lice gospoda, ki je sedcl r njej.
nStanovauje za milostivega gospodaGuiskega!" vpili ao strežaji, hrupno priloma8tivfi v gostilnico. nZa veCerjo, kar imate najbcljšega najukiisnejSaga za milostiTega gospoda GuiSkega," pristavili 80 paži, razkropivši se po ku-hinjah in obednicah.
V tem se jc gospod, zavoljo katerega so toliko luupa delali, uiirno in dostojno spravljal iz kocije, z grbom okiučane.
nPodvizajte se, nerodneži! Diiloeitiveiuu gospoda Guiškemu se raudi," ponavljali so paži iu strežaji, jedui bolj aego Ii dragi, ter so suvali iu se zadirali nad iSniiui, ki so jiin bili na poti.
nMoj Bog, saj uži! hitim," odgovarjala je gostilniuarka, in se globoko priklanjala princu. Pri tej velikej ziueSnjavi, ki je bila za njo nekaj nOTega,, pozabila je ukazati, česar je bilo treba, iu je pri rsacem priklonu rekla: nHofie li vstopiti VaSa inilost ?" — aMilostivi gospod Guiški, izkazali ste nam veliko čast s tem, da ste si našo gostilnico izvolili, ter upaia, da bodete tudi za-dovoljui," — pristavil je njen mož, sužniSi sfcjo umazano voln&io kapico raz glave ia piiklonivši se do t*l — ntak6j se Vam bode posteeglo," ponavlj&l je vedno v dve gubi se držed.
Ko so kuharji videli to prizadevanje gospodinjino in veliko spoštljivost gospodarjevo, gnjeli so se vsi začudeni k nalom obždnic in k oknora gostil-nice; ali prinčevi ljudje so jih kmalu poguali k deln.
ASjegova milost, gospod Guiški, ki je bil vzrok vsega tega tmša, ostal je lniren gledalec pri vseui, kar se je okolo njega godilo. Njegova runionolasa glava, plemenita iu ponosua, dvigala se je moško nad muožieo, kateroj je gospodovala, in njegove modre oči so bile videti, kakor da bi bile zamaknene v drug del svetd, a njegova lepa usta oabrala so se,  da-si nekoliko iievoljuo, v lahek oasmuh.
Bližal se je mrak. Zapadajoče sotoce se je milo in žareče oziralo po zoinlji.   Vročina je bila velika, ia lehka sapica,  ki je z raoreke strani preko
u
cretaih vrtov pibaJa in prinasala najprij&jiejše roojare, ni rarno čloreka ra-bila, da bi se zaprl med Sfciri stene.
nDokler ne bode vvčerjii gotova, ostanem tukaj," reče princ ia opazivgi kamenito klop pod italijanskim predhišjem, ki je bilo iz dveh vrst stebrov s«starljeno, okoJo katerib se je orijala trta, vsedel se je.
Po roalem so se vsi Jjudje razkropili v hišo, jedni dajat ukazov, drugi jih izpolnjevat. in vojvoda (iuiški ostal je sam, ali vsaj on je mčail takii, da je sam.
Vojroda je gledal v krasno pokrajiuo, katere lepoto je v miiinili sku-pinah kazala prihajajoča noč, in njih meje so se odsevale na sritlo modrem nebu. Pclagoma sc je vojvoda zamislil v prijetne misli ter je popolnein bii pozabil, kje da je, pozabil je mično naravo, ki je pod DJim tako rekoS zadre-nuvala; kar um zadonč na ušesa goaehii glasovi, izrabljeni od leliko uinšt-nižke roke.
Prijetno iznenadjen in v resnioi oCaran po toh sladkih in Sistih glasovih ozrl S8 jc vojvoda po uračtuikn. Na prvej mramorovej stopnici k predbišja je sedel zal nilad deček, držžč se imeaitno in ijrezskrbno, igral je z Idkom po goslih in jiin izvabljal akorde (glasove), da bi rau jib bil zavidal celi5 kak mojster.
Kmalu je tojvodova pozornost vzbudila pozomost mla.dega goalarčka. Viiče, da ga pazno gleda, zravnal se je; 011, njegore gosli, njegor iok, vse je, rekel bi, novie oživelo pod tem pogledom, in deček je začel čudovito lepo gosti.
nKaj pa igraš tu, malček?" vpraša ga vojvoda Guiški ter mu da zna-menje, uaj se mu približa.
nKar nji tako na um pride, Vaša visokost," odgorori dežek.
,,Tedaj umeje^ godbo?"
^Nekoliko.«
BKdo te je je učil?"
,,Moj oče, dokler so še žiseli, Vaša svetMst!"
,,In potlej ?"
,,Nikdo več, TaSa svetl6st!"
,,Koliko je tega, kar so ti oče umrli ?"
,,KmaIu bnde temu tri leta."
,,Kaj delajo tvoja mati?"
,,Sirota, šla je za oeetom Da (Sni svefc."
,,Kdo tcdaj skrbi zate?"
,,Dobri Bog, Vaša svetMst," odgovori mali FIorenGan i ganeniin glasom.
,,A od česa se hraniS, nbogi deijek?"
,,Od svojih gosel, svetlfet! Igram pri palaenih vratih posloin na ?e-aelje; in ako so ti zadoroljni, dajč mi jesti od tega, kar jim ostane, za uieae je vaii dobro. Danes je prvič, da igrain pred gostilnieo. Sicer pa nisem igral, nego le poskušal sein. Vender, ko sem videl, da me Vaša avetI6st gleda, pri materi božjej pomočnici, to me je vzbudilo, in — igral sem."
nPa Se izvrstno, ljubi inoj; leliko se pouaM," reče vojvoda, katerega so gauili priprosti dečkori odgovori, kakor tudi njegova prijetna in zala po-atava.   rKoliko ti je let?"
,,1'ega ne vem piav, TaSa svetl&st!"
2»
BKij, ti ne veS, kdaj da ai rojen?"
nOh di, ne zamerite! prišel sem na svet 1633. 1., moja uboga mati mi je to Tečkrat pripovedovala."
nStar si tedaj trinajst let," reče vojvoda Sudžč se.
nMogoče. Visok6st, jaz nisem nikoli računil in Vam tudi inoram pove-dati, da ne znam dalje šteti nego do pet."
nŠkoda, da ni deček v Farizu, ondu bi nasel svojo srečo," rekel je TOjvoda sam s seboj govorfe
nKo bi to znal, 5el bi tja," reče deček, ki je te besede slišal.
^Predaleč je, Ijubi moj," reče mu vojvoda.
V tem trenotji pride alužabnik vojvodi povodat, da je večerja priprav-Ijena. VoJTOda vstane, vzame iz ž«pa nek denar in ga vrže malemu goslarju gicd6(S miuio njega.   Potem dobrobotno mu namiguivši otide t gostilnico.
Po odhodu Tojvodovem je ostal inJadi goslarček nekoliko časa ves kakor omamljen. nSkoda, da ni deček v Parizu, ondu M našel svojo srečo", — te beeede so mu douele po uSesih ter so izpodbujale njegovo radovednost in budile njegovo častihlepnožt.
nNašel bi ondu svojo srečo!" govoril je sajn v sebi. n8reč0! Ta bi gotovo obstajala v tem, da bi igral samo takrat, kadar bi se Tisokej gosp6di
poljubilo.    Nič!"------- — vzklikne,  skočivSi na nogi,  ,,meni  8e ljubi  o
rsakem času igrati, meni se vsi ljadjč dopadajo, zato ni treba, da bi 3el iskat svojb areče tako daleč po svetu."
Izgovorivši te besede, pobere vojvodov dar. Bil jo zlat danar s podobo Ljudevita XIV. Ves osupel stoji z denarjein v roci; niti na kraj misli mu ue pride, da bi mu bil vojvoda res hotel toliko deaarja dati.
,,GotoTo se je zmotil 1 A jaz si iz njegove ntžmišljeiiosti ne smem de-lati dobička."
To rekSi plane brez pomfsleka v gostilnico.
II.
Da-si ni znal, kako bo priSel pred inladega francoskega gospoda, vender je hitel skozi obžduico, kubiujo in dolga hodišča gostilnična.
Nek strežaj, ki je nesel pladnik v obždnico, gotovo je bil nekaj pozabil v kuhinji; kajti ko je ugledal maJega Florenčaua, misliJ si je, da je to kak deček, ki služi ? gostilnici, dal mu je pladiiik v roko in prtič preko rame, rekoč: ,,Idi in negi ta pladnik v obednico!"
Malemu FloremJanu je bilo lo všeC, in kakor da bi ne bil v avojem življenji nikoli kacega drnzsga dela opravljal, podal se je v oMdnico, izročil je phidnik nadstrežaju ter je začel gledati po dvorani, kje bi bil gospod, tci mti je dal zlati denar.
Ko ga je zapazil, mine ga vaa svfinost. To ni bil več <5ni ljubeznjivi zamišljeui mladi tujec. ki se je takiS prijazao pogovarjal % ubozim, m-znaniiu, mladim umčteljnikom; toje velik, imeniten gospod, ponosne postave, oSabnega čela, gosposkih, kratkih besedi.
,,Nič ne de," reče sain v sebi mali Florcučau, ..saj bom vender toliko poguma imel,  da   mu nazaj   ilaiu  njegov  zlat,   in  potlej,  kdo vč?   ako
me ngleda, gotovo me on prri nagovori, saj je bil vender t»ko prijazen t menoj !u
Ta misel ga zopet opognmi; zmuza se vojvodu Guiškemti za hrbet iJ> z drnzimi strežaji tekmuje, da bi natanCno pcstregel princn in mn izpolnil Tse njegove želje.
Pa vse je bilo zaman! Naj je še tako nrno menjaval pladnike princn, naj mu je še tako lepo natakal pijafie, princ je videl preii seboj le proste pladnike, in se ni brigal za človeka, ki mu jih je podajal, Tidel je, da se mO polni eaša, ali maral ni za roko, ki jo je polnila. — Večerja je bila končana; vojToda io gospoda njegovega spremstva so se rzdignili izza mize in so odflii predno je niali Florenčan mogel dobiti priliko. da bi izročil princu zlati denar.
Zdaj ni znal, kako bi začel in srcč mn je popolnem upadlo; zdajci se loti nekega roJFodorega strežaja.
,,Ne zamerite, gospod," reče mu, ,,ali bi ne mogli vi storiti, da bi ja« govori! z vagim gospodom, piedno se odpelje ?"
,,SmeSen paglavee, ki hoče govoriti z mijostjvim gospodom vojvodou) Guiškira,"  reCe strežaj iu se pripravi,  kakor da bi ga hotel brcniti z nogi}'
,,Le sunite ine, ako vas veseli," veče defiek ter ponoBno vzdigne glav6, ,,samo storite mi, da boni inogel govorifi z vašim gospodom; le snnitd me, jaz vam brce ne vrnein, zaradi tega bodite rairni."
,,No, ko bi mi jo ti vrnil!" — reče mn zanifljivo strežaj.
,,Jaz prviJ ne bi sunil tak6 kakor vi," odgovori deček hladnokrvno-,,Vi bi sunili tako-le, dobro, vi ste velik in močaa; ali jaz, ki sem majheH in slab, dal bi jo vam tako-le, glejte; nog6 bi podstavil ia tržsk! vaS nos bi se valjal po tleh, ali nmojete ? A bodite mirni, raoji uogi ae ne ganeie* samo to vas prosim še jedenkrat, storite mi, da bom mog&l govoriti z vašioi gospoftom."
Strezaj ui mogel, da bi se ne bil amijal malemii Florenčanu, ko rau je 8 tako resnim licem razlagal, kako zna on brce dajati, in ko je ?kljut> vsemu žuganjn trdovratno silil govoriti z vojvodom, rekel mu je:
nNo, kaj pa bi rad milostivemu gospodu ?
,,Povedati vani hočeiu," odgovori deček. ,,Godel sem na gosii pred raSim gospodom; bil je zadovoljen; a to ni nič čudnega; saj sem tudi už^ druge gospodo zadovoljil s svojimi gosli. A 6udno je to, da je vaS gospoil sege) v lep ia mi vrgol danar, a ta denar je zlat."
,,No, kaj pa je v tem budega ?" vpraSa strežaj.
,,V denarji ni niiS hudega, gospod Francoz," reiie deček, ,,lehko bi g« obdržal; a ravno zato va3 prosim, storite mi, dft bozn mogel govoriki 2 vaSini goapodom, da mu denar nazaj dam."
,,AJi noriS, de&k?" reCe strežaj povzdignivši rameni. Ce ti je gospod dal zlat, tvoj je, in ti ga smeS obdržati."
,,Vi me niste razumeli, ko vam pravim, da se je vojvoda lehko ztnotil-I'o zlatn se ne daje, & kdo malo zagiide na svojo borne gosli. Ko bi vi tako dobri bili" . . .
,,Italijan,  ti si noroo," re&  mu  strežaj  in  brbet mu obrnivši otide-
,,Norec! norec!" ponavlja mali Plorenžan nejevoljno. ,,Ko bi mi bil gospod dal denar z besedami: Na, Baptist,   tn imaS zlat, podarim ti ga -^
gotovc, potlej bi bil norec, ako bi ga na hotel obdršati; ali gospod se je zmotil; veliki gospodje so vet-krat nepremffljeni in malomami, ter delajo kakor bi jim ne bilo mnogo mar za njihov denar: sta?im, da bi jih lehko kdo okradel, ako bi le hotel, ali jaz nečem tega; moj oče so mi na smrtnej postelji večkrat ponovili: Bodi pošten človek, Baptist, in Bog ti pomtfre in srefien boš. In jaz hočein biti pošten člosek, vkljub temu grdemn strežaju, ki tni je hndobni angel . . . Moj dobri angel mi tak<i svetuje," dsjai je Baptist vračajoč se na dvorišde, ,,ro njega samega hočeni posluSati. — Ni-kakor neCem. da bi goapod, prišedši v Pariz in prešt«Tši avoj denar, rekel: manjka mi jeden zlat, io spomnivši se zlata, ki ga je moni vrgnl, inislil bi potem slabo o meoi; ne. nJ, toga nečem!
Storila se je nofi. noč brez mesečine, to je prav tcmna, 5rna noS.
Fri gorečih baklab je videl Baptist yse priprare za odhod; vojvoda sede v svojo kofiijo s srojiiui plemenitniki, a njegovi paži iu atrežaji na koujih so pričakovali voznikovega p6ka z bičem, da bi se spustili v dir. Še )eden treaot«k in ubogi Baptist je ? svojej poštenosti in otvoej^j pripvostosti ves prestrašea videl po vodi splavati vse svoje upaoje, da bi raogel gospodu vrniti ajegov zlat. Kaj nin je začeti ? Že je postUjon zajezdil svojega konjat bifi zažvižga v njegovej žilavej rokiijeden, dva, tri, gospSda se zvrstf, kočija 80 premakne; še gred6 konji le v stop, a še jedno minuto in — izginili bodo.... Za veliko zl6 treba velieib poruočkov; Baptist se ne obotavlja več; hitro skoCi lia kočijno stopnieo, ondu se prime m obdrži, in zaradi teuie ga nikdo izmed vojvodo^ih Ijodi ne opazi.
Tu je zdaj izven Florence; idimo za njiai po cesti v Turin.
m.
Izprva je Baptiat tako raalo premiSljal svoje po^etje, da ni druzega ob-Cutil nego veselje, da ga tako izvrstni konji v dir pozijo; ali za tem veseljem obide ga kmatu strah. Na vozaej stopaici sedeč, z oberaa rokaina se držeč lesenih, pozlaženih stranic, ki aavadno varujejo strcžaje, da se ne zrrnejo no na desno ne na lero, zaletavanje koeije, vse to mu je vsak trenotek pretilo, da ga vrže na tla. Zdaj je bilo vse, kar je mogel storiti, da se obvamje nevarnosti, 7 katerej je bil, jedino to, da se fivrsto poprirae nevarnega mesta, katerega si je izbral; strah iu skrb podila sta mn spanec iz ofi.
Vender se človek na zadnje ?semu privadi, ludi neprenebane nevarnosti. Ko je Baptist videl, da vkljub strahii ne pade z vozil iu ko je po prvej omamljeaosti se prepriiial, da je mesto Se precej tigodno, spomnil ee je 88 le, kaj je pustil v Floreuci; snt so mu je skrčilo in solzž bo ga polile. In vender to ni bila aiti uežna in prizanesljiva mamica, niti njegov oCe, kajti ubogi deček je bil sirota brez oCeta in matere; to tadi ni bil prijatelj nje-goirih let, ša manje kaka gosloljubna krtmaviea. kajti aiiotek Baptist je leg&\ spat, kjer je rarao bil; vsako ležišče iuu je bilo dobro, a po najvežkrat je spal pod millm nebom. A poslošajmo njegovo tiho toževanje in znali bomo, kaj mu je srcč težilo.
,,Moje gosli, moje jedino prijateljstvo," gororil je ihtžč se, ,,kako sem ?88 mogel vender pozabiti, pnstiti vas same v gostilni, ki je vsacemn odprta,
in kjer vaa bode noga prvega človeka, ki pride vanjo, pohodila in strla! 0 moje gosli, moje ljube gosli, jedino moje bitje, ki je imelo za mene gl&s, ki me je spominjalo glasd moje preljnbe matere, kje in kako vas zopet uajdeni, ako se še kdaj vniem v Florenco? Moje gosli niso bile navadne gosli, niso bile mrtra stvar, kakor ini je to pripovedov&Ia stara Barbara, ki me je daai preDCfila v svojej bornej sobi; moje gosli so ini bile prijatelj, tovariš, to-lažnik. Oe sem bil kaeega dne lačeo. da se mi je na licn poznalo, zaal seni izvabiti iz njib tožeCe glasove, ki ao inemo idoCe ljudi genili; ako sem bil vesel, bili so tudi glasovi mojih goael taktf veseli, kakor moja duSa; posln-šajoč inoje gosli, vsak je lehko dejal: Baptistek je imel daaea dober dan, ali pa: Baptistek danes ne ve, kje bode spal. To je res, da si z zlatom fran-coskega gospoda lehko kupini druge gosli, Se cel6 (Ivoje, morda ceU tioje; ali ta zlat ni moj, iu potem bi tudi gosli ae bile moje, — moje, ki mi jih 30 raoj oče zapnstili, tak6 ljubeznjive, prijazne, in uiojemu 16ku tak(5 pokome. da sem si časi ceW mislil, da dajcjo glasove od sebe predno se jii lok do-takne. Moj Bog, kaj se zgodi mojitn goslim! V kacem stanu jih najdem, kadar zopet uazaj pridem v Floreoco! 0 jaz neumnež! ali mi je bilo treba pustiti m"je gosli in dirjati za tem gospodom, da mu izročim denar, za ka-terega njeniu morda še oel6 nič mar ni!.. Bes je, tak zlat denar... je Iepa stvar... ali Hioje gosli so šo ve6 vredne; jaz bi dal zanje vse zlate vsega 3TeW, če bi jib mogel zdaj v tem trenotji tukaj pri sebi imeti. Ali zdaj je vse zanaan ! Nihče mi jih ne more dati, kakor mi tudi nihče ae more povrniti nbozega očeta iu Jjube matere, in jaz — saj se dobro poznam — nemogoče! jaz ubogi siromak zdaj tudi voč ne bom znal igrati na druge gosli; kakor tujemvi eloveku ne morem, da hi rekel oče! in hijej ženaki no morem, da bi rekel mati!    Oh, izgubil sem s?oje goali, izgubil sera ?se!"
Te njegove vzdihljeje in tožbe pretrga sunljej, ki ga začuti in nemilo je bil vižen na tla, kjer je obležal, kakor da bi bil omainljeu.
nKaj pa je ?  AH se srno zvrnili ?u kričal je z zaspanim glasoui princ V
BNč, milostivi gospod, ampak os se je zlomila," odgovori kočijaž, j,iu ravno zdaj smo blizu male vasi; 6e tedaj aiilostlvi gospod dovolite, odprežem jednega konja ia zdirjam p0 kovaiSa, ki ga poznara, ia ki bcde z veseljem popraTil toz raše milosti."
,,Tedaj le idi in ne govori toliko/ odgovori uepotrpužijiro vojvoda GuiSki.
Med tem pogovoroai se je bil Baptist zopet pobral in ko se je bil otipal in se prepričai, da si ni nobene kosti zloinil, gledal je radovedno okolo sebe, da bi spoznal kTaj, kje da je; ali zastonj, — vse mu je bilo neznano. Ce bi tudi ne bila tako teinna noč, poznal bi ae bil kvaja, ker tnkaj ui bi! še nikoli. — ,jNič ne dž," rekel je sam v sebi, nkolikor pofca lehko predirjajo konji v šestih urah, — niii6 ne dč, ue moremo še daleč biti, znal bom sam dobiti pot nazaj v Florenco; — zdaj je lepa priložnost, v tem ko voz stoji, približam se kočij3kini vratcem in prijicu izrofim zlat; potem se pa vrnetn nazaj iskat svojih gosli. 0 mati božja ponioCnioa, daj da jih zopet najdem!"
Ves Davdušen stopi Baptist h kožiji, ali nejevoljui glasovi, ki so se slišali iz kočije, vzeli idu so ves pogum; vojvoda je nauireč kregal svojb Ijudi, <la uiso pred odbodoia preiskali kocije. Ljudje so se izgovavjali iu drug druzega dolžili; drug druzemu so pvetfli in se opravičevali,  iu Baptist bi ne
bil dobro naletcl.  ako bi se bil zdaj vanje mešal; strah ga je bilo, stal je na straui in čakal ogodnega trenotka.
V  tem so zasvetile t daijavi bakie ia svetilnice,  in kmala se jfl prika-zalo nekoliko Ijndi, ki so prinesli Tse,   česar je bilo treba, da se poprari ue-aie6a, ki ae je bila igodila.
L6tijo so dela, in ko je bilo upanje, da kmalu zopet odrinejo. pribti^al ae je Baptist drugis k vojvodi, katerega glava se je bila pri odprtem kočijnem oknu prikazala.
nVisok(i3t!" izpregoTOri Baptist s tresoSira glasom ter ho6e dalje gOToriti; kar mu vojvoda, ki ga je bil zapaziJ, pa ga ni spozaal, vrže nek denar in z&-vpijfi svojim ljud^m: nOdpodite ini vender tega nadiežnega prosjaka na cesti!"
V  tem treuotji je biia kočija popravljena ia postiljoo zopet zasede svo-jeg« konja.
rFrosj4k!" reče Baptist, „0 jaz nisem prosjak, to mu hočem doka-zati!" To izrekši pobere deoar ia steče za kofiijo, kise je bila ravoo premakoilu.
(D»lja prih.)