9MfZ!!Sam    Uft 1X1. !!CT. 59.
v iniuniniL i snno 10. rnurco 1928.
Ceno nm r

Iihajt ?Mk dan popoldim, tz*z*mli nedelje  ta  prautlk*.  —   InMrat)   do to petit | 1— Din. do 100 mt 2.50 Din, veQ! tateritt  petit  rnti 4.—  Din. Popust po dogovora. Interatni davek  pcmebej.
»GtoveotU Narod« volja letno v Jugoslaviji 240.—  Din, la  tnosemsUo 420.—   Din.
CprsTotitr«: KntflOTa alte« ft & pritlKla — Tetefos 2354.                    1          "                                                                        Urednlltro: KnafiOTa oflca It 8, L oadstropje. — Tcleloo 2O34L
Veadar tnkial stvaraa mn
Komični prizori na snočnji seji Narodne skupščine- — Danes fe rfkupščina razpravljala o agrarni reformi v Dalmaciju — Vlada nima razumevanja za siromašno ljudstvo.
— Beograd, 10. marca. Narodna tlcupščina je na včerajšnji večerni seji aprejela proračun ministrstv i za polje* delstvo. Takoj po utvoritvi seje je pri-šel ▼ razpravo nujni predlog Nastasa Petroviča in dr. Tupanjanina glede li* kvidacije kmečkih dolgov. V skupšči* ni je bilo navzocih komaj par poslan* cev vladne večine. tako da se je posl. Petrovič s protestom odrekel besede in odšel iz skupščine. Predsednik je moral sejo prekiniti in Sele čez eno uro se je zbralo toliko poslancev, da se je lahko nadaljevala. Vladna većina je predlog po krajši debati odklonila, na kar je pn'čela razprava o ministr* stvu za poljedclstvo.
Tekom debate, pri kateri so tuđi poslanci vladne večine oštro kritizirali politiko vlade, na polju pospcševanja kmetijstva, je priš!o med radikali do rnačilnega incident". V Narodni skup* Sčini je bilo le par ^oslancev in sele proti polnoči so se kleroradikali v več* jih skupinah v zelo veselem razpolože* nju vračali na sejo. Radikal Puniša Ra« čič jih je radi tega oštro napadel. tako da je prišlo med treznimi in «veselim1*> poslanci vladne večine do hrupnega prerekanja. V splošnem neredu ie bil Končno proračun izglasovan. Prvotno bi morala Narodna skupščina še na snočni seji sprejeti tuđi proračun mi* nistrstva za šume in rudnike, vendar pa radi »veselega razpoloženja« vladne većine, to ni bilo  već mogoče.
Današnja dopoldanslca seja je po-tek'la  z-elo  stvanio  in  mirno.
Tako] po otvcritvi seje je priše! v razpravo nujni predio?: KDK glede re-šitve agrarnega vprašanja v Dalmaciji. Radikali Izvedbo agrarne reforme v Dalmaciji stalno zavlačujejo in je to vprašanje na dnevnem redu že več let. KDK je hotela s svojim predlogom zno-va sprožiti nujno rešitev tega porečega problema, toda vladna večina je tuđi tokrat pokazala popolno nerazumeva-nje za potrebe dalmatinskega prebival-stva, ki je radi malomamosti klerora-dik*alske vladne večine v največji bedi.
V debati je prvi govoril posl. Pavle Radič, ki je povdarjal, da bi se izdatki ki bi jih imela država pri izvedbi agrarne reforme v Dalmaciji stotero poplaćali, ker bi bilo s tem  obenem  re-
Šeno vprašanje prehrane Dalmacije in bi si država prihianila vsako leto o-gromtie izdatke *a prehrano pasivnih krajev. V to svrho bi bil potreben kredit v znesku 120 milijonov Din, s čemu r bi se lahko izvršil odtoup zemlje od sedanjih posestnikov za dobo 3—4 let.
Nato sxa govorila še poslanca Ma« tijević in dr. Krizman. Zadnji je v bri« ljantnem govoru uvodoma orisal dose« danji razvoj agrarne reforme v Dalma= čiji, povdarjajoč, da je treba to vpra* sanje končno definitivno resiti, ker ne* prestano odlaganje tega problema po* vzroča pravno nesigurnost in škodo države in prebivalstva. Vsled neraci* jonalnega in neekonomskega obdelo* vanja zemlje nazaduje produkcija, dr* žava pa ima ogromne izdatke s podpo* rami pasivnih pokrajin. Govornik je povdarjal, da je Dalmacija pač zaslu* žila večjo pozornost v lastni državi, ker ima baš dalmatinsko prebivalstvo največ zaslug zato, da se je očuva! na* cijonalni značaj našega Primorja. Go» vornik apelira na demokrate, ki seved* no povdarjali. da zastopajo načelo, naj ima zemljo oni, ki jo obdehije. Sedai imajo priliko, da v praksi pokažejo. da to nišo le prazne besede. Če bo vlad* na večina sprejela predlog KDK. Dal* maci ja ne bo več pokrajina, ki vsako leto strada, marveč bo kmalu stopila v vrsto naših   najnapredtiejših  poVraiin.
Minister za agrarno reformo dr. VI Andrić je na to kratko iziavil, da pred* loga ne more spreieri, ćeš da je pre* kompliciran in da bi bil rudi finančni izdatek prevelik V ostalem pa ie za* trjeval, da vlada že pripravlja zakon* ski predlog, s katerim bo to vprašanje definitivno likvidirano Pri glasovanju je vladna večina osvojila stališče mu nistra in odklonila predlog ter tako iz* vedbo agrarne reforme v Dalmaciji znova pokopala vse dotlej, dokler ne priđe na krmilo vlada, ki bo imela več umevanja za potrebe kmečkega prebi* valstva.
Narodna skupščina je nato prešla takoj k proračunski razpravi. Na dnev« nem redu je proračun ministrstva xa šume in rudnike, zvečer pa priđe na vrsto proračun ministrstva za agrarno reformo.
Problemi srednjetehničnih
sol
Kongres proiesorjev srednjetehničnih šol ▼ Beogradu zaključen. Srednja tehnična šola v Ljubljani dobi oddelek  za geometre.
— Beograd, 10. marca. Snofi je bil zaključen kongre« delegatov srednjetehničnih Bol, ki ga je vodil ravnatelj zagrebške teh-nične Sole dr. Erik Aleksander. Kot za-stapnik ministrstva za trgovino se Je udele-fcil kongresa direktor KoreniS, pri razpravi tia je sodeloval tuđi generalni direktor katastra g. Nedeljković in profesor beograiske tehnične fakultete g. Savić. Kongres je spre-Jel resoluctjo, ki vsebuje razne predloge za reditev vprašanja strokovnega šoletva ter ob-ravnava razna stanovska vprašanja. Resolu-cija je razdeljena na sledeSa poglavja:
1.   Pospelevnje   in  organizacija   strokov-Bega Solstva.
2.   Predlog enotnpga  uCnega  nafrta    In upravnega pravilnika ra §red.-tehnične ?Sole.
8   Ustanovitev  strokovnega  sveta  m  obrtno lolstvo pri ministrstvu na trgovino.
4.   Izidajanje  etrokovnih  Solskih   knjig.
5.  Položaj in pravice absolventov tehniS-nlh in obrtnih Sol-
6.   Napredovanje  protesorjev-inženjerjev.
7.   Državni   Btrokovni   izpit  iuplentov.
8.   Na^rt   uredbe  za   razvrstitev   »trokov-nega ufiteljstva in vštetje privatne prakse.
9.   Ureditev  Aie  obveznosti.
10. Predlog za spremembo državnoga proračuna in zagotovilo vseh potrebnih dotaeij.
10. Osnovan je enotne organizacije Btro-kovnega  u^iteljptva.
Ob tej priliki *e ravnatelj osrednje teh-ni?ne sole v Ljubljani g. Josip Reisner «to-pil v stikp % vsemi merodajnimi činitelji ter jib informiral o položaju tega tavoda. Na merodajnem mesra je dobi] zagotovilo, da bo le> b prihodnjim Solskim l«tom otrorjen na Ijobijan^ki Srrdnji t^hnifni Seli «mM«I*1i ■a pteometr«. Odđelek Ko imel Hra leinika in se bod« «preiemali neenri. ki mi absoivirali dra raire^a Srednje tehnifn© lole ali • rai-redoT (rimnaiije odnosno realk«. Verjetno pa je, da bo mesto tega ukinjen kak drugi oddelek.                    -    .?       ??  \:% *,:   t-ih
Demokrati se bunijo
— B«o^rađ, 10. marca. Dane« dopoldne «e |« vrSila v demokratskem klubu konferenca demokratskih poslancev, ki §o se j© udeležili slasti poslanci te Južne Srbije. Pri tej priliki so ugotovili, da so ukrepi, ki jih je izdalo notranje ministrstvo glede rboljSanja javne va mosti v Južni Srbiji pov«etn neza-dostni. Demokrati bodo »ato «aht«Ta1i. da 6im prej dobo v notranjem mlnistrstro «▼•■ }ega podtajnika. Popoldne bo posebna deputacija posfttila g. Davidovića in ga napro-«ila, naj na prihodnji seji Šefov vladnih •trank, ki se bo vršila v pondeljek popoldne, odločno zahteva, naj se takoj imenuje demokratski  podtajnik   v  notranjem  ministrstvu.
Kritje deficita v proračunu
Beograd, 10. marca. Finanćnt rokiister je dostavil Narodni skup^čini predlog za. krit« je proračunskeg* deficita, ki maSa dinar* jcv 184,176.647. V smislu predio ga finanč-nega ministra naj krijejo ta deficit dohod* ki državnih monopo(<yv ▼ rišini 119.176.638 Din. nadalje carine m rasne CM*h»ke ttkse ter tžijo 63 milijonov Din tai pr'mpevfci mestnih obdin ra vzdrfertnje polidje 2 miKjotia Din, V političnih kro^ih sodijo. da so tiKfi v»e te Stevifke fiktivne, ker ka« že praksa, da vsi proračunsko predviđeni đohođki  daleko  zaoetajajo
Kaj bo po komediji s :;   proračunom
Režim glavnjače mora pasti. — Ugibanja o novem ministrskem predsednikn. — Vukičević znova intrigira.
— Beograd. 10. marca. Cim bolj se bliža komedija s proračunom koncu, tem večja nervoznost se polaSča beograjsklh oolitifeih krogov. Režimovci instiktivno ćutiio, da rrorajo slediti dalekosežne spremebe, ker to zahteva ne !e razvoj dagodkov, marveč predvsem državni in narodni interesi. Vsi resni politični krogi se zavzemaio za to, da se temeljito spremeni sedanji nevzdržni sistem glavniače. Vendar D£ si še nihče ni na jssnem, na kak^en način nai se to ZRodi.
Komentarji političnih kroKOv se v srlav-nem sučeio okrog osebe, ki naj sestavi bo-doćo vlado. V tei zvezi se imenuie bivši ^i-ristrski predsednik Nikola Uzunovič, znani voditelj radikalskega centruma, o katerem se zatrjuie. da bi imel zaupan'e celega radi-kslskejra kluba, ki je po svoji večini prnti Vukičeviću. Drugi zopet označuielo A.o Stanojeviča kot najpripravneišo osebm^st, a mnogo se govori ti«!: o Marku Trifkovi-6u. ki  ga  forsirajo  predvsem  pašičevci.
Taka nova vlada, v kateri bi bile za-stopane vse večje stranke, bi imela glavno nalogo, da uvede red v državno upravo in nato itvede nove vclitve s oarolo re^r'ie ustave v duhu na^ir^e dekoTicenrraciie in spremembe obsej:a oblasti. KDK ie tuđi v tem slučaju pripravljena sodelovati v vladi le tedaj, če debf popolno garancijo za izvedbo  svojega  programa.
Vsekakor pa povzroča to rbartje v političnih kroffih veliko vznemirienie v vladi. Zadnje dni so začeli vladino\ci ZTiova Širiti vesti, da ie vlada trdna. kar le še bolj potrjnje. da se čuti Vu-kičeviĆeva vU-la skrajno nesijrJTno. Pro^-'-'ori'čn? značaj se-daniega režima  se izraza    tuđi v Narodni
skuD?č?nl. Vfadna večina kaže za nafresne}-še delo skupščine — proračunsko razpravo — tako malo zanimanja, da je bilo pred-sedstvo Narodne skupščine prisiljeno pred pričetkoTi vsake seje uvesti poimensko pozivanje poslancev in bodo vsi. ki se sej ne udeleže, kaznovani z odtegnitvijo dnevne. Da mora vlada proti svoji lastni večini po-stopati s tako rigoroznimi sredstvi, je do-voli  značilno za nieno moć in  stabilnost.
Včeraj so se začele iz vladnih krogov siriti vesti, da bo Narodna skupščina takoj po zaključku proračunske rasprave odgođena za nedoločen čas. Obenem se zatrui-je da si g. Vukičević na vse načine priza-deva, da bi pridobil za sodelovanie v vladi hi-vatske federal ste. ZatTiuje se. da je po-ruden dr Trumbiću vstop v vlado. Dr. Trumbić naj bi v vladi reprezentira! Hrvate. Dr. Trumbić se zdaj rmidi v ženevi, kier se }• včeraj sestal z dr. Marinkovi-ćem. Dom-neva se, da je bil ta sestanek v zvezi s to akcik) g. Vukičevića,
Proračunska debata bo bržkone zaključena v ponedeljek, tako da se bo v tor^k pri-čela razprava o finančnem zakonu. Te raz-prave se bo udeleževala tuđi KDK. kei ob-r?vnava finančni zakon ne samo proračunska, marveč rudi druga važna vDrašanja. KDK je pripravila ćelo vrsto važnih pred-logov, ki iih smatra za neobhodno pmrob-ne, da vsaj nekoliko popravi krivice, ki jh Je namenila vladna večina prečanskim po-krajifiam. Pričakuie se, da bo razprava o finančnem zakonu zelo živahna in da bo trajala do konca tega meseca, tako da bo proračunska debata prav za prav končana sele okrog 31. marca.
Nečuven skandal s pariško razstavo ,jugos!ovenske' narodne umetnosfi
V Parizu se vrši razstava umetnin slovanskih narodov, na kateri pa bogata slovenska narodna umetnost po krivdi beograj-
ske čaršijc sploh ni zastopana.
V   Pariza  obstoja društvo »Prijateljev Lužiških Srbov*.    katerega  predsednik  je   franeoski   minister  g.  Louis Marin.    To  društvo   ima   namen,  da zbudi  zanimanje  za  najmanjši slovan-ski  narod, za  njega  slovstvo, običaje, narodne nose in  narodno  umetnost.
V   tem društvu se je sprožila ideja razstave narodne utnetnosti slovanskih narodov   v   Parizu.   Osnoval   se je  že pred  božičem  odbor, kojega  predsednik je imenovani g. minister, člani pa razne franeoske osebnosti; od slovan-ske strani  je   v  odboru  med  drugimi soproga   češkoslovaškega   poslanika   g. Osuskega   in  jugoslovenskega     poslanika   g.   Spalajfkovića.   Od   Slovencev je v odboru edini g. dr. Mirko Prernar.
Razstava, koje naziv je «Exposi-tion df art popu!a:'e des Slaves de l*Elbe a 1* Adriat!que» (Razstava narodne umetnosti Slovanov od Labe do Jadrana), traja od 7. marca do 8. aprila v Arcades des Champs-Elyses (76, Avenue  des  Chanips-Elysees).
Razstava sestoji iz treh oddelkov: češkoslovaškega, lužiško-srhskega in takozvanega cjugoslovenskega», pravimo takozvanega, kajti bolje bi se rmenoval srbski, ker je na njem bogata hrvatska, se bolj pa slovenska narodna ametnost potisnjena popolnotna v kot.
Imenovani slovenski član odbora, ki se je rrrudil o božicu v Ljubljani, je tu stopil v stik z vsemi, ki prideio v poštev, glede udeležbe slovenske narodne umetnosti na tej razstavi. Takoj so se začele vršiti priprave, predvsem s strani kr. Etnografskega muzeja in prosvetnega oddelka v Ljubljani, da bo naša umetnost Čim čast-neje  zastopana.
Ker se pa niti beo^ra-dski zastrjp-nik razstave, g. Ilija Garašanrn, niti na§e pariško poslaništvo ni zjranilo, da bi stopili v stik z Ljubljano glede ude-ležbe slovenske narodne umetnosti na tej razstavi, so se s slovenske strani še enkrat storili vsi potrebni koraki. Javilo se je ponovno v Beograd in v Pariz, da se materijal za razstavo že rzbira in da je treba samo potrebnega kredita, da se izbrane umetnine poš-Uejo v Pariz.
Toda Beograd in Pariz sta molča-la...    Za slovensko  razstavo  ni bilo
kredita! Zaman obislcovalec iSče na ^jugoslovenskem* oddelku razstave bogate izdelke slovenske narodne umetnosti. Razstavljenih je edinole ne-kaj slovenskih čipk, pa še te so prišle na razstavo, kot Pilat v Credo: bile so namreč čisto slučajno v Parizu na prodaji; drugače še tega ne bi bilo!
Tako zopetno zapostavljanje slo-venskega naroda s trani naših oficijelnih organo\ v inozemstvu je kulturni skandal prve vrste, preko katerega ni mogoče iti kar s par fra -.ami, posebno ker je jasno, da se namenoma ni pustila slovenska umetnost na razstavo. V Ljubljani se je vse sto rilo, vsi merodajii krogi so bili pravocas-no obveščeni, da je vse za razstavo že pripravljeno. Treba je bilo dovolitl smirio kredit — toda, da se pokaže slovenska narodna umetnost svetu, zato Beograd nema pare.
Nobena krivda ne zadene sloven-skega zastopnika v odboru razstave, ki se je, kakor smo zvedeli, na vse načine trudil, da bi zainteresiral naše pariške oficielne kroge za slovensko umernost, a zaman.
Imamo občutek, kot smo ga vedno imeli pod Avstriio, da vse, kar je bilo slovenskega, ne najde milosti pred oficijelnimi krogi temveč se zapostavlja, kjer je le mogoče.
Vprašamo se, ali bi bila kakSna Skoda za kogarfcoli, če bi se bila tuđi naša narodna umetmost razstavila v Parizu? Naj bi beo£rajska čaršija, ki vedno «zaradi» pri takih prilškah in ne dela drugega, kot vleče mastne dnevnice in parne stroške, «zaradila» rudi to pot, toda vsaj naše stvari naj bi bili zraven  pustili!
V torek, 13. t. m. se vr5! nt programu umetni$kih proizvajanj razstave tuđi rugoslovenska matineja: govor s sfcioptičnimi slikami in jitgoslovtn-skimi godbenimi točkami.
Radoveđni smo, kako borno Slovenci zastopani na tej matineji in ali nas bodo hKli tu popolnoma iimorirali. K stvari se še povrnemo.
Iz ljubljanske kronike
Kako je hrast -mesar razbil zi-
dovje policijskega zapora. Noć*
ni junak.
Nekaj nenavadnega s« j« danes ponočl pripetilo na ljubljanski policiji. Pomislite, iz policijskega zapora je pobegnil mesarski pomoćnik, 321etni Janez Brvar, doma tara iz Motnika. Zaposlen je pri g Marčanu na Rimski cesti. V'ćeraj d*>poldne je zavril precejšnjo količino tcžktga dalmatinca. Za* oel je v mesnici robantiti m besneti. Z naj* večjo tezavo ga je nato ?»pravil v bliiini službujoči stražnik v policijske zapore na B!eiwcisovi cesti Za pijance in ra/grajaco imajo poseben zapor na dvori^ču policij* skega ravnateljstva. Pred zaporom, kjcr je samo Ieseno ležišče. je tuđi mala predsoba. Stara peč je vzidana v nd. Le redkokdaj kurijo. Ponoći se je Janez prebudil in začcl premisi ievati, kje je pravzaprav \'se •»• mu je zdelo nekam čudno Začelo ga je tu# di moino ztbsti. Nekaj ča»a je korakal po zaporu pori in d<Hi, pozneje pa je začel otipavati peć. hinila mu je v glavo ori^1« nalna misel. Priiel je za peč in kmalu se rru je sicer z velikim naporom posrcčiloi, da je gornji del peči odstranil iz zida. Na« pravi! je na ta način večjo luknjo. Od>tra« nil je še nekaj (»peke in nato je skozi luk« nio zlezel v predsoho. Vrata predsobe nišo bila zaklenjena in Janez je nato radostno račel vdihavari čisti zrak Tak rat je neko« liko snežilo Janez je t dvorišna smuknil na R!eiweisovr> cesto, ne da bi g* kdo iz» med »traCTiikov ztpazil Ker je bilo zunaj zelo hladno, je Janez odiadral na Rinrsko cesto k Marčanovim, kjer je v hlevu pre» nočeval.
Zjutraj so stražniki kmalu zapazili, d« Jim je zviti ptiček Janez pobeffnil \r. gaj« biće. Toda kmalu » ga imeli zopet v ro# kah. Stražnik ga je prijel pri Marčanovih ter odvede! v vamci^i zapor na de/elnem sodiiču.  Presedeti  bo moral  več dni . . .
Jože Jimaković je priste-n tip LjuW>an« Čana, Kadar se on spusti na kroL takrat le gotovo poHcirska kronika bogata raznih noćnih dojjodivščin. Jože je te dni silno krokal. Po ulicah je knčal in pel: «Fiks Lavdon! Le strm k meni, pa borno videli, kaj smo.» Jože je korakal po PreSernovl ulici. Nasproti mu priđe resen gospod. ki ic bil zamišljen v gotove politične problc« me. Jože je stopi pred njega držeč ▼ ro* kah velik ključ veznih vrat, ter ga nahrulil:
—  Stoj! Dru£ače smrt!
Gospoda je ta klic presenetil m mu ra* pri  sapo.   A  Jože   je  prijazno  nadaljeval:
—  Nič se ne bojte! Nismo taki tolovajL Samo egareto bi  rad!
Dobil je Jože cigareto ter odjadral da* l;c po Aleksandro\*i Preklinjal in vpil jo kakof ka Čiški jesihar To ni bilo po volji stražniku, m je zato Joieta vtaknil v po* licijski  zapor.
Pričetek prvenstvenih tekem LNP v Ljubljani
I.   kolo   Ilirija    t   Hermes,   Primorje   :   SlavtJ*
V aedeljo 11. t. m. s« bodo frričele ob ko-HSkaj povoljnem vretneflu prvenstvene tekme tuđi v Ljubljani Vn se bodo nadaljevale n»to vse sled-eče nedclje do 13. maja ixvze«n£J veii-kouoinc praznike. 2e v druci t>o!ovici maj« *« namreč prično tekme za državno prvenstvo med j>rvaki ivodsavezov. Kakor mano, dohi prvak LNP-a v izločilnem kolu državitesa prvenstva za nasprotnika prvaka sarajevskesa podsaveza. V vseh ostalih podsavetih so prvenstvene tekme Že v polnem teku. V Beojra-da si Je že prborila prvenstvo Jugoslavija, spHtski Hajduk in suboti$k.i SAND &ta sigurna prveza mesta v »vojth podsavezih. v Zagreba je na prvem mestu raenkrat HA$K, v Sarajevu Slavija. v Osijeku Gradjan&ki. V Uubljani ri Je pri<bocila v Jesenski polovici prvenstvene ja Irta 1927/28 vodilno pozicijo v tabeli Itoi-ija z 10 todkami tai seoreom 36:3. Tik ra njo »toH Primorje  z  8   točkami  in   razmerjem  23:5.
A.ko se vpoiteva dobra forma, ki Jo )c po-kazal Hermes v leto&njih pokalnih tokmah, obeta ttjeao-vo jutrišno sre^anje s podsaveuiim prvakom Ilirijo dober iport, na vsak na&io pa otvorjem) in napeto Igro Ilirija *taxta v pr-venSit\-ene   t-ekme   s   sledeSim   moStvom:   Miklav-
čiČ—Ples", Verovs>k—V< Jkar. Dekleva. Lad<v— Zupančič I, SiSka, Zupančii IV, Omtn, F>o-beriet.
Primorje na stopi pro41 SlavW i mooce »W gumejšitni Sansami. Mlado moitvo Slivdje bo svojim rutmiramm črno-beHm naspr<rtnikom pafl nu-dilo mnozo odpora, ako b« se pa pokazaki sposobno offroziti zmazo Primorji. W snaĆUo to  veliko presmečenje.
Te4tma Ilirija : Hermes in FMmorJe : SU« vija »e vrSita ob 14. or. 15.40 na ifriićn Hir Me, rezervi Primorja m Slavi-Je nastopita ob 10. na prostora Primorja, drugi đve reitrvi Isto-tako ot> 10. na prostoru Ilirije. Igra se ob vsa-kem vremenu, lc prav posebno slabo vreme V n--og!o    pirepre^iti    odi^ranje.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BOR ZA.
Ljubljanska borza denes ni po$>ovitiu V prostem prometu *o notirali: DunaJ 801^, Berlin 13.60, Milan 300.70. Lom*o«i 277^3, Newyork 56.8f7 Pariz 223.80, Praga 168.35, Curih  10.05.
INOZEMSKC BORZC.
Cvrth: Beograd 9.1^25. FKinaj 73-17, B*f-lin 124.17, Prajia 15.3«. Milan 27.43. P>zlz 20.44. London 25.342S, Newyork 519.45.
Srnn 1
•SCOVENSKl   NAROD« đhe 10. mtr« 192S.
59
tan deeooci at ja klen alieiia lisnica
Kako fe klerikalni poslanec Žebot đenundral žclezničarje brez kakih konkretnih dokazov* — Klerikalci so zahtevatt, da že-lezničarji izven službe ne smejo demonstrirati proti stranki, ld
je na vladi.         •
V danaSnJem >Slovencn« Čitamo, da je posl. Franc Žebot v Narodni ekupdčini povodom debata o proračunu prometnega mi-nistrstva rekel tuđi tole: >G. minister, pri ljubljanskem ravnateljstvu imate nekaj urad-iiikov, posebno viSjih, ki se ne sramujejo iti ob 5asu volitev na te\u demonstrantov po celem mestu in jib voditi proti aktivnemu ministru in ministru na razpoloženju. Drugi dan pa objavljajo v glasilu SDS zasmehoval-ne članke proti ministrom in vodilnim ose-bam stranke, ki so v vladi. — OrjunaSi in pristaši SDS med u radništvom izvrsujejo razdiralno delo naprej Če se kak strojevod-ja, ki je dva do tri rtni neprestano v službi na progi, pretresi samo v malenkostni stvari, se takoj najstrožje kaznuje ali ćelo od-pusti, onemu uradniku pa, ki je pristaS SDS, se dovoli storiti, kar se mu poljubi.<
Mislimo, da grše denuncijacije Se ni zagre-lil v Narodni skupštini noben poslanec, ka kor jo je klerikalni poslanec Zebot po infor-macijah iSIovenoa« samega. Najlepše je, da prepoveduje g. Žebot uradnišlvu politično udejstvovanje izven urada, posebno pa demonstracije proti taki veličini, kakor je dr. Gosar, ki je bil v Času volitev aktivni mi-nister, ali pa dr. KoroŠec, ki je bil takrat prometni minister na razpoloženju Klerikalni posl. Žebot ne lahtera od prometnega ministra generala M i losar ljepila ni* manj, kakor da prepove ielezniškema osobju po-seč&nje političnih shodov in priredite* nekle-rikalne stranke, tište stranke, ki ni na vla di. To je po njegovem mnenju depolitizacija uradništva. ki mu prepoveduje po ustavi in po uradniskih sakonih zajamčeno svobodno politično udejstvovanje izven službe. Kdor bo demonstriral proti dr. Korošcu ali pa proti posl. Žebotu, ki je vodilna oseba v stranki, ki je na vladi, naj se kaznuje ali pa ćelo odpusti iz službe. In niti Člankov ne smejo veŽ pisati v liste SDS, tuđi anonimno ne
Posl. Zebot tuđi denuncira vndnlke, ki nišo pristaši SLS, da preganjajo nifje feleir niSke usluibence, da lahko delajo, kar ho-čejo, in trdi ćelo, da-M> bili pristati ali prijatelji vladnih strank pri napredovanja zapostavljeni, doSim so ^najhuj§i pretepaJi in Orjunaši, ki nišo imeli kvalifikacije, postali deležni napredovanjac.
Za ts« gToje trdirre poslanec 2«bot m\ narede) nobenega konkretnega primora ket dokai. Izjavi] je samo: >Na raspolago imam sicer obilo konkretnih podatkov, vendar «e jih danes nočem poslužiti. Uporabil jib bom o prvi prilikl.c
Posl. Zebot je torej tmel dovolj pogroma, da je deDnnriral. ni pa im«! poftmuL da bi svoje denuncijacije pod pri • koikretnimi podatki. Pravi, da jih bo nporabil o prvi priliki. Kdaj in kje? Ali ni bila baš prilika v razpravi o proračunu prometnejja mini-strstva, da pove vse, kar je v Škodo prometu, ne pa da paršalno obrekoie in dennnei-ra n radništvo, ki noČe trobiti v klerikalni rog?
Posl. 2ebot trdl. da se »urađnikt in usluz-benci pri ljubi ianskem ravnateljstvu, ki «o pristali SDS, lahko kot OrjunaSi pretermjo in pijančujejo, ker vedo. da bodo oatali bre* vsake kazni, dočim w pristaSi drugih strank, če se pregrešijo vs najmanjši stvari, brez mi loeti kaznu je jo. mnogi pa oelo od puste i* službe«. Vse to trdi posl 2eb«t br«s naj-manjšega dokasa in take ratmere je do$lej. kar je še najbolj čudno, klerikalno eaeopujr molčr toleriralo.
Očividno je, da nimajo žebotove denuncijacije drugega namena. kakor issTati partizansko prešanja nje med ieleiniškimi nsluihenci. Za to naj služi klerikalcem ćelo general, ki hoče depolitizirati prometno službo, kakor je sam izjavil. Komentar se nam  zdi  nepotreben.
Predpisi za izseljevanie v Kanado in Argentino
Važno za rse, ki se hočejo izseliti v Kanado ali Argentino« — Kaj je treba storiti, da dobimo potni list.
Izseljevanje v Kanado
Kanada meri nad 10 milijonov kvadratnih kilometrov in ima približno 9 milijonov prebivalcev; na kvadratni kilometer odpade 0.9 oseb. Iz tega sledi, da je Kanada Se z gozdovi zarn§čena zemlja in da se tam goji večinoma samo poljedelstvo živinoreja in gozdarstvo. Zato se smejo vseliti v Kanado samo poljedelci. Državni jezik je anprleški Uprava države ie v izkušpnih rokah in je vsled tejra vseljevanje urejeno in sicer:
SKUPINSKO   PRISELJEVANJE   0Z    IZSE-SELJEV\\JB.
Uprava   kanadske   države   ugotovi   vsako i leto,  koliko   novih   poljskih   delavcev   se   bo potrebovalo   v   prihodnjem    letu.        Izvršitev  i I»ripeljevania  doloČenega   kontingenta  se  po- j tem   razdeli   in   sicer   polovico   železniški j družbi   >Canadian   Pacific«   in   drugo   polo- i vico   >Canadian   National   Railways«.      Prva družba,   to   je   Canadinn    Pacific,   ima   svoje lastne dobre  oarobrode,  s katerimi   privaža srma  njej  določene  iz^elience.  dočim  odka-£e Canadina N.itiona  Rail\vay prevoz svojih izseljencpv   nastopnim    parobrodnim    druž-bam   in   sicer   Cunard   Line.   Holland   Ame rika   Line.   Norddeutscher   Lloyd.   Red   Star Line,   Royal   Mail   Line.   White   Star   Line Co.   Gen.   Trnnsntlantinue   in   Vesna   dd-,  to Je   devetim   parobrodnim   družbom.      Iz  tega sledi,  da  odpravlja   za^tornik   Kanadian   Pacific sam toliko izseliencev v Kanado, kakor zastopniki vseh 9 drugih parobrodnih družb. To   izseljevanje   se   imenuje   skupinsko   izseljevanje  in se izvrši  na sledeci  način.
Zastopniki navadenih parobrodnih družb eprejemajo že pred pricetkoni izseljeniske sezije prijave za izseljevauje. Prijavitelj mora položiti preilujem ali aro v iznosu od 200 do 500 Din. Ta pred uje n se v računa pri odpotovanju v vozarino, ozir. se vrne položitelju.
Ko se parobrodni družbi določi nji pri-padajoci kontingent, izda ista svojim pri-javljencem garantna pisma o preskrbljenem »aposlevanju v Kanadi in na podlagi tega dokumenta izstavljajo srezka poglavarstva, ozir. policijska direkcija izseljencem pred-pisane izseljeniške potne liste. Ko izve pa-robrodna družba, da ima pri njej registrirani izseljenec že potni list, ga uvršča v Beznam za odbod pripravljenih ter ga za do-lo^eni dan pozove za od pravo, ozir. odpo-tovanje.
Od prava se vrli jako rigorozno: Najprvo pregleda izseljence uradni zdravnik, Je so popolnoma zdravi in sposobni xa delo. Potem jih pregleda in izprašuje v to »vrho dospeli kanadski komisar, ce odgo-varjajo izselienci kanadskim priseljeniškim predpisom in slednjiČ jih pregleda §e naS izseljenišlci nadzornik, če so dokumenti v redu in 5e je zadoščeno naSim izseljeniikim in  kanadskim  priseljeniškim  predpisom.
Ti  skupinski  izselienci  ne  morejo vxeti teboj svojih žen ali otrok. PRISELJEV\NJE.    OZ.    IZSELJEVANJK POSAMEZMKOV
Ražen na ta nnfin organiziranih »ku-ptnskih iiseljenrev morejo odpotovati in se vseliti v Kanado: posamezni imenoma p»>-svani od kanadskih tarmeriev kot poljdel-ski delavci: ženski hi§ni pop1i (kuharice, sluikinie itd.), katerim je preskrbljeno delo na kakšni farmi v Kanadi in član i družine pcljedelrev. ki so ie nastanjeni v Kanadi, ako so poimensko tja  pozvani
V teh primerih se farmer ozir. poglavar družine, kateri pozovp posamezno os?-bc iz naše države v Kanado. obrada na naj bližnji urad naoedenih dveh velikih železni-Skih druib >Canadian Pucific ali Canadian Nationa  Railway<  in  ta  urad  posije  potem
pHseljeniško dovoljonje tukaj^njemn zastop-niku, v katerega območju stanuje oseba, ki se ima  izseliti.
Izseljtev, oziroma v«e1itev v Kanado je dopustna tuđi osebam, ki imajo posebno dovoljenje   kanadske   vlade.
POGOJ1   ZA   DOBIVANJE  POTNIB   LISTOV ZA   KANADO.
Izseljenci v Kanado, v skupinah in po-jf^dinci morajo biti: resnično poljedelci: pismeni, to se pravi morajo znati čitati in pisati, mlajši kot 45 let, razun onih, ki gredo k svoji obitelji da nišo popreje delali v tovarnah. v rudnikih. v raznih obrtih, trgo-vinah, posebno ne v Zedinjenih državah ali v Kanadi, da nišo bili že vrnjeni ali deportirani iz Kanade pli tz Zei. dri. S. Amerike; ria so telesno in duševno popolnoma zdravi in krepki in da še nišo bolevali na tra-liomu: da imajo preko potnih etroškov t»eboj naimanj še 25 loL, ko dospo v Kanado; ria nimajo namen «e utihotapiti v USA: da r»i?o nikoli bili kaznovani radi tatvine. go-Ijufije,  poneverbe  ali   ropa.
Potne liste za Kanado izdaja ono sresko poglavarstvo, v katerem območju stanuje izselienec najmanj f-ao leto Izjema je le pri mladeničih v starosti od 18 .io 20 let, katerih prošnje se morajo predložiti v odloŽitev rai-nij-'trstvu socijalne politike. Ko je prošnja vložpna z vsemi Drednisanimi dokumenti opremljena, se iz^tavi potni list tekom 7 dni.
Predpisani dokumenti kot priloge k prošnji  za   izseljeniški  potni  list  so:
rofstni in krstni list domovinski list, garantna pisma, nravstveno spričevalo za izseljence, v katerem mora biH posebno na vedeno, da ni bil kaznovan radi tatvine, go liufije. ponevorbe ali ropa: potrdilo pristoj-n'-?a «o<1iš?a, da proti izseljencu ne teče ih bena preiskava. predpisano zdravniško iz-piičevalo za izseijence, potrdilo davčnega urada, da so plaćani davki. potrdilo polic. oblasti, da ie izseljenec zadestil vojaSkim dolžnostim
PREVOZNI STROSKI.
Prevozni stroški znaiajo iz Ljubljane v Montreal ali v Halifax Dol. 137.50, od tam v Winnipee dol. 25. skupni dol. 162.50 in 2 odstotka za devizni promet, to je dol. S.25. torej skupai dol. 165.75.
OBVEZNOST ZAPOSLENJA.
Vsakdo, ki se priseli v Kanado, mora spreieti vsaj začetkoma službo, ki mu je določena. Prvo službo naj obdrži, ako le mo-gc>Če preko ene zime: sploh najj se skuSa v \om smislu skleniti prvo službeno pogodoo. če morda tuđi z nižjo plaJfo, kakor tam, kjer bi  «e pogodba  sklenila  samo za en mesec.
ZaČetna plača tn^5a pole? fcrane in stanovanja povpreČno 250 do 300 Dol. letno in sicer:
Začeta plača znaša poleg hrane in stanovanja povprečno 250 do 300 dol. letno in sicer:
januar 10, februar 10; mare 10. april 25, maj 25. juni 20, juli 20, avgust 75, september 75,  oktober  10,  november  10, december  10
dolarjev,   to   je   skupai   300   dolarjev.
Dogaja se tuđi. da fannerji dajo za Čas 5 timskih meseceo (november do marca) samo stanovanje in hrano, ker je v tem času malo posla na farmah.
V VVinnipegu ima na^a    drlava    svojega tzseljeniSkega   delegata,   g.   dr.   Ivo   Jela-viča.   ki  je  poklican  zastopati  interese  naših  izseljenceh  in  na  katerega  se je  obra-čati v primeru potrebe.
Ali ste se že naročiti «a „Ponedeljek"0
Izsdjevanje v Argentin
Argentina Je država, ld meri 2% nrllio-nov km4 m ki hna 10 miliiofiov prcirival-cev. Na kvadratni tdlometer odoadcio tri osebe. Državni jezik ie Sraniolski: varnost-ne raz/nere so normalne. PViselievanje v Argentino je do arzentkiskih oredoisA do-pustno m sicer.
0se4)am. ki s oravflnlm nvereniem svoje otkine dokažeio. da *o kvalificirani kmetij-ski delavci za moderne kmetiiske stroje (asrriculteurs Oualiiies modernes) in ki povrh tega le dokažeio. da bodo hneli. ko se izkrcak) v ArsrentifiiiL St najmani 50 dol las>tne KOtovine. Pole« teh izselieocrv $e smejo vseliti v Arcentino tuđi oni. kl so pozvani od svoiih. it v Areetmi živečifo roiakov m katerim ie tam oreskrb-ljeno delo in sicer ne oziraie se na ranknanjc in koliko iim ostane ori rzkrcanhi Se denarja. Ugotovitev, če ustreza izselienec tem argentinskim zredonisom. Dristoia an^entin-skemu konzulu. Za to ie treba, da se vsak tzseljenec nredno vloti na Klavarstvo ali policiisko dfrekcito DroŠnk> za izselieniški potni list, obraća na arcenrinski konzulat v Zagrebu in sicer osebno ali z v našem jeziku pisano prošnio in ob predložirvi doka-zov, kakor:
Zemlioradničko uverenje. t katerim se ootriuie, da ie dotični kvalificiran kot sposoben kmetiiski delavec in da ie sposoben delati z vsem modernim kme-tijskim orodiem in da ima zadosmo vsoto denaria za izkrcanie v Areentino, to je naimam 50 dol.
Poziv našega roiaka v AreenriTif, ki mora biti overovlien po policiiski oblasti do-tičneira okruca v Argentini, kier pozivatelj stanuie. da ie isti v položaru onemu, ka-tereza   k   sebi   zpve.   zasizurati   zaposlenje.
V   slučaiu. da  pozivateli pozove k sebi svojo ženo ali otroke. bodo argentinske oblasti ujjo-tovile. če  ie oozrvateli v  položaju, da   iih   vzidržuie   z   lastnim   zaslužTcom.
Are^ntinskemu konzulu ie Dredložiti rudi zdravniško izoričevalc i*n nravstveno sprčevalo. v kateTem mora biti rarecno navedeno, da izselienec v zadniih Detih letih ni bil sodniisko ka-znovari in da ne pripada in niti ni DriDadal komunističnemu ali anar-histiCTiemu drušrvu. Ta SDričevala morajo bit?  pisana  v  našem  in  Soaniolskem  jeziku.
Na to izda argentinski konzul izjavo, če t>o izdal potrebni vizum in to rziavo je priložiti  pro§nii  za  izselieniški  potni  list.
Argentinski ko>nzul ie v svoii okrožnfei izrecno omenil. da oosredovalcev ne spre-iema. ampak se mora vsak interesent neposredno obrniti do niega in da bo dal vsa pojasnila brezolačno.
Za pridobUev izselieiiiSkaeza pottieKa Hsta za Argentino veljajo v ostalem isti predpisi kakor za uridooitev ootnega lista za Kanado.
ZVEZA Z DOMOVINO.
V   Kanadi se  nahaia sedai  že  približno 5000  in  v  Argentini   10.000  Slovencev,  od katerih naša izselieniška oblast nirma točnih podatkov. Koristno bi  bilo. da  se  njih   se-danja bival šča in gospodarski položaj vza-me  v  pregled, s čemer bi  se moglo koristiti izseljencem v Kanadi, nrlhovim sorod-nikom  v   domovini  in  drugim   našim   roja-kom,   ki  se   nameravaio  izseliti   v   Kanado ali  Argentino. Te  Dodatke  zbira izseljeniški nadzornik F. Fi n k v Liubliani. pri katerem se  do-biio  tuđi  točna   pojasnila  glede   izse-Ijevania.  Vsakdo.  ki  ima  svoice  v  Kanadi ali   Argentini,  se  naoroša.  da   do SI je   točen naslov  teh  izseliencev z  navedbo zaslužka navedenermi   izselieniškemu  nadzornku.  ki sedai uraduie na Bieiweisovi cesti 5t. 22.
Konec glasila dr. Ravnlharja inJelačina
Or. Ravniharjevo m Jclačinovo glasilo «Narodni dnevnik* nazna<nja danes, da pre* neha izhajati zaradi m<a<terijelnih nepri^ik. Mentmo, da ne bo nihč« točil solz za tem listom ražen tistih, ki bodo morali plače« vati njegove nemajhne dolgove.
•Narodni dnevnik« je bil list, o katerem se lahko trdi, da je bil sramota v politični in kulturni zgodovmi slovenskega naroda. Kot glasilo par ljudi, ki »o si domišljali, da so vzviSeni nad splošnnni interesi, J« izpreminjalo svojo barvo, kakor se je peć zdelo potrebno njegovim gospodarjenv En* krat «neodvisno», drugič čisto pristransko*, enkrat za Radaća, dmgič proti, enkrat za avtonomijo Slovenije, drugič za centralirem radikalne stranke, kakor je pač upalo, da hi se mog!o izkopati iz svojih dolgov. NaJ» gršc pa je bilo dejstvo, da je pod napredno krinko prikri to in odkrito podprralo to gU* silo klerikalno stranko in besno napadalo vse, kar so ustvarjali naptednjaki. Baš ta dvolična hinavska vloga, ki je doslej mor» da edini primer v slo\eTrski žumalistiki, je bila predvsem vzrok, da v resnici napredni listi n* napade tega lista sploh nišo nikdar odgovarjali, da so §li preko njih s prezirom v zavesti da mora nemoralno samo od sebe propasti. Ražen tega je bilo tistih ljudi, ki so stali za tem listom, tako malo, da se v resnici ni izplačak) ž njim polemizirati
Za U «neodviset»» politični list, kaJcođ se je sam narival, je bilo značilno, da je pod krinko naprednosti objavijal V9C k<kw« koli je v obrambi lderikali^m« napad*! SDS, njene voditelje in napredne ustanove. V volilnem boju so klerikalci ođklađali vanj članke, ki so se jih ćelo v «Slo\'encu» sra-movali priobčiti
Tuđi tehnično je bH slil>o urejevan. Svo» je «ferzojavke» je posnemml po «Slovencu», po MgrebSkih jutranjih Hstih, pa tuđi po toliko osovraženem «Jutni».
Prav niC nam ni žal Mtrmdi žatostne nr« ti tega K«ta, n«jmanj p« iz mtere«ov sa razvoj slovenske žurnalistike. Bilo je Skoda papir ja zanj.
Konec tegi Hsrics se je fe nekaj tam *em pricakovtl. Vsi napori j?g Jeltčina In dr. Ravniharja, d« bi ga nti\l to bili a* tnan. Tuđi potovmnja v Beograd nišo poma* gala. Sedaj gre samo fe zt to, kdo bo rt pokojn4kom plačal dolgove. Baje se vrle v tej stvari tuđi prepiri in kakor vse kaže, se bo «stranka». ki je stala za »Narodnim dnevnikom*, na tem vprasanju tuđi raz» bila,
Kmečko-demokratska koalicija
priredi ▼ nedeljo, dne 18. marca ob 10. dopoldnc na Tabora v Ljubljani
protestni in manifestacijski
shod
Na zbororanin tfOTorita kot glavna govornika oba predsednika
KDK
g- Svetozar Prlbičević in s- Stepan Radić
s^*   Priditc vri na to tc!#1co zborovanjc!        '     *
Pisane zgodbe iz naših kraiev
SraSen zločin pri Gračacu. — Velika tihotapska aiera. — Ta-tica morfija v zagrebški bolnici. — Za milijon dinarjev v avto-
mobilu okrog sveta*
Nedavno je bil izvršen v blizini 1 Gračaca strašen zločin, kakršnih je malo v naši in tuđi svetovni k*riminalni kroniki. Mile Brnjič je šel s konji v Resnik planino po drva. Seljak je 70 let star in rodom iz Tomingaja pri Gračacu. Okoli 10. ure so čuli pastirji v planini klice na pomoć, ki so pa kmalu utihnili. Starca so čakali doma, toda ni se vrnil. Znočilo se je že, seljaka pa še ni bilo domov. Domači so ga šli iskat v šumo, a ga nišo našli. Naslednje jutro so šli v planino na kraj kjer je starec navadno sekal drva. Kmalu so našli njegov sled. ki je vodil do globokega prepada. Ob prepadu se je pasel starčev konj. Na kamenju so bili vidni tuđi sle<lovi krvi in vsem je bilo jasno, da gre za strašen zločin. Nekdo je starca umoril in ga potem vrgel v prepad.Obvestili so takoj orož-nike, k^ so od'Šli na kraj zločina. Vaški župan je odredil, da se starčevo truplo izvleče iz prepada, okoli katerega se je zbrala vsa vas. Nihče se ni upal v prepad, samo najpogunrnejši so zahte-vaii velike vsote denarja kot nagrado. Eden je zahteval ćelo 30.000 Din. Prišla fe tuđi orožniška patrulja iz Lo-vinca in njen vodja se je javil, da izvi eče starca iz prepada zastonj. Vsi so občudovali orožnikovo drznost in nesebičnost. Po vrvi so orožnika spusčali v prepad. V globočini 60 m je orožnik našel starčev kožuh. Spustili so ga še 20 m in dosegel je dno. V blatu je ležal umorjeni Brnjič popolnoma razmesar-jen. Orožnik ga je privezal rn z velikim naporom so ga izvleMi iz globo-čirre. 2upan je dal hrabremu orožnku nagrado 1000 Din, brat umorjenega mu je pa obljubil še 4000 Din. Sfrašnesa umora je bil takoi osumljen mož starčeve vnukinje, Luka Žara, ki ji je Brnjič obljubil veliko doto po svoji smrti. 2arko se je najbrž polakomnil denarja in je utnoril starca, da bi prišel hitro do denarja. Na njegovi obleki so našli sledove krvi in tuđi ne more dokazati svoj alibi. Umorjeni Brnjič je bil ugle-den in pošten seljak ter so ga vsi spo-štovali.
+
Iz Subotice poročajo, da je tamošnji carinski straži uspelo ujeti tihotap-ce iz Madžarske. Ti so bili v zvezi z madfarsfcimi želeEničarji ekspresnih vlakov in so tihotapili razno blago preko madžarske meje v Subotico. Oblasti so aretirale nekega poštarja, ki je upravljal pošto na progi Budimpešta -Sombor. Pri njem so našli 110 zlatih ur, ki jih je hotel vtihotapiti v našo državo. V Subotici je tihotapec imel tuđi svoje stanovajne. Pri hišni preiskavi so našli še 180 pakt tov žveplenk, ki jih je poštar vtihotapil. Sodišče ga je obsodilo na 50.300 Din denarne globe. Ker pa te ni mogel plaćati, je sodišče spremenilo globo v 1-letno ječo. Isti dan so našli v II. razredu ekspresnega vlaka veliko množino igralnih kart, ka-tere je hotel vtihotapiti v našo državo trgovec Lazar Gvergv iz Budimpešte, tuđi ta je bil kaznovan z globo 100.000 Din. Včeraj popoldne so pa cariniki odkrili še tretji večji poskus tihotap-Ijenja razne ga blaga iz Madžarske. Na kolodvoru so carinski organi našli velike množine raznih delov za instalacijo kopainic, katere je hotel prepe-Ijati v Subotico neki madžarski želez-ničar, ne da bi prej blago ocarinil. Preden so pa tihotapca aretirali, se je od-pelal z vlakom nazaj v Budimpešto. V to tihotapskto afero je zapleten tuđi neki ugleden subotiški trgovec, čigar imena pa policija v interesu preiskave noče izdati. Pričakujejo se še senza-cikmalne aretaciie, ker je policija na sledu dobro organizirani rihotapski tolpi, ki hna svoj ^edež v Subotici.
Včeraj ponoči je vladalo v zagreb-§ki zakladni bolnici nenavadno razbur-jenje. Po bolnici so iskali tatu in iz straniSča nasproti kirurgičnega oddel-ta so privlcidi bivšo bolničarko 26-let-no Anko V^ rodom iz Brinja. Anka ie v bolnici kradia morfij. Kot bolničarka se je seznanila z nekim studentom, ki ji >e prigovarjal, naj začne uživati morfij. Anka se je pustila, da ji je Student dal injekcijo morfija in od tedaj mi mogla več pogrešati tega strupa. Kradia je v bolnici morfij in so jo za-raditega tuđi odslovili. V lekarnah je
potem dobivala strup pod raznlml laž-nimi prer\ezami. Vendar so jo lekar-narji kmalu spoznali in ji nišo več dali morfija. AnkCna zadnja nada je bila tedaj zakladna bolnica, kjer je preje vedno izmikala morfij. Splazila se je pod večer v stranišče in ko so vsi legli spat. je vlomila v operacijsko dvorano in v laboratorij. V stranicu je čakala nad dve uri, dokler ni zavladala v bolnici popolna tišina. V operacijski dvorani je začela iskati morfij. Neka bolniška sestra je v dvorani zagledala luč, kar i.e ji je zdelo sumljivo. Poklicala je vratarja, ki je videl, kako je iz sobe smuknila v stranišče neznana ženska. Anka se ie kmalu sama predala vratarju in zatrjevala, da ni vze-la nobene tablete morfija. Odločila S6 je za tatvino v bolnici, ker strupa ni mogla dobiti v lekarni. Dan prejc jo izmaknila tuđi na zagrebsl I kliniiki večjo dozo morfija, a je vsej^a porabila že i^ti dan. Ceprav je dežurni zdrav ni* bil mnenja, da Anka ne spada v zapor, temveč v bolnico, jo je naslednji dao policija aretirala.
•
Na svojem potovanju okoli sveta J« snoči dopotovala v Zagreb 18-letna Liesel Wurb, ki je po rodu Dunajčan-ka. Odpravila se je na potovanjc okoli syeta za stavo 20.000 dolarjev, ki jih dobi od ameriškega industrijalca Dea-nerhua, če izpohii vse pogoje. Do sedai je prevozila 57 tisoč km. Mlada potnica je pripovedovala zagrebškim novinarjtm, kako je prišlo do stave. Lansko leto se je ameriški milijonar Doanerhue mudil na Dunaju. Pritožil se je, kako malo se Evropci zanimajo za avtomobilski sport. Vse avtomobil-ske rekorde da imajo Amenčani. Pri tej prilika je tuđi omenil, da sta si dva miada ameriška mehanika priborJa rekord z avtomobilom na progi 75 t»>oČ km. Oče gospodične Wurmb se za to izjavo ni zmenii, ona je pa vstaia in rekla, da je pripravljena prevoz ti 100 tisoč km. Tedaj se je American zami-slil, malo se je nasmehnil in odgovoril: Draga gospodična, dam vam J0.0UO dolarjev, če prevozite 100 tisoč km z desetimi non - stop voznjami. Na po-tovanje je morala brez šoferja in mehanika. Seboj srne vzeti le osebo, kl se ne razume na motorna vozila. Lei-sel je sprejela vse pogoje in vzela seboj svojega oče ta. Dne 17. septembra 1927 sta si nabavila avto Stever in od-potovaia. Z punaja sta krenila čez Madžarsko, dalje v Rumunijo in Ce-škoslovaško ter Nemči.o. Posetila sta vse kraie v Neuičiji in v Berlinu je bila mlada potnica odlikovana z zlato medajlo. Iz Neinčije sta krenila preko Alp v Italijo in o prevozila od severa do juga. Prišla >ta iz Italije v Ljublja-no, kjer so ju kpo sprejeli. V Zagrebu ostaneta samo Jva dni. Prepotovati morata še 43.000 km. Prevozila basta še Avstrijo, Italijo, Francosko, Spanijo, Portugalsko in Afriko.
žBeleznica
KOLEDAR.
Danes: Sobota, 10. marca 1928, katofl-Čani; 40 muCencev; pravoslavni 36 febru-arja Stana.
Jutri: Nedelja. 11. marca 1928. katoltfa-ni:    Heraklij,    pravoslavni:    27   februaria DANAŠNJE  PRIREDITVE.
Drama: »Divja raca« ob 15.
Opera:   »Fidelio«.   D.
Kino  Matica:  »V  orolovih krenrplHh«.
Kino Dvor: »Svejk na fruntl«
Akademka ▼ proslavo prezkleota Mas» ryka ob pol 21   v dvorani Kazine. PRIREDITVE V  NEDELJO.
Drama: Ob 15. »Pepelka«, ob 20. »Cy« rano de Bergerac€.
Opera:  Ob  15.  »Zmazovalka  oceana«.
Kino  Matica:  »V  orlovih  kremoljivh«.
Film ZKD: -Seksualna vzzoia .mladine« ob 11. dop. v Matici.
Mladmska čajanka Ateoe ob 17. v Uni-ontu
Sport: nirita-Hermes In PrJmorJe-Slavl-za ob 14  rn 14.50 na iprlSfu Iliril©.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes in lutrt: Bahovcc, Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra cesta; Hočevar, Spodnja šiška,
Sfev. 59
4EOVENSKT   NAROD» <fne 10. rntrct 1928.
Strto 31
Zadnje zavetišče v bedi in nesreći
Mestna zaslavljalnica v preteklem letu. — Žalostna slika bede in pomanjkanja v Ljubljani. — Tuđi leto* se mnogi zatekajo t
zastavljalnico.
Tam v ozki, po imenu jedva znani Prečni ulici v Ljubljani, se nahaja za-vod, ki je večini Ljubljančanov znan kot Mestna zastavljainica.
Mestna zastavljainica! Br... Bese-da marsikateremu ni prijetna, toda ta zavod, ki se ga vsakdo najrajše ogib-Ije, je često zad<nje zatočišče ubogih siromakov, siromašnih, sestradanih studentov, pa tuđi skrahiranih imovi-tejših sloiev. Da, mestna zastavljainica je za naše mesto važna socijalna »stanova. O tem priča tuđi lanskoletna statistika o poslovanju in frekvenci zavoda. Število lanskih obiskovalcev, ki so jih pač razmere prisilile, da krenejo v Precno ulico, je namreČ v primeri z letom 1926 silno naraslo in je bilo sko-raj rekordno.
Lani je dala n-amreČ Mestna zastavljainica 17.427 posojil rn k«ot garancijo sprejela v zastavo različne predmete, ka rje končno samoobsebi umevno. 17 tisoč 427 posojil! To pomeni, da je za-stavljalnico posetil skoraj vsak tretji Ljubljančan, je pa tuđi žalostna slika ♦ežkih časov. v katerih živimo Še nik-dar Mestna zastavljainica ni imela to-Hke frekvence. Leta 1926 je bilo izdanih 15.967 posojil, torej se ie število obiskovalcev zastavljalnice tekom ene-ga teta pomnožilo za nad poldrugi tisoč. To da misliti!
Od teh zastavtjemh predmetov ie btto odk»upljenih okoli 16.000. nad 1200 pa jih je prišlo na dražbo. Zanirnivo Je, da je imela zastavljalnica največji obisk v oktobru, ko je bilo 1421 vlog, dočim se je istočasno resilo 1530 vlog. Vsega skupaj je Mestna zkstavljalnica dala raznim straikam v letu 1927 3, 189 tisoč 290 posojil, dočim je znašal dc-narni  promet zavoda  6,859367  Din.
Lmbljančane bo seveda zanimalo, kdo največ pohaja v Mestno zastavljal-nlco in kaj se največ zastavlja. Seveda irm z imeni in točnim! podatki v tem pogledu ne moremo postreči pač pa je nepobitno dejstvo, da je Mestna zastavljainica res zad«nje zatočišče ubogih. Sloji, ki prihajajo v zastavljalni-co, so vecinoma nižji in sredn:i, tupa-fam zanese tja tuđi kako boljso gospodo. Seveda opravi za njo posel na disikireten način kak postrešcek ali »•dinstman«, kakor mu pravijo Ljub-ljančani. Zastavljajo pa Ljubijančani vse, kar le morejo in v tem pogledu nudlio shrambe in zaloge Mestne zastavljalnice res pestro sliko. V največji meri zmosijo Ljubl:ančani v zastavi jal-nico perilo in suknje, zlatnino pa, v kolfkor ta že ni spravljena v njenih <fcresorih, kajti mnoge stranke, ki stanu-Jejo v zasilnih, ali pa eksponiranih sta-uovamjih. pošljejo svojo zlatnino v za-stavljalnico, kjer je dobro shranjena. Perilo in oblek<e ostanejo v za stavi jal-
nid samo šest mesecev, kvečjeora eno i leto. Kajti je težko hraniti tolike zaloge in paziti, da se ne pokvari oziroma da se penla ali obleke ne lotijo moljL
Zanimivo je, da je Mestna zastavljainica najbolj obiskana, kadar je stanova njski termin. Stanarina je za rev-nejše sloje vedno perece vprašanje in le s težavo jo poravnajo. Na potnoČ mora potem Mestna zastavljainica. Tuđi to je znamenie časa.
Ostali predmeti romajo v za stav-Ijalnico sezonsko ali perijodično kakor pač nanese jo prilike. Sezonski predmeti so zla sli suknje in pa kolesa. Čez zimo hrani zastavljalnica lepo zbirko koles vseh znamk in še lepše Stevilo sukenj. Dogodi se ćelo, da mora zastavljalnica radi prenapolnjenosti spre-jem mnogih stvari, zlasti koles Hi ši-valnih strojev, odkloniti. Čim najde zastavljalnica ugodne, si prostor, se bodo razrneer y tem pogledu zboljšale in tako bo prišel vsak obiskovalec na svoj račun, pa magari, da prinese v zavod vse svoje pohištvo  ..
Kot rečeno Ljubijančani večino za-stavljendh predmetov še pravočasno rešijo, so pa med njimi tuđi spekulanti, ki puste zastavljeno blago zapasti, potem pa pridejo po izkupiček Včasi se taka kupčija  rentira. dostikrat ne.
Zastavljalnica sama posluje prav le-po. Dobičkov sicer ne dela velikih, ker tuđi ni bila zato ustanovljena, marveč zgolj zato, da nudi siromakom ob potrebi potreben kapital. Zastavljalnica bi bila lahko vsako leto aktivna, toda zato Doskrtri Že fiskus, ki jo vsako leto znatno obremeni. Tudii lani je zastav-ljalnic aplačala okoli 50.000 Din davka, dočim so ga ji pred leti navili do 80 tisoč Din. No, kljub temu je letos ustanovila svoj rezervni fon-d in gradbeni fond. V rezervni fond je vložila večji znesek, v gradbeni tond zaenkrat samo 6000 Din. Rezervni fond je zavodu nuino potreben, kajti računati je na valorizacijo zlata hi padanje cen in v tem primem bi lahko zadela zavod katastrofa, če ne bi razpolagal z zadostnim rezervnim kapitalom.
Toliko o lanskem poslovanju za-stavljalnice. Tuđi letos je frekvenca ze-lo velika in zlasti v predpustu je rotna-lo v zastavijalnico vse, kar se je lahko doma pogrešalo. Tako je bilo v ianu-arju registriranih 1480 obiskovalcev, torej ćelo več kot lani v rekordnem mesecu oktobru. V februarju je bilo ćelo 1500 vlog. Predpust je torej zahte-val precej težke žrtve.
Kakor je razvidno, Je latii zapadlo približno 1200 vlog, to je cna petnaj-stina vsega zastavijenega blaga. Pov-prečno je bilo vsak mesec na dražbi 100 zapadlih vlog.
Kako se je razvijala Ljubljana
Kako se Je Ljubljana širila. — Porast  prebivalstva in števila hiš. — Vpliv železnice na razvoj Ljubljane«
V   sekciji  UdTuženja  Jugoslovenskih  In-fenerlev   in   arhitektov   ie   snoči    predaval fcil. g;.  Mačkovšek  o zelo  zanimivi  te-«ii ki i (cer o razvojni tendenci Ljubljane in o rveri  nastajajočega  severnega  dela  me« •ta s centrumom. Predavanje ie bilo dobro dbinka-no in udeležnci so z največjim zani-oianjem  sledili izvajanjem  g.  predavatelja. Predavanje   je  trajalo dve   uri.   Gosp.  pre-davatelj   Je   na   podlagj   raznih   načrtov   m fkic   pre<iočil   zgodo^nski     raz\ol     mesta Lhibliane.  Predavanje je  obse^alo  dva dela:    zgodovinski    del in pa splošni regu-tečnf nacrt.
V   zgodovinskem deln  Je g. pređavatelj najprej   očrtal   splošni   razvoj  Ljubljane   od prvrh    početkov na  podlaci    zgodovinskih pc-datkov,  dalje   razvoj   mestnega     ozemlja In  seliSč  v  ljubljanski   okolici.  Ko  ie  bila porušena Emona   (sedanje  Gradišče),  se  je prlčela  Ljubljana  razvijati  na  ozemlju  se-danje Plorijanske ulice in Starega trsa. Me-tto ic btlo zelo majhtio, obstoialo je le Iz nekaterih   ulic,   kakor   sedanja   Rož-na     fn Hrenova   ulica.      Ime  LjirUiana   zasledjmo «a>prej v neld listini  te leta   1146. Tam se hT*emiie   mesto   »Lubfgana«.   Gla\*no   mesto kranjske vorvodltie Je postalo leta 1231., ko ie  ic  ustanovila  ta vojvodina. Najstarejše hsttne,  kl  se  nahajajo  na   mestnem  masri-BtTatu \z leta \320.t pričajo, da }e bilo mesto Ec oTsa>nfzirano, da Ie imelo svojega mest-ncga  sodnika  in  da   se  ie mestno  obzidje takrat razprostiralo od Pisanih vrat, kl so ie nahajalc tam, kjer sedai ko-nčuie Fk»ri-^anska ulica in se pričenja Karlo^-ska cesta, pa do drmrfh vrai, k! so  se  nahajala  pod Trančo. Ljubljanski gTad je bil s tem defom mcsta zvezaTi po posebnem obzidju.
Prvo večjc razširjenje mestneKa obzid-|a datira iz leta 1416. po vpadu Turkov v friblja-nsko okolico. Takrat so Turki do-»peli ćelo do Polhovega eradca. Potrebno Je bilo, da obzidje objame rudi one plemiške h:še. ki so nastale izven področia takrat-o<-ga mestnega teritorija, to je v okolici se-danje Gosposke ulice In Turjaškejca trga. Tako ic nastalo obzidje ob sedanii Cojzovi tn Emonski cesti ter se obrnilo v snteri Ve-fovc ulice Iti Kongresnega trga Tu se je ©b*MJe obmilo preko Dvorskejja trga do Ljubljamce. V to obzidano področie je vodilo dvoje vrat in sicer na sedaniem Val-vazorjevem trgu (KHževniška vrata), ob sedanii Narodni kavarni Vicidomska ali »f.statniSkac vrata, kakor »o jih imenovali priprosti Ljubijančani.
Drugo večje raz$irjenle Lhrbliane se Je izvršilo sredi 16. stoletia. Takrat je v mestno obzidje priSIo ozemlje sedanjega Mestneea trga in Pred skofiio s sedanjim Krekovim trgom ob Fabijanovi hiši. Z novim obzidjem so bila zgrajena frafičiškan-ska vrata, imenovana po frančiškanskem samostanu, ki se je nahaial na se da njem Vodnikovem trgu na prostoru, kier je stala nekdanja stara gimnazija, in pa Špitalska vrata v sedanji Stritarjevi ulid.
Gosp predavatelj je ta razvoj mesta Ljubljane predočfl tuđi t raznimi sta-Timi nacrti in skioptičniml slikami. Nacrti Izvi-rajo iz leta  1660.
Na podlagi radnih nafirtov, zlasti Flori-iančičevega nacrta \t leta 1744., Je g. prc-davatelj predoči! sliko mesta Ljubljane, ki je že obsegala gotove točite do Figovca. Blatno vas (sedanja Kolodvorska ulica) bi ozemlje do »Znamenja« na Šenrpeterski cesti (sedai kavama Stritar), kier se Scnt-peterska cesta križa z Vidovdatisko cesto Obsegala ie dalje tako zvani Gestrinov svet na Poljanah. kraj, kier grade veliko mestno stanovanjsko bi$o in kier ic zdaj realna gimnazija.
Prihodnja tretja rairvofna etapa Ljubljane se Je izvrSila z odstranitviio mestnega obzidja, s katero se je pričelo okoli leta 1783. Vo.ia5.ka tehnična sredstva so se nam-r©5 že tako razvijala, da le bilo obziđje kot obrambno sredstvo nepotrebno. 2e 40 let pozneje so priveli s Crtanjem katastral-ne mape. Gospod predavatel! ic n?to ome-nil razne nacrte, tako iz leta 1808- (akvarel Scheinbenka, ki je moral biti kak Ukra-jiTiec). Dežmanov bakrorez iz leta 1827„ nacrt Ljubljane iz leta 1829. (major Rei-che) in ko-nčno reambuliTano ka-tastralno mapo iz leta 1840. Vsi ti načr« že kažefo, da se Ljubljana ni mnogo izprcmenila.
Gospod predavatel] je nato oodal rudi zanimive statistične podatke o napredovanju ljubljanskega prebivalstva in sicer od leta 1786. do leta 1851. Leta 1788. je zna-5a lo število ljubljanskega prebivalstva 10.047 Bilo je takrat 938 hiS tako, da ie prišlo na eno hiSo 10 in % liudl. Leta 1823 je bilo v Ljubljani 12000 Dudi in 953 hB m ie priSlo na eno triso \2 \n H Uudl. Leta 1833. je bilo v Ljubljani 13.000 liudi in 927 hiS Ln končno leta 1851. ljudi 17.256 in 972 hii. Na eno hiso ie otlpadlo 17 ljudi in Y\.
število hiS je začelo hitro narastati sele po letu 1850., ko je stekla železnica sko-zi Ljubljano.     Bila je leta  IS49. zgrajena
prosa CeHe - Ljubljana, proga preko Sem-meringa pa leta 1853^ tako je bila Ljubljana zvezana z Dtmajem, a leta 1857. tuđi že s Trstom. Proga Zidani most - Sisck je bila dograjena leta 18*^2. proga Sent Peter na Krasu - Reka pa leta 1873. Daiie je bila c*ogTajena gore niska proga tuđi istega leta, potem Ljubljana - Kočevje 1893., proga Novo mesto leta 1804., proga Kamnik 1893. in proga Vrhnika 1899.
Gradnja teh prog je močno vp4ivala na razvoj Ljubljane, a hkraiu je pa tuđi ubila gotovo ljubljansko industrijo. Propadla je cukrarna, ker ni mogla več konkurirati. 2e od leta 1857. ni bila več v obratu, ker ni mogla zrna ga ti konkurence s severa. Ravno tako ?e b;la ubita domaća tekstilna industrija. V ljubljanski tkalnici se ie namreč preje izdeloval domač »ljubljanski loden«. Na drugi strani pa je z železnico prišlo novo žKijenje v Ljubljano. Kako se Je naglo razvijalo mesto po gradnfi železnice, kaie rudi statistika prebivalstva. Leta 1857. je bilo v Ljubljani 20.747 prebivalcev in 1002 hiši. leta 1869 24.249 prebivalcev in 1179 his". leta 1S80. 28.231 preMvalcev in 1317 hiS, leta 1890. 33.198 prebivale^ in 1461 hiš leta 1900. prebivalcev 39.355 in 1777 hiš, leta 1910 prebivalcev 46.630 in 2134 hii m leta 1921 že 53.304 Drebivalcev m 2224 hiS Število prebivalstva se je po gradnji železniških prog podvojilo, nikakor pa  ne v  istem  razmerju  število hiš.
Zanimivi so podatki, kako so napredovali posamezni deli Lrubhane V razdobju od leta 1869 do leta 1921. se ie mestno ozemlje trikrat povećalo m sicer leta 1891. sporr.ladi, ko je bil inkorporiran del kat. obč Spodnja Šiška (Tivoli in Kolrzej), leta 1896 oktobra je bil inkorporiran oni del kat. občine Vodmat, ki leži severno Ljub-ljanice in zapadno dolenjske proee in leta 1914., ko je bila inkorporirana vsa kata-stralna občina Spodnja Šiška.
Zanimivo ie dalje, kako so po Stevilu prebivaistva napredovali posamezni okraji. Ce delimo okraje v severne in iužne, do-brmo sledečo sliko: Južni okraji. solski, šcntjako-bski in dvorski okraj s predkraii so imeli leta 1880. okoli 19.000 prebivalcev, a leta 1921. 28.000, torei so napredovali za približno 74^S. Severni okraji (kolodvorski, vodmatski In S-podnja §iška) pa so imeli leta 1880 okoli 9000 prebivalcev. atf leta 1921. že 25.000, torej so napredovali za 177%. Zanimivo ic, <!a se razvi'a Lrubljana proti severu, da so gotovi južni kraji, ki so ćelo nazadovali.
Geografski pohn Ljubljane se ne da točno opredeliti, kajti k Ljubljajii sedaj streme tuđi oddaljenejša selišča. V ozemlje Ljubljane sedaj že lahko pn'Stcvamo seli-SČa, ki segajo ćelo do Save. Tako ivna Vič 942 prebivalcev, dočim Radovliica le 713, Glince - Rožna dolina 4155. a Ptuj 4449, Novi Vodmat 2763, Kranj 2906, Selo 1546, Breficc pa H35, Spodn-a Siska 6269. a Celje 7754.
Geograf g. đr. Bohinc Je natpisa* interesantno studijo o mejah lh*b!|anske mestne aglomeracije. Gospod predavatelj je na podlagi te štix!?je napravil tuđi sfa-tistični nacrt, kako se nekateri kr2ji v neposredni bllžitri Ljubljane napredovali. V zrdnjih 40 letih so napredovali za celih 20%, dočrm na deželi Ie za 3^ ^. Leta 1880. so gotovi kraji v neposredni blizini Ljubljane šteli 37.193 prebivalcev. a leta 1921. že 75.912, doč-im so Imeli ostali kraft bivSe vojvodine Kranjske, razun krajev, ki so jih zasedli Italijani, leta 1880. j>rebrvalcev 377.167, a leta  1921. p-rebivalcev 390.392.
Drugi del svojega predavanja ie g. Ini. Ma-Čkovšek posvetii vpTaSaTtiu raz-nih regu-lačnih načrtov. Največjo težko^o dela vpra Sanje zveze sevemih krajev s centrumom. O problemu reguJačnih načrtov nam ;e obljubi! g. predavatelj, da poda daljšo raz-pravo, da tako zainteresira naJSirše sloje gltde tega \Twasanja.
Gosp predavatelj je žel za svoja izva-janja iskreno priznanje in želeti bi bilo, da b: g. mžener podal to predavanie rudi na kakem  širšem  forumu.
Bottežar Hubmaier pred 400 leti sežgan na grmadi
V soboto dne 10. t m. je minr-lo 400 let, odkar so sežgali na grmadi dr. Boltezarja Hubmaier ja, ki je bil med voditelji refor« maci je v Avstriji Bil je hi te rance navdu* 5en soniiiljenik «hjčd iz \Vittonberga», di1. Martma Luthra. 2upnikoval >e v Wal<rs# huru blizu švicarske meje, čital Luthrove -piše m zagovarjal njtgove teze, ki so za« htevale refonn v katoliški cerkvi Ferdi« nand I. pa je poslal tvoje vojake in bpriče, da zgrabi jo krivoverca. Waldshut se je bra» nil nasilnikov, a kmalu so cesarski vdrH v mesto, Hubmaierju pa se je posrećilo uiti v Svico. Tam »o odločali Zwingli hi tora« riši, ki toferantnemu Hubma:erju kmalu ni9o bili všcč. On je zahteval, da naj po« stane vernfle novega veroizpovedanja, le kdor j« po+noleton ter m sam prostovoljno odloći, ne pa prisiljen. Obsojal je tuđi pre» ganjanje m ćelo pobijanje drugovercev, češ da je bolj krdoansko, da se pušča vsakogar žrveti po svojiih naćelih. Hubmaier je bil torej resnično svobodomiseln m narpreden moi. Takih mož pa niti v Svici ni»o trpeli. Zato je moral pobegniti m se je naseli 1 n« Moravskem. V Kikolsourgu je bilo mnogo «ne.vercev», ki so uživali zaščito gos-podov Lichtenstemov Tu j« HuhmaieT mnogo đe< k>val na Kterarnem polju. Bil je že oženjen, kakor Luther, Trubar i. dr.
Neke pa dne pa je Ferdinand povabH Lkhtenstemovoe na Dunaj v goste. Vzeli «o tuđi Hubmaierja s se4>oj, ker so ga vi* •oko ^poštovali m hneli vedno ▼ svoji družbi. Ferđinandovi brriči pa to zgrabili Hubmsterja, (r4 đa je b0 gkvni krirec upora t Walds*iutu.
Dr. Hubmaierja 90 po veC mtnectrr trt« jtjoči strašni ječi obsodili kot krfvoverca in upomk^ na grm* do. Dne 10. mare a 1528 so ga odvvđli na modišče: rabiti so m« str* gali obleko t telesa, ga golega privezati na\
kol sredi grma<le% mu laae in đolgo brado namazali z žveptom in smodnikom ter ga živega sežgali, kakor Husa, vprićo gospode m ljudstva na čast — božjo in tv. katoli* ikc cerkve.
Ceaarju Ferdinaodu L katoliku pa ie ni bilo dovoij: tuđi dr. Hubmaierjevo ženo, ki je zvesto m juniAko vztra>ala ob možu, je dal umoriti. Tri dni po grozni moževi smrti so namreč ženi pri vezali kamen okoli vratu ter jo vrgli z mostu v Donavo, da se je utopila.
Dne 10. in 11. t. m. hnajo dima jak i baptisti v »voji kapeli v Mollardgasse sponim« ske svečanosti na čast dr. Hubmaierja tn njegove žene.
Dr. Hubmaier je bil prapraded Slovenca Miroslava Hubmaierja, slavnega četaša v Bosni m tov ariša kralja Petra 1.
Slovenka - zmagovalka pri lepotni konkurenci v Zagrebu ?
Kino «Balkan» v Zagrebu je razpi* sal lepotno tekmovanje dam, za katero vlada v Zagrebu veliko zanimanje. Pri* javilo se je mnogo tekmovalk, kajti gre za ponosni naslov «Miss Zagreb«, poleg tega pa se obeta zmagovalki tuđi karijera pri filmu. To ni malenkost. Mnoga dekleta sanjajo in hrepene po filmski karijeri.
Konkurenca je zelo velika. Zagreb« ške «Večer» prinaša skoraj vsak dan slike krasotic, ki se bore za prvenstvo v lepoti in za filmsko karijero. Naj» več in tuđi najboljše šanse ima doslej mlada Slovenka, ki je med vsemi kon* kurentkami nesporno najlepši tip. Gre za Mirni Erjavčcvo, ki stanuje v Za« grebu. Mirni je doma z Gline pri Ljub* ljani. Torej zopet triumfira periferija! Pred leti se je dekle s svojim očetom vred preselilo v Zagreb, kjer se je raz* vilo v izredno lepotico. Zagrcbški listi povdarjajo, da ima obrazek kakor Ma« dona in da je mladenka kot nalašč ustvarjena za film.
Torej se nam obeta v najkrajšem času nova filmska diva! In Zagrebčani, ki bi jo sicer radi reklamirali zasc, so skoraj malce nevošcljivi. Kako to. da bo baš Slovenka prva na lepotni kon« kurenci?
Pr os veta
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani.
Drama.
Sobota. 10. marca. Dvja raca. Dijašfca predstava, obenem spomin^ka proslava ob 100-letnici  rojstva   Henrika  Ibsena.
Nedelia, li. marca. ob 15   Pepelkt. mla. din^ka predstava pri izredno zniža«. cenah ob   20.     Cyrano   de   Bergerac.     premier&ki abon.
Opera.
Sobota, 10  marca, Pidelio  Red D.
Nedelja. 11. marca ob 15. ZtnagnvaTca oceana, opereta Ljudska predstava pri zni-žanih cenah.
Komorni glasbeni večer Sancinovega trla
Komorna g*a$t>m }« bila vedno ometnost sa o£>o družbo, za družbo, ki le 00 svoj«m glas-benem znanju presezala glasbeni nivo ma«e. postati l'iul^ka urattnost, zato tuđi njeni ix-vajalcd ne smejo raćimati $ polnimi dvoranamj. Vendar pa bi včerać^nji koacert moral prhrabiri v Filharmonijo dokaa ve^ našdh i^obražencev. Našim rrem komornim artistom prav gotovo ni več za materijalni uspeh, kot za morahii. Pre-j>ri£an sem, da bi oni rajše in iadf»vo.l>nei§e isrrali dobro rasedeni dvorani Cetudi bi ne imeli koncert  materijalno zasdffuran.
Sancinov trio je Še mJad, v »vojih treh mne4-nSiih silah Se tvepopolnoma ekvilibriran, toda Je t>r©i>ojen t velik-o resnostjo ter voljo, da hoče doseCH najvi5}e crtje- V Sanctnu, s^avi komonie-Sa udruženja ima trk) moža z veliko m obširno komorno prakso, ixvTstnega, modernega v>k>lm-skeca pedagoga m vrioUnskeza vixtij-oza rz-branega okusa m odHSnega tuta za pravimo podavanje klasič-ne in moderne komorne tfasbe. Teraperamenten te. da, včasih ćelo preosmievit, tako.   da   premočno   stopa   iz   okvira   trojice.
Njegovo tehnično znanje ga usposablja, da t tahkoto premazuje vse ogromne težave svojih partij in po šega podani umetnini do <*na. Umer-leni, na^Tam Sancinn dovolj hladna Mali z orkestersko tehniko Selišta mu ne more biti kos ter vidno in si išao zao staja za njim Vendar pa je čutitn da je moćno muzikalen, tenkočuteč mu-rik resnega znanja, ki pa mu k treba izobltko-vati ie izdaten ton m izpopulniti tehm£no spretnost. Mar£ic>va Je odliina pianistka, kar bi U na prvi pogled ne prisodil Brezrezultarno se rni prilagoditi enodušnosti svojih partnerjev ter doseza na klavirju zvočne efekte in prelijevamo srlo, da bi Sancin tež>ko naSel za svoj trk) nje)  enako   umetnko.
Program včerajš-nđefa večera naan Je prikaza! lepo eraduirajto troje čeSkih velikanov: Smetano t trostavsintra triom v g*molu, Dvofa-kovim triom v B-duru s itirimi stavki ter V ^k>-vakovim triom »Qua$l ona Ballata« V*i trije *toje na nacionalni glasbeni pod 1 agi. Prva dva sta si tako po kompozitorni tehniki, kot po izberi
gjatbenik nteM, po torodnosti živahnih, turila«*, skih. plesnih ritmih m narodnih mek>J»coih mo-tnih zek) »orodna. docira ju Novak daieJto pj«-kaia po fflotnn* ttraza, barvitosta stika io iz-&-ynem izrabUanju instrumentov. Večer J« bU zelo urteresanten ter je zeko 12brani nai: pobltki nudi! mnogo izredno lepega užitka. Ino je bJ deležen prisrciiega odobravanja, ki pa ga j« tJdi   v   vsakem   Oi.ru   zasiaiil.                       —C,
Mestno gledališče v Celju
Za vrhuncem seziie »Vstaieniem« — pa-ćec na nahuii diletantizem. Da b\ bili datt »Divjeca iovca« za »Mlinariem«. ne bi ob-čutili takn hinlesra icračkania! A zdaj mora beseda iz peresa. ker ie bila klicara, iz-zvana. »Div'I lovect ie bil že ob svoje.n rojstvu skrpucan, neresničen — vrh tega sem rakoi zavohal Ganchafcria. Hira na nemožnostih. neenotnostih in kakor se vidi na prvi pogled lahek. ie težak ra diletante. Cei sko uprizorltev naiodloćneje za-vraćam. Razcn oar častnlh sziem. nisem v nikomer zaslatil. samo zaslutil — kmeta. Kljub neverietno doliii pavzi — pet tednov — ie bila skuDna iera neizđelara, posamezne scene ćelo režiisko slabe, ne-verietne, edina inscenaciia ie bila na me-stu. — samo Doslednia slika ic bila neres-nična. Kakor ravnatelja Bratino globOKO cerriin kot Kle<lal;^kesia u.retmka. tako Ti« ie vvierai razočaral. O posameznikih ne spregovorim, ker ie bila vsa Dolornra v psi-hološkem nepoznaniu kmet^ in kmetskih prilik. šončt^a — Maida ie nemosoia, neiskrena do skrain-nsti, ierana brez doživ-ljania. Janez — Verderber nekoliko bolišl, — a napram GašDeriu — Seeuli fizično smešen (tekst!), rihtar — Pfeifer ni kmet, a je pokaza! visoko inralsko iKnetnost (scena v 3. slik:!). TonČek — Pere. sicer kmetski norček. a še neizdelan. vSeč med kmeti mi je bil Rozman — VidetiC. — nepretiran krr'etski original. Ostali, kakor sem rckel. Tem potom opozariam cei ska šolska vodstva — sit venia verbo! — na pTav barab-sko obnašanie bodočih »knlturDnoscev« nt di'a$kem narteTiu. — Za tak večer, kot je bil »Divri lovec«. bi bilo mnoro bolje, da ta sploh ne bi bilo!                           D. CL
Cvrano de Bergerac v b4e*te£am prevedi Ototia ^upaniiča se vpritort prvić v tej setoni v nedejo, 11. t. m. Ljub!;an&kemu obiin&tvu j« ostala gotovo v spomiirn zaTiimiva kreacMa teg« junaka, kot ea Je podal pokojni Putiata. Njegov naslednik m dedič vloge f. Levar )t že tedaj prejel od strani občinstva vse priznanje. Predstava, ki se vrSi za premijerski abonma, }e dekvo novo inscenirana ki de! glavnih viog prezaseden. R>ksano ij?ra DrviC iospa Nablocka, De Ouicht g. Gregrrrin.  Zaietek ob osmih, konec po  U. uri.
Nedelja v Huhljanskem gledalac«. Jutri 90 v Ijublianskem rltdali^ču tri predstave m sicer se poje v operi ob 15 kot ljudsku predstava pri znižanih cenah v običajni zasedbi crpe-reta tige Hirskega: Zmagovalka oceana. Drama, pa vprizori popo'dne ob 15 pri inre-dn© nixkih cenah od 10 Din nav/dol otroiKo irto »Pepelka ali Stekleni ievelleček«. Izredno ljuKka uvarca ]e dosada] se vedno na?olnila gledalasie. Z oz.irom na irredno nirke cene smo prepričani, da smo ugodli v velikem delu ljubljanskim staršem. Zve<5er ob osmih pa *« vipri»oH po triletrtem presledku ropet klasična hiroiĆTia »Cy-rano &c Bereeiract, v kateri naMopd ve« n^l ansambel. Glavne vioge so v rokah rg- Na-blocke in Me<lveo<ive ter zz- Drenovca, Orego-rina, Levarja. Lipaha tn Skrbinška. Predstava se   vrši   na   premierski   abonma.
Premt]erske abonente opozarlamo, da imajo jutri zvečer ob 20. za »toJ abomna predstavo »CjTano de Dergerac* v deloma novi rase^hf in po-pninoma novi inscefiaci^i. Režijo je letos prm-zel profesor g. Se&t. Brez dvornt bode tuđi v leio&nji sezoni to delo izredoo pri-vla-iT». Na naSem odru se predstavlja v k!a-sičnem   pcevodu   pesuika   g.   Otona   2upan£i^a.
Uprava obveića p. n. občlnitvo, da M rostovanoe iidovikega gledališta ne moie vr-iiti v LjuMlani in to vsled tega, ker *o iwnet-ni!d dobU nalog, da mora}© tako} p-o zagrefcSfcefli g^tovarju odpotovati naravrnist v Palearino. Zato Je tuđi podal.išairj« gostovanja v ZagTcbu, kjer   tgTaK)   t   največjim   us->ehom,   nemogiiče.
Gostovanje šentiakobskega sledall-škejra odra v Višnji corL V nedeljo U. marca ob 3. rx>r>oldne eostuie šentjakobskl 2!eda!iski oder na sokolskem odru v VSnjl gori s trideiansko Molnarievo komediio »Iera v srradu«. Komediia ie s svoH<n. čisto posebnim deiamem. doseela povsod velik uspeh. Za eostovame vlada v vseh krojjih veliko  zanimanie.  Poser.te   Dredstavo!
Gospodarstvo
—f   Jugoslavenska   banka   d.   d.   Zagreb.   Na
seli z dne 8. marca t- 1. ugoto-vil Je upravni odbor Jugoslavenske banke d d. bilanco ra poslovno leto 1927 Bilanca izkazuje čisti doMček od Din 10.391.462.12. Na občnem zboru ki bo dne 29. marca t. 1. ob 4. uri popoMne v pro-storih zavoda v ZagTebu, se bo predlagalo ispla-(evanje dividende od B% t J. Din 8 po delnicL — Nadalje se bo predlagalo, da se dodeli re-zervnema fondu Di-n 850.000, pokojnmskema fondu pa Di<n 600 000 kakor prejinja leta — Vsled teh dotaci] bo inašala delni5.ka glavnica m reterva ravoda Din 127.656.004.55. pok«yj-mnski fond pa Dra 4.733.042.70. Vloge so v pre-te»k!em letu narastle nad 62 milijonov Din. ter rnaSajo sedaj okroglo 370 miHjonov dinarjev, bilančna vsota pa za pribl'ino 138 milijonov di-narjev t. J. na čarka eno milijardo, a cei promet za okrotfo 5V£ milijarde t. J. na oirka 64?^    nritrjarde    dinarlev
—1 Dobave. Dire<kctla državnih *elexn*c ▼ UuNiara %pre]emt do 16. trn pntiudbe glede dobave 15.000 kg portfaiKl cementa; do 22. tm pa glede izradbe trinad strojne staTvovarM-sike hile na Raikeku. Predmetni pojpoH so na vpoz'cd pri ^adbenem   oddelkn   te   direkcije.
Zadnji spored pred zatvori t vi io vseh kinematograiov v Jugoslaviji!
Danes  premijer«  najsn&ionvejSega     filma rt   produkcije   pustolovnih   filmoT
»UNIVERSAc
V orlovih kremoliih
Scnracija na<l senzacijo. — Zrakoplovi. — Podmornice.   —   2elezniSke nesrefe
itd. itd.
V glavnih vlogah: Svetovni orvak Fred Thomson, tračni vra^| M. Wflson in dražestna Anny Little.
Predstave danes ob: pol 6., pol 5. in 9. — Jutri v nedeljo ob 3.t pol 5.,
6., pol & in 9. uru Telefon 2124/                                     Elitni Kino Matica*
Stran 4.
•SLOVENSKI   NAROD* đne 10. marca 1928.
Stev. 5Q
BISERNOMU 20B1E DEHTEČA USTA
jfSARG-OV
wm
Dnevne vesti.
__ 5ov  slovenski  mecen. Rojak  Valen-
thia Vodnika imiusir., posestnik in podpred-iedntk Ljubljanske kreditne banke, gospod Atoizij Vodnik v Ljubljani, je posla! Uprav; fanda za Akademik) znanosti in umetnosti Iti za Narodno galerijo, to-le pismo: »Spo-ročam Va<m. da sem nakazal povodo.n moje fccstdesetletnice za Vaš »fond za Akademijo znanosti rn umetnosti in Narodno galerijo« iistano\Tiino po 100.000 Din po Ljubljanski kreditni banki. Prepričan sem da najboljše izpolnim svojo slovensko dolžnost. če na-meni-m del -uspeha svojega truda kn dela najvišjrma slovenskima kulturnima zavodo-cna »Slovenski znanstveni Akademiji in slovenski Narodni Galeriji«. Obe ustanovi bosta v čast narodu in v Ponos naše Ljubljane. Treba je, da Slovenci iz lastne moči in edino s svojimi sredstvi postavimo tuđi vrhova svoji kulturi, kakor so naši očetje ridali sami, brez tuie pomoći, temelje in stene kulturni stavhi. Nihče nam ne bo po-magal, in se ne bo za nas brigal. če si ne borno pomasrah sami in se s svoiih lastnih moči obranili in razviiali Usoda naših liu-<Ii je, da si morajo vse, kar si DTibnrijo. ustvariti z delom lastnih rok in lastno glavo iz skromnih razmer. Tuđi slovenski narod kot celota si bo moral z lastno podjetnostjo in žrtvami priboriti prostor pod solncem in lepše Čaše, da bo zopet zadnji človek združen v Sloveniji. Po moiem skromnem rrme-n?u je kulturno delo podlaga tudr za go-spodarski razmah Kulturna zavest je vz-podbuda tuđi za veliko gospodarsko podatnost. Prepričan sem, da še podpro vsi gospodarski kro^i, društva in posamezniki ustanovitev najvišjega slovenskega znan-stvenega zavoda in najvišie slovenske umetnostne ustanove, da bo s tem v posle-dlcah pridobilo tuđi naše gospodarstvo. Vredna pa je naša materinska beseda in naša, sedaj razkosana slovenska zemlja, žr-tcv vsakega iznied nas. Iskreno želim, da bi imelo Vaše prizadevanje za slovenski nrjvišji instituciji najvećji uspeh in da bi se zgiba! ves narod za svoji vrhovni pro-svetni ustanovi.« Za to odlično dejanie, ki ga je storil slovenski mecen \z lastnesa nagiba in prepričan o važnosti slovenske Akademije in Galerije, se mu Uprava Fonda iskreno zahvaljuje in upa, da bo ves slovenski narod sledil njegovim željam. Uprava je gospoda Alojzija Vodnika imenovala v svoji seji za ustanovnika in bo njegovo ime ime vklesano v vesribulu palače Akademije znanosti in Narodne galerije.
—    Pregan janje   dobrovollcev.    Mšnistr-stvo za agrarno reformo je odredilo, da ~.e oiora   veleposestnikom   vrniti   zakonito   pri-znani  maksimum  zemlje,  ki jjm  je  bil  svo-Ječasno   odvzet.   Na   ta   način   bi   v   okolici Topole,  kakor  poročajo   iz   Subotice,   izgubilo   svoja  domovja   900  družin   dobrovoij-cev-kolontstov.   Na   zahtevo,  da   bi   ditava zemljo   odkupila,   je   nv-rstrstvo   s cer   pristalo, toda v letošnji pro.uč.m ni postavio v t) svrho nobene vso*e ter :t sa:no sporo-cllo   veleposestnikom,   da   morejo  na   denar računati   sele   prhodnje   leto.     Ker   ve'epo-testniki na ponudbo nišo pristali se ie sevo-da  ta reSitev spornega  vprašania  ponesre-čila. Da bi  pa končno vprašan;»  veTidarle spravilo z dnevnega reda, je mntistrsrvo za agrarno  reformo    nato  određ-13    velikemu Županu    v Somboriu, nai kolon«ste  cclo    s s'Io odpravi  z zemlje, ki  naj  pripada  veleposestnikom    Kolonisti   izjavi ja 5o   sedaj,   da hočeio  s   svojim     Življenjem   branitf     svoj*
domove, in v ćeli okolici so pomnožili onrož-niške postale. Kakor trd;io kolonrstl. so nekateri veleposestniki dobili Že po đva-fcrat odVazan svoj maksimum zemlje, ki pa so ga vsakokrat prodali. Tako so posrali dobrovoljci žrtev advokatske pretkanostd in jih sedaj preganjanjo z zemlje, na katerl so se naselili z dovolieniem oblasti in ki so k> že več let obdelovall.
—   Slovenska  Matica obfavlfa:    Zaradi
ne-pTičakovnno netigodnesra usoeha pri na-biranhi novfh članov — v štfrfh mesecih je prislonilo 1465 članov. te odbor sklenil le-tošrnim trem edicnam (đr. Izidor Cankar: »Zjrodovina likovne umetnosti v Zahodni Kvrouic, dr. Mencitieer: »Moia hoja na Trfsrlav«. uredfl dr. Josfo TominSek; Bern-hard Shaw- Sveta Ivana, prevel Oton 2u-pančič). dodati Še četrto kniicro: dr. Tvan L?rt: »Češka Arrtoloeiin«. katero Izdalo !e omo2rr>čTa Čehnslov. vladn 7 fzdatno sub-v^nero S'Tov. Matici v letu 1922 — J*rez po-v?5Vj» članarine, tore! vse š'Irl kn'ige za Dffi SO, dIpČImvo tud' na obroke r>o doIoŽ-nfd. Kn'tee izidek) o Veliki noči. Tnteresen-te v kraiih. kieT se 5e nišo nsta-nnv'la po-verien'Stva. kar se bo na seveda še zeo-d"lo, opo7ar;atTK) na mož>iost ornave na druSfvo   no  d^TVST^c?    K^3   ?fi;o   pro«;nekt
—   Sramota.    Tz  n^itp'fslcib   kron-ov  nam pfSejo:   ?r?»mota  Jp.  da   Sp  spdaj  v  Hpf»etpm iehi  po  ujedinjenju  nimnmo  slovenskih  hitani? ta 8. razrM sredmih §ol, kar skrajno ovira pouk v materinščini v najvišjem raa-
redu, ker mladina nima denarja, da M kupovala vrsto knjig poedinih pesnikov in pi-gateljev. Krivda zadeoe klerikalce, ker je dobila Jugoalovanska knjigama monopol ta učne knjige naših srednjih Sol in ker ima jo klertkalci tuđi cenzurni odbor v svojih rokah, v katerem delajo sebi neljubim piscem  učaib  knjig velike težave.
—  Hisni poseafniki proti podaljšanj« tta-ooranjske  cašrite.  Ker -so se ▼ zadnjem času  širile vesti, da  namerava vlada  vendarle podaljsati stanovanjsko zaš£ito, je Zveza htS nih   lastnikov   pr«*d  dnevi  odposlala  t   Beograd posebno deputacijo, ki je  posetila  ministra  za  socijalno  politiko,   ki  je  obljubil da  bo  upofcteva!  njihovo stališče,  ko se  bo raspravljalo  o   podaljšanju  stanovanjske  «a-ščite    Izjavil  je.   da  j*  toiadevrio   ixdelal  ie dr.  Gosar obseien elaborat, ki    predvideva popolno   ukinitev   vseb   omejitev   hi&ne   po-Besti.
—      Ob   priliki   25letniee   ©bateja  Zreie obrtnih   lađrug   je   doSlo   doslej     prav   lepo šrevilo   prijav   delegatom   raznih   obrtničkih organizacij   Vse one zadruge, obrtna društva in   posameznike,   ki   še   nišo   poslali   svojih prij?y   nujno   prosimo,  da   to  nemudoma   n-vr5e, sadnji fes pa do 14. t. m   Osobito opo-zarjamo   na   prijave *a  skupno kosilo,    ker se bo na poznojSe prijave ie težko oiirati.
__ Demonstracije breiposelnih * Zagreb«.
Včernj je prišlo v Zagrebu do demonstracij brozposelnih, ki jib je pa policija razgnala. Brezposelni zahtevajo podporo od državne bene dela Zagrebška bonm je dobila zadnje 8ase 831.000 Din od države in s tem denarjem bi morala podpirati vse bretpo-9elne. Vsak meseo je imela na raipolago samo 92.000 Din. Cc pomislimo, da se raz-tpza kompetenca zagrebSke borze dela na v«o Hrvatsko in Slavonijo, je jasno, da brezposplnih ne more podpirati. Nezadovoljstvo brezposelnih je od dne do dne večje, ker je 7.nano. da razpolaga ministrstvo ta socijalno politiko z delavskim fondom v znesku 42 milijonov Din in sieer tako, da fond ne služi svojemu namena. Hrvatska in Slavonija sta dobili od tega fonda okrog 11 milijonov. Od tega je dobila laCTebška občina 5 milijonov za gradbo delavskih sta-novanj v Zagrebu Denar pa leži že več mesecev v Mestni hranilnici In feika, da izda ministrstvo pravilnik, ker brei njega baje  ni   mogo?p  graditi  stanovanj.
—   Od hod kiparja Me stro vica »  Ameriko. Danes odpotuje v Ameriko mani kipar Ivan MeStrovič,  ki   ie  izdelal  za   mesto  Chicago skupino yTn<1ijancic. To je velik kip, ki je bil  že   poslan   v   Cbirago.   M*»5trovifc  bo   sam nadzoroval   priprave za  postavitev  kipa.
__   Poskn^en   aamomor  admini?trativnegii
majori«.   V   sredo   zvežfer   je   hotel   izvrSiti administrativni major Mihajlo Ristič v divi zijskem   preiskovalnem   zaporu   v   Beogradu samomor   Ristič je bil blagajnik drinske di vizije in je obtožen, da je poneveril 160.000 državnega  denarja.   Samomor  se  mu   pa  ni posrečtt    Prepeljali  so ga  v bolnico.
—   Stiri   smrtne   obsodbe.     Bitoljsko   vrhovno  sodišče je obsodilo    v znani    sadevi umora  Spasije Hadži   Popovima na  smrt samo  Vasilija  Nikolova   Toda  apelacijsko §0-di^fe v Skoplju je obsodilo na smrt 8e Stiri tolovaje   in   sirer   Pavla   StojanoviJa,   Fidann MojsoviSa,   Dimitrija   Todorovi&i   in   Nikolo Nastasoviča.   Apelacijsko sorftSce je v*e druge obsodbe bitoljskega  sodiSfe  potrdilo.
—lj Otrori brei nad*orstva. Za otroke. ki so bre« nadzorstva. ker so njihovi §tar$i ves dan v »lužbi, imamo v Ljubljani Stiri mestna dnevna otroska zavetiSča in sicer pri sv Florjanu, na Prulah, v Sp fciški in na Taboru. Za vzhodni del mesta (ftentpe-tersko predmestje. Poljftfie, Vodmat) je otvorila mestna občina ljubljanska zavetiSCe na Taboru Sele začetkom tekocega Solske-ga leta, ker kljub vsemu prizadevanju ni bilo mogoče prej dobiti primernih prosto-rov za zavetisce. Vsa pojasnila glede spre-jema otrok v ta zavetišca dajejo voditeljice zavetiSC.
—    ŠaU   i«   analfabet«   v   Zagrebu.   Za-grebSka  mestna oblina namerava uvesti ve-Černe   te&ije   za   analfabete.   Sola   je   name-njena predvsem delavstvn, kl naj bi  na ta naffin   dobilo   priliko,     da   izpopolni   svoje znanje. Učila bo dala mestna občina na raz-polago brezplačno. poučevali pa bodo mest
ni učitelji.
__ ponesrefena komisija. V bliSni Za-vidoviSa se je pred dnevi na tamošnji ozko tirni Železnici pripetila ielezniSka nesreča, pri kateri je ubilo »avira&i ZilkiČa VČe-raj je bila odposlana komisija, ki naj bi opotovila vzrok nesreče. V blizini kraj« nesreČe pa se je avto. v katerem se je vozila komisija, zaletel v cestnf j«rek in prevrnil Sodni pisar Jovo JuriČ je pri tem padel tako nearečno, da je ostal na mestu mrtev Tuđi ostali elani komisije «0 bili več ali manj težko ranjeni. Seda] bo morala Se posebna
komisija ogotoviti vzroke nesreče prve komisije. In ker gr© v tretjič rado, ni isključeno, da bo morala od iti na kraj nesreće Se tretja komisija.
—   Padaaj«  Drmve. li Osijeka  poroiajo, da je začela  Drava v svojem a pod njem  toku   naglo   padati.   Včeraj   je   znaša   vodostaj 50  cm   pod   normalo  tako,     da  co   nekatera mesta  za plovbo skoraj  nerabna.
—   Smrt  starega   veterana.     V  Splitu je umri včeraj v  visoki starosti 96 let    Mato Roje, ki je aktivno sodplova) v znani bitki pri  Visu, kjer je  Tegetthoff uničil  italijan-sko mornarico   Pokojnik je vedno z velikim oavdušenjem   pri povede val   o   junaStvu   dalmatinskih   mornarjev.   ki   imajo   najveČ   za-slug,   da   Te$retthofova   flotilja   ni   podlegla mnogo  močnejšemu   nasprotniku
—   Taiba iđravnikov •siješke ebla<>ti.  Na eni zadnjih sej osiješke oblastne  ^kup^Čine je  posl.   Maštrovič  oštro  kritiziral  u radovanje zd ravni kov v osi ješki oblasti   Zdravniki se   čutijo   radi   tega   užaljene   in   so   sedaj potom zdravniSke zbornice v  Zagrebu  vloži li   tožbo  proti   poslancu.     Obenem   pa   so sklenili.  da   tako  dol^o  nobeo  zdravnik   ne ntopi   v   službo   osiješke   oblasti,   dokier   ne
dobe   užaljeni   zdravniki   popolnega   zado-ičenja.
—   Teika nesreea ▼ MevfSi. V&eraj smo kratko poročali 0 težki nesreči pri Mpngšu. Ponesrečeni hlapec se ne zove  Habjan.  pač pa Fran Burja. doma iz Nevelj pri Kamniku. Bil je zaposlen pri restavraterju Vinku Hab-janu  v   Domžalah    Dopotdne  je  odsel  s  parom konj ▼ VotavČev kamnolom  pri MengŠu po pesek   V kamnolomu se je odtrgala ćela plast kamenja, ki je podsula konje in hlapea Burjo. Težko ponesrečenega hlapea Burjo so z   ljubljanskim   rešilnim   avtom   prepeijali   v javno bolnico   Hlapec Burja je Se vedno ne-zavesten.
__    II.  zimska olimpijada  v skloptTčaih
slfkah. fugoslov zimskosportni savez priredi prihodnji teden zanimivo predavanje o drusi zimski olimpijadi, ki se ie vršila v febrtiar>u ob sodelovanm 24 držav vsega sveta Piedavanje bo spremliano z 80 ski-optičnimi slikami. delotna v barvah. ki bodo pokazale olimpijado samo ta pa prekrasne rimske terene naravnih krasot Sviće Predaval bo g. Onfdovec, ki je bi- sam kot tehnični referent našega saveza v St. Mo-ritzu in ie sam že tam zbral potrebni materijal Kraj m Čas predava-nia objavimo t>ravo5asno Predavanje se bo ponovik) v Mariboru. Celju in Zagrebu.
—  Družba sv. Chila In Metoda v L|nb-tjanl  ie  edino  obrambno   §olsko društvo v Jugoslaviji.  Družba  je  potrebna   rn  vredna, da jo vsakdo podpira po svojih močeh.
—     Telesno   /aprtje,   rarirve   dot>cl«ga irevesa,   slaba   iwebava,     razkraianje-     in fcrtftje v 5reve.su, pomnožena želodčna kis-lina, vnetle iezika, nečista koža lica m na hrbtu.  karfunkelini   preidek)  hitro  pt!   rabi prirodtie gTenč'ce »Franz - Josef«. Zdravniki in profeso-rii porabljaio vodo Frant-Joset že  več  desetletii   pti   odraslih   In   otroc^h obojega spola z ugodnim uspehom.         26T
PROSLAVA rofstnega dne prez. Masarvka
danes točno ob % 21. v veliki — — dvorani «Kazine».-------
Izročitev češkoslovaškega odlikovanja ge. Tavčarjevi. — Brez vstopnine. — -------Po proslavi prosta zabava.-------
Iz Ljubljane
—1J Gradnja  pa lafe Poštne fcranilniee ▼
Ljubljani. Pri grradbeni direkciji na Marxo-vem trgu se je včeraj dopoMne vršila javna licitacija glede oddaje gradbenih del za palačo podružnice Poštne hranilnioe v Ljubljani. Bilo je mnogo ponudb od strani gra<i-benih podjetij, ki hočejo prevzeti celokupna dela, kakor tuđi mnogo ponudb, ki se na-naSajo na posnmezna 4ela. KonJna odločitev včeraj ni padla. pa? pa bo jrradbena direkcije predložila ministrstvu «a javna dela nairnžio ponudbo neke ljubljanske stavbne družbe v odobrenje. Ministrstvo ima tuđi odlomiti, ali se »prejme ponudb«, ki se na-na5a   Ie  na  Specijalna  dela.
—lj 1r«e1jevaitf# v Kan*đ« Pricelfl se je sezona izseljevanja v Kanada Danes odpo-tuje v Kanado nad 40 krepkih moi. večino-ma kmetovalcev in gowiarjev. V Ljubljani se muđi poseben kanadsld kom i sa rf ki vrsi kontrolo nad izseljenci. Pritožaje se zlaati aad postopanjem Antwerpna kjer prav mnogo zdravih kanadskih izseljencev »avrnejo in trpe zato mno^i ogromno materijalno škodo. Kanadski komisar Thomson je velik tar-mar in je rodom Sumadinec, ki je sprejel v Kanadi novo ime VeCina kanadskih izseljen-rev je iz Notranjske in ko«evskega okraja Pribodnfi teden odpotuje v Kanado priblii-no 200 izseljencev.                                    S
—lj Vreme. Danes Je dan 40 mučenikom pravijo, da kakr$no vreme je na dan 40 mu ?mikov, tako ostane 40 dni. Ponoči je sne-žilo, danes zjutraj p« deŽevalo. Snoži ob 20. ie kazal barometer 758.9, termometer 4 st. C nad ničlo, danes zjutraj barometer 768, termometer 1 st. C nad ni?lo. ajvišja temperatura je bila voeraj 8.6 st C nad nielo, naj-niija pa 4 st. C nad niHo. Vreme je bilo v »idnjih 24 urah nestalno.
—li V društva »Soča« v UnUiul preda va danes v soboto 10. marca v Ljubijan-skem dvoru ga. prof. dr. Angela Pisker-n I k. Tema lepa In poučna ir prirodopisja se slasi: »Rastllnstvo v" vodi hi ob vođi«. Po predavati hi prosta zabava. Vablieni čla-nl rn prijatelji druStva. ZaČetek ob pol 21 uri zvečer. Vstop vsetn pTost                32n
—li Aero - klub »Naia Krila« v L}nbt|a. ni otvarja čitalnioo s strokovnhni tu- in ipozemskim revijami in to v sredo 14. t. m. ob 18. uri. Nadalje bo Catamfca v dru-f.abntm lokalu Udruženja inženiericv In arhitektov, sekcija Ljubljana, Kazina n.. Članom odpTta vsak ponedeliek in sredo od 18. do 20. ure popoldne. Vstop in uporaba revij Ie na podlagi članske legitimacije s potrdiiom 0 vplačanl članarini.
—1] Cetrta Mevillui kosMristlenc««« Hstm >Si«virfi< je izfiU danas z obilnim! ilustraci jami in prav dobro zabavno vsebino. S to Itevilko se je naretnina inatu« inii&Uu io sicer od 20 ni 15 Din četrtletno itd. Posa-mezna številka stane odslej v prosti prodaji namesto 4 Ie 3 Din. Naroda <te na naslov; Rožna Dolina ob Ljubljani, Cesta II. 18. Toplo  priporoČamo.
—lj Poškftdba tnje kstnine. V Dravljah bivajoŽi JoŽ«» Breeeljnik je kolovratil po Zgornji Siški ter je »aCel v pijanosti razbijati po oknu poStnega uslužbenca Ivana ^truklja. Razbil je 50 Din vredno Sipo. Pri-merno pla?ilo  prejme  pred  sodi5?era.
—lj Avanture kole-=ar«ke^a tatu. 2e včeraj smo poročali 0 avanturah kolesarske^n tatu Pavla Kogeja Sedaj je pol. nadzornik g Moćnik usrotovil lastnike nekntorih ukradenih koles. VČeraj je pol nadzornik od§?l v razne kraje na Gorenjsko, kjer je izgledil ukradena kolesa, ki jib je prodal Pavel Ko-
goj raznim poaestnikom.. Tako je nafrel eno kolo na Jeeenicah, drugo t dkofji loki, tret~ je v Predosljah pri Kranju in fte rlrugod. In-teresirani lastniki katerim so bila lansko leto ukradena kolesa. naj se javijo pri poL nadzorniku  g   Mofniku.
—lj Drohii policijske kronike. Policija Je Imela vferaj obilo posla Zaprla j# kar 12 oseb. med temi najveČ beraČev. dalje nekoga fttefana radi tatvine prstana na ftkodo Henrika Suttnerja. kakor tuđi 4 pijane rax-grajače fttirirvrp^na deteljica ki so jo tvorili Janez, Lipe, Jaka in Doraen, je trnoči tako rargrajala po ulicah, da j»* bil stražnik primoran jih vtakniti v policijski zapor Ta tovi radnje dni popolnoma mirujejo. Policiji so bili prijavljeni slučaj lahke telesne po5ko*Ibe, slučaj po5ko<ibe tuj^* lastnine. Deki J. radi nevame srožnje. 2 lastnika psov radi pasjega kontumara in 3 vozniki radi prestopkov   cestnopolicijskega   reda.
Več in cenefše luči v L ubijano!
Ljubljani je nujno potrebno več električne energije. — Mestna občina naj bi se zedinila z revško papirnico za skupen projekt.
fz gospodarskih kroeov se nam piSe: Elektrika je postala moderna kri vsakega Kospodarskega telesa. Ob slakakrv. nosi telo peia, ob pomanjkanju krvi pa ugasne Povojna doba ie pričela to zelo dobro umevati, m vse napre-dne države r vso vehemenco pcsT^Suieio elektrifikacijo svoiih dežel, izrabljajoč kar naji^datnej« vodne moči dotičnega kraja. Ljubljana v tem pogledu prečej zaostaja! Po bivšem gerentsk-em svetu izvršeno razSirjenje ka-sorične centrale ne zadas«tuje več! Ljub-ljana mora misliti, kako dobiti zados ti dektrike Pa ne samo to! Elektrika mora biti ttKH oenena, če hoćemo i?ovzch>miti industrijo Ce hoćemo pomagati trgovcu m obrtniku, j.ima moramo predvsem dati predpofcoj povrdige in pomoći, to je cenen ele^aričnj tok.
V   tem pogledu dela pr! nas precej  dobro mesto Kramj, ki precej skrbi za elektrifikacijo  mesta.     Pritegnilo  je   ra<ij   tega naše   tri   velike   tovarne.  katere  bi   si  bile poiskale   pri   tej   občinni   konkurenci   sicer najbrže  mesto kje  drugje.  Danes  mora  že ćelo gledati  industrijalce   kakor obrtnik,  da so  njegovi   režijski  in  produkcijski  stroški nizki.   Razsvetljava    trgovčevesa   podjetja mora biti cenena m lepa. Sveilobna rekla. ma mora postati njegova Ijubljenka. Pri tem Pa  mu  n«  srne   praznitj   preveč  moSnjićka, četudi jo oblači s franeosko gracijo in ob-da z orijenUlskim sijajem. Ceneno dektri. ko pa more dobiti Ie tam, kjer so minimalni produkcijski stroški.
Ljubljana s svojo kalorično centralo tega daii ne more. Razvoj industrije, trgovine in obrti je mogoč 'e tedaj, če je možno dobiti elckirfko ceneje, kakor jo danes producira mesto Ljubljana ki ne srne bitj draž-jet kakor 45 par z& kw uro.
Mestna občina ljubljanska je zato te 1. 1923 sjprožila misel velike hidroelektrične centrale v Med vodah oa Savi. Vložila je tuđi projekt in proSnJo za dovoljenje iz-rabe vodne s-ile. Ta projekt ie danes ni re-Šen. Mediem pa je izgubila Ljubljana v svojem območju monopol, katerega je bila do teda) obvladala. V njeno e'ektrično omrežie Je prodrla »Etektn* s svojo elek-trarno m e4ektrarna Cepenj io, Cacna pod Smarno goro. Ljubljana ^ga ni mogla pre. prečiti, posebno radi tega ne, ker ni imela zadostne električne energije na razpolago. To li je težko oprostiti!
V   zadnjem  času   obkrofajo  zopen  ljubljansko mejo drugi nevam<   konkurenti,  ta. ko n. pr.  Majdič iz  Kranja.  NajvažnejŠe  pa }e,   da   z   vso   vehemenco   forsira   vevika papirnlca  svoj  projekt,  katerega  je vložila 1. 1935 ifl katerega hoče z vso naglico realizirati. pTojekt je skoraj popoln-oma sli^en
onemu mesta Ljubljane ter ie potisni 1 ljubljansko mesto v dvoboj katerega bo morala izvojevati z vevško papirnico Naloga, ka?tero si )e postavila vevSka papirnica. Je ogromna in naj nam bo oproičeno, če dvo-miTno o njeni zmožnosti rea''z<rati >o. Po-leg tega smo tr-dnesa prepričanja, da t« vodne sile ne potrebuje niti za sedanje. niti za event bodočft obrate Pa če bi, recimo* prišlo do realizacije projekta, je gotovo !n tega papirnica tuđi ne prikriva, bi oddajala elektriko industriji v okolici in pa tuđi v namene razsvetljave, sicer tuc!i n< bi mogla amortizirati naprave, ki gotovo ne bo cenejša od 50 do 60 milijonov EHn. Kje rf bo poiskala konzumente? Zopet v Ljubljani!
V tem dvoboju Ima ttubJJansko me*to mi vsak način zase delstvo, da bo njena hi« droelektrična centrala služila Splošnl i« javni koristi. Zato bodo simpatije vse Jtv, nosti na strani l!ubl]anskega mesta. Sveiu-jemo tc<Iaj. da vev^ka papirnica opusti svoje separatno stališe m se mestni občl-ni prib'iža Mi imamo abpolumo veto y ta naš bogai! zavod, na katerega Je lahko ponosna Slovenija, dvomimo pa vendar, da bi vevška papirnica tuđi take velike investU čije lahko preboiela. Mnenja s-mo, da Pfl* dejo lahko tukaj pota mestne občinc in vev* ške pap>rnfce skupaj. Kaj, ko bi se mestn* občina in vev§ka papirnica zjcdinile za *ku-pen projekt po zgtedu Avstriie, ki Je z otv čudovanja vredmm smislom izvedla elek. tnfikaciio in i2rai>j vodnih ui. Kani dauies ve>lja bolj. kakor kdaj preie, da govorimo prosto po Prcšernu: »N-e ločitve, združenja sedaj so ^asi.« Tuđi pri oast če se hoćemo gopodarsko povzdi^nsti, bj bilo edino umestno, da se uvede sistem tako zvanega mešanega gos-podarstva, kj ga je tako U« borno izrabila Avstrija,
Steyrische VVdSerkrart- und Eclektrizi-tirs A. Q., Tiro-ler Wasserkraitwerke, Obej. asterreichische Wisserkraft u. Elektrizi. tat A. Q.. Karn-tner Wasserkraftwerke produciralo velike množine električne energije z malima produkcijskimi stroški ta so povrdigauie gospodarstvo dežel na naj-ugodnejšo stopnjo.
Čujemo, da se za projekt ob Savi ie vedno zanima oblastni odbor kot naslednik bivše dežele kranjske, katera Je vložila 17. februarja 1912 sličen projekt Kako simpatična poteza bi bila našega d^žeinega zakopa, ako bi se tuđi ta priključi] akciji ijubljanskega mesta in vevške papimice in bi vsi trije zasnovali podietje, ki bi dvi«-nik) blagostanje ne samo ljubljanske^a mesta, marveč tudj dežele in bi izvedbi to skupno, kar bodo posamezni Ie težko!
Sokol
Glavna skupščina JSS v Kragujevcu
Glavne skupSčine vseh  22 v JSS včla-
njenih &W »o končane ki zdaj priđe na vrsto glavna skifpŠčLna Jugoslov. Sok. Saveza, ki se bo vrsMIa letos v nedelio 18. t. m. v Kragujevcu. Zbrali se bodo ta dan člani starešinstva JSS in delegati poedinih žirp. da čujejo poročila 0 delu Saveza v prHek-Ie«n poslovnem letu ter da utrdijo program dela za bodoče leto. Ob glavni skupščirrl Pa bodo zborovali tu<K savezni odseki Ln sicer se vrši v soboto 17. marca važna seja zbora župnih načelntkov, ki io vodi savezni načenik br. dr. V M u r n i k, rvečer istega dne bo zaupni sestanek vseh dele-gatov; naslednji dan pred starpščino ob 7. zjtrtraj pa skupna seja zbora žup-nih pro-svetarjev, novinarskega ifi sociialnejra od-seka pod vodstvom sav«ntga prosve-tarja br. J. Jerasa. Ob 10. tega dne bo svečana otvodtev sku-pščine v Sokolskem domu po saveznem starosti bratu C. G a n g 1 u. Ob 20 zvečer priredi Sokolsko društvo Kragu-Jevac svečarK* akademijo. \9. marca odpo-tujejo odeležertci sktrpSčkie fz Kragujevca. Vsaka župa posije na skupSČmo za vsakih 500 članov in članic po enega delegata.
Na letoinji glavni sku-pSčini so na dnev-nem rexhi Jako važna vpTaSanJa. med temi pomemben in velik pokrajinski zlet JSS v Skoplhi na Vidov dan. ki nai združi na Se naJhi*neJ5e brate In sestre v bratsko lhi-bav, fih sprejme v sokolski zagrltaj fn !!h navđnSi za Idealno in večno lepo sokolsko življenje. Sokolski zlet v Skoplm bo obenem veličastna proslava tugoslovenskega So-kostva lO^etnice obstoja na^e države. Ob-ravnavalo se bo vpraSanje glede prenosa sedeža staTeSiflstva JSS Iz Ljtrbliane v Beo-grad In na razgovor priđe najbrž tuđi vpra-
Sajije spojitve hrvaSkih Sokolov z Jugoslo-venskim Sokolstvom. Ražen teh so $e Ste-vilna druga vprašanja, ki jih ima resiti skupščina; vse delo pa bo tuđi v bodočo stremilo za tem, da utrd: med članstvom sokolsko zavest i-n da se dviene Sokolstvo v državi. Kot do zdaj vsaka skunSčina, bo gotovo tuda letošnja slala na višku svojega sokolskega  dostojanstva.
—  PoroĆUa za glavno skuoščhio ▼ Kra-gujevcu,  sestavljena   oči   poedinih   funkcijo-narjev starešinstva JSS. so izšla v posebni brošurici    in     se     razpošljeio      poedinim društvom.
—   Rajprmra •  manj$in«kem    rprtfenja kl  jo je  začel   ▼   >Soko1skem   Glasniku<   br. Jož>  Smertnik.  se   v  tem  listu nadaljuj«.  V 5. številki je napiaal br  dr. Jurij Stempihai Članek   >Pitanje   manj§iDec.
Iz Celja   •
—c Pevskl zbor učltelj&tva UJU priredi v nedelio, dne 18. marca. koncert v velUd dvorani  CeljskeRa  doma  ob  4.  popoMnc.
—c Uzmovlčl so obiskali na Jožefovem hrfl>u v nocJ od četrtka na petek eno novih vil Bili pa so gotovo prepodeni. ker so v naglici odnesli Ie perilo, v vrednostl kakih 600 Di-n. Zadnje dni se po Jožefovern hribu potepa toliko potepuhov. kakor že dolgo . ne. Stanovalcl prosilo policijo, pod katert rajon spada tuđi Jožefov hrib. da bi te po-stopače polovila In ugotovila, ka] so In o<l česa živiio. PriporoČaH bi pa tudl, da po- . HcHa večkrat v nočl otoi&če ta kraj.
—c Nociio lekarnlSko službo opravlja ta  , teden  lekarna   »Pri  Križu«   na  Caiikar)evf cestt
kovrstne tiskovine za društva,
posetnice, osmrtnice itd. izde-
lujc lično tn ceno
Narodna tiskarna v Ljubljani
Stev *Q
•StOV/.NSKT   NAROD« 3ne 10. mmrc* 1928.
Stran 5
- - - Moda----
Dva Tzorca elegantnih plesnih toalet
s^---------
Za dom
Elegantna dam se ne oblači samo £a družbo, ne pazi samo, da je vedno brezhibno oblečena na koncertih. na plesu, v gledališču in na družabnih pri-reditvah, marveč skrbi tuđi za domaČe obleke. Pri tem frmajo ženske veliko prednost, da si lahko narede domače obleke iz starih krepdesinastih. žarne-taštih, svilenih in drugih obiek. Za dom priporoča moda v prvi vrsti pižamo. ki pa mora biti zelo razkosna. Zelo lepa ie crna satenasta pižama, obrobliena zlato aH rdeče. ali pa pižama iz temnomodre svile, obrobliena s pestrimi trakovi. Bogate dame dajejo zdaj prednost pižami iz fcelega sntcna aii trfta, obrohljeni široko s kožuhovino. Toda pižama je samo večerna in jutranja domaća obleka Cez dan nosijo elejrantne dame doma piašče, ki so udobn-ejši. Tuđi te vrste dornače obleke lahko naredimo sami ali pa prešijerno iz ostankov oblek, tem bolj, ker se lahko kombiniralo iz dveh vrst blaga.
Gaspodinje. ki doma mnogo delajo. moralo imeti poleg tega še preprosto dekrvno obleko, ki je do vol j trpežna in se da oprati. Dama, ki ima stare plesne obleke iz zameta, velur-šifona. lasme ali kakega drugega težjega blaga, si lahko napravi za dom jopič z rokavi ali pa plaše, ki se lahko nosi čez domačo oble-ko ali pa k temnemu svilenemu krilu, če je prekratek. Dame iz boljših krogov so se zadnje čaše zaljubile v razkošne »kiia>ke p'.ašj^. ki so zelo lep: in originalni, pa tuđi zelo neudobni. Ponošeno svileno večerno, poletno ali popoldan-sko obleko lahko damo temno pobar-vati, odstranimo vse kričeče okratke in jih nado-mestimo z belim svilenim ovratnikom ali pašom, pa imamo prav čedno domačo obleko. v kateri lahko pišemo, šivamo in s predpasnjkom tuđi kuhamo ni pospravljamo. Pižamo lahko nosi dama samo, če je sama in če se ni bati, da bi jo kdo presenetil, torej zgodaj zjutraj in zvečer, preden gre spat.
Moški, ki mu je prava obleka za dom predraga, bi si moral omisliti vsaj pižamo. Pižama že davno ni luksuzni predmet. V ceni se ne razlikuje mnogo od noen-e srajce, ki je elegantni do-spodje že davno ne nosijo, ker spominja preveč na otroška leta, ko hodijo dečki
v dolgih srajcah. Kdor ne verjame, da nočrta srajca mošk*emu ne pristoja, naj stopi v nji pred zrcalo. Pižama mora biti narejena tako, da je udobna in da sploh ne čutim,o da jo nosimo. SuknjiČ se zapenja visoko in ima zavihan ovratnik, ki se nosi brez kravate. Za-pe-nja se v eni vrsti na tri gumbe in ima pas iz istega blaga. Udobnost pižame je tem večja, ker ima široke našite že-pe. Hlače so preče] široke, spodaj zavi-hane. Posebno priljubljena je pižama iz platna ali trikotina v dveh harmonično kombiniranih barvah. P žarna je pretežno noćna obleka in mošk»i, ki se-de zvečer radi doma, ne morejo biti brez nje.
Moška obleka za dom je tuđi delov-ni suknjič v obiiki šaka odnosno smokinga z globoko izrezanim ovratnikom. Zapenja se na en gumb, hlače so široke. K taki domači obleki spadata seve-da ovratnik in kravata. Elegantni moški nosi doma ćevlje iz mehkega usnja ali laka.
Skrb za obleko   -
Ze zadnjič smo menili. kako je treba skrbeti za obleko, da ostane dolgo lepa. Dancs hoćemo to poglavje nekoliko iz-popolniti.
Mnogi si kupijo često nove obleke, pa bi človek misill, da nosijo vedno stare in ponošene. Drugi si pa omislik) nove obleke komaj enkrat v letu, pa so ven-dar vedno elegantni in nihče bi ne ver-iel. da obleka ni nova. Vzrok je ta, da eni znajo ravnati z obleko. drugi pa ne. Glavno je paziti na obleko, kadar jo nosimo. To je prava »metnost. kaiti pretežna večina ljudi na obleko ne zna paziti. Kdor neprevkino sedi ali je, kdor v promenadni obleki doma dela ali se pa valja v nji po divanu, ima obleko vedno pomečkano, zaprašeno in umazano. Kdor pa zna previdno jesti In se-deti, kdor se doma vedno preobleče, lahko dolgo nosi eno obleko, ne da bi se ii poznalo, da je stara. To velja za moške in ženske. Nekatere ženske so v kuhinji bolj snažne in prikupljive nego druge, ko se komaj oblečejo za promenado.
Ne zadostuje pa, da skrbimo za obleko samo takrat, kadar io nosimo.
Na obleka j* treba paziti tud! doma, ko jo odložimo. Moški imajo večinoma grdo navado, da se doma slečejo in vr-žejo obleko na posteljo ali pa kar v kot Taka obleka ne more ostati dolgo lepa. Moške obleke in suknje je treba često iztepati in osnažiti. Cim se pojavi na obleki kak mađež, ga je treba takoj odstraniti. V omari mora viseti obleka tako, da se ne pomecka. Naiveč trpe obleke, ki jih nosijo moški pri delu. Mož se vrne iz pisarne in vrže delovno obleko kamor pač nanese. S tem se obleka kvari in postane kmalu tako zanemarena, da k> je treba vreći med staro šaro. Kdor hoče dolgo nositi obleko, naj si om'sli ohešalnik. ki mora biti vedno pripravljen pri postelji. Obleka se zjutraj dobro osnaži, čez noč se pa na obeša'n'ku sama poravna tako, ka-kor bi bila na novo zlikana.
Za gospode
izdeluje
elegantne  in   moderne   obleke spurtne   obleke   in   piašče
modni atelje
Josip Ježek
lJUBLJAnA,   Selenburgova 6-1
Dežniplašči
Ne sije vsak dan solnee In bal zad-ne dni se je vreme pošteno skisalo. Na-stopilo je deževno vreme in vse kaže, da lepih, solnčnih dni še ne bo tako kmaliL Nebo se ne zjasni niti za hip, pa naj še tako gledamo skozi okno in hodimo gledat na barometer. In mošk*, ki uvidi, da dež ne preneha, resignira na lepo vreme ter obleče dežni plašč. Seveda, če ga ima. Potem pa naj lije, kolikor hoče. Kdor pa nima dežnega plašča, si ga mora čim prej omisliti, kajti brez njega si elegantnega gospoda ne moremo misliti. Dežni plašč je potreben za vsalc letni čas, za vsako sezono, neglede na to, da se zdaj vsak človek mnogo več giblje na prostem in da jo često mahne na daljše izlete in ture. Zato je deviza za gospoda, ki stremi, da kolikor toliko odgovarja za-htevam moderno, a kljub temu priprosto oblečenega gospoda: Nikoli brez dežnega piašća! Dežm plašć je lahko dekorativen, biti pa mora praktičeiu Kaj pomaga lep piašč, če je pa človek kljub temu premočen do kože. Torej pojdite k svojemu krojaču, ki naj vam ureze moderan dežni plašč-
liudomušnež o damski modi
Damska krrila postane jo daljša, zato pa bo blago, ki bo zakrivalo nožice nad kolenom, prozornejše. Resnica se skriva tako spretno, da jo mora moški ne-hote videti. Morala se ženira, skriva se za tančico.
Kratka krila so se pojavila, ko so si moški dali oštrici bratio. Mož ie resi-gniral na svoj simbol, ki je predstav-ljal junaštvo in Čim se je to zgodilo, je žena sklenila postati podobna možu. Samson je šel prostovoljno k brivcu in Dalila je porabila škarje ,da si skraj-ša krilo.
Pametne in dovzetne modne poro-čevalke porocajo, da postaneo obleke samo v tem primeru daljše, če so zgo-raj še bolj izrezane. Noge se torej za-knjejo, da pridejo grudi do veljave. To je borba z zakoni mode. Oko ne srne vedno počivati na enem in istem kraju, erotične pokrajine se morajo menjati.
Sploh je bil dekolte samo osveta debeluhastih nad vitkim! Debeluhaste so imele predebele noge, vitke pa suha ramena in roke in zato so bile od vratu do grudi zelo dostojne. Morale so pač zakriti svoj deficit kakor to stori vsa-ka država, ki hoče biti aktivna. Debeluhaste so hotele pokazati svoje Care od glave nizdol, vitk«e pa od stopala navzgor in obem se je zdela nagota druge  nedostojna.
Kratko krilo dH žensko k vitkosti. Evropcu skušajo dopovedati, da Je to zdaj ideal ženske lepote. Rubensa je vrgel s prestola Botticelli. Mesno pože-Ijenje, o katerem vera toliko govori, je bilo odpravljeno. Namesto tega  je
prišla želja po odpravl mesa, ki je od-več. Da pa človeštvo ne izumre, zbude nekateri versk* fanatiki in moralisti tu-Datam njegovo spečo strast. Nad pre-greho se pa smeje samo dni prijatelj mesa, ki je sam presuh
Ameriške zanimivosti
Zbirka poljubor. — Crna statistika   Chicaga,   —   Justifikacija ženske« — Lindbergh se ne boji smrti v zraku.
ZMrinje rntmJc, novdčev. ivtofrtfTJov in slfćne robe ie že davno v modi. Zato si je izmisHl neki American nov, povsem ori-gnalen sport V Los Angelesu živi namreć moi, ki se je lotil zbifanja poljubov. Po-Ijubov? Da. wav zares! Mož zbira poliube tn to na prav poseben način. Polrube zbira v poseben album tako, kakor se pač tuđi zbirajo znamke. Njegova ko!ekcita Je ie prav lepa, irpoStevati pa je deistvo, da so poihitt, kf so zbrairt v neKOvcm tlbirmu, posebni eksemplari, tako rekoć raHtcte. Notrl se nahaiajo večinona polfuN slavfiHi filmsk* Igralk hi pa slavnih mo* KakSnl so tore! rl polhibi?
Mož hna, "kot rečeno, 1epi, v nunje vezafl album, M ga vedno vlačl s seboj. In Cim se sez-nan! s kako slavno divo, kar !e ml-mofrede povedatK) zelo težavtia stvar. Ja poprosi, da bi /nn pritfsfii!a v album po^ub.
Orfema!ni zbfralec položi pred damo svoj album, odpre no\*o stran, vzame ko-JCek vate, ki io na-naže z rdečilom In prosi divo, da pritisne svoie ustnice na vato. Nato mora diva dati na papir ČvTst poljub in se podpisatl. Origmalni zbiralec se nato lepo pokloni In izgine. Njegova rblrka Je baje zelo velika !n so mu za nU> ponti'ali 2e lepe denarce. toda mož je vse zapeljive pomidbe odklonil.
•
Chicaro slovf Vot najnevamelie In naj-bolj ra;zkriCano mesto v Ameriki In sploh na svetu. Atomobtli. alkohol m zločinci v naravnost strahotni meri reduciralo StevUo prebivalstva Ce pogledamo statistiko, vidimo, da se Cikažani opijek> tako rekoč do smrti Kljrb temu. da traia prohibicija že skoraj osem let, je porast Stevila po a'kobolu zastrupljenih oseb oero.neti. Od leta 1920., to je od uvedbe prohibicije, je število žrtev alkohola naraslo za 16O0?S. Oočim je pr\o leto na posledicah zastrup-i jenja umrlo 20 oseb, je zna Salo Stevtlo žrtev v preteklem letu 340. Tu še ni vštetih
60 žrtev,  ki   fin   fe  zahteval  december. §e
strahotnejSo sliko nudi v tem pogledu stati-
. stika  žrtev, ki so tih zahtevali avtomobili.
V   Chicagu  po\*ozijo  avtomobJfi   povprečno 90 oseb na mesec d<i smrti. V Chicagu tuđi ne mine dan da ne bi bil izvrSen kak umor.
V   enaistih  mesecih preteklejja  leta  je  bilo v Chicajm izvrSenih 371  u.norov. dočim  ie znaSalo  število  takih  žrttrv  leta   1920.   okoH petdeset VSteti pa se ni vsi irbo*. ki J!h ie bilo   tuđi   okoli   150,   a   samomo-rov   ;e   b\*n 595,  kar  v  primeri   z  drusrimi  milijo-nskimJ mesti še ni mnogo.
*
V Montrealu v Kanadi bo dne 23. mare* T<rpet histificirana neka ženska. Zanlmfvo je. da se pi$e tuđi ta S-nyder. dasi ni s Snvderjevo, kl je bia nedavno jusnfic;rana na elektriCJiem stolu, v nobenem sorodsrvti, še .tianj pa ie bila udelelefia pri umoru urednika S>nyderja. Pač pa ima Doris Sny-derjeva drug zločin na vesti. Ore tuđi za umor in sicer je bila sku-pno t svojim mo-žem obsojena smrt, ker je umorila nekeea šoferja. Snyderjeva zanika svoki krivdo in zatrjuje, da je nedolžna. Nieni sorodniki so napeli vse sile. da K> reSijo, zdi se pa, da bo<k) ostali njihovi napori brezuspefcn!, kajti amer:5ka sodišča v tem pogledu n% poznaio šalt.
*
Amerliid Hsfl prinašato zatilmfvo Izjavi slavnega Ie<alca Lindber^ha. Tamik vol-ntga ministrstva Daviš ie na.rreč prosil le-talca, naj opusti vse letalske ekstravagan-ce, polete nad morjem in nevarnim! kraji, skratka- nai ne leta dalie. Lindbereh ie nato odgovori!, da se ne boji smrti v zraku in mu je ljubse umreti kot tuna^ki letalec, nego oboževani ićcA na zemlji Piionitji le-talstva morajo biti, je rekel Lindy. Pijo-nirji so pa vedno za<Jn}l. ki misliio na ne-varnost Nikakor nočem opustiti ekspeii-mentalnega letalstva. Pač pa je izjavil, da raenkrat ni-.na v na-črtu daljših poletov, ker mu slava že preseda.
Humoristični kotiček
Dobro se je odrezala.
Ona: AH sem res prva, kl io po-Ijubljate?
On: Seveda.
Ona: Misikn, da one dni£e nišo mnogo izgubile.
V Solo ne more.
Deklica je vsa nesretna, ko JJ mati pove, da bo hodila v Solo. — Draga mamica, — tarna solznih oči, — saj vendar ne morem hodSti v solo, ko pa ne znam ne čitati ne pisati.
VioIL
Učftell v nedeljski nadaljevalnl So. H: AH mi lahko kdo pove, česa so iskali Izraelci najprej, ko so prišli v pustinjo?
Janez: Hotel.
Vzrok za ločlter.
Odvetnik«: Sele šest tednov ste po-ročeni. pa se že hoćete loČiti? Kaj vas sili, da hočete zapustiti moža?
Klientka: Moj mož ravna z menoj nečloveško. Bila sva tajsno poročema, zdaj pa ho^e, naj to tajno ohraniva.
Vsl srao MH otrocl.
Ma«: Da ne boš več erešila, ostaneš za kazen vse dopoldne zapita v sobi.
TOerka vsa objokana: Ne razumetn, kako me moreš tako strogo kaznovati. Saj smo bili vsi nekoč otroct Posledice kratkovidnosti.
Igraltoa X. ie spoznala, da Postane mati. Bila je zelo nesrečna. Prijateljica, kateri je potožila svoje gorje, jo Je vprašala, kdo je oče.
— Ne vem, ker sem tek) kratkovidna.
Samo matematika drži.
Ko je Maurice d* Orange umiral, ) poklical k sebi ministra in duhovnika ter ju pustil debatirati o verskih vpra-šanjih. Poslušal je dolgo, naposled je pa izjavil: Vidim, da je popolnoma za-nesljiva samo matematika. Nato se je obrnil na drugo stran in umri.
Obraz na hrbtu.
Madame de Stael, ki ni bila lepa, pač pa je Ime!a krasen hrbet in roke, je kazala svoje care, kjer je Ie mogla. V krogu svojih znancev je opetovano izjavila: Kaj hočemo, me ženske moramo pač kazati obraz povsod, kjer ga imamo.
Dober odgovor.
Ko Je klesal Antonio Canova Wp Pautine Borghese, ki je bila takrat naj-iepša žena Evrope, ji je dal podobo Venere. Glava Je bila do pičic podobna Venerini, telo je pa bilo Paulinino. Pri-povedujejo. da je neka dama dejala princezi, ko ie zagledala kip: Kaj? VI ste stali pred Canovo nagi?
Paulina ji je odgovorila flegmatično: Saj je bila soba zakurjena.
Ustvarjenje sveta.
Jellca se je v soli učila, kako je bog ustvaril svet. Mamica se je hotela prepričati, kako je hčerka podkovana v krščanskem nauku.
—   Kaj  je ustvaril bog najprej? jo je vprašala.
—  Prvi dan je ustvaril bog nebo in zemljo.
—  A drugi dan?
—  Drugi dan je ustvaril sveflobo.
—  A tretji dan?
—  Tretji dan smo šli domov, — je odgovorila Jelica in svet je bil ustvar-jen.
Etien Leroux:
Gospa Lavrier
Marcel Lavrier, znan po svoji lepoti In eleganci, rafiniran osvajalec src lepih zakonskih žen, priljubljen družab-nik in kavalir od pete do glave se je oženil. Toda kako se je oženil! Vest o njegovi nenadni ženitvi je ipadla v klub nalik bombi in presenetila je njegove prijatelje. Lahkoživec, nedosegljiv prijatelj nežnega spola, pravi gurman v Ijubezni, ki je postavil že neštetim zakonskim možem z gentlemensko no-bleso rožičke, je za vedno otresel pa-rišiki prah s svojih lakastih čevltjev in jih zamenjal za opanke, razkošne Parižanke pa za glu-po krnetsko gos. Ne-zaslišano!
Štirinajst dni se v klubu o drugem sploh ni govorilo in ubogi gospe Lav» ricr je gotovo zvenelo po ušesih pri kombinacijah in ugibanjih enajstorice presenećenih   moževih  prijateljev:
— Gotovo je majhna in debeluha* sta. Pri hoji se maje in pregiblje v bo» kih. Svetle lasc ima glako počesane in /avite   v  kupček   na   tilniku.  Vodeno modre oči zro zjutraj, opoldne in zver cer enako bedasto na moža. Nosi plat: neno perilo zastarelega kroja s klekla*  : nimi  čipkami  in  zvečer hodi nedvom    | no v copatah.  Fi done!  Kako neki  je   j mogel ta izkušeni in razvajeni dečko
tako glupo nasesti in prodati svojo bohemsko svobodo za posestvo in 600 hektarjev  polja?
Čakali so mesec, čakali so dva. da privede Marcel svojo vaško gosko ▼ Pariz ali pa da vsaj povabi svoje naj* boljše prijatelje v svoj novi Eldorado. Toda zgodilo se ni ne eno, ne drugo. Lavrier je izginil. kakor da se je udri v zemljo.
Neke ga dne je najpodjetnejši Član kluba, Paul Re9u, sklenil posetiti pod kako pretvezo novoporočenca, da bi vsaj približno zvedel, kako živita in kasna je Marcelova boljša polovica. Pomladno solnee je sijalo v kupe I. ra»» reda in se poigravalo na bujnih grud ih mlade dame, sedeče pri oknu. Tik pred odhodom vlaka je planil v kupe Paul Re<ju in njegove izkuscne oči so v htpu pregledale vse care črnolase dame. Po» klonil se je in sedel na nasprotno stran. Kot strokovnjak je takoj ocenil vse dele njene brezhibne toalete. Zadovi»» ljen je bil z ogledom od sivega šala do zaponk na elegantnih čevljih. ZU vahne, temne oči so kar same koketi« "ale z njim in to ga ie navdalo s pu»
umom, da je na g&lanten način spru*
';! pogovor.
Recu je bil že po naravi prava kle» petulja.  Zato ni  čuda, da  je neznan«
lama že čez pol ure vedela vse pikam*
ie storije Pariza, seznanila se je pa m» di s Paulovim rodovnikom, od praba«
biće do rodbinskega sluge, s cehm ru* dovnikom njegovih lovskih psOV tn konj, naposled pa tuđi s ciljem nje* govega potovanja. Paulu se je zdeto, da je zdramil s svojo zgovornostjo nm» znano lepotico iz plobokc zamišljeno* sti. Navdušeno ji je opisoval tragiko Marcelovega zakona, napel je vso svu» jo duhovitost in zgovornost, da ji Je do najmanjših podrobnosti po vedar, kaj vse se govori o tem zakonu v klubu. Privoščil si je ziasti Marcelovo ženo in jo naslika! kot pravo kmetsko butaro, kot naivno, omejeno in staro« kopitno gosko, ki pozna samo otroke, kuhinjo in cerkev. In ko je naposled naslikal gospo Lavrier kot pravo stra« šilo, je njegova sopotnica izjavila, da je Marcelova žena v resnici še veČJe strašilo, nego jo je opisal on.
Lepa neznanka je pripovedovala Paulu, da se je seznanila pred dobrim letom na neki kmetski veselici z go« spodično T..., posestnikovo hčerko, ki je zdai Marcelova žena. Ze takrat se je odlikovala po svoji narodnosti, naivnosti in omejenosti. Grda sicer da ni, toda na kmetih je takih lepotic vse polno. Vaš prijatelj je vsega obžalova* nja vreden, — je zaključila svoje pn« novedovanje, — zfasti če je res tako V-p in olikan, kakor pravite.
Potem sta začela kramljati o dru« gih rečeh in Čez dobro uro je bil Paul očaran, da ne rečemo zaljubljen v ne«
znano lepptico. Skušal je na vse ntCk ne rvedeti njeno ime, toda dama se je znala vedno spretno izogniti njegovomu vprašanju. Ko je zagledal v dal ja vi poslopja provincijalnega mesta K„ Je v duhu proklel Marcela, zakaj se ni naselil vsaj Še dve uri dalje od Partza. Slovo od lepc neznanke je bilo tcžko. Tolažil se je s mislijo, da se morda kmalu zjiova srečata in da bo mogel preživeti nekaj nepozabnih trenutkov v njeni družbi.
Paul je izstopil in hitel na peron, kjer se je začuđeno oziral po stolpf« čih gradu, ki so mu ga označili kot Marcelov dom. Njegovo presenečenje se je podvojilo, ko je zagledal na graj« skem dvorišču samega Marcela, stoje« čega v elegantnih jahaških hlačah kraj iskrega vranca. Paulu se je zdel prV jatelj tako zadovoljen in vcsel, da ni hotel verjeti svojim ocem. Marcel m« je prihitel naproti in ga objel.
— Paul, dragi, dobri moj dečko, ka« ko sem vesel, da te vidim! Baš sem se pripravi jal povabi ti vas na skromno domačo svečanost, ki jo hočem prlre* diti v proslavo ženinega rojstnega dne. Obenem bi rad porabil to priliko, da vam oficijelno pokažem svoje domoce ognjišče. Dobro, da si prišel! Mi vsaj ne bo treba hoditi v Pariz. Upamf da opraviš v mojem imenu ti in da pova* biš vse člane našega kluba k nam.
Paul je občudoval umetniški milje, iz katereg« je napravil «obžalovanja vredni» prijatelj  svoj  novi  dom.
Vsaka malenkost je pričala o ne* običajnem okusu. Višek vsega je bil pa salon iz dobe Ludovika XIV., v katerem je hotel Marcel predstaviti Paulu svojo mlado ženo. Sredi te lepo-te »e Paul ni mogel otresti misli, kako neestetično mora biti če štorklja Mar* celova žena po dragocenih preprogah in prijemlje s svojimi okornimi rokami filigranske drobnarije.
V tem so se začuli za zaveso lahni koraki in nalik žarku pomladnega soln« ca je prihitela v salon gospa Lavrier. Svilena obleka, ki je bila najnovejši umotvor najboljšega pariškega krojača, je še povećala mikavnost njene krasne, vitke postave.
Paul je zagledal lokave, temne oči, ki jih je tako navdušeno občudoval med vožnjo iz Pariza. Po salonu se je razlegal radosten smeh in lepa neznanka iz kupeja I. razreda, v kateri ie prc« senečent Paul spoznat Marcelovo ženo, je segla gostu neprisiljeno v roko.
Nič hudega sluteći Marcel je ves večer zaman razmišlja!, zakaj se nje« gova žena, drugače napram gostom vedno korektna in Ijubeznjiva, Pau!u tako Škodoželjno smeje in zakaj se Je njegov zgovorni, duhoviti prijatelj Iz« premenil v solni steber v hipu, ko ga je predstavil svoji ženi.
Stran CL
•SLOVENSKI  NAROD, dne 10. m»rc* 1928.
Stev. 50
Med Ostjaki na Jeniseju
Daleč na serem Sibirije živi gosloljubno pleme Ostjakov, ki pa pod težo civilizacije polagoma izumira. — Težka borba za •      ■       obstanek in izkoriščanje Ostjakov z vodko.
Med refcama Ob in Jenisej v Šibi-riji žive zadnji ostanki nekdaj dokaj Etevilnega plemena Ostjakov, čijih za-Časno bivališče je v pragozđovih in tundrah, ki segajo na Qbeh straneh omenjenih rek na jugu do Jenisejska in Narima, na severu pa do Turuhan-stoa. Še pred 20 leti je bilo teh noma-dov okrog 20.000, zdaj se je pa njih število zelo skrčilo. Tako zvana civilizacija je posegla z vsemi težkimi po-sledicami v življenje tega miroljubne-ga plemena, ki je žal obsojeno na smrt Vsi ruski pustolovci, tolovaji, tatovi, vlamilci, skratka vsa sodrga se zateka med Ostjake, kjer na njihov račun obogati. Rusi si poni a ga jo med Ostjaki večmoma z vodico. Za nekaj požirkov vodke da dobrodušni Ostiak nele vse sadove svojega dela, marveč tuđi zdrav je in življenje.
Ostjaki so zelo dobrodušni pošteni in gostoljubni. Vsi so nizke postave, kratkih rok in nog, sveti orjave pol ti, ploscatega obraza, majhnega stlačene-ga nosu, velikih ust in debelih spod-njih ustrsic. O življenju in izumiranju tega sibirskega plemena govori ruskti pisatelj V. Peredolski v svoji k»njigi »Po Jeniseju«, ki je bila prevedena že v mnoge evropske jezike. Peredolski se je mudil pred vojno trikrat v kra-jih. kjer bivajo jenisejski Ostjaki. Ubogo pleme je našlo v njem dobrega prijatelja in potožilo mu je vse svoje gorje. Pisatelj je potoval med Ostjake vedno sam in sicer v čolnu po reki Je-nisej. S trgovino se ni pečal in tuđi vodkfe ni vozil s seboj. Ostjakom torej ni mogel biti nevaren, marveč je še sam potreboval njihove pomoći, kajti nekoč so ga vrgli valovi s čolnom in psi ob skalnato obrežie tako močno, da je zadobil težke telesne poškodfoe. Čoln se je razbil in tako se je moral pisatelj zateci h gostoljubnim Ostjakom, ki so mu zelo požrtvovalno stregrli.
Življenje  Ostjakov    je  zelo  težko.
Vodka jih je spravila na rob propada, kajti Rusi so si znali ž njo ugladiti pot in pokupiti od Ostjakov za žganje vse, kar so si ti sirotnaki s težkim trudom pridobili. Opojne pijace so sicer tuđi v Sibiriji strogo prepovedane, toda oblasti so v borbi proti izkoriščanju tega ubogega plemena brez moči. Po vojni se je položaj Ostjakov še bolj poslab-šal. Prebivalci ledenih severnih pokra-jin žive izključno od lova. Podnevi blo-dijo po pragozdu, kjer imajo nastavljene pasti, čim pa nastane noč ali snežni metež, se zakopljejo s psi in vsem, kar imajo, v sneg, k»jer preleže včasi po vec dni. Tišče se skupaj da se vsaj malo ogrejejo. Za mraz seveda nišo tako občutljivi, kakor smo mi, kajti sicer bi v snegu zmrznili. Stalnih bivališc sploh nimajo. Žive v brlogih, ki si jih izkopljejo v zemlji in hodi.o iz kraja v kraj.. Glavna hrana jim je surovo meso in med. V pragozdu je nam-reč mnogo divjih čebel in v drevesnih duplinah najdejo Ostjaki vedno dovolj medu.
Med revolucijo se je zateklo k Ost-jakom tuđi nekai Rusov, ki so morali bežati pred boljševiku Toda Ostjakom ti begunci nišo prinesli sreče. Namesto da bi jim pomagali prenašati muke življenja v neobljudenih krajih, kjer vlada 8 mesecev v letu neznosna zima, jih izkoriščajo na ta način, da kupujejo od njih za vodko kožuhovino, ki jo sami drago proda ja jo. Ostjaki so tako gostoljubni in naivni, da mislijo, da jim pri-našajo Rusi v obliki vodke največje dobrote. Sami si ne morejo pomagati, ker ne znajo ruščine in ker so po svojem značaju v primeri s civiliziran im i ljudmi pravi otroci in tako so navezani na brezvestne posredovalce. Ce se ne bo sovjetska vlada kmalu zavzela za t oobubožano pleme, bo v nekaj letih izum rio.
Priprave za zakonski jarem
Največ preglavic in skrbi đelajo nadebudne hčerke mamicam. — Rodbine, ki imajo samo moško potomstvo, so na boljšem. —
Pot do oltarja je naporna.
Predpust je sicer Že za nami, toda tuđi post bo kmalu pri kraju in znova | bodo romali pred oltar zaljubljeni par-čki, da zlezejo v zakonski jarem. Priprave za poroko se pričenjajo pri než-nem spolu zgodaj. Za pravi začetek vseh priprav lahko smatramo trenutek, ko se v rodbini rodi hčerka. Oče skle-ne ves srečen roke nad glavo in vzklik-ne: »Vesel sem, da imam hčerko in da se mi ništa rodili dve.« Materine misli pa splavajo pri pogledu na drobno bitje • daleč v bodočnost in vidijo. kako žaba raste, kako bo hodila na ples in kako stopi z ženinom, ki se je morda tuđi Sele rodil, pred oltar. Pa tuđi pozneje, ko zleze hčerka iz plenic, rade uhajajo materi misli v bodočnost. V posete priđe soseda in dočim se mala nevesta igra z lutko, fantazira mamica o bali, o pohištvu in spioh o vsem, kar bo treba preskrbeti nevesti. K pripravam spada se nckai. Skoraj ne minejo božični ali velikončni prazniki, god, rojstni dan in sploh nobena prilika, ko se rodbinski čiani med seboj obdarujejo, da bi hčerka ne dobila kakega darila. pri ka-terem mamica že vnaprej misli, da ji priide prav v zakonskem življenju.
In ko je že pripravljena bala, ko ima nadobudna hčerka polne predale jedil-nega orodja, skled, krožnikov, lončkov itd.,    se  mamica često ustavi pred iz- ; k)žba<mi in ogleduje pohištvo. Treba je
že vnaprej misliti, kako pohištvo bo imela hčerka, kako bo opremljena je- ! dilnica. spalnica, salon, kuhinja itd. Pri tem seveda ne pomisli, da se morda hčerka sploh ne bo poročija in da so vse priprave zaman. Vse matere, ki imajo nadebudne hčerke, so v tem pogledu enake.
Oni roditelji, ki se jim rod! sin, rmajo manj skrbi. Ko je sinček še zelo maihen in ga kdo vpTaša, s kom se namerava poročiti. odgovori navadno, da vzame za ženo mamico. S tem je zadeva za-enkrat odpravljena, V rodbinah, kjer so mlade hčerke, si belijo roditelji glave še z eno važno pripravo. Pripraviti je namreč treba ženina, lepo počasi, po-malem, da sam ne opazi, da bi se ne ustrašil ali ne skesal. ko pa se odloči, da ostane mož beseda.
Poroka ni lahka stvar in zato se je treba temeljito pripraviti na njo že vnaprej. dokler ni prepozno. Vsa skrb in vse priprave mora prevzeti v pre-tečni večini primerov mati. Mati mora skrbeti za pohištvo, obleke in perilo, mati mora poiskati mladima zakoncema stanovanje, njena skrb je, da se zaroka ne razdere, in na njo se obračata oba, ženin in nevesta, če kaj potrebujeta. Oče skrbi samo za ženitovanjsko gastigo in vodi dolge debate o tem, kakšno vino bo treba postaviti na mizo. Ženin in nevesta se večinoma    malo    udeležujeta
priprav. Dokler Se ni bHo gotovo, da se vzameta, dokler sta mislila, da sta na svetu samo ona dva, sta imela nebroj načrtov in vedela sta točno, kaj in kako se bo delalo. Naenikrat pa ne vesta ne kod ne kam, kajti pred poroko se mladih vedno polasti nekaka nervoz-nost Najraje bi pobegnila od doma in se vzela skrivaj, da bi nihče ne vedel.
Materi obeh rodbin imata skrbi čez glavo. PosvetOA-ati se je treba o poroč-ni gostiji, vabiti je treba goste, hoditi po trgovinah m skrbeti. da bo vse v redu. V prejšnjih Časih je morala priti na dom šivilja. ki je delala već tednov pred poroko od jutra do večera. Zdaj, ko se lahko vse kupi, se je ta navada opustila. Mati dobro ve, da bo podvrže-na vsaka stvar, ki jo dobi hčerka strogi. kritiki njenih prijateljic in zato mora biti vse praktično in prvovTStno.
* Slednjič priđe na vrsto najvažnejše. urad ali cerkev, trenutek, ki krona in zaključi vse priprave. Novoporočenca od.deta k fotografu, da spravi na pio-ščo svečan izraz njunih obrazov, mati se pa vrne domov, kjer sede na najbližji stol in položi očetu, da bi ne hotela imeti pet hčera. Konnaj si pa oddahne, mora zopet na delo, da pripravi pojedino. Ko sedejo svatje za mizo, se prične dolga debata o vseh važnejših dogod-kih minulega dne, odpirajo in čitajo se čestitke, izrekajo se napitnice, zdravice in koncem gostije ie zopet vse v redu.
Treba je pa omeniti, da }e na svetu tuđi mnogo sovražnikov zakonskega jarma, ki sejejo seme nezadovoljstva najraje. v ženinovo dušo. To delajo večinoma zelo rafinirano, da bi nihče ne opazdl, da svojhn tovarišem zavidajo, da so se oženili. Tuđi v filmih najdejo ženini in neveste često pohujšanje. Vidijo namreč prizore iz zakonskega življenja, ki jim preženo vsako veselje do zakonskega jarma. Dobro bi bilo, da bi vse bodoče tašče ustanovile posebno društvo, ki naj bi strogo pazilo na to, kam zahajajo zaročenci, kaksne knjige čitajo in s kom občujejo. Vlade vseh držav bi taka društva gotovo rade pod-pirale. O tem priča že davek na samce v Italiji in Angliji.
Skandal s proletai ko Luna-carsko
Konference, ki se je vršila lani v Ženevi, se je udeležil puleg sovjetske-ga delegata Litvinova tuđi ljudski ko-misar prosvete Lunačarski. Ta zastop-nik sovjetske proletarske republika je vzel s seboj v Ženevo tuđi svojo ženo, ki je vzbujala s svojim divnim bisernim nakitom in dragocenimi kožuhovinami splošno pozornost. Razkošje in sijaj podjetne žene je spravil Lunačarskega v mučen položaj, iz katerega je našel za silo izhod z izjavo, da so dragulji in kožuhovina njegove žene samo imitacija.
Luna-čarski je bivanje v Inozemstvu zelo ugajalo in zato se ni hotela vr-niti z možem v Moskvo. Ostala je v Berlinu, kjer je hotela igrati med nemškimi komunisti politično vlogo Toda s tem je naletela odpor pri onih, ki so jo gledali po strani, češ, da se ne spodobi, da nosi kot zastopnica delavsko-kmeč-ke republike dragocene nakite in kožu-hovinaste plašče. Berlinska komunistič-na »Rote Fahne« je objavila članek, v katerem žigosa intrige in nečimernost žene sovjetskega ljudskega komisarja. Napadi so se pooštrili tako, da je bil sovjetski poslanik v Beri mu Krestin-ski primoran, prepovedati Lunačarski dostop na sovjetsko poslaništvo in jo pozvati, naj se Čim prej vrne v Mos-k«vo.
Toda Lunačarska se ni dala ugnati. Protestirala je in zagrozila uredništvu glasila nemških komunistov s tožbo. Skandal so preprečili na ta način, da so takoj pisali v Moskvo, od koder je dobila Lunačarska poziv, naj se nemu-
doma vrne v sovjetski raj. Hočeš nočeš se je morala ukloniti.
Tuđi rekord
Živimo v dobi rekordov. Tuđi moderno časopisje noče zaostajati in zato je umevno, da tuđi časnikarski oziro-ma fotoamaterski poklič doživi ja rekorde, ki še pred leti nišo bili mogoči.
. Zlasti v Ameriki so bili na tem polju doseženi neverjetni rekordi. Zlocinec, ki je bil n. pr. ob 9. zvečer aretiran v Chicagu Je bil ob 10. že s sliko vred v newyorškem listu.
V čeških listih pa Čitamo te dni o dveh drastičnih primerih fotoreporter-ske spretnosti. Eden se je pripetil na Češkem, drugi v Nemčiji. Tako je neki češki večernik te dni priobčil sliko nekega angleškega leta!a. ki so ga dan poprej   uporni   Vahabiti   srecft   Arabije
I zbili na tla. Ta klasični rekord fetore-porterske hitrosti je drugi dan posekal neki nemški dnevnik. List je priohcil sliko »Trgovec z umetninami Lippmann prepeljan v zapor«. Na sliki je bilo vi-deti nekega gospoda semitskega obraza v spremstvu dveh drugih gospodov, ki sta bila očividno arijskcga pokoljenja. Slika naj bi predstavljala aretacijo
I Lippmanna, čigar tatvine umetnin so te dni v Nemčiji dvigrnile toliko prahu. V
i resnici je bila fotografija slika afgani-
I stanskega kralja Aman UIlaha v pogovoru z dvema razstavljalcema na raz-stavi v Lipskem. Saj je ko«nčno vseeno, kaj priđe v ja\tiost, samo da je zanit mivo!
Molitev proti korupciji
Na drugem mestu poročamo, da prirejajo na Dunaju v znak protesta proti opetovanim atentatom na javno moralo in zlasti radi nastopov Baker-jeve spokorne molitve, ki naj rešijo Človeško dušo moralnega propadanja. Tako se vrše te dni v Chicagu v vseh protestantovskih cerkvah službe božje proti — korupciji! Proti korupciji in izsiljevanju s strani banditov. Ta akcija je končno kljub svoji originalnosti in smešnosti razumljiva, če upošteva-mo prilike v Chicagu. Razmere v Chicagu so postale neznosne. V revoluciji, ki so jo izdale te dni cerkvene organizacije, je navedeno med drugim: Korupcija in izsiljevanje naraščata v Chicagu v toliki meri, da je prišlo mesto ob dobro ime. Zdi se, da vlada med zločinci in me5tnimi uradmiki nekak ta-jen dogovor. Molitev proti korupciji se glasi: O bog! Vcepi v srca onih, ki vladjo, željo in voljo, da se naše mesto resi vseh zločinov korupcije, Usliši našo prošnjo in udari korupcijo.
Tako Cikažani, če bo pa ta molitev kaj zalegla, je drugo vprašanje. Zdi se nam, da bi bila molitev proti korupciji pri nas še bolj potrebna, nego v Chicagu, kajti rekord v tein pogledu je nedvomno naš.
Sultanove dragocenosfi napredaj
Za sovjetsko Rusijo, ki je prodala vse carske dragocenosti, je prišla na vrsto nova Turci ja, ki hoće razprodati neprecenljive dragulje in dragocenosti bivšega sultana. Kemal paša potrebu je za svoje reforme mnogo denarja in za* to nameravajo prodati dragocenosti po» kojnega sultana, da prepreci krizo tur« škega narodnega gospodarstva. Suita« nove dragocenosti se bodo v kratkem prodajale na javni dražbi v Parizu. Dr* žavni proračun dela Kemal paši hude preglavice in zato je začel resno raz* mišljati o prodaji sultanovih dragocc* nosti, ki so naložene deloma v treso* rih finančnega ministsrtva v Angori, deloma pa v palači bivših sultanov v Stambulu.
Švicarski draguljar, kl je bil pozvan
v Angoro, da oceni sultanove dragulje, se je nedavno vrnil domov. Izjavil je, da ni mogel v polni meri izpolniti sva« je naloge, ker so sultanove dragocene^ sti neprecenljive. Vhod v zakladnico vodi skozi več železnih, dobro zastra« ženih vrat. Zadnja vrata so bronasta in tako težka, da jih mora odpirati osem mož. V zakladnici je ogromna množina dragocenih predletov, okrašenih z di» jamanti, smaragdi, rubini in drugimi dragulji. Dva predmeta sta švicarske« ga draguljarja naravnost očarala. Gre za ročaj meča, izdelan iz velikega smi* ragda in prcstol iz masivnega zlata, okrašen z neštetimi dragulji. Skozi doL ga stoletja je bila ta zakladnica neiz* črpen vir. iz katerega so črpali dvorni draguljarji, večinoma Grki, materijal ta nakite, ki jih je nosil sultan, od# nosno njegove odaliske. Pred vojno je bil ta zaklad razstavljcn v sultanovi palači, tako da se ga je lahko vsakdo ogledah
Po mnenju strokovnjakov bi lahko Turčija s prodajo sultanovih dragoce« nosti sanirala svoje narodno gospodar« stvo, tako da bi ne bilo treba najeti inozemskega posojila. Kemal pasa je hotel prvotno zastaviti sultanove dra« gocenosti. Ker je pa naletel pri tem na nepremagljive ovire, jih hoče zdaj prodati.
Še vedno jim ne da miru
Namreč ii*istr>kim in Marokopitnim dunajskini katolićanom uboga You ali mula tka Josefina Bakerjeva. Ker so uvideli, da s protesti in deputacijaml ne dosežejo niČ, pomas:al tuđi nj brez-rlačni koncert najetih klakerjev, so se oprijeli druge taktike. Te dni je namreč izsla 11. Stcvilka dunajskega cer* kvenega lista, ki pr.naša med drugim sledečo izjavo: Radi opetovanih napa-dov na javno moralo s strani raznih revij, zlasti pa nastopa Jo>efine Ba-loerjeve, se vrše 11. in 13. t. m. spokor-r.e službe božje v cerkvi sv. Pavla. (Cerkev se nahaja v neposredni blizini Johann-Straussovesa icledališča, kjer nastopa BakerjevaJ U razuzdanosti bosta pridigala dva jezuita. Pridigam slede molitve za izdubljene duše. Med molitvami bo zvoni] zvonček spokor-nikov. Ker se pobožnosti prično ob 6H bodo imeli obiskovalci Bakerjeve revije na poti priliko poslušati zvon-ček spokornikov, ki se bo oglašal iz cerkv« Sv. Pa vi a...
Šiiri let a sama in naga v hiši
Londonski zdravnik dr. A. Scbofield je izdal zanimivo knjigo, v kateri opisuje življenje neke bogate Angrlcfirije, ki je živela v svoji krasno opremlžtnl hiši v najlepšem nkraju Londona štiri leta sama in naga. Zdravnik pripovedu-je, da je bila to hjerka nekeKa duhlm-sfcesa mc^čana. Postala je gro^prKlinia nekega avstrijsfcesa nadvojvode, ki ji je podaril v Londonu veliko hišo. Ne-kejra jutra je policija zbudila dr. ?cho-fielda in ga odvedla v hi^o. kjer je ležala na hodniku pred kuhinjo mrtva žena. Zdravni-k je bil poklican, da ugotovl, če ne gre morda za umor.
Originalna ženska je ležala po<polno-ma naga. V drugem nadstro-pju so na§K prazno staklenico, ki je dišala po žga-nju. Iz tega je zdravnik sklepah da se je ženska napila, padla po stopnicah in se ubila. Preiskava je dognala, da i€ bila žena neozdravljivo bolna. CKlpusti-Ia je vso služinčad, ki ji je morala pred odhodom spraviti v omaro vse posteljno perilo in zagrniti vse pohištvo. Nato se je gospodinja do nagega slekla in Ži* \-ela v hiši štiri leta naga. V hišo nihče ni smel. Bolni ženi je delala družbo samo velika crna mačka, ki je sipala z njo na kupu cunj pri peči.
Ali ste se že naročiti na „Ponedeljek"?
Ctaude Farrere:
Samomorilec
Ura v stolpu cerkve sv. Roka je odbila osem. Jef rierzcg je zaprl knjigo in vstal. Ćeli dve uri je presedel pri Platonovi »Pojedini«. Trdno je sklenil ubiti se. Saj to je bilo tuđi edino, kar mu je preostajalo. Denarja ni imel, možnosti pa tuđi nobene, da ga d-obi. Sploh ga pa ni več mikalo živeti in zato se mu je zdelo najpametneje, da se od življenja uljudno poslovi in odide v krtovo de-želo.
Ozrl se je po podstrešni sobici, v kateri ie stanoval do usodnega dne, ko je sklenil dati življenju slovo. Zdela se mu je prijaznejša nego običajno. Ali naj umre kar tu? Ne. nikakor ne. Ogmil >e svršnik, vzel klobuk in odšel. Zunaj je šumela ulica Sainl-Honore. Jef Herzog se je napotil naravnost k Seini. V Tuil-lerijah so koketirale nočne ptićke z mo-Skimi. Neki berač je iztegnil roko, v kateri ;e držal čepico.
Jef Herzog se fe ustavil pred njim in vprašal dostojanstveno:
—  Ali bi ne hoteli raje v krtovo de-želo?
—  NI lepo, da se norčujete iz mene, gospod, — ie odgovori] berač z drhte-čim glasom.
Jef Herzos Je §el dalje. Pri Pont Rovalu se je znova ustavil in naslonil s komolcem na o*rajo. Zagle-dal se je v vodo. Komaj da se je premikala. bila je očividno mrzla.
Clovek. ki je šel v smrt, se je za-mislil. V krtovo deželo pojde, o tem ni dvoma. Samo kako, kako?
Mnogo mu ie bilo ležeče na tem, da
bi se ne mucil, kar je bilo končno naravno. Poleg tega ni nikomur privoŠčil veselja, da bi se naslajal pri pogledu na njegov junaški mejdan s smrtno koso. V tem je bil dvojni problem, ki ga ni bilo tako lahko resiti. Naenkrat se je Jef Herzog prijel za glavo:
—  Da mi ni prišlo to že davno na misel! — je mrmral sam pri sebi. — Če je sploh mogla biti medicina kdaj kaj vredna...
Takoj je vedel, kaj početi. ZavU je v ulico du Bac. Tam je stanoval njegov prijatelj, znan in priljubljen zdravnik, strokovnjak za živčne bolezni.
Cez eno uro je čital prijatelj nevro-log pismo, katero je Jef Herzog baš na-pisal in podpisal.
—  Oprosti mi, prijatelj! Usmrtim se pri tebi. dasi vern, da bos imel morda radi mene sitnostL Toda poznaš me. 2e od nekdaj imam to slabo lastnost    da sem zelo mehkužen in da iščem povsod udobnosti. A ker mi podstrešna sobica ni všeč. prihajagn k tebi. Ne bodi hud in obrani me v dobrem spominu.
Kmalu me najdetie tu mrtve ga. Treba je bilo oropati omarico s strupi. Ob-žalujem, da ni šio drugače. Strel od-meva, vrv in plin ništa po mojem okusu. Seveda tebe ne zadene nobena krivda. Če bo treba, lahko dokažeš z mofim pismom, da mi nisi pomagal na oni svet. Ne bodi hud in pozabi raje, da sem si izposodil   tvoj  strup.  Zbogom.  Podpi-
sano:
Jef Herzos. samomorilec Ker si zdravnik. ti zapuščam svoje truplo. Lahko ga mrcvariš, kolikor te je volja.
—  No torej? — je vprašal samo- • morilni kandidat.
—  Dobro! — je odgovoril nevrolog. — Tako bi že šio. S tem pismom v roki se mi ni treba nicesar bati. Toda rad bi vedel, če si res trdno sklenil umreti.
—  Moj sklep je neomajen.
—  Dobro, ne vem, čemu bi ti odre-kal  to  malenkostno u slugo.
Vstal je in odprl omarico v steni. V omarici je bilo vse polno stekleničic. Za hip je okleval,, potem je pa segel po eni.
Jef Hercog je vzel stekleničico in jo skrbno ogledal.
—  2^adostuje? — je vprašaL
—  Seveda zadosruje,   — je pritrdil zdravnik. — In še kako zadostuje! V tej stekleničici je gromska sila.
—  Ali bo hitro končano?          ,  fct
—  V desetih sekundah.        '■.-•:-.v*v
—  In brez bolečin?
—  JaonČim za to.
Jef Herzo* je hotel stekleničico od-m a siti.
— Počakaj! — ga je opozoril zđrav-rrik. — Pazi vendar! Saj je še čas. pre-nrislt dobro, kajti Čim odmašiš in samo malo poduhaš...
—  Takole. je-li?
In Jef Herzog je odmašil stekleničico rn poduhal. Nevralog ni preveč protestirat.
—  Počakal no. prijatelj! Pazi ven-dar!
Jef Herzog je imel s*e toliko časa« da j« nroge! glasno spreKOvortti:
—  Zbogom!
In znova je poduhal.
Zadnja ura je res nekaj posebnega. Okrojc umira?očega Jefa Herzoga je ostalo vse, kakor je bilo. Prijateljev kabinet se ni prav nič izpfemeniL Na-
enkrat je pa vse zaplesalo. Med rožami in očmi umirajočega se je zrak zgosril kakor da se izpreminja y kos ledu. In glej, strop se odpira v široko odprtino, tla se udirajo nekam v neskončno brez-dno. Sredi vse ga pa plava Jef Herzog, čas okrog njega leti in nhna konca ne kraja. Še vedno živi. njegova osebnost je neizpremenjena. Ćelo bolj in popol-neje živeča je. nego je bila poprej, tn vendar... Glej, vsi čuti, vse telo je ka kor da ga že davno ni. Potem pa...
Potem je pa Jef Herzog umri. Vsaj misKI je, da ne živi več. Zadnji občutek je izginil iz njega, tišti, katerega ljudje ne poznajo. o katerem ni mogel nihče več povedati, kakšen je...
Mrtev...
Misiil je. da je mrtev. V resoici pa ni umri.
Ni umri, kajti čez dve uri se je za-vedel, bil je v istem kabinetu svojega prijatelja, na mizi so stale iste rože. In živel je.
—  KaJco to? — je zajecljal. Zdravnik je bil takoj pri njem.
—  Pomiri se! — je vzkliknil. Nisi sicer še  popolnoma  mrtev,  toda  bodi brez skrbi, takoj se preseliš v krtovo deželo. Oprosti, prijatelj! Nisem se na-dal, da se še zaveš. Prav kar sem te hotel  odpraviti  na oni  svet. Nisem  te hotel  usmrtiti  namah. marveč sem  te samo uspaval. Gre za zelo važno od-krije vivisekcije. ki )e za znanost velikega pomena.    A ker si trdno sklenH umreti  sem napravil ta poizkus na tebi. Potolaži  se.   Ponavljam,  da  gre  zgolj za poizkus. za prekinjeno igro. A čez pet minut...
Kakor prvič je odprl omarico in vzel iz nje drugo stekleničico. V tein je Je£
Herzog mehanično odprl oči in opazil je, da ima obe nogi odrezani: eno v ko-lenu, drugo sredi stegna.
Malo je manjkalo, da se od groze ni zadušil.
—  Jezus Kristus! — je zarjul. Prijatelj je bil  takoj zopet pri njem
—  Saj ti pravim, da bo čez pet minut vse končano. Kaj pravim čez pet minut, čez pet sekund bo po tebi.
In že mu je pomolil pod nos ste-kleničico s pravim strupom. To pot bi bila smrt neizogibna.
—    Toda jaz nočem! — je zakričal Jef Herzog in se začel upirati z energijo človeka. ki hoče  na vsak način ostati živ.
Zdravniku je padla stekleničica iz rok.
— Kako to, da naenkrat noče§ umre-ti? — se je začudit.
—  Lopovi — je zakričal Je! Herzog, — podla duša, mesar, kako si se drznil. ti!...
PreseneČeni zdravnik se je skušaJ zagovarjati.
—  Saj si sam hotel umreti. Bil si tako rekoč že na po! mrtev. Mislim  da te ni nič bolelo. Obžalujem samo. da si se zavedel. Torej res nočeš. da te ugono-bim?
Toda prijalel-j ga ni poslušal. Zri je nepremično na svoje odrezane noge in tulil:
—   Bandit!  Kanal ja!  Morilec.  Kanibal!
Jef Herzog ni nikoli več želei, da bi ga odpravili na oni svft. Mož še rdaj živi. In povedal sem vam njegovo zgod-bo tako. kakor mi jo je pravil sam. ko sem mu dal nekoč vbojrajme, kajti on še vodno prosjaci v Tuillerijah.
>tev ^9
•SLOVENSKI  NAROD« dne 10. mire* 1928.
Stran 7.
Vanderbiit ima nevarnega tekmeca
Drugi primer, kako raste iz malena veliko. — Sin sfromašnega nemškega mesarja Astoija je zapustil ▼ Aineriki svojim potom-
cem 20 milijonov dolarjev.
Včeraj smo poročali o ogromnem bogastvu amerUiCe rodoine Vanderbilt, čije praded se je moral preživljati s trdim deloin, a je bii tako podjeten, žilav in iznajdljiv, da je zapusti] svojemu sinu milijonsko premozenje. Vanderbiit pa ni edini v Ameriki, ki je za-čel iz nič in postal večkratni miii.onar. Takih podjetnih mož je v Ameriki mnogo. Med njimi se zlasti odlikuje Jacob Astor, ki smo ga že vćeraj omenili. Astor je nevaren Vanderbiltov tekmec.
»Jacob Astor, Rueen Streeed 81, je pripeljal te dni iz Londona veliko za-logo glasbenih mstrumentov, not in drugih glasbenih predmetov, ki jih bo prodajal po najnižjih cenah.« Tako se je glasil oglas, ki ga je objavil 1. 1786 >New York Packet«. Nihce ni sluti!, da si bo Astor z glasbenimi instrumenti in notami pomagal na noge in da postane milijonar. Astor je bil rojen pred 125 leti kot sin siromašnega mesarja v nemškem mestecu VValdorf. Bil je Če-trti sin mesarja, ki je bil sicer dober in pošten mož, a je rad dajal prednost gostilnj pred domaćim ognjiŠčem. Mož je bil namreč dvakrat oženjen in druga žena je bila prava Ksantipa tako, da mož doma ni imel obstanka. Zato se je zatekel v gostilno, kjer je v veseli družbi pozabil na svojo nesrečo.
Življenje v rodbini je postajalo ne-znosno \v mali Jakob je rad pobegnil z doma k svojemu sošolcu. ki mu ie bil hvaležen, Če mu je dal košeek kruha in skromnoprenočišče na slami. Domov se je vračal sele zjutraj, da je pomagal materi pri gospodinjstvu, očetu pa v mesnici. Slednjič je pobegnil z doma in postal veslač na Reni. Pozneje se je preselil na Holandisko, od tod pa v Anglijo. V Londonu je delal štiri leta v tovarni svojega strica in se uči! an-zlescine.
2e v zgodnji mladosti je bil zelo varčen, pošten in soliden, V novembru 1783 se je napotil mladi Jacob Astor y Ameriko. Polovico svojih prihrankov je moral dati za vožnjo, za drugo polovico je pa kupil sedem flavt, kl so postale pozneje podlaga njegovega bo-gastva. Med vožnjo se je seznanil z nekim patnikom, ki mu je svetoval, naj
začne svojo karijero med Indijanci. Kakor znano, so Indijanci zelo navdušeni za razne igrače, zlasti za vse, kar se sveti, pa naj bo 5e tako nepraktično in malo vredno. Potnik je svetovai Astor-ju,   naj   začne   trgovino  med   Indijanci.
Po prihodu v Ameriko ie dobil Astor službo v neki veliki trgovini s ko-žuhovinami, kjer je moral spočetka tr-do delati, kmalu je pa postal spreten trgovec, ki ga je poslalo podjetje med Indijance, da je zamenjaval razne drobnarije za kožuhovino. V razmero-ma kratkem času je ustanovil lastno trgovino in se oženi] s trgovčevo hčer-ko. Žena mu je pomagala in trgovina je dobro uspevala. Od jutra do večera je bilo videti mlađega Astorja z na-hrbtnikom, v katerem je raznašal kožuhovino po mestu in okolici. Kmalu je poznal Newyork tako dobro, kakor nobeti rojen Newyorčan. Ćez nekaj let je že izvažal kožuhovino po vsem svetu. Kot 30-letni mož se je že lahko po-hvalil, da je milijonar. Vse prihranke je porabil za nakup zemljišč v okolici Newyorka, ki so bila takTat zelo po-ceni. Cez nekai let ko se je začelo me-sto širiti, je prodal zemlj^šča desetkrat dražje.
Nekoč je prodal zemljišče blizu Wall Streeta za 8000 dolarjev. Kupee si je mel roke od zadovoljstva, da je napravi1 tako dobro kupčijo, in pri-pomnil je, da bi lahko dobil Astor za isto zemljišče v nekaj letih 12.000 dolarjev. Prav pravite, je odgovoril Astor smeje. Toda za 8000 dolarjev kupim sedaj 80 ha zeml.:išča v Canal Streetu in ko bo stalo vaše zemljišče 12.000 dolarjev, dobim jaz za svoje 80 tisoč. Tako so se milijoni Jacoba Astorja naglo kopičili. tada mož je začel kmalu pešati. Zadnja leta je bil tako slab, da so ga morali hraniti kot malo dete. Umri je v starosti 85 let in zapustil svojim deaiČem 20 milijonov dolarjev. Njegovi potomci nišo držali križem rok. Zdaj se ceni njihovo premo-žen'e na 100 milijonov dolarjev.
Darnite za spomenik kraliu Petra 0«"oK^^*frtHo!
/Milene nogavice . J               očarajo
2elja Senske po vsem, kar je lepo, je ie davno napravila damske svilene nogavice prepotrebne. Toda prej tako dragoceno no* šenje istih je bilo marsikomu nedos^gljivo, dokler ni bilo Luxa, kat eri čisti in obrani svilo, katera je sicer proti nečistoći tako občutljiva.
Sele skori Luz je no&enje svilenih noga* ▼ic postalo lahko, ttko đt se danes temu ni nikom ut potrebno odreći.
Perite vaše nogavice »amo i Lux«omt katerega uporabi jate lahko in neškodljivo.
Lux zavirke dofoite r dveh veliko«tih. Večma gospođini   kupuj«  večje.
Petr Solfjurg:
žBoljševiški vohun
Roman
—  Izročite to pismo na  naslovljeni farmi.  Vlak  odhaja   v   Pueblo  ob  6.30 ziutraj. Iz Puebla se napotite proti zapadu skozi Sangre, Gugisona in Mor-drose do Delte.  Tam  izstopite  in ix>-izveste. kje je dotična farma. Opozar-jam vas, da morate biti zelo previdni. Vsa poročila naslovite na mr. Robina, če  bo kaj   nujnega.  kajti  danes  Še  ne vem, kje  bom prihodnji  teden.  Morda bom še tu, morda me pa zanese usoda ka-m drusram. To bo odvisno od uspeha našega dela.
—  Ne razumem, kakšno naloso ste mi poverili, — je dejal Georg in spravil pismo v žep.
—  Čc pogledate na zemlievid. — je odgovori] M«j Lean, — se lahko prepričate, da vodi ta pat naravnost v 2+x\ Francisco. Po časopisnih vesteh je dr. Mordet zdaj v San Franciscu, kjer mu prijatelji čestitajo. da je tako imenitno potegnil za nos policijske oblasti. Mož je  zelo  ponosen  na  svoje trike. Vpra-šanje je seveda, kako dolgo bo lahko še uganjal svoje lopovščine. Rad bi vedel, kdaj se namerava vrniti.  In  zato vas  pošilia-in  tja.  V  Delti se  navadno sestane z...
Georg ni razumel vsega. toda Mac Leanu je brezpo-gojno zaupal. Moral je odpotovati, ker je detektivu obljubil, da ga bo ubogal. Stroški so sli itak na Mac Leanov račun.
Sele tik pred polnocjo so se prijatelji razšii in leg-Ii k počitku.
Dr. Pratt je ves v skrbeh opazoval, kako počasi se vrača življenje v Luisino telo. Njegova potrpežljivost je bi'a napeta nekaj ur kakor tetiva na 1r>kuyto-da zdravnik se ni hotel prenagliti, bele po šestih zvečer je prinesel Luisi sko-delico bulx>na in dnlgo je moral prigo-varjati apatični deklici. da ga je izp:!a. Miss Luisa se ni za nobeno stvar zanimala. Vprašala ni niti po komomici Betsy, ki je že zgodaj zjutraj odpoto-vala. Poslušala je zdravnkove besede, ki jih pa menda sploh ni slišala, še manj pa razumela. Dala se je odvesti na vrt, kjer se pa ni zmenila ne za rože. ne za žvrgolenje ptičic. Dr. Pratt k> je skušal zdramiti iz apatičnosti in nalašč je večkrat izgovoril Georg^>vo ime. toda Luisa ni odgovorila. Zrla je nemo pred se in na čelu so se ji pojavi'e gube kot znak. da  o   nečem   razmišlja.  In  to je
btto vse.
Večerjo je odločno odklonila. pač je pa izjavila, da je zelo žejna. Dr. Pratt ji je pripravil pijaco, ki ji je pogasila žejo in jo obenem okrepčala.
Strah pred dr. Mordetom in zavist, da vsa okolica draži Luiso. sta prisilila dr. Pratta. da je sklenil čim prej zapustiti  vilo  v  Harwestu.
Čez dva dni je prispel avtornobil in mis Luisa ni ugovarjala, ko ji je dr. Pratt DovedaL da se odpeljeta Iz Har-
westa. šla je z njim \z vile in sedla y avtomobil, ki je takoj oddirjal po cesti, kajti šofer je že vedel, kam je treba
kreniti.
•     •     *
Za miss Luiso so poiskali udobno za-vetišče v gorski vaši. Stanovala je v niziki, zelo udobni leseni hiši s plošča-to streho, na kateri ie bilo naloženo kamenje, kakor v Švici, menda iz strahu, da vihar ne odnese strehe. Okrog hiše sicer ni bilo vrta, pač pa je tvorila vsa pokrajina krasen naraven vrt. Okrog hiše so se razprostirale zelene livade, polne grmičev in dre-ves, zadaj za hiŠo se je pa vzpenjala strma skala za katero je bil krasen gozd. Po skali je žubore! studenec, kakor da je Mojzes prav kar priklical s palico vodo iz nje. Na obeh straneh skale so se nagibale k tlom cvetoče akacije. Metuljčki so frfotali nad cvet-licami in ptičice so se kopale v naravni kooeli, kamor ie padala voda z visoke skale. Najbolj romantičen je bil pa pogled na črede ovac, goveđi in gorskih konjičkov. Okolica je bila tako bogata na naravnih le^otah, da je morala pre-gnati človeku še tako mračne misli. Dr. Pratt je nalašč izbral ta kraj. da bi razvedril miss Luiso, ki je še vedno živela pod silnim dojmom hipnotizma. Za take bolezni medicina ne pozna drugega zdravila nego bivanje v pro naravi.
Živ ma se je pasla na pobočjih in li-vadah in če je prišla ta ali ona kravica do košatega drevesa, pod katerim je se-dela miss Luisa in čitala knjigo, je dvignila rogato glavo in zamukala. Miss Luisa je planila vsa prestrašena pokonci m hotela zbežati, toda stalna njena spremljevalca, osemletni Dick in petletna Maud, sta se ji začela na ves glas smejati. Prijela sta jo za krilo in jo dražila:
— Boj se, boj, mila gospodična, krava te pohrusta!
Potem se je razlegal po dolini tako razposajen smeh, da je ćelo najmlajši goapodarjev sin Sitn na dvorišču energično zahteval, da hoče tuđi on h go-gospodični. Brcal je in protestirah ker ga mati ni pustila.
Dr. Pratt je bil zelo zadovoljen, da se je preselil s svojo pacijentko v ta idilrčen gorski kraj. Ko jo je odpeljal skrivaj in nenadoma, kakor odpelje tat svoj plen, ni vedel, kam bi se napotil z njo in kje bi našel varno zave-tišče, da bi se ne bilo treba bati dr. Mordeta. Vedel je pa, da najde tem varnejše zavetišče, čim bolj se oddalji od mesta v gorske kraje. Tri dni je stikal po hriboviti pokrajini in slednjič se je moral ustaviti tu. ker ga je pre-senetila strahovita nevihta. Grmelo rn treskalo je tako, da se je tresla zemK^ Vrhu tega se je vlila ploha tako, da niti misliti ni bilo, da bi nadaljevali pot.
Vsi trije so se zatekli v bližnjo hi-šo in prosili gospodarja, naj jim nudi zavetje, dokler se ne poleže nevihta. Gostolju-bni gospodar in postrežljiva gospodinja sta }u sprejela z cdprtimi rokami. Luisi sta postregla kakor la-stni hčerki. Gospodična se je začela zanimati za gospodarjevo deco, za katero se ni nihče zmenil, in ko je gospodar izjavil, da je pripravljen odštetiti bolni deklici in njenkna spremlievalce-ma dve sobi, je dr. Pratt sklenil ostati pod to gostoljubno streho.
Ni pa povedal tega Šoferju, kl se je z avtomobilom vrnil, čim je neurje po-nehalo. Takoj drugi dan je poslal dr. Pratt Mac Leanu pismo in mu sporo-Čil, da je našel varno zavetišče in da miss Luisa hitro okreva. Bolna deklica si res ni mogla želeti lepsega kraja in boljše družbe. Dr. Pratt ni uganil. kaj je Luisi potrebno. Povedala mu je sele gospodarjeva deca, ki se je kmalu tako dobro počutila v Luisini družbi, da niti za trenutek ni hotela biti sama. S tem }e povedano vse. Niti newyorške ulice nišo tako zanimive. kakor farma. Luisa se je kmalu prepričala o tem. Še svoj živ dan ni videla toliko polje-delskih strojev in orodja, Še nikoli ni s takim navdušenjem begala po zelenih livadah in se igrala z razposaieno deco, ki je od /utra do večera skakala okrog nje in se ji na vse mogoče načine dobrikala.
A kaj sele domaČI zajčki in morski prešički, kaj jate srak in dolgodlaka mućka z Ijubkimi mučki, kaj Oreh. Vc-ter. Sultan in Pudl? A v stajah, mar tam ni Čudežev? Ali je videla gospodična, kako se molze? Je vrdela že kdaj napajati živino, ali se je igrala z mladimi kcštrunčki? Ali zna jahati, kakor Dick? Ali zna pokati z bičem in presti na kolovratu, kakor Maud? Ali zna papati kašo in razbijati pri tem po loncu, kakor mali Sim? To zadostuje za prvi dan doma in na dvorišču. A kaj sele na pašniku, pri potoku, v go-rah in v gozdu! O, tam je to-Hko zani-mivega in čudovitega, da se človek nikdar ne more dovolj nagledati!
Miss Luisa je navdušeno pofribo-vala ta rdeča in radostna detska lica. Neprestano je zatrjevala, da hoče vse videti,  vedeti,  poizkusiti  in  znati.
Povedala jim je, da ji je ime Luisa, otroci so pa rajali okfog nje in prepe-vali pesmi o gospodični Luisi, o teti Luisi, o botrici Luisi, o dobri in fcubez-njivi vili Luisi.
Gorski zrak In popoln mir, kajti življenje na farmi ni dražilo Žfvcev, domača hrana, družba rarposajenih otročičev in blagodejni v'pliv idilične pokrajine, vse to je učinkovalo na Luiso tako, da je hitro okrevala.
Toda sirota ni mogla preboleti muč-nega prizora, ki se je odigral med njenim očeto-m in Georgotn. Ni se mogla od srca smejati, ni mogla rajati z deco, ne prepevati. Še vedno je bila nekam zamišljena  in potrta.
Dr. Pratt je imel dovolj prilike prepriča ti se. kako blagodejno vpliva na človeka življenje na krnetih, v družbi gostoljubnih in postrežljivih ljudi. Tako
življenje kmalu pomiri razdražene živce in  prežene mračne misli.
Cas je hitel in mis-s Luisa je bila od dne do dne bolj navezana ne Ie na ljudi, marveč tuđi na domače živali.
Dr. Pratt je upaL da vrne bankirju hčerko povsem zdravo in da bo lahko očetu    pripovedovala    o  življenju    na
kmetih, o katerem se ji niti sanjalo ni. *      •      •
—  Luisa!   Ali sanjam   divne   sanje, ali   pa me varajo oči?   Luisa!   Angel moj!
Miss Luisa je obstala kakor vkopa-na. Malo je manjkalo, da se ni one-svestila. K sreči sta jo držala oba gospodarjeva otroka, ki sta radovedno o^Iedovala neznanoga mladeniča, kako hiti po travniku z razprostrtimi rokami proti njim.
Njuno začudenje se je t>a kmalu !z-premenilo v grozo in otroka sta prestrašeno zakričala videč, kako je gospodična planila k tujcu, se mu vrgla okrog vratu in zaplakala. Neznanec ji je poljubljal oči, obraz, lase in Čelo, ramena. Otroka sta mislila, da je planil iz gozda divji mož, ki hoče gospodično Dohrustati.
Mali Dick je takoj spoznal, da bo treba posredovati. Vtaknii je roke v že>p, stopil za gospodično in premeril mlađega gospoda tako strogo od pete do glave, da bi ga bil vsak drugi gen-tleman uljudno vprašal, kaj je z njegovo prebavo. Toda tujec je videl samo mrss Luiso, ki jo je hotel očividmo za-dusiti, ker jo je tako navdušeno obje-mal in  pobuboval.
—   Gospod!  — je zakričal Dick  in sttsnil   svoje   drobne   peščice.   —   Gospod! — je zakričala Maud in pofcazaln vsiljivemu   tujcu  nohte,   češ,   kar   oči vam  i.apraskam, če ne pustite gospodične pri miru.
—  Ah. kako dražestni so ti otročiči! — je v2?kliknU hijec. Z levico je obje-mal  Lufso,  desnico  je  pa  podal  ogor-čenernu  Dicku, da   se  pobotata.    Toda nalete! je slabo, kajti Dick je odldoni! nasilnikovo   roko   in   zagodrnjal:   Pustite gospodično!
—  Aha, aha, tekmec! — se je na-smehnil tujec. Paziti bo treba, da mi ne polomi reber. A vi, draga lady, kaj me pa vi tako srdito gledate? Draga Luiso, pomiri nas, dokJer me še ništa pozvala na dvoboj!
i/
o c
v
^   fUOH
c
c    '■■"'■"
Kl] Uf
najboljše, naftrafnefše zato oajcenejše!
Film
Švejk na fronti
Kino >Dvor< predvaj« te dni film >Svejk na frontic. Imenitoo delo, ki zasluži vso pozornost javnosti. Priznati je treba, da jo reiiser Karl Lamaj, ki je ie poprej odprl čeSkemu filmu pet v §vet, to pot Ie &e bolj ujrLadil. Film >Dobri vojak §vejk< z vsenii svojiml originalnim.] domisleki. tebniČno izpopolnjeno režijo in izvrstno igTalsko za-sedbo je dostojen dela Jaroslava HaJka id Be lahko kosa z najboljšiini ameriskimi ko-mifno-satirionimi filrai. Daleko pa nadkri-ljuje vse Pat in Palachonove filme, § ka-teril ga je prav za prav greh priraerjati.
Glavni junak v filmu je sloviti, 6edaj ie pokojni Češki dramski in filmski igralec Karl Noll. Njepova interpretacija dobre^a vojaka Svejka je sijajna, mimika nepre-kosljiva. Noll je ustvari! v švejku nepre-kofeljiv tip, podal je dobretfa in naivnega,, a kljub temu z vsemi mazili nanm^inepa vojaka Svejka naravnost imenitno, poiičrtal vse finese in satire filma in ieral s toliko vero, da bi te vlojje po naiem ninenju nihre ne re§il bolje. Tuđi ostali tipi in osebe v filmu so podani irvrstno. Nonateri prizori v filmu »o pa neverjetno drastični in komični tako, da se mora trlerlalec do soli nasmejati. Nočemo delati nernitrebne reklame, toda film >Dobri vojak ^vpjk< nnj pi ogle«da vsiakdo, ki ljubi komiko, zlnsti pa bodo prišli v nolni meri na svoj račun oni, ki go to imenilno delo Jaroslava H i»ka že brali. Film predvaja >I)vorc gamo §e danes in jutri, potem se kino v znnk protesta proti davČnemu vijaku in v smislu sklenjenejia dogovora lastnikov kinomato^rafov zapre, a čemer  smo ie  poročali.
Vilma Banky v domovini
Slovita in popularna filmska diva Vilma Bnnkv, partnerica pokojneira Valentina in Ron.ilda Colmnna. se je te dni vrnila v svojo domovino. PriMa je na kmtek obif»k v svoje rodno mesto !<u«iimvo^ti). Madžari ao slavljeno filmsko divo »eveda «prt'j^ll x vsemi Č.istmi, bila je relo sprejota v av-dijenci pri državnim upravitelju Horthvju, toda na drupi strani zojn4t ni manjkalo in-trig in nznih polemik. Vilma Hankv ima namrec kljub »voji priljubljenosti v Uudim-peSti mnoga sovrainikov. Vzrok temu ja dejstvo, da sta si Vilma in rnan.-i ma<lž;ir-ska gledališka umetniv-a Sari Ke<lak li uli nasprotnici  in sta  se že opetovano toz.ili.
Vilma je med drugim pripovedovala o svojem življenju ▼ filmskem svetu. Na leto igra sit-er samo dva filma. to<ia za to po-trebuje osem mesecev, dočim ;nta štiri me-sece dopusta. Iz njeneoa pripovedovanja je razvidno, da Življenje filmske dive ni pre-vei roinato. Filmovanie je težka stvar in zahteva od igralca veliko naporov. Ii^ralka mora vstati že ob 7. zjutraj, ob 9 mora bili v ateljeju. Opoldanski odmor v nMjeju traja samo eno uro, zveL'er pa icrralka lahko zapusti atelje žele okoli 7. Običajno je potem popolnoma izmučena, kajti delo v ateljeju je naporno ^minkanie, neprestano preoblačenje, gledanje v objektiv, [>otem ves hruSč in trušČ, ki vlada v ateljeju, Mino ubija živce. Kako so pa filmski ieraU-i iz-postavljeni nevarnostim, dokazujeta sledeča dva  primera:
Ka je družba izdelovala svoj film >Rr*r-bara Worthc v vročih in pejčenih kra;ih Kalifomije leta 1926, so bili vsi i^ralri vedno v nevarnosti, da postanejo žrtev pe^čenih viharjpv, ki divjajo zelo po^osto nnd pokrajino. Neke noČi je strahovit vihar odtrtzal in odnesel Sotor, pod katerim je spala diva. Pesek je Vilmo Bankv skoraj papolnoma vi-«ul in jedva je ušla sigurni smrti. Ko se ;« ijndka vrnila v svoj atelje, je bilo meno telo polno ran. Pri istom fiiniu «?e ji jo pripetila §e druga nezif(vla. Vilma IV»iky ja morala med jelo pesti s Unnj«, njen partner, ki je jahal za njo, bi ji moral priskočiti na pomoč. Nesreča pa je hotal. da je drutri konj z.iivjal preko nje in jo zadel e kopi'nm. K sreči je bila poskrKlbn neznatna, če bi jo pa kopito tadelo samo par rentimotrov vi5jp, bi ji udarer »irobil koleno. Vilma se i« prihodnji  teden vrne v  Ameriko.
Menjon se poroci
Kakor bomba fe te dni učinkovala v filmskem mestu Hollywood vest, da se sloviti filmski umetnik in karakterni igralev Adol-phe Menjou zaroči Menjou in zaroči! Lju-dem to ni SIo v glavo. On, Adolphe Menjou, brezmejni cinik v filmu. Menjou, ki je zvil in ovil okoli prsta tako v filmu, kakor tuili v realnem življenju že nebroj žensk — se je ujel, odnosno se bo ujei v z;ikonske mreže. Iz Hollywooda prihaja namreč vest, da se je slavni filmski zvezdnik te dni taro-čil. Njegova zaročenka je seve<la tuđi iz film-skega sveta. Zaročil se je z Ijubko in mlado filmsko divo Katarino Carver, ki mu j# bila partnerica v raznih njegovih lilmilu l'redpisi.
Posrečena operacija.
—  Ali je bila ta operacija u^pešna?
—   Da,  bolnik   je  Mcer umri,    toda zdravnik  je  ugotovil   pravi  vzrok   bo. lez^ni.
Poper na vroče srce. Nekega večera si je prišla Tina de Lorenze ogledat zverinjak cirkusa Kludsky. Cim se je pojavila v cirkusu, se nihče rvi več zmenil za leve. mar\eč je vse gledalo samo slavno igralko. Md občinsKom je bil tuđi njen obože-valec, ki je vzklikrril:
—  Će bi mi zapovedali, naj skoČ'm med  leve, bi  storil   to brez  pomisleka.
Igralka je odg:ovorila: Mislim, da levom ni treba metati tejra priboljška, saj itak vsak dan požro kako mrliovino. Kaznovana  domišljavost
Ameriški pisatelj Rlmer Daviš je bil zelo domišljav. Nekeda dne je stopil v knjigarno in si izbral med kniigami svoj lastni roman ter se podpi^al na naslovni strani. Nato je pok»lical knji-garnarja in ga. vprašal, koliko stan© knjiga.
—   Dva   dolarja, —    je  odjrovoril knjigama r.
—   Samo dva dolarja za knjigo i avtorjevim   podpisom?    se   je   začudil Daviš.
—  Oh, nisem opazil, da je ta izvod pokvarjen. Lahko ga dobite za poldru-£i dolar.
Stran 8. *
tSCOVENSKI  NAROD* dne 10. mare* 1928.
Stev   *9
Stanovanje 1—2 sob
• kuhinjo ftče mirna stranica brez otrok za takoj ali pozne# je. — Ponudbe pod «Ves dan odsotna stranka 446» na tcpra* vo  «Slov.   N"aroda».
Šivilja
ra perilo m ofeleko i$če dclo; gr© tuđi na dom. — Ponudbe pod «§iviIja/435» na upravo «Slov. Naroda*.                    435
Nakup zlata, srebra,
platine, srebrnih kron in zlate* ga denarja — Tov ara a za lo čeuje dragih kovm, Ljublja» ca VII, Sv   Jerneja cesta St. 8
Trgovski pomoćnik
manufakturist, mlajša moč, želi menjati adužbo; najraje v Ljubljane v večjo manufakturno tr# gen*ino. Nastopi 15. t. m. ali 1. aprila. — ronuđbe poslati na upravo «Slov. Naroda* pod *Manufaktura/425».
Kompletno pohištvo
•palnica ter kuhinjska oprava (vsc me mehkega lesa) — takoj naprodaj radi selitve. — Po* nudfoe pod »Dobro ohranjeno 441»   na   upravo   «Slov.   Nar.».
Najfinejše čajno maslo
dobavlja po Din 35— u kg po povzetju od 4 kg naprej — Fran Kolleritsch. Apače pri Gornji Radgooi.                29/T
Deček
star 14 let, priden, ae feH \t» učiti krojaštva, da bi imel vso oskrbo v hiši. — Ponudbe na upravo *Sk>v. Nar.» pod «Kxo» jaštvo/458».
Gostilno na deželi
▼ večjem kraju na prometni točki iščem v najem; event. kupim z vsem inventariem. — Dopisi pod «Gostilna/439» na upravo *Slov.   Naroda*.
Opremljeno sobo
zračno in svetio, z električno razsvetljavo in prostim vhodom, takom oddam boljSemu gospodu. Ponudbe na upravo >Slov. Na roda <  pod  >Zra£no<.         280
Hiromant
PriŠol za kratko dobo Pove prošlost, sedanjost in bodoč* nost Sprejema od 10 do 12. in od 3 do 6 V. Timofejev, Ljub« ljana,  «Hotel  Lloyd».  soba  10.
442
VABILO
na
redni občni zbor
ki ga bo imela
»Elekirama Škofja Loka »n okolica d. d.*, dne 31. t. m.
ob  pol   12 uri   doo. v  mestni  dvorani v Škofji Loki,
Glavni trg štev. 121.
DNEVNI RED:
1.  Poročflo predsedništva.
2.  Poročilo nadzornega  sveta,
3.  Odobritcv   bilance   in   računskega  zaključka,
4.  Slučajnosti.
Vsak delničar, ki se hoće udeležiti občnega zbora, mora Tložiti svojo delnice ali bančna potrdila o deponiranih del* nicah v družbeni pisarni (Škofja Loka, Spodnji trg št 57) v osmih dneh ali vsaj dve uri pred občnim zborom. (Pisama je odprta vsak delavnik od 8. do 12. in od 14. do 18. ure) Na podstavi tega pologa se izda delničarju legitimacija, ki se glasi na ime ter navaja število založenih dclnic in glasov, pripadajočih nanje.
Škaffa Loka,  dne   11.  marca   1928.
PREDSEDSTVO.
Zntiane cene  in  največje skladišče   đvokoles,     mo
torjev,  otroškib   voričkov
šivalnib     strojev,     vsako
vrstnib   oadomest     delo*
pneumatike    Posebni   od
leiek za popolao po pravo,
emajliranje   in   poniklanje
dvokoles,   otroSkih    vozič
kov,   šivalnih   etrojev   itd Prodaja na obroke. - Ceniki franko. »TRlBUNAc F. B. U, to-varna  dvokoles  in otročkih vozičkov. Ljubljana.  Ksrlovska c    4
Zastore, posteljna pregrtnjala perilo, monograne, oblckc 1.4r.
/eze aafflnc}ic m oajctnetl*
mehanlćno ametro vezenlt
Matek & Mlkeš
Liubljana,  Da Imatinova  ulica   13
Enttanje,   ažuriranje,   predtls* kan je ženskih ročnih del z% trgovino, Solo in dom.
■ \ * / ■
^Jiunlnlstroi'.KOLESfl
znamke   ORITZNER   IB   AđlOT
a   dom,  obrt  in industrijo   —   Ntotam Svicarsk pi«t ini STRJJ DUBiEO
Samo   pr.   JOSfP    PfiTEUNCU
Tudi na obroke.
LJUBLJANA                 '
blizu ^rešemovega spomeniKa ob vodi Po tik « v«z«nju br«xplač«n 1S Itttna garftftolja                                                               C«m* niske
Trb. premog, drva.
POGACNIK, Bahoričcv« ulica št. 5. — Telefon 2059.         461
Pletiljo
s Iastnfrn strojem sprejmem tz izdelovanje volnenih prsnikov. Najnižje ponudbe na naslov, ki ga da uprava «SL Naroda*.
Podstrcšno sobo
oddam takoj samo solidni go spodični. — Naslov v upravi «Slov. Naroda*.                    430
Zastopnika
za prodajo vrvarskih proirvo-dov, motvoza (špage), neprc* močljivih fKMijav (plaht) itd. s provizijo išče večje podjetje. — Ponudbe z označbo svojega dosedanjega zaposlenja na: *Publicitas», Zagreb, Gunduli* ćeva 11,  pod «Ža—15544».
448
Sobo
z električno razsvetljavo, t vili za »Narodnim domom* — od* dam solidnemu pospodu z apri* lom. — Natančnejše poirvedbe med 14.—16. uro: Puharjeva ulica   12, pritličje.                 453
Čevljarski pomoćnik
išče službo; event. gre tudi za hišnika. — Vpraša se pri: Peć-nik, Cankarjevo nabrežje 3'HI.
451
Poizvedba.
Dama, ki je vzela v službo služkinjo Antonijo Zidar, doma \z Konjic, naj blagovoli to spo*
ročiti na Marijo Jelenič, Ljub*
ljana,  Stara pot št,  1, vrata 3.
447
G, Flux, Ljubljana,
Gosposka ulica 4/L — Stro* kovna posredovalnica boljših služb, 35 let obstoječa, išče go* spodično k trem deklicam, ve* ščo perfektno hrvašcine in nemščine s 1000 Din mesečne plače; II. priv, slugo, več nata* karjev, kuharjev, hotelskih ku» haric za na Gorenjsko in k morju itd. Hišnico za tu. — Pri zunanjih naročilih priložite znamko.                                452
Si valni stroji!!
it>om»  konstmketja  m eiegmua  li vršliev ir iastoe totarne.
ISletna girtnd t.            »T
Vezeije >e paoii e pr> atkivi brei-Oia:no. — PlSALNi STROJI .ADIEfi*. Koesa ii pr>ih io aro — .DorkofpV .Styria- .Waffenrada (Orulio koti). Plctilni »troi ve^iu v ial«gi. Po«ame» đeli koic$ in šivatnih strofe?. Da e te tudi na obrcltc Cenik zastoni m franko
Ivan Jax & sin,  liub iana, Gisposvetska cesta 2
BSaigalSB)
Nosradnn usanhn!
i  Na kladivu v;d te prvi zlogslov. revi;e .Razgled«
I Kje je drugi zlog ....-gled"?
I 'zžrebani prvi trije
dobe po enoletnt
[abonma ,,Razgleda"
2 leti kredita;
VSEH VRST
mairti in koHrski Mi
posa.nerni   in   anhrercalni   t   vgraje-nimi  motorji ali brez njih
Polnofaremniki
Welker Werke I. VVachstein Wien X/ll,
LAXENBURQERSTRASSE 12
VABILO
na
XXVIII. redni občni zbor
delničarjev Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani
ki se vrši
v soboto, dne 14. aprila 1928 ob 3. uri  popoldne   v   bančnl   dvorani   Ljubljanske   kreditne   banke   v   Ljubljani,   Dunajska   cesta   št   1,   z   nastopnim
DNEVNIM    REDOM:
1.) Nagovor predsednika.
2.) Poročilo upravnega sveta  e» poslovnem  letu   1927 in  preložitev bi»
lance k 31. decembru  1927. 3.) Poročila nadzorstvenega sveta. 4.) Odobrenje bilance za leto  1927 in sklepanje o predlogu upravnega
sveta glede uporabe čistega dobička.
5. Spreraembe v upravnem svetu in dopolnilna volitev v upravni svet. 6.) Volitev nadzorstva. 7.) Slučajni predlogi.
Pripomba: Po določilih § 13. pravil se smejo udeležiti občnega zbora tišti delničarji, ki polože v to svrho pri centrali družbe v Ljubljani, pr! njenih podružnicah v Brežicah, Celju, Crnomlju, Kranju, Mariboru, Metkoviću, Novem mestu, Novem Sadu, Ptuju, Rakcku, Saraje\*u, Slovenjgradcu, Splitu, Šibeniku, Gorici ali Trstu, odnosno pri Hrvatsko*slavonski zemaljski hipotekarni banki v Zagrebu, osem dni pred zborovanjem vsai deset delnlc, odnosno tišti, ki prejmejo na svojo »ahtevo osem dni pred zborovanjem vstopnico za ta občni zbor na podstavi svojih delnic, shranjenih pri nav©» denih poslovalnicah.
V Ljubljani, dne 5. marca 1928.                     '               Upravni  SVCt.

^\mf\m\&m b owninge, pišiole za sirasrn e sov, ^Ji\JL\\2m samokrese puš^e. zao^a lovskih in nbiških  potrebščin  ter  umetalni cgeuj 1.1. d. puškama
F. K. Kalser, Seienburgova ut. 6 Ljubljana.
STAVBEH1 LES na obroke,
krajše ali dališe, vsem onim   ki si nameravajo postaviti !astno hišxo za stanovanje
Fsdll ŠUŠtar, lesna industrija LJUBLJANA, Dolmska cest^
Učitelja glasbe
dirigenta sprejmemo v začasno službo od 2 do 6 mesecev.
Nastop  1. aprla   Dokumeme duvršemh studij in prakse priložiti prošnji na podpsan^ upravo.
V prošnji je označiti zahttvano me>cčno plačo, Prosilec lahko p( stane sialen Kapelnik
Uprava građjanske glazbe METKOVIĆ (Dalmacija)
7, Ivan Zakotnik z
mestni tesarski mojster,
-. — -.—    LJUBLJANA   Ounmhks  cettt  46    — — — ~
Vutkovrttns   tm*mr*km   đmlm.   moderne   tjUfft*   ttavbm,   osirtifm '" trn omimčm.   h/A«   *ttm.   tovarn*   ;*rkv+   tr%   rvon/fc«     —    StropL mmmm tia   tiopntcm   fedmte*   povUforu,  verande   leien* ugrtj*
ttđ.    —   Gradbš   »esemh   mu*tov    frtv\   »n   mltnov »4RN.4   tAOA                   16/1         TOV 4/eN 4 FlkMRJA
HAJBOUJI BRH?Kl 8lA<S0UI
Zajamčeno čistovolnene
moške in damske blagove
—     zadnjih novosti     —
— pomladno in letno sezljo --
razpošilja   najbolj   renomirana
zaloga tvornice sukna
SIEGEL • IMH0F,    —   BRN0
Palackeho tr. 12, Češkoslovaska
Ntjvečja izbirt  — Ntrnižjc tvorničke cene.
Najsolidnejša   irvršitev   vseh   naročil Sa zshtevo vzorci zestonj in poštnine pro
S/O.                                                                                                     A
Za dom!
Za Uviif, krujić*. ćevlfrrfr Ita
STOEVO šivalni stroj
Ue trn Vam putef livao}« cntU (oMivm). tete (itika) Lrp» p» rilo »n oofiavice Brci t^akeg* prcminitntt dIoSč m drugt )c ttroK « minuti pnpnvhen ah zm vezenje io ravno t*ko hitre zopet c« n«««Jno §iv»O!C — Poleff vs«h p^*dn<^fi, ki lih r»» nemi IWi1n* *troi STOENVER
h tudi *micenml*i
Ne Mmudite utj<Klne  prilike to
Ofllcjtc tk to izredmttf pri
t      •   O   _«.,••               Brczplućco pouk • »cxcnju   ra»
uaa  oaraga,            ^ «p»rMto* itd — taudm pi»*
Ltublfrnm,     Stlenburzov*    6H.   čilni popoji  — 15letno lamstva
Hekiografičn   aparati, «..»«. m..  n.>«..r.«.w. u.,fc„. ^ .. Ml> •..,. »»* .,  Lud. Baraga, Ljubljana, Seienburgova 61 rei. 2980 "'
ZADRUŽNA HRANILMCA
rep. pos   in gosp   zadruga z o. z. v LJUBLJANI, Sv. Petra cesta 19
'odel.ire ^sakovrtne Kredite, csHomtire mentee, *nka-;lra fakture tei izvr<u'e ražen deviznih in valntniti vst —              - v hanćri'   ^tro^o ^p^da o^f oosle               =
>preiem*   aranilnt    ^ioge   na   Kn tžlct   ah   v   tekucen računu   tev     lb     brestir*   po   dogovoru   na ugodne e
<Vot pooDlasceni prodam ec sretk Drzavnt razrednt loiti vodi poseben oddelev za mlh prodalo poles tega oroda rud* <re^ke Ratne <tete na ^»brokf po^ zelo ugodnim* ooon
Urejujc: Josip Zup*nčiČ. — Za »Narodno tiskamo*; Fran Jezertok. — Za upravo Id in&eratai đel Ibta; Otuo Chnstut. — Vu * Ljubljanu
*          .. ,  .                       ... .                 .....