likaj« vsak dan rasen »oboi, nedelj
" . • • m prasnikor.
» ' ■ ' *
Isnued daily eaeept Saturdaj«, , SuojUy> and Holidajn. ^
' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uradniški In uprsvnlški prostori: mi South LawndaU Ava.
Offica of Puh lica t Ion t S«A7 8<Hilh Unvndalv Avp. 'l\tlciiWr, K<*kwvil 41*04
LETO—YEAR
Cana UaU ja »6.00
kaUrvd M moubU-cUs Mtlar Jtauai> lt. l»S3. at t h. po.v«fflo» »t Cllt—o, llIiMto. untkar th. Act ut Co««r«u of March t. 117«.
CHlCAGO. 1LL.. TOREK, 2. JANTAHJA (JANUARY *)> 1*40
Subscriptidn $400 Yaarly
ftTEV.—NI'M BKR I
AccepUnca for mati ing at »pacial rs te of poatage provtded for in aaction 1108, Act of Oct. 8, 1917, authortaad on Jijne 14, m«.
Ruska armada na fronti pri Salli te uprla in letalci bombardirajo rebele iz zraka. Promet na železnici Leningrad-Murmansk paralizi ran. Sovjetskim četam na severu preti uniče nje. Več sto Rusov ubitih v bitki s Finci v Ka reliji
Mowkva, 31. dec. —Tu poročajo, da »o sovjetski vojaški letalci uprizorili več uspešnih napadov na finska obrežna mesta in konoentricije vojaštva. Sovjetske avtoritete so na vprašanja reporterjev zunanjih listov glede revolte med ruskimi četami na fronti pri Salu odgovori le, da poročila o uporu so brez vsake podlage.
Stockholm, Švedska, 31. dec. — Jon Olof Soederblom, zet premier j a Albina Hanssona. je od potoval s skupino več sto švedskih prostovoljcev jia Finsko, kjer se bodo pridružili finski armadi v borbi proti Stalinovim četam. Več švedskih vojaških častnikov se je že prijavilo za službo v finski armadi.
Delavci v švedskih tovarnah so pričeli zbirati prispevke v pomoč finskim brambovcem. O-krog sto švedskih zdravnikov in bolničark bo kmalu odpotovalo v Helsinki, kjer bodo stopili v službo Finskega rdečega križa.
HELSINKI, 1. jan.—Današnja uradna finska vest se glasi, da je bila sovjetska 163. divizija uničena v bitki, ki je trajala dva dni v okolišu jezera Kianta. Od te divizije, ki je tlela okrog 18,-000 mož, je bilo na tisoče vojakov ubitih, V zraku imajo so-vjeti več uspeha. Sovjetski letaki so napadli sedem finskih mest na novega leta dan in vrgli okrog 200 bomb. Dosegli so tudi mesto A bo ob BotntiUcem zalivu, ki je za Fince glavno pristanišče za prejemanje bojnega materiala iz Švedske in NorveAke.
MOSKVA, 1. jan__Sovjetsko
poročilo se glasi: "Na finskem bojišču se ni zgodilo nič posebnega. Na« letalci so aktivni. General ftapošnikov, tet generalnega štaba, je bil odlikovan z Leninovim redom za svoje velike uspehe."
Rovaniemi, Finska, 31. dec.—
Tu poročajo o izbruhu revolte v eni izmed ruskih armad, ki so . invadirale finsko ozemlje. Proti rebelem so bili poslani letal* ci in jih napadli z bombami.
Upor je izbruhnil v armadi na fronti pri Salli vzhodno od Ro-vaniema ob sovjetsko-finski me-iL kier so ruske voisžha kolone skušale prodreti od Kandalažke preko Finske do Botnijskega zaliva. Na tej fronti se je nedavno vršila trditi bitka, v kateri so bili Rusi poraženi. Dva tisoč ruskih vojakov je padlo v bitki s finskimi brambovci.
Poročilo pravi, da se je revol-ta pričela, ko so politični komisarji, ki spremljajo ruske čete, sklicali »hod. Vojaki so pričeli streljati komisarje in častnike. Kmalu potem so se pojavili v . zraku sovjettki letalci in pričeli metati bombe na rebele.
(Poročilo ameriške časopisne agenture Associated Press iz Helsinka, glavnega finskega mesta, pravi, da se je ruska ofenziva pri Salli izjalovili, ker so sovjetski letalci napadli pomotoma svoje lastne čete z bombami. Dva ruska regimenta sta obstreljevala drug drugega v /moti, da imata pred seboj sovražnika.)
Promet na železniški progi, ki
j a Leningrad z Murmanskom*
rusko luko ob arktiku, je pars-li/.iran. Finski letalci so z bombami uničili progo v več kraji-h in vlake, ki so vozili bojni ma-'« ri;j| in živila ruskim vojakom na fronti. Finci poročajo, da je -^jetska armada na skrajni se-wrni fronti obkoljena in preti ji i'ničen je.
Sovjetske vojaške avtoritete *o |x>Hlale jetnike v Kem, Soro-ko, Parandovo in Pongamask, da popravijo železniško progo, kar fero ho razdejale bombe finskih letalcev. Ti jetniki so prej sekali drevesa v gozdovih na severu, k<i so pod kontrolo sovjetskega i#-sn«'ga trusta.	•
Helsinki, Finska. 31. dec. — Vrhovno poveljstvo finske ar-mad** I>oroča, da je bilo 900 Ru-ubitih v naskokih na finske i"zicije pri Kelju na karelijski oljski ožini. Finski bram-•wvci so zasegli več ruskih tan-kov; Htrojnie, veliko količino stre. I'vh in ujeli mnogo ruskih vojakov.	■■
Kimki letaki so ponovno napadli finska obrežna mesta z '"»mbami. Bombardirali so tudi Mezniška križišča v Hjrvinkaf ju. H >i k i maku ta Karjaaju. Bombe, ki *o jih vrgti. niso povzročile
f^Hne škode. Koliko ljudi J* bilo ubitih in ribjih, poročilo
fc« omenja. j - *
Francoski minister svari ljudstvo
Vojna potisnila probleme na površje
Pariz, 31. dec. — Finančno minister Paul Reynaud je v svojem govoru dejal, da mora biti ljudstvo pripravljeno na nadaljnje žrtve, da zmaga v -vojni z Nemčijo. Vsak državljan se mora zavedati, da je vojmt prinesla na površje nove ekonomske in finančne probleme. Vlada je že ptidvzela potrebne korake, da se zavaruje proti nadaljevanju totalitarne ekonomije, ko bo vojna končana. Podaljšanje ekonomskega in finančnega dogovora z Veliko Britanijo pomeni prehod iz vojne ekonomije v normalno.
"Vlada in državljani morajo skrbeti, da ne bo denar trošen za nepotrebne stvari," je rekel Ray-naud. "Ženske naj ne kupujejo novih oblek, temveč prispevajo svoj delež za financiranje vojne. Vlada j)otrebuje denar za kupovanje bojnih letal In materiala v tujezemstvd."
Uradnik naci jskega bunda pobija obdolžit ve
New York, 31. dec. — James Whtoeler-Hill, tajnik Nemško-ameriškega bunda, nacijske organizacije, je zanikal obdolžitev, da je po krivem prisegel, ko je nastopil kot priča na obravnavi proti Fritzu Kuhnu, voditelju a-meriških nacijev. Kuhn je bil spoznan za krivega iti obsojen v zapor. VVheeler-Hill je bil po zaslišanju pred disfriktnim državnim pravdnikom Deweyjem izpuščen na Svobodo proti poroštvu IttfiOO. Obravnava proti njemu se bo pričela 29. januarja.
Brat ruškega generala naklonjen Finski
Ixm Angele*. Cal., 31. dec — Morris Stern, brat ruakegs generala G. M Sterna. ki je bil I-menovan za vrhovnega poveljnika ruskih čet na finskih frontah, je dejal, ds so njegove simpatije v vojni med Rusijo in Finsko ns strani slednje. faPinska> demokratična država in morali hi jo pustiti pri miru/* js rekel. On ja povedal ds ni vedel, ds je njegov brat general v ruski armsd». dokler al videl njegove slike v nekem ameriškem magszinu..
Mobilizacija civilistov v Holandiji
Država se hoče - zavarovati proti invaziji
Amsterdam, Jfolsndska, 31.
dec. — Načrti glede mobilizacije civilnih prebivalcev po vsej deželi da bodo pomagali vojaštvu v slučaju nujnosti, so bili ob-jyljeni v uradni odredbi vrhovnega poveljstva oborožene sile na suhem in morju. Načrte je sestavil generalni štab, kateremu načeluje general I. H. Rey-nders. \ .
Vsi moški v starosti 18 do 60 let so podvrženi mobilizaciji. Sodelovanje z militarističnimi avtoritetami je mandatorično v času, ko se pojavi potreba. Odredba je takoj j k) objavi stopila v veljavo.
Zupani so dobili nalogo izvedbe mobilizacije moških za gradnjo strategičnih cest in utrdb, obrambnih črt in drugih projektov vpjaMega značaja. Kazen za kršilce je zai>or.
if
Civilisti, ki bodo opravljali dpločena dela, bodo izvzeti iz regularne vojaške Hlužbe. Prejemali bodo plačo enako oni, ki jo dobivajo delavci v privatnih industrijah za slična dela.
tete ponovno demonstrirale, da se hočejo zavarovati proti invaziji za vsako ceno. Na podlagi že uveljavljenega zakona je vsak moSki v starosti 19 do 40 Jet podvržen aktivni službi v armadi. .
Domače vesti
Obiski :
Chicugo. — William Lash in Antoinette Cesnik, oba iz Cle-vejpnda, 0., sta 29. dec. obiskala gl. urad SNPJ in-si*edništ-vo Prosvete.
r
Nov grob v starem kraju
Cleveland. — Mary Modic je prejela žalostno vest, ,da je 8. dečembra 1939 v Sežani na "Primorskem umrla njena mati Frančiška Može v starosti 74 let. V Ameriki zapušča dve hčeri, Mary Modic v plevelandu in Antonijo Kordan nekje v Penn-sylvaniji, -i
Nesreča na zapadu
^»Butte, Mont. — John Težak, uposlen pri WPA, je pred dnevi tako nesrečno padel na poledeneli ulici, da si je zlortfil levo no- ^bHa prva (iVn^VnaTttklata-
francoski premier zahteva ......garancije
Ustanovitev zveze evropskih držav
*
VA2NA KONFEREN. CA V LONDONU
Pari*. 31. dec. — Premier K-douard Daladier je dejal v senatu potem, ko je ta odobril vojni proračun v vsoti 249,000,000,-000 frankov za prihodnje leto, da Francija ne bo odložila oro4-ja, dokler ne dobi pozitivnih materialnih in mirovnih garancij.
go.
Clevelandske vesti
Cleveland. — Po kratki bolezni je umrl Frank,. I.ozur, doma iz Ribnjce. Tu je živel 45 let, toda njegovi sorodniki so v starem kraju, — V bolnišnici je u-mrl Frank Zaje, samski, star ru.
64 let in rojen v Gornji Zado-I "Čeprav ne dam dosti na uto-
cija, da hoče Francija več kot zmago v sedanji vojni z Nemčijo. Premier je v svojem govoru tudi pohvalil vojni dogovor med Francijo in Veliko Britanijo In dejal, da se lahko vse nevtralne države pridružijo temu dogovS-
brovi pri Mariji Devici v Polju. V Ameriki je bil 27. let. Mož Sse je "pečlaril", bil je brez sredstev in pri nobenem « društvu. Njegovi znanci zbirajo p/jspev: ke za pogreb.
Unij tka uradnika poražena ptt volitvah
Chicago, 31. dec. — Kebelni člani unije prevažaleev mleka so pri" prvih volitvah fco osemnajstih letih odstranili iz vodstva dva glavna uradnika. Robert G. Fitohie, predsednik te unij«? od I. 1906, je bil poražen. Dobil je sa-

Perzijske čete ob ruski meji
Rim, 31. dec. — Sem dospela poročila se glase, da se perzijske čete zbirajo ob ruski meji med mestoma Kezuit in Tabriz. Okrog 30,000 vojakov je koncentriranih na tem ozemlju. Vlada Afganistana tudi pošilja čete v bližino ruske meje. Britska vojaška misija je pravkar dospela v Kezuit, da nadzira gradnjo utfdfct ob Perzijskem zalivu.
Weber. Steve Summer, tajnik-blagajnik o<J ustanovitve unije, je tudi dobil brco. Zmagal je njegov protikandidat Thomas J. Haggerty. Rezultat volitev je naznanil I/eslie Goudie, predsednik sveta vozniških unij, ki je tudi nadziral volitve.
pična načela in ideje, bo moja vlada podprla gibanje glede u-stanovitve federacije evropskih držav," je rekel Daladier. "Prs-dnp. m . t.O..tgodi Jft.Jtcebs odpraviti vse zapreke, ki ovirajo uresničenje ideje federalne Kvrope. Francija in Velika Britanija sta že pojasnili svetu, da trajni mir ni mogoč brez rešitve problemov, ki- izzivajo vojna in sovraštvo med evropskimi narodi. Kontrola morja je bistvenega pomena za dosego zmage."' } Daladier je dalje rekel, da ve-i del Vsote vojnega proračuna i>6 šel za financiranje gradnje novih bojnih letal, tankov In
Prvi japonski poslanik v Bolgariji
Sofija, Bolgarija, 31. dec. — Teroo Hašija, prvi japonski poslanik v IJolgari}i, Je predložil svojo poverilnk-o kralju Borisu. Japonska je premestila svoj glavni diplomatičnl stan iz Aten, Grčija, v Hofijo. Jajx>nskl krogi napovedujejo izboljšanje trgovinskih odno|ajev z Bolgarijo.
Poročilo poveljstva armade o-menja obnovo letalskih aktivnosti na zapadnl fronti. Francoska letala so uprizorila več o-gledniŠkih poletov na<l ozemljem na drugi atrani froifte in se |s>-tem srečno vrnila v svoja oporišča. Med francoskimi.in nemškimi stražami "so se vršile male praske. Francozi so v teh u-jeli nekaj nemških vojakov.
I,ondon, 31. dec. — Leslle Bur-gin, minister za vojne potrebščine, je naznanil, da Iw v prvih dneh prihodnjega meseca prišel v Ivondon francoski vojni minister z nekaterimi člani svojega štaba. Vršila se bo konferaifca. na kateri bo med drugim razprava o zalaganju armad na zapadnl fronti z bojnim materialom.	/
s=
Japonska ofenziva v južni Kitajski
Poročilo o kitajskih izgubah
ftanghaj, 31, dec. — Japonska ofenziva v ji^ni Kitajske bila obnovljena rta vsej črti. Poročilo iz japonskega vira se glasi, da »o japonske Čete prodrle ftO milj daleč v zadnjih dneh.
Kitajska armada 100,000 mož v provinci Kwantung je bila |s>-raiena. Japonski letalci, so napadli z bombami Unčov, gl^no mesto province Kansi, in uprizorili navale lia mesta v jušno-tapadnl Kitajski, i« kateHh vo-dijo ceste v francosko lndokino.
•Pet japonskih vojaških dlvl-lij je dospelo v jušno Kitajsko v zadnjih tednih. Te so nadome-■tile vojake, ki so bili te več mesecev na frontah.
Poveljstvo kitajske oborožene sila zanika japonska poročila o zmagah. Ono trdi, da so Japonci utrpeli velik« izgube in da je bilo japonsko prodiranje v več krajih ustavljeno.
Tokio, Ht. dec, — Premier Abe ie dejal, da Člani-njegovega kabineta bodo resignirall, čeprav Je večina poslancev v drla v ni zbornici pozvala vlado, naj se umakne. Premier je reksl, da je njegova vlada zainteresirana v vojne operacije na Kitajskem in ureditev odnošajev i zunanjimi državami (n VŠled tega je "manevri profesionalnih iiollti-kov ne zanimajo/'
Japonski vojni urad Je ob j a vil poročilo, v katerem pravi, da je bilo 17218,482 kitajskih voja kov ubitih od Ifebruha sovražnosti v juliju j. 1937 do decembra
isgs . IAŠM^^ , JMMMkAiJi^^M
znaiftle od oktobm preteklega I«
ta do decembra tega lata 27,000. Poleg teh je bilo 18,000 Japon skih vojakov ubjtlh In ranjenih v bitkah, ki so Se vršile v zadnjem pletju med Jajsmcl, ruski mi in riiongolskimi Četami na o-lamlju med Mandžurijo in Za nanjo Mongolijo, t
Na U. februarja so bodo \'r šile proslave 2000-letnlce legen dame ustanovitve japonsktirn cesarstva. Priprave so Aa v te ku. Nova ofenziva je bila odre jena v upanju, da bo Japonska armada Izvojevala veliko zmago ns Kitajskem, ds 1mj proslava u stanovitve cesarstva bolj Imia* zantita.
Murphy naznanil preiskavo špionaže[
Agentjc tujih vlad
nlctivni v Ameriki
VVsMhlnghm, M, t'.. HI. dsttff4 Federalni Justlčni tajnik Frank Murphy je naznanil . y.awdaiije federalnr* velaporote, ki lx» pre-inkoMila špionažo in sabotažo. Njegov departmeni l>o tudi po-s vet i I na protlžidovske aktivno-mIi v tej deželi.
NukaUre .osebe, ki so znane kol vodilne sil«« v protižUlov^ki kampanji, s(> bl1« že |s>z\ an** pr«"l velefMiroto. IVeldkave ne bodo
vrnili« \ Ws«hlngtonur New V< rku in drugili am«*rltklh mestih. Murphv je nedavno nsrna-nil, da njegov d<'partm«*nl js>-Mitnn ra<«l«*dujt* aktivnosti v<*č oritauizai ij, katerih cilji so v konfliktu s civilnimi svobodAči-/uiml V t^?T«rganl*a<'ljsh <k» aktivni agentjf tuj+h vM,
i grizai n»r
Mladinski kongres proti totalitarizmu -
rhtrago, 31. dec. — KHomu /nladio^k« pr«»tlV0jn(	ki
ztKirurje v tem mestu, se je Izrekal proti vnem oblikam totalits* riims Hf«r«jel je med drugim re-solts-ijo z oh**Hh» uvajanja fs^ št^ičnlh smernic v Ameriki. Ns konvencij«! jt* «|<»«|i»io 4oo gatoi, ki reprrzantlrsjo M VS),-uki mlsdih Ijudr v smeHšklh državah. • «.
anglija raztegnila kon-trolo nad živili
Delitev potrebščin v od* mer ki h X
NOVE 2IVILSKE NAKAZNICE
t ondon. 31. dec. — Angleško ljudstvo, ki že čuti posledice pomanjkanja Uvaža in drsfinje. Je bilo opozorjeno, da bo vlada u-veljavila nove odredbe glede ra«-tegnitve kontrole nad živili.
W. S. Mor r I so n, živilski minister v.ChantberluInovem kabinetu, je naznanil, da bodo uvedene nove živilske nakattiMce «. januarja. Delitev živil v odmerkih je bila odrejena že v novembru. Od omenjenega datuma na-PMdJtodo poleg masla, ij)eha In mdke^elili v odmerkih tu<li sladkor in meso. Surovega masla je določenih le pet unč u osebo na teden,, sladkorja pa dvanajst unč.
Odmerki mesa še niso bili do-ločeni; toda" gospodinja so bila informiran«, da se morajo io-glstriratl pri mesarskih firmah,
če hočejo <lobivati meso ta tvoje druiine. Uprave hotelov in restavracij bodo vodile poaaben seznam gostov, ki bodo naročili mest) t svojimi kotili,
Morrlson Je dalje,naznanil, da bo vlada prevzela kontr«tfo nad živintkimiarllAči. Ona ho kupovala govfjo živino, ovca In prašiče od kmetov In nadtirala klanje llvlne in ratpečavanje me-ta. Vladnj tistem kontrole bo
Živilski minister Jt aptllral na
ljudstvo, naj ne kopiči tltdkor*-Ja pred uvedbo nakainl«. Povedal je, da bodo slaščičarne in pi-vovarnarjl d<»bll| dovolj tltdkor-ja tudi |KKUvellsvlJtnJ» odreda
jfcj. 5
V zadnji avetovni vojni Je bila, uvedena prislljetia delitev živil v odmerkih v februarju I. 1918, tri leta In |s>l. po angleški napo-vedl vojne Nemčiji. V sedanji vojni, ki se jo pričela preti štirimi meseci, se te čuti pomanjkanje živil.
Horristiu Je dejal, da Je situ-jclJa danes drugačna ntgo Je bila ob Izbruhu prve svetovne vojne. Anglija potrebuj« parnlka, kl zdaj vozijo živila, za pr«vt-žanje vojaških čet, orožja in mu-nieije. Denar, ki bi imel biti potrošen za nakup potrebščin v tu-Jfzemstvu, bo šel za nabavo po-trebetga bojnega materiala.
Švica jači svojo oboroženo silo
Brezpoielni potisnjeni v armado
llern. Svita, 31. det. — Gene-' rsl Hrnrl Čulaan, vrho\*nl |s>-veljnik aiinatie. Je naznanil formiranje novofa voJt|kegt zbora, da oja^i obrambo dežele, /daj bo^vka imela štiri vojaške 4zls,re po ho,ihK) vojakov.
Na tisoč« mol, ki so Mil spoznani /s ituN|N>«ohne"Sa vojaško služI*i, se l*i moralo |mhIvreči /lovi preuksvi. Okrog 00 odstokov teh b«t moralo v srrnedo.
VIa<1« Je siikiiemllrtla dva lini a. Nsue Ita-ler Zeltung. glasilo nacijev, in Vreiheit, komuni-tičnl taaopit oi»a sta bila o^ d« na širjenja pre|jsgsndt, ki j« ogr*£aJ* obrsmb«i in nevtraJ-m«st ftvic«
Hssel, ftvirs, SI. <U*. — Hret-|sM«diii delsvci so bili potisnjf-ni v armado, kateri bodo poms-gali pri ffrailnii.cest in utrdb. Dobili »o uniforme la prejemali bodo plačo 4A centov na dan. I-trta t»i»4o prejema/o' regularni v« taki, OUsilo švicarskih unij je prel«sClralf» proti mobilizaciji brezpOMlluit . ..	S'.
NM*»« M lir lw rilli i IWhi * 1'HOHVKTA r* . r , 'J SM1-M H*. L*»«4al« A««.. CUni*.
IMUm * gdlrvaju n* primmr <Januar? «1. 1M«>, pota* V»*«M MM M Matevu »MM«!, 4« 'Mi Ji i ton 4mtumom iMMfcle M* MH. roMrtto J«	M MM UM M aatevV
PROSVETA
THE ENLIGHTBNM«>T ULJUMLO IN LifTNMA MLOVKNMIE NASODKE ruUrOHNB JKUNOTK Organ M	kr t k.	N»UmmI B«»»(M
Naro*»lna $» ZdruUu- *tU-r iUvtn CblMcal i« Kan«4u M M M M«. M M) ta pol M«. H M m	Wta; m CbtMC«
I« CtMTO	M orlu IX", »171 M pol Wu; M SlMMmatVO
HM	^ ^
totecriptiMi NlMi im Um UiUUS KMIm <««Mpi ChiM««) m4 C*mm4m M M p*r jur, Chiea*o and CUaro «7.M par yaar, •ratcn «*.ntrt« H M par r«*r.	__ ^
Cmm Mlaauv po 4a*ov«ru. Kufcvptat il«pla«v In ».•«»• robnik 'Unkov m M vr*«*ja ftuhoptel UUran.« »«•*»( u« (IrtiM. po-/Mil. 4nm*. pa.*i IUl aa »r»aio poAliiaUlju k V aiufeju. W prilotll po4u.i.«.
A*»rrt4al»t nUoa um a«raa*iMit.— Manuatrlpta of eommunU «U«m aad uMolIHtad trtlrlM wttl iwt br ratarnM. O«
MMCripta. aoth M atarrlM. ptara. poe*a. a«a.. »IM ba Mrlurn«* M mandrt tmif «hrn accumpaai«rf br aalf-«wldraaaa«J and »Uinpad
iGlasovi iz k naselfeif*
"'T	£	—	--T-'"-« t"/
Spomini na boiič leta 1015 in sorodnike, kajti velika žalost
Berlin in Moskva
Zadnji teden je Jože 8talin izpolnil šestdese-to leto svoje starosti in vsa bolj še viška Ruiiija je slavila Stalinov rojstni dan z veliko večjim pompom kot so Runi pred revolucijo slavili rojetne dneve tvojih carjev.
Toda ne zanima Ban toliko, kaj no počeli v počast nekronanemu carju Stalinu revni ru-»ki, ukrajinski in drugi delavci in kmetje do-ma v Rusiji na — komando svojih boljševi ških komisarjev. Saj vemo, da drugače ni moglo biti. Bolj nas zanima čestitka, katero je poslal diktator Hitler svojemu prijatelju in tovarišu diktatorju Jožetu Stalinu.
Diktator Hitler je, kakor je poročalo ameriško dnevno časopisje, brzojavil prijatelju Stalinu: "Sprejmite moje iskrene čestitke k Va-ftemu rojstnemu dnevu! Moje čestitke so spremljane z željo, da bi Vi Ae dolgo let živeli zdravi in srečni in da bi bila srečna bodočnost Rusije In Nemčije, ki sta združeni v prijatelj-stvu," - **•*•
Hitlerjev zunanji minister Ribbentrop je še posebej. čestital prijatelju Staffau, želeč mu dolgo življenje in obilo sreče.
Ali je Jože StallfT, velik sovražnik fašizma in nacizma ter velik prijatelj demokracije (Ih ignoriral čestitke iz Berlina?" Baš narobe: Jože se je prisrčno zahvalil in prekosil Hitlerja v frazelogiji. Stalin je zagotovil Hitlerja v svojem odgovoru, da je prijateljstvo med Sovjetsko unijo in Nemčijo "scementirano s krvjo in ima vse pogoje lirtrajni obstoj^-,
- Zadeva, kolikor se tiče Berlina to Moskve, je torej v redu. Prijateljstvo med režimoma diktatorstva, brutalnosti in krvoločnosti je v redu ... Za demokracijo vsega sveta, posebno za demokracijo škandlnavskih dežel, bo pa ta zadeva v redu iele takrat, ko pride konec zverskega režima v Berlinu In Moskvi fin ostalih sličnih režimov na svetu!
Pripomba: Predsednik Franklin D. Roose-velt to po ni poslal nobene čestitke v Moskvo!
Kaj se godi v Jugoslaviji?
Newyohyd listi prinašajo demonstracijah in izgredih
dolga poročila proti draginji Jugoslaviji, vlada v Belgradu pa vse te demon stracije in nemire označuje za komunistične in. začel se je velik policijski naval na komuniste. Beigrajska univerza je dn malega že iz praznjena, ker je baje bila v večjem delu "ko munistična". Dijake so aretirali in jih odvlek li v nova koncetracijska taborišča za komuni ste. Med aretiranimi komunisti ali "komuni* stlM je tudi hči bivšega zunanjega ministra Ninčiča.
V	z\ezi s tem |»oročajo, da se fašistični* Italija zelo, zelo zanima ia-tr dogodke v Jugoslaviji. Italijanski fašistični tisk |>oroča na dolgo in široko o komunističnih aktivnostih v Jugoslaviji in vsekakor je tendenca tega tiska, da zlasti v Dalmac&j označi vse^nemlre za komunistične/ Ali bi Muasolini rad igral vlogo zaščitnika za Dalmacijo in druge kraje Jugoslavije, ki jih ograža komunizem ali "komuni-*em"? .
V	poročilih j** tudi onsHiimi *l»» klerikalni veljaki v Hl:>v*niji fiapeljavajo vodo na Musso-linij tn mlin, Baje m* irrafajo. da bi raje vi- * deli Slovenijo jhmI zabito Italije v slučaju, tla Rusija razširi m\oj vpliv ne 4ialkan.
Med tem »mo »»pazili. «i« hrvaški ntalinovski listi v Ameriki nilno r<il»antijo nad vlado v liel-gradu in nad dr. Markom —- kateremu pošiljali brzojavne pozdrav«* še |>ml rw»ka.» meseci. "Demokracija \ Jugoslaviji je šla k vragu," pišejo —4* menda \xt treba Stalina, da reši propadlo jugoMlmenuko demokracijo ka-itor je rešil ukrajinsko na' I^oljiikem in kakoV-zdaj rešuje fi^ko! —
Nekaj se najbrže kulu» Najmanjšetra dvoma ni, da ae tudi v Juifoftlaviji ne manjka Die-sov — zlasti med slovenskimi klerikalci — ki Vidijo vse "komunistično",- kar ni na njihovi vrvici, na drugi strani **> pa tamkaj pridno na delti Hitlerjevi In Stalinovi agent je, ki pripravljajo teVen za "prtitekcijo" In "osvobodi-lev". Od tretje strani i pa preži Muaaolinl. ki M a« rad okoristil, če pride do kakšnega "oavo-boditvenegs" navala na Jugo«lavtj<*a severne ali vfltMoe strani. 1'boga.Jugoslavija!
poročilo o umrti Chicago. — Nahajali smo se visoko v Alpah, na tako zvani gori Rombon, ki je malo nižja kakor je največja glava našega rojstnega kraja Triglav. Kadar je bilo jasno, smo ga vedno videti, kako ponosno je dvigal svoje glave, pokrite z večnim snegom in ledom, visoko v sinje nebo.	>
Tudi na gori, kjer je bila na-ša kompanija, je bil vedno, sneg pozimi in poleti/ Kadar smo potrebovali vo$e, smo morali sneg topiti.- Djievi so bili žeto mrzli, noči pa še bolj. Bili smo skriti v skalnatih votlinah, v tako zvanlh kavernah, ali pa smo imeli kje za skalami skrite barake. Kako je izgledalo v njih, si lahko predstavlja samo tisti, ki je sam to izkusil. Par desk skupaj zbitih, malo slame in dosti uši. Tako so bile skrite glavne trupe. Seveda, straža je morala stati zunaj na prostem. Le par vreč pteska je vsakdo imel pred seboj. Včasih nam Italijani še tistega niso pri voščili. Straža se je menjala vsake pol ure, ako je bilo izred no mrzlo, tudi vsakih 15 minut In ako je naša straža trikrat za poredoma ustrelila, je bilo to znamenje, da preti sovražnost nakar so se vse trupe postavile za — obrambo domovine.
Ravno na božični večer pride zopet vrsta name, da moram it na prednjo straža* pjfcgter dam, ako fmam dosti nabojev pri sebi, posežem še v "rukzak po eno kranjsko klobaso, ko sem
» vse drugo.
jel od doma, da si bom z njo kra-tek čas delal. Noč je bila zelo mrzla, take da je kar pokalo od mraza. Se bodala nisem moge imeti na puškf, ker so se na
jeklu delale iskre.. .....
Ko tako poslušam in gledam v temno noč proti sovražniku, da bi se katera italijanska straža preveč ne približala naši, ml moj spomin pohiti tja v milo rojstno vas, kjer je donela pesem **Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji" v farni cerkvi. Ali kaklen mir smo imeli na bojišču? Nismo imeli ravno veliko bojtv s puAkaml radi ogromnega snega In hude zime, toda nad našimi glavami so vedno bučale granate in pokali šrapnell. Največ vojakov nam Je pomorila zima. Dostikrat se Je pripetilo, da je zmrznil vojak na -fctraži. Zelo veliko pa jih je osablo v noge tako, da so jim Jih morali potem pore-zati. Tudi meni bi se bilo kmalu to pripetilo, toda k sreči sem dobil zdravnika še pravočasno. Največjo nadlego nam je delal sneg, ker je včasih padal po cele tedne. Odmetavati smo ga morali vedno, podnevi in ponoči, dn nas ni vaa skupaj zaaul.
Ako se sedaj zmlslim na tisti božič, me kar zima strese, če-
I	prav sem na gorkem. Dostikrat si mislim, kako sem mogel vse
II	lito prenesti, kar sem akusil leta 1016, 191«, 1*17. Srce me boli. ko pomislim, da bodo oziroma so tudi letos tisoči in tisoči vojakov imeli prav tak božič kakor je bil moj leta 1015.
Tudi letošnji božični prazniki ihmo bili veseli za nas in tvašff
nas je zadela. Kruta smrt je vzela Toma Stuparja, moža mo-; e sestre, ki nas je za vedno zapustil. 2ivel je veselo in srečno v Depue, 111. AU 30. nov. se je moral kar na hitro podati bolnišnico radi hudih bolečin v trebuhu. Bil je operiran fie isti dan ob 8. zvečer. Potem se je par dni dobro počutil, a peti dun se mu je bolezen zopet poslabšala. Petega decembra so ga zopet operirali, toda se iz te operacije siromak ni več zbudil. ^ Pokojni Tom je bil doma iz Gorenjskega, iz vasi Duše pri Mekinjah. v Tukaj razan svoje družine ni imel sorodnikov, pač pa mnogo prijateljev, v starem kraju pa zapušča dve sestri. Bil je zelovjiober človek, -dober član društva 59 £NPJ in dober mož ter skrben oče. Bil je močne postave in trdnega zdravja, dokler ga ni kar na hitro nekaj zagrabilo. Zato nam ni skoraj mogočeverjeti, da ga je smrt premagala. , Kaj je bilo vzrok ujegove smrti, ne vemo, ker zdravniki ne povedo resnice. Vemo le to, da dragega in nepo-zabljenega Toma ni več med nami, da se je rešil trpljenja. Naj mu bo lahka ameriška zemlja! Lepo je imel vse urejeno," ali areča mu nI bila mila, da bi bil sedaj užival. Njegov spomin bo ostal vedno med nami.
Tukaj izrekamo srčno zahvalo moja sestra Mary Stupar,
svojem Trpljenju. Vojak je vsakdo, ki le more nositi puško. Nič *e n) gledalo, da bi pustili može^ doma pri pospravljanju poljsRih-pridelkovf Morali so* vojakom. Rekvizicija iivine in ostalega blaga se izvaja kar 'na debelo, vojaštva pa da povsod kar mrgoli. —-—I
Prečital sem tudi neko dr*H«> pismo, ki ga je prejela rojakinja. Tudi v tem pismu opisujejo 2e prej omenjeno, poteg pa še dostavljaj«?, da mrzlično kopljejo zakope na več sto kilometrov dol&Utalijanski meji. Ta oseba ^pojasnjuje svoji sestri o zako-pih, ki jih grade po Ravniku preko Kamne gorice in nad Cerknico. S temi zakopi gredo kari naprej preko Slivnice in dalje proti Babnemu polju itd. Omenja tudi, da jim namigujejo, naj imajo vedno najpotrebnejše zloženo in pripravljeno za slučaj evakuacije, kateri je začrtana pot doli proti Srbiji. •
Lahko si je predočevati potrtost ljudstva, zlasti še pozimi, ko jfrm ne preti samo lakota, marveč tudi zmrzovanje in pomanjkanje vsega. Trpljenje teh ljudi bi sličilo usodi srbske armade v zadnji svetovni vojni, ko je bila na svojem begu preko albanskih gora' skoro decimirana Ker dobro poznam te kraje, matere skušajo zavarovati z za copi, je po mojem mnenju vse o popolnoma nepotrebni, ker ta svet proti sovražniku, rtlma nobenega strategičnega pomena. Ti zakopi ne bodo zadrževali moderne vojske, pač pa pomenijo moritev ljudstva, prelivanje krvi, poiige, in miroljubne ljudi ki se tako skromno preživljajo na svojih domovih, napraviti za brezdomce in njih družine razpršiti, kolikor bi jih ostalo še ži-tfih; Dvom-je, da bi jugoslovan-
L.	Ob obletnici
We»t Fran^fort, I|l—Minilo je lete dni, odkar je I. januarja 19P9 preminila Mary Kukec in se za vedno poslovila od društva 313 SNPJ, kateremu je bila zvesta članka, kakor tudi jed-noti. Pokojna se je udeležila vsake društvene seje, redne in izredne, zafc jo ^ruštvo in &ani tudi težko pogrevamo. Tudi To-ny in Sophte Kovich je ne moreta pozabiti. BUi so si veliki prijatelji, kol W tali v sorodstvu. V bolezni pokojne tudi nista zapustila, bila sta pri nji do zadnje poti. je eno Je to, odkar počiva v hladni zemlji, toda pozabljena še ni, njen duh še živi med nam K—Za društvo 313 SNPJ—
. Jerry Zore, tajnik.
Tedenski pogovor

stali ob naši strani. Zahvajju j^md. sp tpdi vsem, ki ste darovali cvetlice pokojniku, kakor Srčna hvala! — Vsem članom in članicam SNPJ srečno ia..veselo novoje-
to 1948.	. >
Andrew Spillar.
l*o Golgoti v ntarem kraju Johnstown, Pa.—Iz zelo red kih poročil, ki jih naši ljudjfcdo-bivajo iz starega kraja od svojih sorodnikov, je raavidnorf da se tam nekaj kuha. Ta poročila oziroma pisma so zelo redka, le še tu pa tam g« še kdo prej m« toda Je pisano zelo previdno*
Iz mariborske Delavske Politike je razvidno, da niti tamkajšnji listi ne smejo poročati najmanjše črtice o kretanju vojaštva, niti o težki situaciji, ki jo preživlja ondotno ljudstvo vsled silnega oboroževanja in mrzličnih priprav v obrambne svrhe proti sosednima državama, proti Italiji in Nemčiji nam listi vedno poročajo, da Jugoslavija in ti dve obmejni državi v zelo prijateljskih odno-šajih in objemih, ki j4h vežejo njih "prijateljske" pogodbe, vse isgleda, da tudi Jugoslaviji dozoreva usoda Poljske. Menda temu prilivajo tudi večni nemir Hrvatov, meditaterimi mora biti precej motna Muasolini-Hitler-Jeva propaganda. Zdi ae, da oba soseda poželjivo gledata, kdo bo Moltnil ostali, že tako zaženi kos Slovenije, kajti zanju je U ko« zemlje velike strategične vrednosti.
Pred kakim mesecem ml je moj ožji rojak, doma i* Krušnega pasa, ki je ostanek nekdanje Notranjske, pripovedoval, da je prejel pismo cd svojcev.' V tem pismu cbširneje poročalo o
Zahvala Jaegertown, Pa. — Priloženo vam pošiljam celoletno naročnino na Prosveto, ki mi je potekla še meseca novembra po pokojnem možu Franku Mesteku. V prvi vrsti se zahvalim glavnemu uradu za hitro izplačitev smrtmne, katero sem prejela v 14 dneh jx> moževi smrti. Hvala moji sestri Mary in Roku Lesarju, ki sta ga obiskala v bolezni in čula pri njegovi krati. Prav tako hvala tudi mojemu bratu Jožetu in Rozeli Martinčič ter Jožetu in Mary Melle, kakor tudi vsem prijateljem in znancem za prejete simpatije.
Ivana Meatek, 394.
j etiki V obliki hrvatske separa tivnosti, mogla biti ko§"kolo«oip bodisi z ene ali druge strani.
Militaristi s svojo filozofijo •da je bolje častno podleči kot pa se podati, naj gredo k vragu! Ce že mora biti moj narod podjarm jen, naj vsaj ostane cel in aem ja neopustošena. Zgodovina nam dokazuje, da je bilo-že mnogo pod jarmi jenj, a v doglednem Ča su pa ie osvojevalcu—zatejmnllo nebo in postal je sam premaga-
Anton Garden L NAJNOVEJŠA "LINIJA" STALINISTOV .
Naj nihče ne misli, da mi nič 4rugega ne vre po glavi ko Rusija,in stalinisti, ker se zadnje Čase največknat dotaknem Stalinove "demokracije" in njegovih komunacijev. To delam, ker amatram, da je potrebno za izčiščenje pojipov.
Ko sta Hitler in Stalin v; zadnji polovici avgusta presenetila svet s svojo prijateljsko po- -godbo, ki je prvemu dala proste roke, da je udaril po Poljski in jo s Stalinovo pomočjo pogazil z ognjem ip mečem, izbičani poljski narod pa pognal v pekel neizmernega trpljenja, lakote in nove sužnosti, sem takrat izrazil domnevo, da -je konec stalinističnih intrig, laži, blatenja in kameleonstva med svetovnim delavstvom. Mislil sem, da bo zveza med Hitlerjem in Stalinom odprla oči vsem iskrenim, toda nablufanim in slepo zaverovanim komunistom in sopotnikom.
Zdaj priznavam, da sem se več ali manj motil. Stalinisti so res potisnjeni ob steno povsod radi Stalinovega kriminalnega imperializma in • zveze z naciji. Izgubili so dosti pristašev in tudi njih kominterna je le še duh mrtveca, ki straši po svetu. Toda pokazali so se kot mačka, o kateri pravi pregovor, da ima devet življenj. Lahko je že napol crknjena, toda ubiti je me morete, _ keree je življenje trdovratno drži. Pri življenju jih drži njih 20-letna jezuitska vzgoja, katera . jim omogoča, da po kameleonsko spreminjajo laž v resnico, resnico v laž—belo v črno, črno v belo.
Do 23. avgusta 1939 so bili največji "brani-telji demokracije," največji vojni hujskači. Pripravljeni so bili na spopad s fašizmom z golimi rokami. Silno so bili navdušeni za Roosevel-ta, ker so smatrali, da je njegova militaristična zunanja politika najbližja njih zunanjim smernicam, oziroma najbolj v prilog sovjetski Rusiji. Toda s Stalin-Hitlerjevim paktom je bilo vsega tega konec. Anglijo in Francijo so na vse načine ščuvali proti Hitlerju m--se penili jeze nad "marelarjem" Chamberlainom, ker je bil do neke meje pripravljen zmetati male državice v Hitlerjevo žrelo. Obe te dve "demokraciji" so po 28. avgustu kar čez noč proglasili za najogab-'nejši sodobni imperialistični državi, ki delata komplote proti vsej civilizaciji.^
Prej je bil Hitler veliki svetovni hudič, Mus-solini, Franco in japonski imperialisti pa njegovi mali hudički. Po 23. avgustu, odnosno po S tal novem krvavem posilstvu Finske pa sta Anglija in Francija postali svetovna hudiča,w svetovni hidri, katerima je treba stppiti na vrat.
30-letria karijera Barbiieve V.	itarmonike
Geveland, O,—Danes je 25. decembra, ura je devet. Ob 11:48 bomo začeli voziti poulično po St. Clairjevi cest\. Prej pa moram še urediti ta moj važni dopis, da bo zopet marsikateri metropolčan viknil: Kaj hudiča pa zopet to piše? Ampak jaz rečem, evo ga!
Videl, slišal, plesal, ljubil sem godbo že od rojstva. Saj je bil
moj oče harmonikar, kakor tudi	_________ _________
moja dva strica in *'moj %t*ri] p^* 23 "avgustom 1939 bi bila vojna proti Hit-J-J Oče je znal drgniti z gos- ] lerju_vojna demokracijo" v očeh staiini- ,
stov, po 23. avgustu pa je vojna postala impe-
nec.
Prav lahko se zgpdi, in to se tudi,z gotovostjo pričakuje1, da se bodo Stalin-Hitler*Muasoliri jevi nameirkin njih eskapade zi čele rušitV In Udaj bo mladika teptane demokracije na evropskem kontinentu vzklila v mogočno drevo. Ako ga bo ljudstvo znalo braniti pred zajedal-cilrt drugimi škodljivimi mrčesi, mu bo to drevo rodilo obilen sad.
Naj bi že enkrat med vsemi ljudstvi po vsem svetu nastopilo —srečno In veselo novo leto!
Andrej Vldrich, 44.
» . : Tudi voščilo
Chicora, Pa.—Tukaj vam pošiljam vsoto 16 kot naročnino na Prosveto in sicer za pol leta nazaj in za pol leta naprej. Vam se prav lepo zahvalim, ker mi niste lista ustavili in me čakali Voščim vam veselo in srečno novo leto in obilo naročnikov. Ena ko voščilo tudi vsem čitateljem in čftattljicam, staremu A. Zi-danšku in F. Barbiču pa po-zdrav. Barbiča ne poznam, poznala pa sem njegovega očeta, ki je bil pri meni na hrani in stanovanju, in nje»ova brata Jo-feta in Mihaela. Torej le tako naprej m delavske pravice! O-stanem vaša stara čttateljica Katerina Rob. stara 74 let.
3S3BSS
ReMee Jtf«. Ce., KssuMr
Trtin.,

t m kali
m. živila
("lani Mtffavlčarnke ueik. ki "m
\ rellfnem uradu «%o)e *rgeftiseei)e.
jim peresom polke in valčke na eden glas uglasbene citre. Moji trije bratje so muzikantje in zakaj bi jaz ne bil? Začeto, pri četo.
'Če igraš harmoniko in si že prileten, bt te radi nekateri naši rojakiv imeli za dvorskega "gi-gola", ker so stari "čizboksarji" igrali za čašo piva, vina ali žganja. Ampak kakor se dostikrat motijo o nas, bo se tudi tukaj zmotili. Ko sem pozneje igral pri pokojnemu Antonu Mladiču so me hoteli "tritati", a sem od-kloTltlT Pa str nekateri rekli: Kaj pa imaš tega hudiča, ki noče piti? Tone je odgovoril: Ce dobim takega, ki pije, se napije in potem zaspi in ni vredo« hu diča!
Cehov John, ki je bil moj letnik (ga že davno krije gruda), mi je nekaj dni pred božičem pokazal pismo, ki mu je bilo poslano Iz Waukegana, III. Cehovi so imeli takrat salun na Raci ne a ve. in 17. ulica, Chicago, 111. Jaz sem stanoval . pri pokojni Rose- Hren, v ravno, isti hiši. John je rekel: Tukaj je pismo, ako hočeš kromatično harmoniko, jo dobiš za. 440. AH right, John, sem rekel. Takrat sem bil uposlen pri Sears Roebuck and Co. v Chicagu in sen' v štirih mesecih prihranil veliko dolarjev. Bil sem bogat, imel sem celih $60 v aržetu!|
V Waukegan» prvič v mojem življenju. Prej sem se ustavil še na Madison a ve. v bližini Halsteda. Tam sem si naročil mojo priljubljeno račko ki me je stala 40 centov. To vam pišem. da boste vedeli, da imam dober spomin in, mi možgani dobro delujejo. Čeprav n« pijem. Nato je bilo .treba poizvedeti. kako v Waukegan. Takrat si moral vaeti na Halstedu karo do konca, potem Evanston do konca in tam ti se presedel na električno, ki t* je pripeljala V Waukegan Sedaj je drugače.
Moj prodajalec je bil na Market ulici. Bil sem pozneje večkrat tam. ali še sedaj ne vem. kje je Market ulica. B.lo.Je zvečer in tema, ko sem došel tja. PriDa so dekleta, ki so miaiiU, da h prišel eden. ki bo igral, in one bodo plesale, pa so šle razočarane nazaj v kuhinjo, jalec je harmoniko takoj znižal s $40 na $86, samo da se jih je •MUL Harmonika je bila kro-matična, ker poeeduje vse glasove. 12 po številu, kakor klavir. Takrat so bili menda sam« trije aa $. straai.)
rialistična. Pred 23. avgustom je po trditvi stalinistov sedel v. Beli hiši največji demokrat pod solncemrpo 23. avgustu pa je Roosevelt postal največji imperialist.
Takšna je stalinistična vratolomna morala. Jezuitična in korumpirana do kosti. Njih grmenje proti nacijpkemu barbarstvu pred 23. avgustom 1939 in posebno še proti Hitlerju je bilo le pesek v oči. V njih publikacijah ni sedaj nobenega sluha o kakšnem ifacijskem barbarstvu. Niti o Hitlerju. V privatnih razgovorih sedaj celo odobravajo Hitlerja in njegov barbarizem. V želodcu imajo le angleške irt francoske "imperialiste"—pardon "demokrate" pred 23. avgustom 1839. In pa finske "imperialiste", "oprode imperialistične Anglije in Francije."
Zelo zanimiva je njih "linija" rtapram "finskim imperialistom", ki so postali "imperialisti" šele po 23. avgustu 1939. Prej so bili seveda veliki "demokrati", s katerimi, je Stalipova Rusija mirno živela ves čas. Bila je z njimi v dobrih odnošajih vsa tista leta, ko so se finske delavske in kmetske mase junaško borile proti finski reakciji in jo končno premagale. Ta borba finskih mas (da ne govorimo o prejšnjih) je trajala od 1927 do 1937, ko so finske mase dobile oblast v svoje roke in postavile koalicijsko farmarsko delavsko vlado. Vso to dobo težkih bojev finskih mas proti reakciji je bil na krmilu boljševiške Rusije Jožef Stalin, nekdanji geor-gijski "Sosso", toda še sanjalo se mu ni, da bi skušal z ognjem in mečem "osvoboditi" zatirane -Fince. Bil je v čisto prijateljskih Odnošajih s finsko buržvazijo, ki je bila tedaj na krmilu. To mapijo je dobil šele zadnje mesece, po sklenitvi prijateljskega, prav za prav napadalske-ga pakta s Hitlerjeattr — — - -
In sedaj si stalinisti na vse načine prizadevajo, da prikažejo Finsko za čim bolj reakcionarno državo, za državo, kjer so finske delovn« mase na kmetih in, v mestih silno zatirane po "finski vladni kompaniji, sestoječi iz Manner-- heimovega domačega plemstva ter londonskih in newyorških bankirjev," km pravi «05«, o-rednik Enakopravnosti. Pa o tem prihodnjič.
(Iz Prosvete, 2. januarja 1920)
Domače	Iz Puebla, Colo.. poročajo o
napadu jeklarske policije na štiri slovenske de-*Kce. ki so bili nemilo oeuvani v bližini jeklarske tovarne.
Delavske vesti. Jeklarski magnatje imajo velike izgube vsled stavke, kljub temu nočejo ničesar slišati o priznanju unije jeklarskih de lavcev	• ' •
Ameriške veetL Ameriška vlada je sklenila, da posodi arttantnim državam trinajst mihjstM dolarjev, da s tom podpre njihove gospodarske sistem«.	,L-
Upmm\ ~	se Vaivija mirna re-
volucija.	• i/ *
So%>tKka Re»ija. Koka^ova armada v Šibi« riitfiw3mp k * i ministri so	. *
PROSVETA
OREK, z. jam arja
ovice
m. r
Iz Slovenije
KRANJ HOČE BITI LETOVIŠKO MESTO
Kranj, 27. novembra.—Kranj, ki si je ustvaril cvetočo obrt, trgovino in industrijo, skuša sedaj pritegniti v svoje okrilje tudi tujski promet. Do sedaj se namreč tujski promet v Kranju nikakor ni mogel dvigniti do one višine, katero bi lahko dosegel, ako' bi imel poleg naravnih lepot še one poigoje, katere bi si pač zdavnaj moral sam ustvariti f predvsem kopališča, za-zadostno preskrbo z vodo iri odpravo neznosnega prahu ali bla-ta s tlakovanjem mestnih ul/c.
Kranj s svojo ugodno 'lego tvori ključ do lepote in bogastva gorenjskih krajev. Ležeč ob vznožju venca feivih skalnatih vrhov in obdan z zelenimi liva-
Smrtna žrtev prenagle vožnje
> Gultanj, 29. novembra —Dne Ž6. nov. se je pripetila tragična prometna nesreča, ki je ial za-■	• h te vala smrtno Žrtev. Sele p^ed
|7VQ1 O kratkim s* je osamosvojil Fran-XV I CX. I CH04' At,u>h' »i^rski mojster na ^jpr^|prevaljah, star 46 let. skrben družinski oče. V' nedeljd se je
metno zvezo, v kateri naj bi bila IdoL^S,	^
včlanjena vsa f^ska tuj.ko. ^ ^ Kc Alli paometna društva. Obenem naj 21 * ^L , * Popravljal
«v H r »ish?ms
je pripravljena kriti mestna ob-	aj,,^ p^Todg^Sr h
fina. Da morajo biti dohodki "<»«■ „ mi „„ JT-fi .HT...........v u
^tn^rkazuje promet,,, j	Z	" * moJ krt*
to, da ustanovi lastno tujskopro-
leb mS ^i 707^ 3628r b,1° nič hude**'' je za£hal seb, med temi 707 tujcev med- motorno kolo in odbrzel. ^^
tem pa je leta 1903 bilo 1008 o-1 _ , .
seb, med temi 429 tujcev. Ko bo- Ta™' kjer 86 *dp?4i od.	_________
mo dobili avtomobilsko cesto na SJtN*. * bw?vltt8ko ce8to iE cembra 1909 je da) waukegan-Smarjetno goro in bodo po ob-t2Sk' Ainoh zartcli ve- Uko ionsko društvo, ki to mu
Glasovi iz
naselbin
muzikantje Slovenci v Ameriki, da HQ_jih znali igrati. Eden, mislim, da je bil Ermenc iz Za-zorja ob Savi in nekje v Colo-radu, moj brat Joie, od katerega sem dobil idejo, da bi s« lahko naučil na note. dasi jih on ni poznal, in nekdo je bil v jo-lietu, ki pa tudi ni znal igrati. Rečeno, storjeno. Plačal sem $86 in hajd. nazaj v Chicago,
Waukegan je dal Jacka Ben nija, komedijanta, in njegovo Mary Levingston! Dal je društvo 14 SNPJ. In ramo de-
ljubi g. župana tlakovane mest- [l^ifS?.*7? km). ni	Ustanoviteljiče dale ime "Moška
ne ulice, bo Kranj brez dvoma	rj£je ™ ™*nrpsvr,t>Bt" ftrTtt. Ampak
postal privlačno letoviško mesto. ? u	'ju jeUknit W nisem nič zna» o u
obležal s hudimi poškodbami na stanovitvi društva 119 Sedai glavi, v mlaki krvi. Priskočili so poznam to društvo in veliko ljudje na pomoč m je bil jadrno njih članic. Tudi one so odpeljan v slovenjgraško bolntt- spomnile tega "kastumarja"
Gozdovi v ee krčijo
Mežiški dolini
Guštanj, 28. novembra.—Su-1 «»«>• Ponoči je podlegel po-11.15(55"^je toTlk^ strašim
dami, polji in gozdovi, predstav-	marski odbor dravograjskega o-|&kodbam.	*	1
lja nenavadno lepo letovišče. Os-	kraja je imel te dni v Dravogra-
tri gorenjski zrak je ostal od	du važno Sejo, kjer so pristojni
tovaren neokužen. Zato se Kranj	čfoftelji izčrpno razpravljali o
že dolga leta trudi za čim uspeš-	stanju gozdarstva v našem ob
nejši razvoj tujskega prometa,	mejnem okraju, katerega dohod-10 Hacetovih razbojniških podvi-|«em atoril nič nepoatavnega
2? irll^in	^ *	se razen nekaj gih se čujejo razne vesti. Ko Ve "Moška enakopravnostmi
ori^sŽ nlti £	S1JU,*£?w ^ iz H« ^ prečilo uiti iz nastavUe- hovala svoj tridesetletni obsta
nia kakor^a ima	g ^ *	v bližin* 1*»Uii£J Mk (n prav po.moško se je ob-
nja, kakor ga ima sedaj.	skfh razmer se je pa stanje goz- pri- Mokronogu, se je pojavil Ueslo vse skupaj. Y6lika ' ude-
Za razmah tujskega prometa (tov—posebno pri srednjih in blizu Hmeljnika. Nato je kmalu ležba, kar je moralen uspeh, In
se je že davno pred vojno usta- malih kmetih—tako poslabšalo, izginila sled *a njim. Domina- moralen usjieh nAvadno prine-
novilo v Kranju VDruštvo za pri- da bodo namestu košatih gozdov jo, da se mu je posrečilo priti *e gmoten uapeh.
^^ Ef; I	"f At<0er8ko 8tran' V€ndar t0 Kar je glavno pri "moški ena
ve. Potrebno je torej, da se ta-|ni povsem verjetno. Po nekate- kopravnosti", je tole: To naše
Za razbojnikom Hacetom I ni več, sledu „ t
iNovo mesto, 28. novembra.-
kriio v letu 1989>t kakor tudi Jack Benny, ko se je spomnil svoje Mary Livingston in ji naročil lepo darilo, ki pa ji je prišlo nepostavno v roke. Jat ni-
njaz okolico". 1V> se je leta 1981
pretvorilo v Tujsko prometno|koj storijo primerni ukrepi. $ | vesteh se še vedno skriva v, J ženske ^ pomnožile našo Slo,
društvo in je požrtvovalno nada-1 propagando in podporami je tre-1 okolici Tre bel i neira""kan^r' Hr7rP"t	S^S?«0!^ "H8°
1 jevalo delo. Glavna ovira je bilo ba zaščititi gozdove in pospešiti jema viTod svojihT vX noto in Z Z ^^ i ^" - nerešeno kopališko vprašanje. Pogozdovanje. Najbolj žalostne skritih pajd^* k jih imaHi- ^ w neprecenljiva
n«ioetat.|^: so okrog Javorja, Ko-|vsod J^L^Z t Z\SSSS^ UJfc taTev
med kmečkim prebival- Lih društev in cfruglm agiUtor
ki odpravljeni in tako imamo da- privne in Podpece ter na južni tudi
nes rešeno še vodovodno vpraša- »trani Kozjaka. 2e so se sesU-1 stvom redko p^ajenih ^vaii ki nje, kopališče pa je v gradnjLivilUcrajevni pododbori za pogoz- jih izdatno nagrajuje za storje-Prihodnje leto bo kopaliiče do- kovanje. S pomočjo šolske mla- ne mu usluge. Baje je v njegovi grajeno seveda, ako zopet ne dine so bili izvedeni v raznih službi tudi neka ženska: ki"hodt bodo opustili Mnove županove krajih-Mežiške doline pod vod- od vasi do vasi ter se bavi s ti-jame" in izkopali še tretje. Ce stvom okrajnega gozdarja je- hotapstvom saharina Govori se bo vse lepo napredovalo, bo|»enski dnevi pogozdovanja. Kranj-stopil na raivoja.
prag novega
tako gre kredit vam ženam pri Aseh društvih, da na
j$m, vključivši mene. Mi sami (Barbičf) smo že društvo. Leta 1916 sva bila sama s soprogo pri SNPJ, aedaj so moji trije sinovi, njih dve soprogi iri i , j .	i ni*h dv® »inova, kar je devet, in
- 4	,	teda mu ,kmeikJ !Juf,J® ntM1ii° pričakujemo, di nas bo deset in
Druga javna zadeva, o kateri *lvež v gozdno skrivališče. Ce bomo lahko sami dojna zborova-
vr u« ,	I moramo razpravljati, so naše vge to "»treza resnici, pač ni IU in volili mvo! odlx>r In komu
Na občnem zboru, ki ga je i- prometne razmere. Lepa je naša čudno' da mor« nevarni raz- Lre kredit? Mm B«rhlč! melo te dni Tujskoprometno Meittka dolina, ki jo v vencu *><>jnik skrivati pred zasledujoči- i„	»"..••roici
društvo, je bilo opisano vse delo, obkrožajo Plešivec, siva Peca in mI or<>*niki tako dolgo.
fa S« lrltnlnarVi,l°d It SE3,'2r ,h, ^ 8m,°uodda- Po drtjfih vesteh se je kakor I pred ujemo.^d kratkem sem or^ M^ l i odborovih ljeni od kulturnotrgovskih sre- rečeno baje preselil na Stajer- čital, da	več pisati ra-
Lv ^r ii?' Je	pograda, Slovehjega sko. Vsaj Wtko kaže sled za njim. di kampanje, da bi se množili,
v teh letih izvršilo ogromnb de- Gradca in Maribora, do koder Pripovedujejo, da je pred odhoJ Ampak to ni dovolj, po mojem o, ki je tudi kronano z uspehi, imamo skrajno slabe prometne dom na Štajersko prenočil v ne- mnenju. Ona, ki je to zapisala, Društvo je predvsem skrbelo za J^eze., Dosedanja pisarenja so ki kmečki hiši z dekletom, kate- bi lahko to jednoto drugače po-razne tujskoprometne naprave in \oi\& zaman. Za obmejne kraje je ro je prejelo od njega pismo z množila, brez vsake črke v Fro-1 zlasti za močno propagando. Iz- premalo uvidevnosti in pomoči, žigom pošte na Štajerskem. V pi- »veti, ker ženske ste tiste, ki dalo je 5000 prospektov, razpi- In čigava je krivda? Neki go- Umu sporoča, da je na poti v reanici pomnožujete, Joda salo tekmo za najlepšo fotogra- «P<>d je na potovanju po teh Nemčija, kamor naj bi tudi de- možaki,, ali toliko ignorantni aH fijo Kranja, dalje je dalo na- krajih dolžil vsega tega—javne kle prišlo za njim. Lahko je ta si pa mislijo, da je žensku samo , praviti relief Kranja in več zem- 'iaclonalne delavce. Naj bo kriv-1 vest resnična, lahko je plod ljud- zato na svetu, da jim srajce Ijevidov. Glede tujsko-prometnih da ^i«:arkoli, vozimo se po cestijske domišljije. Mogoče je pa tu-rpegla", "župo" kuha in žgance naprav je društvo storilo, kar je i« v takem stanju, da si do tudi, da hoče na ta način skriti meša. Torej slava našim ženam bilo v njegovi moči. Izvršilo je bIovenjega Gradca sposoben za sled za seboj, elektrifikacijo Smarjetne gore, bolnttnfco. Trgovci dobavljajo
Kitajska generala l.ientaeng (leve) in ^igmlng, ki ata ustavila japonako ofemivo v provinci llunan.
uredilo Stari drevored, zgrldilo I ^o po prevozništvu, z avtiv I	TmTd
Je PUtnik°V ^ V | leznic^^dHi6	I l-pro^^^ijo S
in se je trudilo, da skupno z
mestno oMino reii vodovodno i„ Metlike doline ee vozi mimo P«-	loC ^
kopaliiko vprašanje. Pole* teh He »" «l0 «» PotUje Pwv.-	^
naprav „e je društvo trudifo. da ^»vograd, kjer velja
metne razmere in poskrbi z od- "a Urifa' Tu 8e P°t€m ,e" nflkla pravo nedostatkov za polepšavo ker znaAa Pocenltev p»"i eneip mesta in okolic*. Vseskozi je	» ^ino 12 km
-	društvo delalo tesno povezano z c™ 40 6}n' Poledice so na dla
-	testno občino, ki je njegovo Lp<>staja v Dravogradu je na-
podpirala s financiranjem.	f0®®^?, °-obje vge
Blagajniško poročilo za zadnje r°r! fa Ima I«'to izkazuje 123,059 din dohod-1°	^'mejnega prome-
koh in 119,987 din izdatkov/1
zil maščevanje.
Nfl' tem občnem zboru je pri-na dnevni red točka o razpu-u 'Iruštva z ozirom na uredbo banake uprave, ki zahteva, da morajp imeti občine svoje last-ntl krajevne turistične odbore, ne Jflede na to^ da obstojajo že od-!'"ri tujMkofcrometnih društev.
'"zpust druHva se je-močno zavzemal dr. Megušar, trdeč, da Kl«-de na to uredbo druttvo ni }•* |K>trebno, ker bi imela obči-.'«» težkoče in bi morala podpi-^t* dva odbora. Proti temu pred-l(>Ku je ugovarjal g. Lojse'Col-ki ne je postavil na stališče, društvo mora ostati, ker krajevni odbori so samo nekaki u-'"dni simeljni, ki bi pač vlekli voz, v kolikor bi bili V U> K'««ljeni, U tako delo pa je tra-f^l«čnih in vztrajnih ljudi, ki m 1 "do z ljubeznijo in potrtvo-v«»>VtjD oklenili dela rti bodo »nalfc n lojnim promeU>m dati branju novo donoano gospodar* "ko i«*nogo, napredek in pro-
Končno se je proti ra^pu-(u<J| dr kj ^
^rwlla«al, naj se v sklepu ne pre-n«iplijo in naj društvo gleda na
ta, o dragfhji jemkov^-
in zvišanju pre-
> USTNICA URKDNIftTVA
Nanticoke, Pa., F. K.: P^ljitf sliko, da vidimo, kakšne velikoati mora biti klišej za to sliko, nakar vam sporočimo stroške.t
ki nam pomnožujejo našo jednoto!
Ne vem, če so bo glavn« taj-nik strinjal z mojim dopiaom ali ne. Ampak v VVaukoganu se mu je gotovo dopadlo, ko j« videl veliko prosperiteto za našo jednoto pri ženskemu društvu.
Zadnjič sem poslušal govornika, ki je d«jal, da gre kradit našim tajnikom za pridobitev v mladinski oddelek. " Pa sem al mislil: TI se motiš, U kredit gre ženskam, ki so rodile in poleg še trpele, pa nihče ne misli nanje.
Gremo nazaj k moji harmoniki. Učil sem se in učil, AH
rabil bi bil učitelja, a nihče se ni razumel takrat na kromntično harmoniko. Sel sem k nekemu Italijanu, ki me je učilliote. in to je vse, kar je znal. Največ mi je pokazal in pomagal Hrvat Stepan Kocjan, ki je znal igrati gosli in tamburico. In Uko sem se vadil cele štiri mesece, da sem zaigral meksikanaki (Y. Rosas) valček "Over the Waves'\ in nato zopet dva meseca, da sem mogel zaigrati Wagnerjevo koračnico "Pod dvoglavnim orlom". Potem je šlo lažje. Ko sem do-šel v Oleveland, sem opustil za več let. Bil sem med prvimi, ki smo organizirali trio z violino, piano in harmoniko. In v tem sem se šele spopolnil, posebno v tempu, kar je glavno pri godbi, ko se igra ga-ples. Ako godba ne drži tempa, vrže plesalce Iz tira.	*	_
Sedaj ima Amerika vse polno harmonikarjev. Ta inštrument je postal popularen, ker vsak harmonikar tudi sam napravi lahko dobro godbo, dočim gosli brez spremljanja ne pomenjjo doatia dasi so gosli najtežji inštrument za učenje, Imamo tudi veliko mladih deklet, ki igrajo planoharmonike. Razlika med kromatično in klavirsko harmo-niko je le v prebiranju z desno roko; glasov imata obe enako štovjilo.
Kdor je vnet In muzikalltan, bo ljubil svoHnŠtrument Iti svoje proizvajanje ravno tako, ali pa še bolj« kakor svojo ženo, ker godba mora prihajati iz srca. In le kjer prihaja iz srca je isti v resnici godbenik. Oodba ne prihaja iz oblakov« kakor tudi ne druga dela. y f
Cas prihaja. In če prihaja iz srta ali ne, moram končati in tli na delo, da popeljem one domov, ki so danes zjutraj zame molili. Jaz sem ^a pisal ta do pis ob tridesetletnici moje mu-zlkalične karijere I s-
Frank liarbič, 5.1
Tisočletne san je alkimistov
u..,; i »
so se uresničile _
Moderna fizika je našla način pretvorbe ene prvine v drugo
£e dolga desetletja je zlato cenjeno kot eno najbolj dragocenih kovin. Stari narodi so ga imanuvali "kovino sonca". Ima pa si«to res vse lastmmti, ki dajejo tej prvini mesto med ple*-, menitiml kovinami. Zadostna . trdnost, krasen lesk. nespremenljivost na zraku In v «>gnju, red-ko nahajališče; so odlike, s kalnimi se ne m$%_ ponaŠatl no-bwiia druga kovina.
Orientalski narodi so t>ili nadarjeni prirodosfei. RintfjkM niso zanima H-za prlrodne vede In pojave. Arabci so pa te -mnogo pre}-postavili zakone, ki Imajo v fiiiki še danes veljavo. Arabci so tudi bili, ki so skrlv-n<*lM ved«..llklrnije prenesli iz črfte celine na španskaHla.
l/ondon, »l. dec. — " Nemška! te ,lov« »nammti je bil: podmornica je torpedirula In po- ^bti "kamen modrosti". To Je škodovala 80,00« totisko angleš- linov» ^ vaf ftllft pretvarja-ko bojno ladjo, ko je patfOljlmla ,tt v tl*to; človeku |m dala večno , vodovje v bližini angleškega Ovijanje, Prainoverni srednji •brežj«. Štirje člani vsadke so ^ to »nanoat kaj naglo razbili ubiti, eden pa je bifteiko ra- l,rl1 Evropi. Spanci. Kranco-njen. v	Italijani in Nemci so si pri-
Ime poškodovane ladje in kraj **devall, »mjtl uganko tej reši-akcije nisUTomenjena v poroči- tv,< Vzporedno s alkimijo je lu admiralitete, toda nemško ra- rMM,° »nimanje sa »vimmIosIovJ«. ( dioiamtajAj^naznanlla, da jebi-lNJ ^ l»l«mi*ke dru4be, ki bi
Angleška bojna ladja poškodovana
Stir j« tovorni parniki potopljeni
na, ko se je na-|m ,mtl1« v »v^Ji alkimista em škotskem o-|,n »«^noma. To je <bJla velika m<xla.	—- -
Prizadevanja, najtl^ kamen modroiti, so seveda mdila ne-uapehe, Najbolj učenim glavam, kakor so bili Rogerius Bacon, Albertus Magnus in Raymondua laillus se ni posrečilo, prodreti v tajnost nemogoče zadeve. Tru-
tH ladja n lutjala ob
brežju. Bojna t^dja, Čeprav r>o-škotlovana, je \ieeno odplula v <l<unačo JuJtOfcdUfer bo ostala ve»^ tednov, da jo popmj-ijo.
Berlin, ill. dec. — Tukajšnji navalistični krogi *o Izjavili, da Je torpedlranje. angleške bojne adje nadaljnji doka« učinkovito-
sti operacij nemških podmornic*°t " f? v angleških vodah. Turje bila že k v118'	zavladalo
prepričanje, da Je predelati kovino v kovino nemogoče.
V začetku našega stoletja je Izumil neki ameriški tehnik žarnico, ki Je dala lepo zelenkasto
i ZdWl* J"1"""1'»	upo-
TOJJ .o udt-ll ob mmr in po-|doktar ,B „, ilkuIall>| lln Urnlr.
leata.lamad anirleitklh bojnih ladij. ki so bile |X>topljene In po-škodoNUne od izbruha sovražnosti. .....
l^mdun, al, dec.
Admirali-
topili.
Miner«vlftu. Ti..
n ga
na Mdru>m
Obstoj kanalov na Marta potrjen
Delaware, O., 31. dec. — "Obstoj kanalov na planetu Marsu je definitivno potrjen/' je dejal dr. Earl C. Hlipher, direktor zvez-darne Lowell v Flangstaffu, A rizona, na zborovanju članov A-meriškega zvezdoslovnega dzu-štva. "Ugotovili še nismo, ali so ti kanali umetni ali naravni, nobenega dvoma pa ni o njih obstoju." Ur. Slipher Je podprl svojo trditev s fotografskimi posnetki površine Marsa, ki so bili sneti prošlo pokdjiv ku j** J41 plam-t. najbližje zemlji jhi več letih.
Hlika kaže rvdsrje. ki m» prrrrrlt premogm nfV •NHfUiri. V l
Član »ovjmUhšga pošlaniikega
štaba odstavljen^
■ f * t Mtmkyjš, 2K. dec. — Tu jw>ro-čajo, da je bil (i. A Makov, prav-| ni svetovalec ruskejni tn>slanika v Berlina, odstavljen. Krogi, ki imajo ozke stike s sov H sko vlado, niso pojasnili vzroka. Astakov je lii) najbolj aktiven ruski diplomat v pogajanjih :m*d Moskvo in neriUionvkaf«* rim je s|i«dila sklenitev rieria|ia daln«- iti prijateljske |M/godlm med nacijsko Nemčijo in komunistično Rusijo.
Francoska vojaška misija v N*w Yorku
_ Ntn VorJt/Sl. defr — Na krovu francoskega oborodnega parni ka (>r«'gon je dos|Mtla m-m no va vojaška rnUlja, Irt lw t^ltU* vala i že prej ft *\#Uj trgovinsko delegacijo prt kupovanju MttOi letal in drugega mati-rial« v A merlkl.
jiolagoma potemni. Na notranji
Parubrodna družUi Royal Mnil Lt,.^ |Arn^ Me Je	Un.
poroča, da je enajst mornarjev, |k(4 tomnM p,Mt| kJ, tf0 j(Hdokon^
članov |N>sadke parnika Navaeo-ta,. ki se Je potopil pred dvema tednoma na Atlantiku, dospelo v Cape Town, Južna Afrika. Kapitan in trinajst mornarjev Je u-tonilor
( adl*. Španija, »1. dec. — O-semnajst članov iiosadke nemškega parnika Gluckaburga, ki
no ugotovili, da Je—-zlato 1 Iz živega srebra J« nastalo zlato.
Kmalu ao prišli v Javnost fe. aledkl radioaktivnosti. Po razpadu prvine radija nastane kot zadnji produkt svinec. Pred leti je z obsevanjem In |H>sebnimi Žarki uspelo, poviročlti umetno radioaktivnost, pretvoriti prvine
se je potopil v bližini 8ah I,ucar v druve. Danes ni nič izrednega, de Barrameda, ae je izkrcalo v.|čf čitamo o takšnih uspehih, španakem prlsUnlšču Bona n za. Ht ari alkimisti niso imeli sMnih
Prispeli ao sem na krovu neke druge nemške ladje. . Angleška krIŽarka je zasledovala nemški
psrnlk, ko pa je dobila signal, da je parnik dospel v španske teritorialne vode, se Je vrolto tia* zaj.
Potres ubil 50M ljudi v Turčiji
Nevirnoit epidemij ftv iikvte
Ankara, Turčija, «'11. dec. — 'olagoma prihaja na dan prava slika o strahotnih portlt«licah po-trena, ki je za<l<«l provinco Ana-tolijo. hnežeiii viharji In silovit mraz ovirajo reševalna dela. /Mmj w"je pojavila t udi nevar-nost cpideipi^in lakote. Uradni
množin energij, potrebnih za u-metno pretvarjanje prvin, zato niao uspeli.
Predelava prvin verjetno ne bo Imela praktičnih vrednosti, ker je predraga. Vendar je u-speh modem« fizik« vaekako (»omemben, Kar je bilo učenjakom stoletja nemogoče, je odkril slučaj modeme fizike.
Vodja unij CIO na zapadu ni komunist -
Wa*hington, D, C., 81, dec.— James M. Landis, dekan pravne fakultete na univerzi llarvard, ki je vodil y imenu feder» ln*ga delavskega departmenta zaslišanje g led«« lfarryja Bridgesa, voditelja un(J CIO na zapadu, je zdaj objavil rezultat |»reUkav«, Ta je uključen v |sma ilu, katerega je |N>slai naoelnici delavskega departmenta, ki je odre-
r^rr;:. 'irr z:
ljudi ii1>itiii in uknm rto.ooo iar

lo|azen j^, da m« lealo re-«fti sunki ponovili. Oir^ktor oi>-servstorija v iNtanbulu Fatin je dejat.	ne sunki pojavili 141
milj pod laivršjem zemlje In se raztegnili na telik ko* ozemlja. Posledica tega	nadaljnji
tenki,	" • '
f. Vrati tel ji iu>motn^g$t moštva »o izjavili, da ao že togubili uim«
nisti^ne,strank« in nobene druge g! u) h* , lo i« j ki ezana s stranko direktno aH indirektno. Brizge« «sI«mI tega nI laafvršen depoHa-ciji kot nedržavljan, ker ni član noliene organizacije, ki agltlra za nasilno Mtrmoglavl/enje ameriške vlade Brldges je bil rojen v Avstraliji in v Ameriko Je pri-,'šel I, 1020.	tj -
nje, da bi mogli lemiagati pre-ltinami razdejanih nu?at In vaai. bivalcem * nekaterih krajih, j Vlada je poslala vojaške čete, Hkušali bodo do«flši le pokrajin«,, idravaike ift beliikarki« v prl«a-kjer je |n#tres napravit tiig^eČ- Met« kraje, jo 4k«Klo, « ?s v	Zadnja |s>ročila se glase, da je
Silen mraz. ki je v nekaterih (a>manjkanje |ivela in pilot vo-kralib di»M*ge| 22 »topinj pn(f ni Ide. Ako ne bo kmalu prišla po-<■!«», Ogrtiiu ift) jen Je- ljudi, ki so | moč. bodo izbruhnilo boktni in našli zadamo zavetje med podr- aalllcvaie nadaljnje JrtVft
119 >2 i 7
, v
.T t
=
v'	• * ■
PKOSVET«




noč po izdati
LlAM 0'FLAHERTY
ROMAN
HjtpailovenU OTON ŽUPANCrC

, "U" je začel Gy,po In se Htreael po vsem ži-votu. Nato je težko sopef umolknil. Povzel jas nil« viiiokim gla«om. "Saj ni to, ampak . . . Poglej ... To je zato . . ." član ne mu je ne-
..... nadorntt znižal v hripavo kričanje: "Zato, ker
nam ne vem, kaj delam."
Prenehal je. Gallagher je blisnil z očesom proti Mulhollandu; Mulhollandove mačje oči
-	so neopazno pomežiknife.
"Tukaj nem stradal zadnjih«* še»t mefecev," je nadaljeya) Gyt>o, ki h« mu je nenadoma umu! cel hudourjiik besed* Govoril je kakor zamorec, votlo, gromovito in žalostno. "Potikal sem Ke tod po mestu in kateregakoli od Va* dečkov sem srečal, je švignil mimo mene brez vsake besedice, kakor da se nismo nikdar nikoli po-
-	znali. Bil sem tam gori v 'hiši', živel iz rok V usta ob tem, kar sem pribmjal od mornarjev, zvodnikov in delavcev i doka. - Bif sem brez obleke. 4311 brez denarja. Brez jiič. In nato mi prideš ti kar na lepem s svojimi prlsmoda-rijami. No . . . uK . kako to, da je —M
Zopet- j« prenehal ji hropečimi prsi. Kazalo je, kakor da se bo zopet rgztbgotil, toda nenadoma je stopil Gallagher bliže k njemu ter mu
-	Aepnil prijazno in tolažljlvo:
"Poglej, Gypo. Pomenil se bom izlepa s teboj. Priznal ti bom, da si za gibanje dosti storil. Zadnjih lest mesecev si plačeval globo za nevarni položaj, v katerega si spravil oktobra meseca vso organizacijo. Cez to naredimo križ z enim pogojem. Ako nam dat ključ, da pridemo do človeka, ki je ovadil Francisa Josepha McPhillipa, pa poskrbim, da bol zopet sprejet v organizacijo na svoje staro mesto v štabu glavnega stana. .Na, vaemito pijačo."
Gypu se je takoj, izprožlla roka. V svojo ogromno Šapo je zagrabil čaAo in Gallaghtrje-vo roko zraven. Moža sta se skoraj borila, ko sta »I skušala razrešiti roke. Toliko da je bjla čaAa svobodna, jo je Gypo nastavil na ustnice in posušil. Nato je dostojanstveno, počasi ko-račil k kaminu ter postavil nanj prazno čašo. 8 hrbtom proti tovarišem je postal, da si je z rokavom obrisal usta.	- -
Potreboval je časa, da se je pomiril. Galla-gherjeva ponudba ga jrtako silno presenetila, da je bil ves iz sebe. Od tistega peklenukega trenutka, ko je pdpehnil vrata v policijsko straftnlco, se mu je pogreznilo vse življenje v črnočrn nepredoreu oblak, tž katerega ni bilo izhoda za beg. B|l je sam, izvržen, obkoljen z
-	vso tolpo svojih sovražnikov. Zdaj mu je iz-nenada ponudil sredstvo za ubeg sam veliki Gallagher. Gallagher., veliki Gallagher mu je stavil ponudbo. Zopet se vrne v organizacijo. Ljudje se gajiodo zopet bali. Zopet bodo bistroumni možje vsak čas pri roki, da bodo
~ snovali sanj načrte, ga oskrbovali z denarjem, ker Izvršuje tvegane reči, ga branili, slavili njegovo neustrašenost, njegovo moč in njegovo.. . Mati nebeška I Kakšna sreča t • Ko si je pri plačilni mizi brisal usta ob rokav, ga je preletela blazna misel, tako silna je tiila njegova želja, izkazati se takoj vrednega, da ga sopet sprejmo v organizacijo. Za trenutek je gledal na moža, ki je bil šel na policijsko stražnico, kot bitje isven sebe. V gr'u mu je začelo grgrati. To je bil poskus s nt ran I njegove pričujoče osebnosti, govoriti in ovaditi tistega zaslepljenega Gypa Nolana, ki se je opotekel na policijsko strašnico. Toda glas mu je v grlu zmrznili v kepo, in bolelo ga je, kot da so mu nenadoma otekle bezgavke. Zavedel se je, da je sam eno s tistim nerodnim možakom s povaljanim okroglim klobučkom, ki je šel na policijsko stražnico. Bila jeysamo nova zvijača enega dela njegove notranjosti, morda vesti, ki ga je hotela pregovoriti, naj Iz-pove svoje izdajstvo.
Isti nagon ga je begal ves (as, ko je gledal McPhllllpovo mater.
In natanko tako kakor so mu v krčmi, ko ga je prestrašila ^ KafiiT Fox, možgani rodili" bedasti načrt o mornarju v beznici, so mu u-
j^varih zdaj presenetljivo izmišljotino liuši-la mu je v glavo kakor nevihta z besnim hru-mom! Obraz in oči so se mu zasvetile. Odprl je usta. Urno je stopil tja čez k Gallagherju ter šepetaje sikal in nopihal:
"Povedal ,ti bom, kdo ga je ovadil. Tista podgana Mulligau. Tako gotovo, kakor je bil Kristus križan."
Trije molje so se zgrnili okoli njega. Vslv so se nesaupno ozrli nazaj, nato so strmeli s napol zatisnjenimi očmi vanj. Bil je trenutek
napetega molka. Nato je vsak globoko dihnil. Connor je podrsnil s, prstom po jezičku^pri svojem revolverju.--
"Podgana Mulligan!" je naposled vzkliknil Gaflagher. "Kako moreš to dokazati, Gypo"
"Povedal ti bom," je krifchil Gypo zmagoslavno. Nato je zopet premolknH ter se ozrl teatralno z namršenimi obrvmi okrog. "Sam ne bi bil rad zinil, iz vzrokov, ki jih vsak pozna. Človek ni o taki stvari nikoli na trdnem. In, Bog ve, težko je človeka obdolžiti. Ampak, ker si že tako napeljal, kakor si napeljal, za-povednik, da je bil moj prijatelj, in da je v tej - zadevi moja dolžnost, no . . . Pa vendar! Ubogi Mulligan!"
, "O, tak daj no," je zavrU Gallagher, drhteč od* razdraženo««. "Izgovori, kar imaš povedati. Podaj svojo izjavo, možak."
Toda Gypo se ni dal gnati. Polastila se ga je presenetljiva ošabnost. Segel je po čaši z whiskyjem, ki ga je držal Gallagher še nedo-_ taknjenega v roki.
"Daj mi to, zapovednik," je rekel, "ko vidim, da ga ne maraš." Gallagher mu je nervozno podal pijačo. "Hvala. Na zdravje. A, dobra kapljica to. No. Takale je ta stvar. Takoj, ko me je Frankie pustil v obed niči, mi je kar šinilo v glavo, da ie najbolje, če stečem za njim in ga poskusim pregovoriti, da ne bi Šel domov. Že prej sem ga nagovarjal, naj se umakne iz mesta in naj ne hodi na Tittovo cesto, ali muhastr kakor je od nekdaj bil, ni maral še besedice slišati. Pa iem dejal sam pri sebi, Bog mu bodi milosten: '2e prav, ljubi moj,-jaz ne bom z golo toko v koprive segel, da bi tebe obvaroval, pa me boš še po vrhu klel.' No, tako ali tako, brž ko je odšel, sem sklenil, da poj-dem za njim in ga še zadnjič opozorim. Stekel sem na vežo itrkoga zagledam: prav Podgano, kako ie plaši okrog vogala. Stekel sem po veži. Tam je stal pri vratih Podgana z rokami v žepih od suknje in gledal po ulici. Nato je stopil na ulico. Jaz za njim. Toliko, da sem še zagledal Frankija, ki je zavil za vogal, za njim pa se je kradel Podgana. To je jasno ko beli dan. Prav res. Bog daj mrtvemu svojo milost, da sem tačas samo pomislil, pa bi bil Frankie to minuto' živ,' ne pa mrzel. Dejva še enega, zapovednlk. Grlo mi je izsušeno."
Brez vsake besede ali pogleda je šel Gallagher k oknu in je potrkal. Gypu se ni niti vredno zdelo, da bi zasledoval njegove kretnje. Njegova domišljavost je bila brez vse mere. Zavedal se je, da je čudovito prekanjen. V srcu je Gallagherja celo zaničeval. Zastran Mulhollanda in Connorja . . . Precenil ju je z naglim pogledom, kakor pogleda človek dva dobra psa. Bil je tiste vrste pogled, kakršnega je upiral ponavadi Gallagher v vsakega.
Gallagher je prinesel novo čašo whiskyja ter mu jo dal. Vzel jo je, a se ni z eno samo besedo zahvalil. Stopij je k pljuvalniku in pljunil vanj. Nato je pijačo zopet na dušek požrl. Postavil je prazno čašo na kamin ter se globoko odkašljal. Na petah se je začel cibati naprej in nazaj, kakor policijski stražnik.
"Kako, da se nisem tega prej spomnil?" je zavpil, zroč zamišljeno v strop. Zdaj se je ves -zagrenil v svejo prebrisanost. Ni opazil popol-) nega molks, s katerim so sprejeli njegovo zgodbo Gallagher lih druga dva moža. S slastjo se je zamaknil v prejšnje dni, ko je imel na policijski stražnici kakega zločinca v celici pod pazkp. Ho celo uro je včasih stal v nočni tišini ter trapil jetnika, strahujoč ga s očmi. z močjo, ki jo je nenadoma pokazal, z blaznim smehom. y nemim strmenjem. Zdaj ga je obhajal isti občutek. Razigran od whiskyja, ki ga >e použil, v zanosu od skrajne živčne napetosti zadnjih ur si je domišljal, da so mu Gallagher in druga dva moža izročeni na milost in nemilost, da je on policist, oni pa civilisti, ki ga prosijo neke usluge, nezakonite usluge, kf jih spravlja v njegovo oblast. Prav tako je bilo prejšnje čase, ko je prodajsl Gallagherju pri kozarčku pičle grižljaje svojih podatkov; skromne in. kakor je mislil, nedolžne drobtinice |N>datkov o vsakdanjem imslovanju v glavnem stanu ter o razdelitvi detektivskega osebja.
"Prej spomnil — česa?" je vprašal Gallagher hladno.
Govoril je počasi in brezbrižno ter zamišljeno gledal Gypa.
(Dalje prihodnji«.)
Nova sukn ja
w	"»a-T »
Sretsm prijatelja Jamrovčka. Ve* potrt je in sklučen; čisto pogreznjen v novo suknjo. •
—	O*-čestitam, prijatelj* No. va suknja, zdaj v teh ča*ih, te, te!?
—	I* ko bi je nikoli ne bilo! In na {-ase M se tudi pot\tigaJ?
Zdi «e, da ga srečavam v trenutku, ko mu je bližina prijatelja prav -itotrebtuT Kaivozlja in spronti w v jako obširno ploho:
—	Totalitarni fdoolngija, korigirani demokracija in debata T mojo ženo so tri iw»*tre Tri prave, pravcate sestre; rojene še
v starem srečnem-zakonu od istega očeta in iste matere, po-dobne na las.
—	O! O! odpiram usta In oči.
—. I* poslušaj! V vseh treh
primerih, govori mimo en človek, vsi drugi pa poslušamo, in kar je še hujAe: ubogamo Ubogamo z godrnjanjem ali brez, je bree IMimena. IVide žena v«a razgreta —kmalu bo tri mesece—pa Sač-ne kar na lepem:
—	Ali boš »pet vse zamudil In
predrcmal. kakor je tvoja nava-ds" Človek fk.Iji; ali ne vidiš, da je vojaka? AH ne slišiš, kaj nas čakat Tigri se n»a)o naokrog, kaj počno drugi! Zalagajo se t veem potretaim. kupujejo ti vi-
la. In tisti, ki so posebno pametni. tudi druge stvari. V vojsk« vse prav pride Blago, ki ga danes dobiš še za sto ali morda za dve sto dinarjev, bo v kratkem pet sto ali morda tisoč dinarjev. Pa mi našteva vse znance in znanke^ kaj vse da so še ukrenili. kaj še bodo, kaj se dogaja po trgovinah in koliko dobrih in pametnih stvari imajo nekatere »oapodinje po kleteh in podstrešjih.
Kar nič te ne bom vprašala; tiste solde, ki jih še tiščiirt
1» očetu, bom spremenila v ro-
bof—
— Začne voliti domov kavo. sladkor, moko, riž, ogromno rila.
Od leve na dem: Mary Anderaon, načelnica ženskega Mrojg-Meratnega delavskega depart-ta/ Howard Utrop, načelnik Lige konzumentov, in Joeephine Roche, uradnica Lige.
Teka po trgovinah, nosi, vozi do-m^ Moji pppialekS, pozneje protesti; so bob ob steno. Res je, dota, odftosno poslednji ostanki dote, tO je nj*na stvar. V nekaj dneh poidejo tudi ti prihranki.
—i Pomisli, pravi, pri kontrolorjev i h so slabše situirani kakor mi in v činu.je tudi za teboj, pa so m zadolžili za petnajst tisoč dinarjev, d« bodo le imeli zalogo!
—	Zadolžili? No, to si pa kar iz glave izbi j! Zadolžili se pa ne bomo za tako neumnost!
—	Neumnost? Ali je vojska neumnost? Ali smo mar krivi mi, da je vojaka? In potem; ali nič ne veš, kako J* bilo ob čaau svetovne vojske? Se veš, kako so apoeobni ljudje denarce služili? «Pri vsakem blagu polovico zaslužka. Se ljudje od teatra so veriiitl, pa se ne spominjam, da bi jim kdo očital gospodarstve-ne talente. Pri pekovih so. srebrne kronice metali na stran v poeeben pehar, kar tako za šalo; po vojaki pa so iz peharja postali induetriaici. Glavno je, da je človek živ, da ima odprte oči in odmašena ušesa!
—	Vsi pomisleki, vse godrnjanja z moj® strani utone v poplavi novih dokazov. Ko smo založeni z živHi, vlači domov porcelan, stetlenino ter novo ogromno zrcalo.
—	Za božjo voljo, kaj "pa bo-mo s črepin/ami, če bo treba bežati?
—	Seboj bomo vzeli in živeli bomo od tegfe; mar misliš, da na vojaki izdeliijejo porcelan in zr-cala?!
—	Resnično, dokazi drže. Na-, še mirno zakonsko življenje postaja pravi pekel. Nikoli je ni doma. KoaIk» je ali ga pa ni. Pravočaano In v redu gotovo ne. Vsa razgreta je. 2arl v lica. Ponoči ne spi. Nikoli ne morem do besede. Moram—pravi—tako) poiskati Še deset tisoč posojila. Branim se na vee pretege, kajti dajejo samo kratkoročna posojila in Haj bo, če ne bova mogla čez Štiri meseoe vrniti?! ■ — Joj! Joj! AH si tMH»Hposo-ben Človek! AU ne veš, da je v vsaki vojski moratorij? Ali ne veš, da ni treba dolgov plačevati? Glavno je, da si dolžan, vsemu svetu se smeješ. Kaj na ve«, kako je bilo zadnjič? Za novo hišo in še hlev zraven se je zadolžil, po vojni je pa vse plačal s eno samo-—krsvo.. Le ti meni prepusti vse to! In potem, hnu kaj sem hotela re&r ali kaj pogledaš samega sebe? Kakšno suknjo imaš? Že četrto zimo začenjaš s trdnim sklepom: letos pa mora biti nova. Pa nikoli nič! Zato le brš po posojilo! —
—	Kaj premorejo moji ugovori, ko so pa totalitarne ideo-
korigirt
ogije.
Irane demkracije In
ženine debate prave, pravcate1 sestre. (Najdem posojilo v znes-| ku deset tisoč. Obresti po osem, vraču nI j i va 1. 1. 1940. Bo že kako, si mislim, saj mi žena garantira, da bo prej ko v enem mesecu vojska, prej ko v dveh moratorij.
—	Glej, kakšno srečo imaš! Ravno pravočasno sem še prišla. Baš ko izbiram. suknjo, pravi prodajalka: oh, gospa, srečo i mate ^zdajle je prišel telegram, blago se je podražilo za 25%, toda vam jo damo še po stari ceni.
—	Zmagovito mi vrže suknjo na mizo. Za tisoč osem sto dinarjev ! Mislim, da bi jo povsod dobil za dvanajst sto dinarjev. Sebi izbere istočasno lep bel, močno naškrobljen bolničarski kostim, s koketno belo čepico in rdečim križem. In je že oblečena in že pred novim zrcakim. f)a pa mleko pe prekipi, moram skrbeti sam. Vojska je res nesreča! No, glej, ki tako imam in uživam novo suknjo in uživam svojo neutemeljeno zavist. Staro, oguljeno je zamenjala za purana, kaj bi jo molji žrli, in drugo leto bog ve, ali bodo pur&ni še na svetu?!
—	Tako teče življenje pri nas. Pripravljeni smo dobra Samo čakamo. Vedno bolj nervozno. Vedno amo v sobi; radio odprt na vse valove in vetrove. Toda nikoli ne slišimo tega, kar čakamo. Zdaj le bo... pa nikoli tega. Namesto novih začetkov novega klanja, namesto novih pričakovanega moratorija poslušamo polne četrt ure kuharico, kako zelo in pa jako je nazadovala cementna Industrija, ko bi vendar s tem produktom lahko kar naprej bctonirali strelske jarke. Drugič pa še bolj žalostno novico za prenovljeno Slovenijo, da je letošnja vinska letina za 80% manjša od lanske, v domaČem narečju rečeno, da po dveh litrih tretjega ne bo.
—	2ena molči in hira.. Tako že tretji mesec. Samo še čakamo, debate :so končane; najmlajša sestrica jetorej prva odpovedala.
—	Vednb čakamo na radijske ve*ti in Časopise. Jemo samo to, kar smo iTagrmadili za vojsko. Opoldan riž, zvečer riž. Sovražim ga že tako, kakor da sem se vrnil iz dveletne službe v kadri/. Vedno je težje; Žena tudi več ne p o m e r j a bolniškostrežniškega kostums.
—	Prokletl diplomati, če so vojsko zares spridili! Kaj bo
bo? Hodim na vrt v nov suknji. Tam stoji puran, ki sm6 ga dobili za staro suknjo. Jako je žalosten, jaz tudi. Njega čaka božič, mene pa zadolžnica. vračljiva 1. 1. 1M0> ~ —J?.
HUMOR
Za moža aH finejše?
V elegantno modno trgovino.. za gospod® Mapi dama. j "fVouh*, p0ka«iter»ftl*<*«tt1it1
ce't , ,t*> Utrlo v i * »v - - --------
* "Ibm*iano* ^^ "Ali, fce vaša ž&ia nič kadar pridete tako
mov?"	..'•'■ £J
"Ne!"
"Kako pa to?" "Saj sploh nisem oženjen!" "Potlej pa ne razumem, zakaj hodite tako pozno domov."
Med prijatelji
"Pomislite, moja žena lahko ostane dve minuti pod vodo ne da bi dihala."
"To še ni nič. Moja žena i* lahko govori brei pre*tanka dve uri."
• ' *
Športniki
"Ali se bavite s kakšnim športom?"
"To se razume. Kako naj bi bil p* sicer zdrav?" .
"S katerim «»?"
"Znamke zbiram."
e. ■ •
Naeeati
Dva znanca se srečata.
^Niti čni ženski se ni še posrečilo, da bi iz mene napravila tepca."
"Komu se je pa potlej to po-srečHo?" *
Najvarnejše
H&zkazovalec pragozda: "Prosim vas, kako bi prišel najvarnejše skozi ta ogromni pragozd?"
Domačin: "Ce se maskirate v leva."

Pok km
pacientu: "Nič se ne
nekaj leti sem imel ^ r
ientfcVToda ne istega zdravnika ..."
V tramvaju .......
"Sram vas je lahko, mladi mož. le davno bi morali tej dami odstopiti svoj sedež."
"Saj tudi vi niste vstali."
"Seveda ne, ker je dMna moja žena"
• * #	V- '	v' ' |
Zgodovinski spisi v Družinskem i
t
s.n.p.j.
fPBBJKMA VSA
marik«
bih u TM*Ue*
H.-*-
J?!1*	,n ,hod,f' ▼liltolaa, časnike, knjiga,
k(»U«dsrjai letaka itd. v slo Xilkl1rhrvaUk^m. slovaškem češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNI APELIRA NA ČLANSTVO	HA
fMROVINB NAROČA V 8V0JI TISKARNI
l»jsse*e šsjs tedstre tiikarM -Cras
unijako ilHo prv* Vfiin
SNPJ PRINTERY
1 1M7.W Sa tAWNDALK AVKNUR A
TS.lNkvrfOM
; ^ CHICAOa ILLINOIS
r- »	-----------.............. "	•
V Ameriškem družinskem koledarja, letpik 1940, opisuje Ivan Molek zgodovino prvega alevenakega podpornega društva v Ameriki. Joseph Cheaarek pile o Slovensko-Hrvatski Zvesi, o njenem postanku in o vzrokih, radi katerih Je bila primorana v združenje • HBZ.
Naselbina Foreat City, v PaM je bila nekoč ena najbolj inanih v naši javnosti. V nji Je bil sede« centralne podporne organizacije Društva sv. Barbare. Njena društva so sdaj v SNPJ. Spis e tej naaalbinl Je priredil Anton Zaita.
Joftlto Oven ima v nJemu spis e Mehiki, Frank Zaita o slovenskih zadrugah, Math Petrovich o inflaciji, Anton Garden o boljševizmu po 22 laUh, v eoveainem delu pa ao aaatapani Ivan Jontap, Milan Medvešek a prerodom iz Jacka Londona, Anton Shular, Frank Ceeea, Zvonko Novak, F. S. Tauchar, Anton Slabe, Ivan Vuk in val drugih.
Koledar vsebuje podaje o vseh Jugoslovanskih konvencijah leta 1M9, o vseh spremembah v slovenskem časopisju, o vojnih groiotali, o Židih in nJOiftvih problemih, mnogo slik, krajših notic in nekaj paami. "	^^^
STANE 75C	V
Razpošilja ga knjigarna
PROLETARCA
2301 So. LtnvndaU Avmnum Chicago,lll.
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
P. rthj. U. ntM kMMiLjiiib mB M M Pmnt. I.
Ksr pa es m h	k
le Msl prsMg ss <1sm SNPJ geteve h v esškl let
ILM es
Mi ^^riftA^^--
PlMVlIft vriOMt r#ci, qb
rai CHal Ust vaafc daa.
Je*........
IspeMle
Oršw v pisarn la si aefeMU Pmrtta, UM, ki te vsša
kltr* kstsrt tsh šlsaev SMW. aU šs ss prMsii prei sd Mm h a« uklmi bo4. aorsl tisti lisa Is SotiCa. šraštes, M Je ssrsšsas as dMtsft ViesveU. Is takej la ebssssi dopialsU šettfae vtoU> lista
epravaišlre asišaU 4*tmm ss te
—
PtOgTBtA, iSfPl, MT U
-T—
A«ew
1) bas.
u Ust
•V» U«)lr,,iM„„t„........

l »•••••
••••••••i

	^U*^ ^ la g. prtp^. k *	■■■■ 1
D.	••••••••••••*•.čl 4puIN	s šš»
	• •,MIMM.tt«M„„„„,„M,Xl MU	■ lL,t(««<»
Š>.	• ....,,,,,,,,t.giultv	1 št.
S).	• ••#•••».«•,,«,...♦,„,,„,,{-,",„,,„,,^1 graštv	S šl.
1«ev