njah ekspresionističnega pesniškega jezika. Ko analizira Kosovelove in Voduškove izjave, pride do zak­ ljučka. da je za Kosovela najbolj značilno "disonantno občutje res­ ničnosti, nemir in negotovost, za­ vest ogroženosti, uporniško stališ­ če, odkonilna gesta, vse to pogojuje ostro, maksimalno zgoščeno obliko, ki se sama po sebi odreka bogastvu izraznih sredstev, ki so umetniku na voljo" (str. 122). Takšna ugotovitev pa dovolj jasno izpričuje razliko med novoromantičnim absolutnim subjektom, ki se utemeljuje v svoji harmonični enotnosti in popolnosti, ter značilnim ekspresionističnim občutjem nepopolnosti lastne sub­ jektivnosti, ki teži k dopolnitvi v prihodnosti. Takšna transcendenca je v nasprotju z esteticističnimi težnjami, pač pa se veže z etično voljo in akcijo, četudi se nam dan­ danes le-ta zdi še tako naivna in uto­ pična, na kar opozarja Darasz (str. 123). Kljub temu ostaja ekspresio­ nizem po avtorjevih ugotovitvah, čeprav v opoziciji do moderne, v okviru tiste metafizične razvojne stopnje evropskega duha, ki ji pra­ vimo duh novoveške Evrope; s tem se verjetno strinja večina razisko­ valcev slovenskega ekspresionizma, čeprav ni nujno, da konec tradicio­ nalne metafizike, podobno kot Da­ rasz, enačijo s koncem antropocen­ trizma. Franca IJuttolo KAFKA IN JU G O SL A V IJA V V Z H O D N E M BLOKU: K A F K A —H A N D B U C H II, ur. H. Binder Kroner Verlag, Stuttgart 1979 Priročnik o Kafki najprej zbudi vtis izredno temeljite, vsestranske, sistematične in pregledne, skratka, vzorne obdelave pisatelja in njego­ vih del, pa tudi kritične in znanstve­ ne literature o njih. Obsega namreč dve debeli, a kljub temu tudi v do­ besednem pomenu priročni knjigi. Obe sta dvodelni. Prva obravnava pisatelja in njegov čas, tj. Kafkovo življenje in njegovo sodobnost, je torej predvsem literarno- in družbe­ nozgodovinska. Druga obravnava Kafkova literarna dela in njihovo odmevnost, tj. natise, prevode, pri­ redbe, uprizoritve itd. Kafkovih spisov in ob tem še sekundarno lite­ raturo o Kafki in njegovih delih, je torej predvsem literarnoteoretična in primerjalna. Tako je v Priročni­ ku mogoče najti odgovor ali vsaj napotek k odgovoru na raznovrstna vprašanja, če nič drugega, pa vsaj ugotoviti, s čim se kafkologi bodisi nasploh bodisi le v posameznih de­ lih sveta še niso ukvarjali. Priročnik o Kafki je torej videti prava zaklad­ nica zgoščeno predstavljenih do­ gnanj, analiz, interpretacij in bi­ bliografskih podatkov, pregledno urejenih in tem laže najdljivih, ker ima vsaka knjiga posebej poleg ce­ lotnega vsebinskega kazala še svoje posebno kazalo (indeks) avtorjev in naslovov — predvsem Kafkovih del, z njimi povezanih periodičnih publi­ kacij in drugih važnejših gesel. To­ da občudovanje lepega dosežka 35 nemških in drugih specialistov za Kafko ter zadovoljstvo zaradi boga­ te informativnosti tega monograf- sko-bibliografskega zbornika se grdo skalita, ko si ogledamo, kako je opisan sprejem Kafke v naši domo­ vini. Po navedbah v vsebinskem ka­ zalu ni videti, da bi bila med "posa­ mezne dežele” , v katerih je popisa­ na odmevnost Kafkovih del, uvršče­ na tudi Jugoslavija in z njo Sloveni­ ja. Tako bi lahko sklepali tudi iz imenskega kazala druge knjige, v katerem ne najdemo niti naših naj­ vidnejših, tj. knjižnih prevajalcev Kafkovih del — Herberta Griina, Jožeta Udoviča in Janeza Gradišni­ ka, niti avtorjev vidnejših, tj. v knjigah objavljenih študij o njem — Bratka Krefta, Dušana Pirjevca in Katarine Bogataj. Glede na kon­ kretno in natančno obdelavo Kaf­ kove odmevnosti na Angleškem, Francoskem in še v celi vrsti ev­ ropskih in neevropskih držav bi namreč lahko pričakovali, da bi bili v Priročniku omenjeni vsaj navede­ ni slovenski prevajalci in esejisti, če ne tudi pisatelji Miran Jarc, Jože Snoj, Vladimir Kavčič in drugi, ki so objavili svoje spise o Kafki v teže pregledni periodiki. Vendar pa naj­ demo v imenskem kazalu omenje­ nega Dušana Ludvika, ki je maja 1963 na mednarodni znanstveni konferenci o Kafki v Liblicah infor­ miral svetovno javnost o Kafkovi odmevnosti v Jugoslaviji in nato ob­ javil svoj referat, preveden v nemščino, z naslovom Kafka bei den Jugoslawen, v zborniku Franz Kafka a us Prager Sicht 1963 (1965). Šele ta navedba napoti k ugotovitvi, da je v 950 strani dolgo knjigo ven­ darle uvrščen pol strani dolg odsta­ vek o Kafkovi odmevnosti v Jugo­ slaviji, nedvomno oprt prav na omenjeni Ludvikov referat. Jugoslavija navsezadnje le ni povsem prezrta, čeprav je v kazalu zamolčana in čeprav je v odstavku, ki ji je namenjen, njena narodnost­ na heterogenost samo omenjena v navedbi, da so Kafkova dela do­ stopna v vseh jezikih te dežele — kateri so ti jeziki, namreč ni nave­ deno. Toda skrito in skopo obrav­ navanje Jugoslavije, ki tudi z do­ datno stranjo bibliografskih podat­ kov o Kafkovih odmevih pri nas ni omiljeno, je v kričečem nasprotju z obravnavanjem podobnih, npr. se­ vernoevropskih dežel. Avtorji, ki so v obsežnem delu druge knjige Priročnika, naslovljenem Zgodovi­ na sprejemanja Kafke, prispevali sestavne dele poglavja z naslovom Odmev v posameznih deželah, sicer niso delali po togi shemi, ker so očitno upoštevali specifiko in kvan­ titeto odmevov v svojem območju, določno pa so označili vsaj jezikov­ ne skupnosti, če se ujemajo z državnimi tvorbami ali ne. Beatrice Sandberg je npr. pod skupnim nas­ lovom Severna Evropa v treh samo­ stojnih enotah najprej obdelala Kafkov odmev v literarni kritiki in literarni znanosti na Norveškem, Švedskem in Danskem, v nadaljnjih štirih samostojnih enotah pa še nje­ gov vpliv na norveško, švedsko, dansko in islandsko literaturo — vse skupaj na 19 straneh. Oscar Careiro je pod umetno poiskanim, ne ravno posrečenim skupnim naslovom Hi- spania predstavil Kafkove odmeve v Španiji in v Južni Ameriki, ki se­ veda ni vsa le špansko jezikovno območje, gradivo pa je razdelil v enote z naslovi Prevodi, Odmevi v kritiki in znanosti in Vpliv na litera­ turo - vse skupaj obsega 18 strani. Bert Nagel je v uvodnem prispevku z naslovom Nemčija' na 43 straneh obdelal nemško jezikovno območ­ je, ne da bi ga delil na geopolitične enote (Nemčija, Švica, Avstrija), ki £o se prav v času učinkovanja Kaf­ kovih del močno spreminjale, spet pa je posebej obdelal Odmeve v kritiki in znanosti in Vpliv na litera­ turo, in zraven je ti dve enoti še no­ tranje nadrobneje vsebinsko ali ča­ sovno razčlenil. Harry Jiirv, na Fin­ skem rojeni, a na Švedskem izšolani in v obeh teh deželah delujoči pu­ blicist in bibliograf, ki se je s Kafko precej ukvarjal, še posebej ga je za­ nimal njegov odmev v deželah vzhodne Evrope, pa je obdelal tudi Kafko v Jugoslaviji. Toda to je uvr­ stil v sestavek, ki nasprotno od vseh drugih ni razčlenjen niti po ge­ ografskem niti po jezikovnem niti po vsebinskem niti po časovnem ni­ ti po kakršnemkoli drugem vidiku, pač pa ima eno samo, v več pogle­ dih presenetljivo, neformalno ideo- loškopolitično oznako Vzhodni blok (Ostblock). Ta izraz, ki je nastal proti kon­ cu 40. let v ozračju in duhu hladne vojne med Sovjetsko zvezo in nje­ nimi nedavnimi zahodnimi zavezni­ cami, je kot stvarna, denotativna oznaka za znanstveno rabo nasploh nesprejemljiv, uvrstitev protiblo- kovske Jugoslavije v "vzhodni blok” pa je v vsakršni zvezi nedo­ pustna. Na to izrecno opozarja ob razlagi izraza Ostblock npr. Brock- hausova enciklopedija (14. zvezek, Wiesbaden 197217, str. 8), prav v zvezi z recepcijo Kafke pa izvzema Jugoslavijo iz vzhodnega bloka celo sam Harry Jarv in s tem spodbija svojo lastno odločitev. Svoj prikaz sprejema Kafke v Jugoslaviji nam­ reč začne s trditvijo: ”In Jugosla- wien wurde Kafka nicht auf die gleiche Art wie in den iibrigen Ost- blocklandern als fragvviirdig aufge- faBt.” Poleg Jugoslavije obravnava Jarv v svojem Vzhodnem bloku še Češkoslovaško, Nemško demokra­ tično republiko, Poljsko, Sovjetsko zvezo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. Te države so obstajale, še preden je nastal izraz in pojem "vzhodni blok”, tako da ta oznaka zajema le del njihovega trajanja, celo le del tistega trajanja, ki se ujema s časovnim okvirom možne­ ga ali dejanskega poznavanja Kaf­ kovih del. Po Jarvovih lastnih na­ vedbah so jih res vsaj na Češkem in Madžarskem poznali že v 20. letih in na Poljskem v 30. letih, torej tudi specialni vidik Kafkove recepcije, za katerega v Priročniku gre, razdi­ ra meje in dozdevno enotnost vzhodnega bloka, se pravi, spodbija upravičenost tega okvira tudi s ča­ sovnega, ne le z ideološko politič­ nega in jezikovno kulturnega vidi­ ka. Uvodni, nenaslovljeni sklop bi­ bliografije, dodane Jarvovemu Vzhodnemu bloku, ki opozarja na literaturo širšega, zbirnega, zu- najdržavnega značaja, navaja k domnevi, da je prav ta literatura spodbudila Jarva in z njim še glav­ nega urednika Binderja k zgrešeni blokovski obdelavi Kafkovega od­ meva - če sta spregledala distinkci- je med obravnavami Kafke v vzhodnih deželah, v komunističnih deželah, za železno zaveso in v marksistični literarni kritiki. Tako enačenje kategorij in zornih kotov opazovanja je močno uveljavljeno v površnem publicističnem pisanju za propagandno rabo, ni pa primerno za znanstveno publikacijo: politič- noideološka stališča, ki so imela za Kafkova in še marsikatera dela tudi praktične, represivne kulturnopoli­ tične posledice, ne izvirajo iz mark­ sistično orientiranih metod literarne kritike. Marksistična ali psevdo- marksistična kritika jim je bila kvečjemu pretveza. Z nekaj več posluha in manj predsodkov je kmalu mogoče razbrati, da so Kaf­ kova dela tudi v okviru "vzhodnega bloka" doživljala raznovrstne, celo nasprotujoče si odmeve in interpre­ tacije, ki jih ne gre reducirati na eno samo, četudi nekaj časa prevla­ dujočo varianto. Avtorji, ki so med Odmevi v posameznih deželah ob­ delali območja "zahodnega bloka”, si podobnih zavajajočih posplošitev niso dovolili, čeprav so tudi v teh deželah prav tako kakor v vzhodnih ponekod, v nekaterih obdobjih, sprejemali, odklanjali ali celo suro­ vo zatirali Kafkova dela v imenu različnih ideoloških stališč. Prej na­ sprotno — ti sestavki ostajajo rajši povsem v okvirih literarnega doga­ janja in se omembam zunajliterar- nih posegov čimbolj, včasih celo preveč izogibajo. Jarvov Vzhodni blok je potem­ takem v navzkrižju ne le z drugimi sestavki v poglavju Zgodovina spre­ jemanja Kafke, ampak tudi s po­ glavjem Tipologija raziskovanja Kafke, ki je namenjeno prikazu različnih metod in razčlenjeno na tri zaokrožene enote. Zadnja med njimi ima naslov Posamezne inter- pretacijske smeri in se spet deli v dva večja dela — a) Delo v kultur­ nem in zgodovinskem kontekstu in b) Raziskovanje dela kot besedila. Interpretacijske smeri, naštete pod a), so aa) religiozne, bb) filozofske, cc) psihološke, dd) biografske, ee) literarnosociološke in ff) marksi­ stične razlage. Sem, pod ff) bi torej sodilo marsikaj tistega, kar ima Jarv očitno ne le za skupni imeno­ valec, ampak celo za edini tip spre­ jemanja Kafke v "vzhodnem blo­ ku” . Resnici na ljubo, a Priročniku v škodo pa je traba povedati, da Jarv očitno ni edini med njegovimi sodelavci, ki mu metodika in klasi­ fikacija v praksi delata težave. Pe­ ter U. Beicken, avtor celotnega po­ glavja o Tipologiji raziskovanja Kafke,je namreč v enoto b) — Ra­ ziskovanje dela kot besedila oddel­ ka Posamezne interpretacijske sme­ ri uvrstil ob aa) Imanenca dela, bb) Obravnavanje oblike in cc) Tekstno lingvistiko tudi dd) Recepcijsko estetiko, tj. metodo, ki ni orientira­ na samo k opazovanju besedila, ampak izrecno tudi k njegovemu "kulturnemu in zgodovinskemu kontekstu” , če uporabimo Beickno- vo oznako drugega poglavja, ali do­ ločneje — k bralcu, ki je nedvomno zunajbesedilni element. Vprašanje je, koliko gre pri tem le za dopuščeno ali nehoteno neusklajenost med različnimi avtor­ ji Priročnika, koliko pa tudi za pro­ bleme usklajenosti ali neusklaje­ nosti različnih metod sodobne lite­ rarne vede in za osnovni problem obvladljivosti njihovega predmeta — literature, še posebno, kadar gre za celoten opus posameznega avtor­ ja. Literarni avtor, v tem primeru Kafka, očitno dela literarni vedi te­ žave, kadar ga je treba uvrstiti v na­ tančno določen predal, literarna ve­ da pa dela tudi sama sebi težave, kadar se soočajo njene lastne smeri in metode. Opozorila te vrste so ne­ prijetna, toda konec koncev korist­ na, ker lahko spodbujajo razmislek o teh metodah in njihovi utemelje­ nosti, o iskanju novih poti in opuš­ čanju tistih, ki ne vodijo nikamor. Drugačne, popolnoma nedopustne pa so pomanjkljivosti, povezane s prirejanjem dejstev in napačnim navajanjem ali izpuščanjem podat­ kov. Če je vladajoča ideologija v Sovjetski zvezi in nato še v nekate­ rih socialističnih državah Kafko ne­ kaj časa odklanjala ter celo prepre­ čevala tiskanje njegovih del na svo­ jem območju, to ne opravičuje niti Jarva niti kogarkoli drugega, da krči podatke o dejanskem obsegu prevodov in natisov Kafkovih del in tako s svojo lastno represivnostjo stopnjuje prikaz učinkov represije na Kafko in na bralce. Prav to pa je Jarv storil tudi v bibliografskem pri­ kazu Kafkovih odmevov v Jugosla­ viji. Pri vseh drugih sestavkih, uvrščenih v poglavje Odmevi v po­ sameznih deželah, je bibliografija razdeljena najmanj v dve vsebinski enoti: prva zajema ponatise in pre­ vode, druga sekundarno literaturo. Mnogi dodajajo tema dvema še tretjo, ki opozarja na Kafkove vpli­ ve v posameznih nacionalnih litera­ turah. Jarv nima take vsebinske de­ litve, čeprav tudi njegova bibliogra­ fija zajema prevode in sekundarno literaturo, toda v neurejenem pre­ pletu in v poenostavljeni, skrčeni obliki. Drugi bibliografski dodatki - tudi tisti, ki zajemajo države, v katerih se je Kafkovo delo uveljavi­ lo šele po II. svetovni vojni, npr. na Švedskem — navajajo ob naslovu vsake revialne ali knjižne objave poleg prevedenega še izvirni naslov, kadar ni na prvi pogled razvidno, za katero delo gre; če je pod istim nas­ lovom objavljenih več besedil, v oklepaju navajajo naslove vseh; dosledno je naveden prevajalec, in če je v knjigi spremna beseda, sta navedena tudi njen naslov in avtor. V bibliografskih enotah pod naslo­ vom Jugoslawien ni navedena vse­ bina knjig z več Kafkovimi besedili, npr. Spleta norosti in bolečine, pre­ vajalci so navedeni le tu in tam, ob­ stoj spremnih besed je večinoma zamolčan, prav tako njihovi avtorji. Harry Jarv je v Priročniku tako kakor vsi drugi avtorji, ki so sode­ lovali pri njem, predstavljen s krat­ kim opisom življenja in dela (prim. n.d., str. 915). Tu zvemo, da j,e po­ leg literarnih ved študiral tudi filo­ zofijo in umetnostno zgodovino in bil po nekaj drugih službah od leta 1963 pa vsaj do 1979, ko je izšel drugi del Priročnika, ravnatelj ro­ kopisnega oddelka v švedski Narod­ ni knjižnici v Stockholmu. Spričo tega bo najbrž le malojcdo med ne­ poučenimi bralci posumil, da ugled­ ni znanstvenik in bibliograf ne na­ vaja pravih podatkov, pač pa bo sklepal, da v Jugoslaviji ni navada omenjati prevajalce ob prevedenih delih, ali pa morda, da so prevodi tako slabi, da se prevajalci nočejo podpisati obnje, ali celo, da se pre­ vajalcem ni dovoljeno predstaviti, ker so nezaželene, preganjane ose­ be. Prav zato, ker Priročnik na splošno zbuja vtis zgledne izčrpno­ sti, zanesljivosti in natančnosti, lah­ ko pomanjkljivi in opuščeni podatki o Kafkovih odmevih v Jugoslaviji zavedejo iskalca informacij k marsi­ kakšnemu napačnemu sklepu. To seveda razveljavlja uvodoma nave­ deno posplošeno predpostavko, da je iz Priročnika mogoče dobiti pre­ gled nad pozitivno in negativno sli­ ko o recepciji Kafke v posameznih raziskanih deželah. Škoda. Jarv in Binder bi si bila lahko na jasnem o pomenu in pri­ mernosti rabe izraza "vzhodni blok”, prav tako pa bi si bila lahko izpopolnila podatke o jugoslovanski recepciji Kafke. Dosegljivi so v ka­ talogih naših narodnih knjižnic (o Kafkovi in kafkološki literaturi v slovenskem tisku npr. v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani), pa tudi v objavljenih bibliografijah, npr. v Slovenski bibliografiji. Ta je tri leta pred izidom druge knjige Priročnika, tj. leta 1976, registrirala knjižne in revialne objave Kafkovih in kafkoloških spisov od osvobodit­ ve do vključno leta 1972. Majda Stanovnik Perspektive in možnosti makedonske komparativistike Makedonija je tisto območje Jugoslavije, kjer se je komparativi­ stika razvila najpozneje, in priznati je treba, da smo o njenih delih in dosežkih dokaj slabo poučeni. Ven­ dar se zdi, da je v zadnjih nekaj le­ tih močno napredovala; to je vsaj mogoče sklepati že po nekaterih zu­ nanjih znamenjih. Tako je bil pred petimi leti v Ohridu mednarodni kolokvij, ki se ga je poleg make­ donskih in drugih jugoslovanskih komparativistov udeležilo nekaj vo­ dilnih evropskih in ameriških; zbor­ nik referatov s te prireditve je izšel s precejšnjo zamudo (Kniževna nauka vo svetot. Priloži za kolok- viot na medjunarodna asociacija za komparativna kn iževnost. . . Ac- tes du colloque de 1’AILC , Ohrid, 20-25 aout 1981. Skopjč, 1984). Drugo tako znamenje je precej šte­ vilna in aktivna makedonska ude­ ležba na lanskem kongresu medna­ rodne zveze za primerjalno književ­ nost v Parizu. Že to dvoje dopušča domnevo, da ima naša stroka v Ma­ kedoniji očitno precejšnje ambicije in da bržkone dobiva v svojem družbenem okolju tudi precejšnjo KRONIKA podporo. Kako pa opredeljuje svo­ je značilnosti in glavne naloge, pov­ zemamo po referatu skopskega pro­ fesorja Milana Djurčinova z naslo­ vom Perspektive in možnosti kom- parativističnih raziskav v Makedo­ niji, objavljenem v francoščini v omenjenem zborniku. Mesto in vlogo makedonske komparativistike določajo posebno­ sti družbenega okolja in kulturne tradicije. Že prostor, v katerem so se od nekdaj prepletali impulzi šte­ vilnih, različnih kultur od antične mimo zgodnjekrščanske, srednje­ veške bizantinske in slovanske do islamske, je sam po sebi spodbuden za obravnavanje umetniške ustvar­ jalnosti z mednarodnega vidika. Konkretneje pa določa eno glavnih smeri makedonske komparativisti­ ke posebna vloga folklore. V petih stoletjih pod turško oblastjo je namreč pismeno slovstvo skoraj povsem zamrlo, zato pa se je toliko bolj razvila folklora ali natančneje rečeno ustno ljudsko slovstvo, ki torej ni samo predhodnik umetne literature, temveč vzporedna u- stvarjalnost z veliko umetniško vred­ nostjo. To hipotezo dokazuje pro­ ces nastajanja nove makedonske