TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno ISO Din, za i/2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. -r- Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953. LETO XIII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v soboto, dne 18. januarja 1930. Telefon št. 2552. ŠTEV. 8. Zakon o 20-odstotnih kronskih priznanicah Službene Novine z dne 15. januarja 193(1, štev. M, objavljajo zakon o porabi 20% kronskih priznanic za plačilo davkov. Objavljeni zakon se razlikuje ob besedila, katerega smo priobčili v eni zadnjih številk, v bistvu v tem, da v § 2 določa, da se morajo porabiti priznaniee za plačilo davčnih zaostankov do konca 1. 1928 ne v 60 dneh, od dne, ko stopi zakon v veljavo,, temveč samo do konca meseca februarja 1930. Za izvedbo tega zakona je ministrstvo za finance z odlokom z dne 13. januarja 1930, br. 1441, že izdalo navodila davčnim upravam. V tem navodilu ministrstvo uvodoma opozarja davčne uprave, da sprejemajo namesto plačila v gotovini samo priznani--ce, katere so bile izdane na področju, tki je še danes sestavni del naše kraljevine. Priznaniee, izdane izven sedanjega področja naše kraljevine, so torej brez vrednosti. Glede določanja, koliko je bil vsak posameznik dolžan na davku koncem leta 1928, in v koliko sme porabiti za plačilo tega zaostanka 20% kronske priznaniee, navaja ministrstvo za finance v svojem odloku nastopne vzglede: N. N. je bil dolžan koncem 1. 1928 še Din 1000 — davka. Za leto 1929 mu je predpisanih na davku še Din 500-—. Tekom leta 1929 je plačal na račun svojih davkov Din 600-—. Z ozirom na to odplačilo sme dotioni davkoplačevalec s priznanicami plačati še Din 900-—. N. N. je dolžan za leto 1928 Din 1000 —, za leto 1929 pa Din 500 — davkov. Tekom leta 1929 je plačal Din 400 —. Potemtakem more s priznanicami plačati še Din 1100 —. N, N. je bil dolžan koncem leta 1928 V sredo, dne 25. t. m. je slavila ljubljanska sekcija Avtomobilskega kluba Kralejvine Jugoslavije 20-letni-eo obstoja organizacije, 10-letnico obnovitve kluba po vojni in 5-letnico preosnovanja v sekcijo s slavnostno sejo in banketom. Dopoldne ob 11. uri je bila v klubskih prostorih seja centralne uprave kluba, ki bi bila imela biti 17. t. m. v Beogradu, a je bila prenešena v Ljubljano, da se obenem na primemo svečan način proslavi 20-letnica ljubljanskega Avtokluba. Slavnostna seja se je vršila ob 20. uri v okrašenih prostorih Ljubljanskega kluba. Predsednik jubilantke — ljubljanske sekcije Avgust Praprotnik otvori slavnostno sejo in pozdravi gratulan-te: bana Dušana Serneca, divizijonar-ja Savo Tripkoviča, župana mesta Ljubljane dr. Dinka Puca, I. podpredsednika ministra n. r. dr. Velizarja Jankoviča in II. podpredsednika centrale Bošnjaka iz Zagreba, podpredsednika Vaso Lazareviča iz Beograda, predsednika športne komisije Rističa, člana uprave Mihajla Jankoviča in dr. Viktoriča ter Zagrebčane Pintarja dr. Viktoriča ter Zagrebčane Bošnjaka, Funka in Skalo, Mariborčana Pintarja in Puglja, predsednika Tiborja iz Sombora in iz Subotice Pavloviča, Pa vse člane, starešine, ustanovnike in novinarje, nato pa čita zboru, ki stoje soglaša z njimi in jih spremlja z burnimi ovacijami, pozdravne brzojavke kralju, kraljici in princu Pavlu. Po burnih pozdravih kralju, pokroviteljici kraljici in predsedniku prin- Din 1000-—, za leto 1929 se mu je predpisalo na davkih še Din 500-—. Tekom leta 1929 je plačal Din 1000-— in more potemtakem plačati s priznanicami še Din 500-—. N. N. je bil dolžan koncem leta 1928 Din 1000-—, 7M leto 1929 pa se mu je predpisalo še Din 500-—. Tekom leta 1929 je plačal na račun davkov še Din 1200-— in more sedaj plačati s priznanicami še Din 300-—. Tl vzgledi kažejo, da se vsa davčna plačila v letu 1929 porabijo v prvi vrsti za kritje davkov za leto 1929 in še le, kolikor plačilo leta 1929 presega predpis davkov za leto 1929, se porabi za kritje davčnega zaostanka koncem leta 1928. Končno odlok ministrstva odreja, da se s priznanicami ne morejo poravnati eksekucijski stroški in zamudne obresti zaradi zapoznelega plačila davkov. Položaj za povoljno likvidacijo vprašanja 20% kronskih priznanic se je s tem odlokom ministrstva za finance tudi za Dravsko banovino bistveno izboljšal. V Dravski banovini je znašal koncem leta 1928 dolg na davkih, ki se morejo poravnati s priznanicami še vedno preko 44 milijonov dinarjev, dočim ima naše prebivalstvo po optimistični oceni na razpolago bonov kvečjemu za 8—10 milijonov dinarjev. Pri smotreni organizaciji bi mogli torej vse bone porabiti za plačilo davkov in bi jih ne bilo treba prodajati pod ceno izven naše banovine. Opozarjamo vse interesente, da se še pred prodajo pod ceno prepričajo, ali in v koliko morejo v zmislu gornjih navodil porabiti bone za poravnavo lastnih davkov, da se tako ubranijo morebitne škode. cu Pavlu je podpredsednik ljubljanske sekcije dr. Ciril Pavlin prečital slavnostni govor, ki je nudil najlepšo sliko o začetkih in razvoju avtomobilizma in specielno sekcije — jubilantke. Po podrobni bilanci s srečo in uspehom dokončanega delovanja dvajsetih let so se člani kluba z navdušenjem priključili govornikovim »živio« klicem kralju, pokroviteljici kraljici, predsedniku princu Pavlu in mogočni domovini, kraljevini Jugoslaviji. Po slavnostnem govoru dr. Pavlina so sedli gostje za mizo. Med obedom je izpregovoril prvo napitnico predsednik A. Praprotnik. Napil je kralju in poudarjal, da so bili automobilisti prvi, ki so po prevratu združili Srbe, Hrvate in Slovence v skupno organizacijo v korist države ne glede na jezik, na vero in stranko. S hvaležnostjo pozdravlja vedno zveste ustanovitelje Karla barona Borna, Oskarja Schmitta in Karla Govekarja. Glavni reprezentant centrale minister n. r. dr. Velizar Jankovič je v široko zasnovanem govoru orisal silen napredek tehnike z izumi letal, podmornic in ognjenega voza — avtomobila. Edino ta že triumfira in je premagal konja, zmaguje pa tudi že železnico in tramvaj. Iz idealnih športnikov smo postali turisti, zadnja vloga je pa promet, koristen v miru narodnemu gospodarstvu, v vojni pa narodni odbrani. Največje zasluge za razmah ima ljubljanska sekcija in v priznanje njenega neutrudljivega poleta ji centrala poklanja kralja poleta — orla. Med viharnim odobravanjem I je govornik izročil predsedniku Praprotniku bronastega orla z dedikacijo v slovenskem jeziku. V imenu beograjske sekcije je Vaso Lazarevič s prisrčnimi besedami izročil ljubljanski sekciji ogromno srebrno kupo. Govoril je nato Hrvat Bošnjak ter po daljšem govoru poklonil domačinom pravo hrvatsko čutaro, češ, ta naj bo tolmač naših najboljših želja, ne samo pri športu, temveč tudi pri beli mizi, kjer naj vedno druži Srba, Hrvata in Slovenca! Predsednik mariborske sekcije Pintar je med drugim izrazil upanje na avtomobilsko cesto čez Pohorje. Nato je pričel svojo napitnico g. ban ing. Dušan Ser-nec. Večkrat je njegov govor prekinilo odkritosrčno odobravanje in radosten aplavz. Govoru bana so sledile iskrene besede komandanta drav. divizijske oblasti g. Sava Tripkoviča in nato župana ljubljanskega dr. Dinko Puca. V vrsti napitnic je sledila še napitnica dr. R. Marna v imenu Zveze za tujski pormet, gen. konzula Italije g. Rainaldija in staroste slovenskega gasilstva Josipa Turka, ki je za svoje iskrene besede žel obilen aplavz. Ob priliki tega pomembnega jubileja je izdala sekcija odlično izbrano spominsko številko svojega glasila — mojstrsko delo pod uredništvom gosp. dr. C. Pavlina. Za odlično organizacijo slavja je žel obilo pohvale pa zlasti g. Govekar. SLIKARSKI TEČAJ V LJUBLJANI. Opozarjamo ponovno na tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov, ki se bo vršil celodnevno od 1. do 28. februarja t. I. v Ljubljani v prostorih Jakopičevega umetniškega paviljona. Rok za prijave poteče 20. t. m., nakar se bo prijavljen-ca obvestilo o sprejemu v tečaj obenem s podrobnimi pojasnili in navodili glede priprave potrebnega orodja, materijala itd. Učnina bo znašala za mojstre 100 dinarjev, za pomočnike 50 dinarjev. — Zavod P. O. Zbornice za TO! v Ljubljani. * * * POBIRANJE DRŽAVNE TROŠARINE V LJUBLJANI. Pred kratkim smo poročali, da so se ljubljanski gospodarji zavzemali za to, da bi mestni dohodarstveni urad v Ljubljani smel tudi po 1. januarju 1930. pobirati državno trošarino za državo. Tozadevna akcija, katero je izvedla Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, je imela uspeh v toliko, da je ministrstvo za finance dovolilo, da sme mestna občina ljubljanska še nadalje pobirati za državo državno trošarino, toda brezplačno, če smatra, da je to v interesu prebivalstva. Po naših informacijah je upati, da bo mestna občina to pobiranje tudi brezplačno še nadalje obdržala. * * * POMANJKANJE ŽIVINSKE SOLI. Iz nekaterih krajev dobivamo pritožbe, da velikoprodaje nimajo na zalogi živinske soli, odnosno da so zaloge nezadostne, ker se ravno v sedanjem zimskem času živinska sol najbolj in največ potrebuje. Po naših informacijah se je Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani obrnila na upravo državnih monopolov v Beogradu in na monopolski inšpektorat v Zagrebu s prošnjo, da odredita, naj se posamezne velikoprodaje " zadostni meri oskrbe z živinsko soljo. 0 uspehu te intervencije bodemo svoječasno poročali. Naše kmetijstvo. Današnji položaj svetovnega poljedelstva je tak, da njega izgledi za bodočnost niso nič kaj razveseljivi. Kriza poljedelstva upliva na splošni gospodarski položaj narodov, pa se danes vse panoge gospodarstva in produkcije nahajajo v latentni krizi. Nikdar še v zgodovini gospodarstva se ni toliko pisalo in iskalo izhoda iz krize kot danes. Dolgo časa so gospodarstveniki iskali vzrok krize v pomanjkanju konsuma oziroma v nekaki hiperprodukciji dobrine. Ako natančno preiščemo vzroke hiperprodukcije, najdemo, da je njen pravi izvor v obubožanju mase. Torej nikaka hi-perprodukcija, ampak ravno nasprotno. Konsum se je zmanjšal, ker je kupna moč mase šibkejša in nestalna. Drugi važen vzrok krize je enostranska organizacija pridobivanja dobrin. Industrijalna tehnika in tehnika trgovine je napredovala po vojni s korakom giganta. A glavni vir dobrin in bogastva je močno zaostal za moderno dobo. Kmetijstvu se ni posvečalo dovolj pažnje oziroma kmetijstvo sveta, razen mogoče Amerike in deloma Avstralije, ni korakalo v tehniki pridobivanja, v organizaciji trga z ono hitrostjo kot se je to zgodilo pri trgovini in industriji. Med tem ko vse panoge gospodarstva silijo v strujo racionalizacije in k ŠESTI DRUŽABNI VEČER TRG. DRUŠTVA MERKUR V LJUBLJANI bo prihodnjo sredo dne 22. januarja 1930 ob pol 9. uri zvečer v prostorih restavracije »Zvezda«. Na vrsto pride izredno zanimivo predavanje o predmetu »Trgovina in morala«. Predavanje o tem vprašanju je ljubeznivo prevzel monsignore g. dr. Josip Ujčič, redni vseučiteliški profesor v Ljubljani. Gospod predavatelj je govornik odličnega slovesa, pa njegovo predavanje o tako važnem predmetu zasluži največjo pozornost. Po končanem predavanju poje Završanov kvartet in igra godba.. Družabni večeri s predavanji so se hitro priljubili v našem mestu in je udeležba vedno mnogoštevilna. Gostje so dobrodošli. Vstop je brezplačen. DNEVNICE ČLANOV DAVČNIH ODBOROV. Po zakonu o neposrednih davkih je dolžnost davčnega odbornika častna in zaradi tega tudi brezplačna, vendar pa sme določiti minister za finance odbornikom zmerno dnevnico kot povračilo za izgubo rednega zaslužka ali kot odškodnino za stroške, če traja poslovanje dlje časa. To se zgodi samo v velikih krajih, kjer posluje odbor konstantno dlje časa. Na podlagi tega zakonitega določila je minister za finance z odlokom z dne 14. novembra 1929, br. 95130 določil, da dobe redni člani davčnih in reklamacijskih odborov v večjih krajih, razen državnih uradnikov, ako ne stanujejo na sedežu odbora, dnevnico Din 100-—, člani, ki stanujejo na sedežu davčnega odbora pa dnevnico Din 60-—, ako nepretrgoma prisostvujejo odborovim sejam najmanj en teden dni. Ta odlok je minister za tnance dne 6. decembra 1929, pod ši. 106833, v toliko dopolnil, da imajo imajo pravico na dnevnico ne samo člani odborov v večjih krajih, temveč v vseh krajih, ako so izpolnjeni pogoji prvega odloka, to je predvsem, da so poslovali najmanj en teden dni. Dvajsetletnica ljubljanskega Avtokluba. standardu in tipu, opažamo, da je poljedelstvo začelo uvajati ta sistem jako pozno in radi tega je poljedelstvo tudi ttiočno zaostalo v svoji teltttiki pridelovanja. Glavna napaka je bila pač v tem, da se niso vse panoge sorazmerno v enakem tempu spopolnjevale iti reorganizirale. Neprekinjeni gospodarski krog oziroma zakon kroženja se je pretrgal koj, ko je naletel na glavnega konsumenta, na poljedelstvo. Poljedelstvo je bilo in ostane v glavnem najjačji konsument industrijskih proizvodov in glavni pospeševatelj trgovine. Ako je kmetska masa ubožna in ni v stanu konsumirati ono kar v resnici potrebuje, trpi v glavnem industrija in trgovina. Problem našega kmetijstva je tesno povezan s celokupnim razvojem svetovne krize, vendar pa je naš gospodarski položaj in so tudi naravni pogoji taki, da se nam ni treba bati, da bi svojih produktov ne mogli prodati. Danes je sicer stvar zamotana, a to lahko razvozlamo, ako usmerimo vso našo produkcijo v smeri racionalizacije po eni strani, a po drugi strani, da proizvajamo samo ono, kar spoznamo, da najde trg oziroma to, kar nam nudi največ možnosti za uspeh. Da smo popolnoma neorganizirani in neorjentirani na polju agrarne produkcije, kakor tudi na polju prodiranja na trg, to si moramo priznati. Naše gospodarsko snovanje se je preveč izčrpavalo v problemih in ne v resnem praktičnem snovanju. Danes smo ponosni na naše zadruge in pravimo, da so zveste čuvarice interesov malega človeka, ako pa stvar natančno pogledamo, bomo videli, da smo še daleč od cilja. Imamo sicer organiziran kmetski kapital, ki pa po veliki večini ne najde zaposlitve v kmetijstvu samem, niti ne deluje vedno v onem pravcu, kateremu je na podlagi zadružništva posvečen. Vprašanje naše gospodarske pre-osnove tiči v problemu reorganizacije vseh onih komponent, ki tvorijo vprašanje kmeta. To vprašanje pa zasega poleg raznih panog kmetijstva tudi vprašanje prihrankov kmeta in organizacije kredita. A v moralnem oziru zasega dvig sela na višino prosvete in to v taki meri, da se splošni masi sela da možnost presojanja in samostojnega razmišljanja v vseh gospodarskih vprašanjih dežele, oziroma možnost mase, da tudi iz samega sebe prodira za časom razvoja. Kmetsko vprašanje je danes tako važen faktor, da mu moramo posvetiti vse sile, od njega zavisi razvoj naše krize, razvoj industrije in trgovine. Želeti bi bilo. da bi se temu vprašanju posvetili vsi listi ter z resnimi nasveti in poduki pripomogli do uresničenja akcije za reorganizacijo produkcije v kmetijstvu. A po drugi strani je potrebno med kmeti dvigniti znanost in upanje na boljše čase, ki pridejo pa samo takrat, ako bo kmet upošteval važnost zadruge, oziroma nastopa skupnosti za dosego enega cilja. Možnost dosege tega pa je tako velika, da manjka samo malo resnega in premišljenega dela, združenega z vstrajnostjo in trdno voljo zmagati. S tein geslom so se vrgli na preosnovo poljedelstva vsi narodi Evrope in vsi, ki vidijo rešitev iz krize v rešitvi vprašanja kupne moči agrarnih narodov, oziroma kmetijstva v splošnem. Dipl. com. G. Gomišček. Kvalitetna mamka povsod! 1. 2. 3. Na področju Dravske banovine sta postavljena dva reklamacijska odbora in sicer eden v Ljubljani za področje bivše ljubljanske in drugi v Mariboru za področje bivše maribor-ške oblasti. Reklamacijska odbora sta sestavljena sledeče: I. Reklamacijski odbor v Ljubljani. P r e d s e d n i k : Dr. Povalej Josip, finančni direktor v Ljubljani. Namestnik predsednika: Bajič Fran, šef odseka pri finančni direkciji v Ljubljani. Državni zastopnik: Kisič Matko, višji inšpektor Generalne direkcije pri finančni direkciji v Ljubljani. Namestnik državnega zastopnika: Škoflek Konrad, in- špektor finančne direkcije v Ljubljani. a) č 1 a n i: Elbe rt Julij, trgovec, Ljubljana; Gorjanc Franc, trgovec, Kranj; Koprivnikar Emil, mizarski mojster, Litija; 4. De Gleria Anton, trgovec, Loga- tec; 5. Bajič Fran, pomočnik finančnega direktorja, Ljubljana; 6. Mešek Ivah, davčni kontrolor, Ljubljana; . 7. Rojina Anton, industrijalec, Ljub- ljana, Kolodvorska ulica 8. Rus Ivan, lesni trgovec, Loški po- tok, Hrib 26; 9. Lipej Franc, trgovec, Brežice 82; 10. Vrečar Ivan, mizarski mojster, Domžale; II. Volk Avgust, trgovec, Ljubljana, Resljeva cesta; Rozman Ivan, čevljarski mojster, Ljubljana, Rožna ulica. b) namestniki: Erigelsberger Rupert, trgovec, Krško; 2. Bergman Josip, lekarnar, Novo mesto; 3. Mavrič Franc, gostilničar, Bohinj- ska Bistrica; 4. Malešič Ivan, trgovec, Metlika; 5. Dr. Podobnik Aleksander, inšpek- tor finančne direkcije, Ljubljana; 6. Korenini Aleksander, fin. koncept. pripravnik, Ljubljana; 7. Gerkman Anton, trgovec, Ljublja- na, Stritarjeva ulica; 8. Lenarčič Josip, industrijalec, Vrh- nika; 9. Kovač Karol, trgovec, Stari trg pri Ložu; 10. Fiirsager Leopold, trgovec, Ra- dovljica; 11. Rebek Josip, ključavničarski moj- ster, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje; 12. Kržišnik Ludovik, trgovec, Raj- henburg 65. Davčni reklamacijski odbori. 2. Reklamacijski odbor v Mariboru. Predsednik : Dr. Povalej Jo- 12 1. sip, finančni direktor v Ljubljani. Namestnik predsednika: Bajič Fran, pomočnik finančnega direktorja v Ljubljani. Državni zastopnik: Matko Kisič, višji inšpektor Generalne direkcije pri finančni direkciji v Ljubljani. N a m e s t n i k državnega z a-s t o p n i k a : Škoflek Konrad, in- špektor finančne direkcije v Ljubljani. a) člani: 1. Drofenik Alojzij, trgovec, Celje; 2. P i reli Konrad, gostilničar, Vitanje; 3. Gusel Leopold, trgovec, Maribor; 4. Čadež Anton, trgovec, Slovenj- gradec; 5. Bajič Fran, pomočnik finančnega direktorja, Ljubljana; 6. Fajt Mijo,'davčni kontrolor, Mari- bor; 7. Ceh Fran, trgovec, Murska So- bota; 8. Hohnjec Franc, mesar, Maribor; 9. Bureš Fran, urar, Maribor; 10. Gologranc Konrad, stavbenik, Ga- ber je pri Celju; 11. Senčar Milko, veletrgoevc, Ptuj; 12. Novak Albin, trgovec, Maribor; b) n a m e s t n i k i : 1. Hrastelj Jožef, trgovec, Gor. Radgona; Žmavc Franc, trgovec, Gornji Grad; Zadravec Jakob, lastnik paromli-na, Središče; Dr. Ogoreuc Martin, zdravnik, Rogaška Slatina; 07vatič Ignac, davčni kontrolor, Maribor; 6. Sever Josip, davčni kontrolor, Maribor; 7 Turnšek Makso, trgovec, Zlabor 5, občina Rečica ob Savinji (Ma-. 'rita Nazarje); 8. Oset Andrej, gostilničar, MariboT; 9. Brdajs Viljem, trgovec, Maribor; 10. Gruber Ivan, trgovec, Družmerje pri Šoštanju; 11. Litrop Štefan, čevljar, Turnišče (Prekmurje); 12. Hribernik Andrej, trgovec z us- njem, Prevalje. Izmed članov in namestnikov^ je imenovala prvo polovico finančna uprava, drugo polovico pa _ Zbornica za trgovino, obrt in 'industrijo v Ljub- Jjani._______________________________ 2. 3. 5. VALDA Ievirne francoske pastilje proti naduhi, nahodu, grlobolu, katarju, gripi, inf uanti. Prodajajo vse lekarne in drogerije. /* ZAKLJUČKI NEKATERIH ANGLEŠKIH BANK. Zadnji izkazi angleških bank nam kažejo, da so mogli zavodi svoj dobiček lani precej zvišati. Midland Bank izkazuje po vseh dotacijah rezerv in odpisih čisti dobiček 2,665.000 funtov (leto prej 2,656.500). Ce prištejemo zraven še pripise iz prejšnjega leta, dobimo svoto 3,513.600 funtov proti 3,492i350 funtom v letu 1928. Dividenda je odmerjena nespremenjeno z 18 odstotki. Tudi pri Westminster Bank je ostala dividenda nespremenjena. Tu je narasel čisti dobiček skupaj s pripisi od 2,683.470 funtov na 2 milijona 712.580 funtov. National Provin-cial Bank, ki izplačuje kot v prejšnjem letu 18 odstotno dividendo, je mogla zvišati svoj dobiček od 2 972.000 na 3,055.500 funtov. Od manjših bank imenujejo Martins Bank s čistim dobičkom 947.700 funtov in s 16 odstotno dividendo. * * * JUGDSLOVANSKO-AMERTSKO-FRAN-COŠKA STAVBNA DRUŽBA. Skupina beograjskih bankirjev se pogaja z ameriško - francosko stavbno industrijsko družbo glede ustanovitve Tehniške d. d. v Beogradu. Družba naj bi se pečala z gradbo železnic, cest, javnih poslopij itd., njena osnovna glavnica bi imela znesek dveh milijonov dolarjev. ŽELEZNIŠKE ŽELJE BOSNE. Za 9. februar sklicujejo Sarajevska Trgovska Zbornica, gospodarski odbor za Vrbaski banat ter zveze trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev veliko gospodarsko konferenco v Banjaluko. Pečala se bo zlasti z železniškimi željami omenjenega banata in bo zahtevala tudi posebno trgovsko zbornico za ta banat. USTANOVITEV TOVARNE STEKLA V JUŽNI SRBIJI. Neka praška banka se zanima trenutno za velika najdišča krfemenjakovega peska pri Skoplju in hoče zgraditi v Skoplju tovarno za izdelovanje stekla, koje dnevna kapaciteta naj bi bila 15 vagonov. Kremenjakovi pesek, ki se i nahaja na vsej zemlji na prav maloštevilnih krajih (Srednja Azija), se pri nas seda j skoraj nič ne izkorišča. jh ivd Jugoslovanski Kreditni zavod v Beogradu je zvišal delniško glavnico od 10 na 20 milijonov dinarjev. Jugoslovanske pšenice na amsterdamskem trgu je bilo v preteklem letu prodane 36.000 vagonov. Vinogradniki in sadjerejci Jugoslavije bodo zborovali 15. februarja v Beogradu. Imeli bodo številna predavanja in bodo ustanovili državno zvezo. Uvoz jugoslovanske pšenice v Bolgarijo se kljub raznim protestom nadaljuje; vsak dan gre tja 6 do 10 vagonov pšenice. V zadnjem času je začela Jugoslavija izvažati v Bolgarijo tudi koruzo, česar doslej še ni bilo. Okoli 7000 delnic znanega podjetja Veitscher Magncsit je prodanih neki nemški skupini pod vodstvom Darm-stadter-Nationalbank-e; najbrž so jih nakupili Deutsche Stahlwerke v Diissel-dorfu. Za gradbo velike bombaževe tovarne v Banjaluki je dobil tamošnji magistrat ponudbe z Dunaja in iz Osijeka. Občina je naprošena, da sporoči vse v poštev prihajajoče ugodnosti. V Banjaluki obstoja doslej že majhna bombaževa tkalnica. Francoska in Angleška banka izkazujeta v zadnjem seznamu sledeče zlate zaloge: prva 42.JCO milijonov frankov, druga 150 milijonov funtov; zaloge Angleške banke, znašajo v okroglih številkah približno 18.600 milijonov frankov, kar nam predstavlja vso veliko moč Francoske tanke. Hranilne vloge v Nemčiji (brez bauk) so dosegle na koncu decemhra vsoto 9070 milijonov mark; na koncu leta 1928 so znašale 6990-6 milijona mark, so se dvignile torej v enem letu za skoraj 30 odstotkov. To rapidno naraščanje pa ni morda posledica ugodne gospodarske konjunkture, temveč sta izražena v njem borzna deruta in beg občinstva pred delniškim trgom. O borznem položaju v Nemčiji se izraža Dresdner Bank v svojem zadnjem mesečnem poročilu optimistično in pravi, da je podan sedaj temelj za preokret na borzah. Insolvence na Ogrskem se množijo zopet v grozljivi izmeri (n. pr. Eifiler in Reimitz, Maisberger itd.). Belgijska železna industrija se pogaja o ustanovitvi notranjebelgijskega prodajnega urada kot priprave za mednarodne prodajne zveze, in je videti, da bo urad v kratkem ustanovljen. Taki uradi iiaj bi se ustanovili tudi v drugih deželah. V Burgenlandu bodo zgradili poleg že dveh obstoječih tretjo sladkorno tovarno, in sicer ob udeležbi francoskega kapitala, kar se nekaterim nekam čudno zdi. Češkoslovaški agrarci vseh narodnosti so stavili v češkoslovaškem parlamentu predlog, naj se uvozna carina za poljedelske produkte močno poviša (n. carina na uvoz pšenice od 30 na 60 Kč, rž od 38 na 56, moka in mlevski produkti od 70 na 150 itd.). Število brezposelnih v Nemčiji je naraslo v drugi decembrovd polovici za 340-000 ali za 24 odstotkov ter se bliža dvema milijonoma: je za 70.000 višje kot lani ob istem času. Brezposelnost v Češkoslovaški je naraste v zadnjem letu za 11 odstotkov na 38.300, leto prej za 2 odstotka. Načrt o ustanovitvi Turške državne banke bo v prihodnjih dneh predložen turškemu parlamentu in upajo, da bo mogla pričeti banka z delom že v februarju. Polovico delniške glavnice bo podpisala država, polovico zasebni krogi. Ameriški oksporterji avtomobilov protestirajo proti nameravanemu zvišanju francoske avtomobilne carine. Kg-ko jih hitro zaboli! Amerikancem bi moralo biti pa vse dovoljeno. Finska lesna industrija je zašla vsled močnega izvoza iz Rusije v težko krizo. Angleški in nemški trgovci se za finsko blago ne zanimajo več. Vojvodinski h mel jski trg je tudi v novem letu miren, kakor pravi poročilo iz (Drncev v Vojvodini. Francoski tovarnarji umetne svile bodo proti koncu tekočega meseca znižali ceno za umetnošvileno prejo. Trajen vir dohodkov Razpečuje v kraljevini Jugoslaviji Fran Ksav. Lešnik, Maribor, Cankarjeva 26 nudi prodaja HAGGI'ievih izdelkov za juhe. Gospodarstvo Nemčije. Leto 1929 je pomenilo za gospodarstvo Nemčije nadaljevanje konjunk-turnega padanja, ki se je bilo pričelo ob novem letu 1927/1928. Poostrile so se že v letu 1927 otežkočene obremenitvene razmere (visoke obresti, polagoma idvigajoče se mezde, otežkočeni eksport ob popolnoma nezadostnih cenah). Davki in socijalna hrt mena so domačo nakupno moč bolj in bolj oslabili. Celo organični in tehniški napredek ni mogel zmagati pritiska, ki teži na nemški produkciji. Dočim je konjunkturna krivulja tekom jeseni imela nekoliko ravnejši potek, se je pojavil z začetkom zime nov depresijski val. K obupanju je pri tem pripomoglo število trgovskih zlomov. Poslabšanje se je pojavilo zlasti v produkcijskem padanju železne industrije, dočim je produkcija ruhrskega premoga zaenkrat še nadalje rastla in sicer vsled založne politike za zimo. Proces udeležbe inozemskega kapitala v nemški industriji se je naprej nadaljeval. Spomnimo se le na transakcijo A. E. G. — Osram — General Elektric. Holandska Philips d. d. je kupila več paketov delnic družbe Schuchardt, General Motors so se udeležili pri Opelu, Švedi so vdrli v industrijo vžigalic in grebenane tkanine, Švica in Čehoslovaška sta se zanimali za čokolado itd. Omenili smo le par markantnih slučajev. Ti slučaji, h katerim spada tudi zveza Forda z I. G. Farben, veljajo kot značilni za notranjo slabost gospodarstva. Kar se tiče razvoja cen za surovine ■in polfabrikate, se opazuje od konca marca dalje padajoča tendenca, izhajajoča od svetovnega surovinskega trga. Glavnemu pritisku glede cen so bile poleg agrarnih produktov izpostavljene tekstilije. Če vzamemo za leto 1913 veletržni indeks 100, vidimo sledeči razvoj: Dec. Junij Dec. 1928 1929 1929 Agrarni produkti 134-1 126-7 1261 Tekstilije 153-5 140 7 127-2 Kovine 110-0 1180 112-4 Produkcijska sredstva 138-2 138-4 139-6 Konsumno blago 175-6 171-9 168-7 Skupni indeks 139-9 135-9 134 1 Dočim so ostale cene produkcijskih sredstev vsled močnega sindiciranja skoraj nespremenjene, se nahajajo cene konsumnega blaga od decembra 1928 naprej v stalnem padanju. Padajoča tendenca se javlja tudi v skupnem indeksu, ki je od svojega viška 141 5 v maju — avgustu 1928 padel m 134. čeprav ne smemo omalovaževati prednosti v padanju cen, kot se javljajo med drugimi v zmanjšanju denarne in kreditne potrebe, moramo na drugi strani tudi pomisliti, da nastanejo vsled trajnega padanja cen razmerne zgube na blagovni strani. Pri primerjanju nekaterih v Berlinu notiranih delnic od trvdk svetovnega slovesa vidimo, da so se visoke obresti javile v prevelikem obdavčenju produkcije in v padanju premo-.D.ivergenca med skupičkom in strosKi je napravila nerentabilne sedaj tudi velike dele industrijske produkcije, kot je poprej že isto napravila s poljedelstvom. Pride k temu še, da stalno trajajoči odtok denarja v inozemstvo potom reparacijskih odplačil ustvarja s časom v Nemčiji pomanjkanje kapitala, ki mora izredno slabo vplivati na gospodarsko odpor-Oo silo. Tu podamo nekaj delnigklli tečajev: Nemška banka Ijtanag Gelsenkirchen Siemens I- G. Farben Nordwolle Insolvenčno tse > nabije. Poostrijo. Leta 1928 je bilo otvorienih ^koli 8300 konkurzov, za leto 1929 jih 1927 Koncem 1928 1929 165 171 142 144 139 89 142 120 125 292 424 270 274 266 167 158 189 88 pričakujejo nad 10.000. Število poravnalnih postopanj je znašalo leta 1928 3340 slučajev, lani jih je bilo okoli 5000. Delovni trg je kazal lani proti letu 1928 višjo obremenitev za 100.000 do 170.000. To pa še ne pomeni padca v izdelovanju blaga; kajti racionalizacija je kljub manjšemu številu delavcev omogočila za 3 do 4% večjo produkcijo. Ne smemo pa prezreti, da imamo opraviti tu s trajnim pojavom. Po uvoznem previšku 3300 milijonov mark v letu 1927 in 2000 milijonov v letu 1928 bo bilanca za leto 1929 približno izenačena. Bilanca trgovine se je torej bistveno zboljšala, vendar moramo gledati na to dejstvo z vidika gospodarskega skrčitvenega procesa. Glede ruhrske premogovne produkcije se more reči, da je bila dosedanja največja produkcija iz leta 1927 v znesku 118 milijonov ton prekoračena v letu 1929 za ca. 5 milijonov ton. Na čelu svetovne produkcije stoječa nemška produkcija rjavega premoga je zopet močno narasla, zlasti v Porenju. Prodaja kalija je samo nekoliko zaostala za prodajo kalija v letu 1928 (14 mil. ton proti 142). — Elektrifina produkcija v letu 1929 je cenjena na 32 milijard KW ur proti 27-8 v letu 1928. Trg denarja in kapitala je bil lani v znamenju nemira in napetosti. Nezaupanje do nemških naložb je dovedlo v pomladi do bega pred nemškimi vrednotami. Roko v roki s poslabšanjem prodajnih možnosti je šlo stalno padanje trdno obrestljivih vrednot. Dolgoročni kredit je bil vsled nujne denarne potrebe javnih korporacij grozljivo podražen. Finančna kriza države in raznih večjih mest je napotila slednjič predsednika Državne banke do znanega koraka, o čemer smo že govorili. Zastopstvo in prodajo lesa v Genovi želi sprejeti tvrdka Rag. A. Odino i •Kcmp. S. A. — Genova, Via St. Luca 3. Ponudbe je poslati tvrdki neposredno. OGROŽEN JE DALMATINSKEGA CEMENTNEGA EKSPORTA. Po poročilih, ki jih je prejela Trgovska in obrtna zbornica v Splitu, bo prenehal dogovor med Jugoslavijo in Egiptom od 15. maja 1929. Ta dogovor je do-.očil za trgovski promet med obema državama načelo največje ugodnosti. Če bo pogodba prenehala, postane položaj dalmatinske industrije cementa zelo opasen. V preteklem letu je znašal eksport cementa iz Jugoslavije v Egipt 100.000 ton, Egipet je na j večji kupec jugoslovanskega cemnta, on prevzame četrtino vsega našega cementnega eksperta in krije polovico svoje cementne potrebe v Jugoslaviji. Treba je torej preprečiti, da načelo največje ugodnosti v trgovskem prometu med obema državama ne preneha. Zato se je obrnila Splitska Trgovska in obrtna zbornica na ministrstvo za trgovino in industrijo s prošnjo, naj tozadevno vse potrebno ukrene. TeZiaj 17. januarja t°30. IJKVTZB: Amsterdam 1 h. goM. . Berlin im.............. Bruselj l belga . . Budimpešta 1 pemrO . Curih 100 fr. . _ . . Dunaj 1 Šiling......... London 1 funt ...... Newyork 1 dolar Pariz. 100 fr. ....... Praga 100 kron . . . . Tr»t 100 lir........... -■».» ta-Sevanje 'V, Pocud Otp 22-775 13-525 1«555 —•— 7-8959 —•_ 9 9069 _•— 1096-9^ 7"9?>76 7 9«76 275-58 >76 38 56-475 M* 675 2*2 6H 167 94 295-40 297-40 Prodajna kriza v eilenski industriji solitra. Cilenška industrija solitra bo s 1. februarjem svojo produkcijo skrčila. Iz težkoč, ki so nastale za to industrijo iz velikega razvoja industrije zračnega dušika, jo tudi znani dogovor med industrijo naravnega in umetnega solitra leta 1928 ni rešil. V Evropi se ustanavlja zmeraj več tovarn za izdelovanje umetnega solitra. Omejitev bo znašala COO.COO ton. V začetku decembra leta 1929 je znašala nakopičena zaloga ‘2,500.000 ton ob produkciji 3,200.000 ton. Trepča zvišuje glavnico na 4 milijone funtov. Družba Trepča, ki jo financira, kot smo že poročali, »Selection Trust«, in ki izkorišča v Južni Srbiji rudnike, v prvi vrsti svinčene, in ki je delala že od prvih početkov z velikimi kapitali-jarni, bo po poročilih iz Beograda po spojitvi z dvema drugima družbama v par tednih zvišala osnovno glavnico na štiri milijone funtov. Prevzela bo tudi izkoriščanje svinčenih rudnikov v okolici Radovišta. Rekordni zaključek National City Bank-e of Newyork. Ta velikanska banka je dosegla v preteklem letu rekordni zaključek. Lastna glavnica banke skupaj s previški je po spojitvi s Farmers Trust Company narasla od 167 na 2397 milijonov dolarjev, depoziti so dosegli s 1649'5 milijona dolarjev novo rekordno višino v primeri s prejšnjim letom, ko so znašali 1249 milijonov dolarjev. Koncentracija v avstrijski avtomobilni industriji. Podjetja Steyr, Puch in Au-stro-Daimler se koncentrirajo v novo družbo z imenom »Vereinigte čster-reichische Autofabriken«, pri čemur obdržita podjetji Steyr in Daimler-Puch svojo samostojnost. Združijo se tudi podružnice v Nemčiji njih vodstvo ostane kot doslej v rokah tvrdke Stevr. S fuzijo naj bi se avstrijska avtomobilna industrija po zlomu Rodenkredita sanirala. Avstrijska vlada se za fuzijo zanima že glede na delavstvo; od 22.000 prebivalcev mesta Steyr bi bilo z zaprtjem tamošnje avtomobilne tovarne brez posla 6000 delavcev. SvetoVna produkcija surovega železa ih jekla. Nemški strokovni list »Stahl und Eisen« priobčuje seznam o svetovni produkciji surovega železa in surovega jekla v letih 1928 in 1929, ki se takole razdeli (v 1000 tonah): Surovo železo 1928 1929 Nemško carnisko ozemlje 11.804 13.200 Eviopa 45.428 49.800 Vsa Amerika 39.950 43.380 Azija 2.808 3.000 Avstralija 4il 4S0 Južna Afrika 20 20 Vsota 88.617 96.650 Svetovna produkcija 88.700 97.000 Surovo jeklo 1928 1929 Nemško carinsko ozemlje 14.517 16.300 Evropa ' 54.524 58.650 Vsa Alherika 53.748 00.750 Azija 2.578 2.750 Avstralija 343 350 Južna Afrika 50 50 Vsota 111.243 122.550 Svetovna prodkučija 111.600 123.000 Pri seštevanju je seveda Nemško carinsko ozemlje izločeno, ker je vsebovano v Številkah za Evropo. Svetovna produkcija je zato nekaj večja kot skupna vsotia, ker pride zraven še Severna Afrika, nekaj oceanskega otočja itd. Vidimo, da je narasla produkcija surovega železa od 1. 1928 na leto 1929 od 88 7 milijona ton na 97 milijonov, produkcija surovega jekla pa od 1 Tl*5‘ na 123 mili-johoV ton1,- imm mm prirastek spričo že prej visoke produkcije. Švicarske emisije v letu 1929. V letu 1929 je bilo emisijsko delovanje v Švici močnejše kot v lelu 1928. Tudi kreditno dovoljevanje inozemstvu je bilo živahnejše. Inozemske emisije v znesku 1t6 milijonov frankov prekosijo one iz leta 1928 za 26 milijonov frankov, pa dosežejo komaj polovico onih iz leta 1927. Glavni del odpade na prvo polovico le-la. Švicarski Kreditni zavod omeni v pregledu lela 1929 sledeče: Večji del posojil odpade i)a banke in truste, ostali del pride v glavnem na elektrarne in na javnopravne korporacije. Ker je bil denarni trg bolj v znamenju pičlosli, so morali plačati dolžniki ne,koliko večje obresti kot v leju 1928. Kantoni so plačali po \'A% ob emisijskem lečaju 99K do 98%, občine so plačale po 5 odstotkov ob 100-odstotni emisiji, zasebna podjetja so se morala zadlovolj ti z nekoliko nižjim emisijskim tečajem. Emisijska vrednost izdanih delnic prekaša z zneskom 500 milijonov frankov ono iz leta 1928 za ca. 222 milijonov. Izvedeno zvišanje glavnice odpade večinoma na banke in na finančne trustne družbe. Insolvence v Zedinjenih državah. V zadnjem času insolvence v U. S. A. ra: stejo. Število bankrotov je naraslo od 1568 v septenibrii 1929 na 2037 v decembru (v decembru 1928 jih je bilo 1943). Obveznosti falitnih tvrdk so v isti dobi narasle od 341 na 67 5 milijona dolarjev (40-8 v prejšnjem decembru). V vsem letu 1929 je število bankrotov manjše kot v letu 1928, višina skupnih pasi v pa ista; razlaga je ta, da je od borznega kraha naprej naraslo število insolvenc velikih podjetij. V zadnjem četrtletju preteklega leta so znašala pasiva baukrotnih podjetij povprečno 26.700 dolarjev pri tvrdki, dočim so znašala v istem četrtletju leta 1928 povprečno samo 20.100 dolarjev. Svetovna produkcija petroleja. Londonski »Times« priobčujejo cenitve o’ svetovna produkciji petroleja v letu' 1929. Cenjena je na 203 milijone ton; proti 181-4 milijonom v letu 1928, torej’ za 21-6 milijona ton ali skoraj 12 odstotkov več. Skupina lloyal Dutch Shell priobčuje svoje produkcijske številke za leto 1929 in jih navaja s 25-14 milijoni ton proti 22-06 milijonom v letu 1928. Njena produkcija bi bila torej skoraj 12-8 % svetovne produkcije. Na j več ja nemška zadružna banka. To je Copennicker Bank 1. G. m. b. H. Predložila je že poslovno poročilo za leto 1929. Razvoj podjetja je, sledeč številkam, prav izreden, posebno še, če vpoštevamo močno nazadujočo konjunkturo v preteklem letu. Leta 1927 je imela banka prometa 222 milijonov mark, leta 1928 357 milijonov, lani pa kar 605 milijonov (1. 1913 62 milijonov). Število članbv leta 1913 je bilo 821, leta 1927 3655, J. 1928 4590 in lani 5376. Število'računov je driseglo lani številko 21.542, število nastavljencev 163, kljub nabavi nadaljnih računskih in dr. strojev. Po stanju z 31. decembrom 1929 se je poslužilo 3865 članov kreditov v znesku 29,500.000 mark, pri čemer gre v prvi vrsti za posamezne kredite v ztie-sku 100 do 20.000 mark. Posojila so dajali proti jamščini, ki je obstojala s 93 odstotki v hipotekah na prveth mestu. Likvidnost je bila vseskoz dobra. Menično stanje v višini 28-9 milijona mark je bilo v polni m eri kritosprVo-vrstnimi hipotekami. Hranilne vloge so narasle na 19,600.000 mark, vloge v tekočem računu na 5;200.000 mark. Stro-ŠkoVni kofito’je itfkfeil 2-15% biiatične vsote proti 3-bdstotni povprečnosti pri velebarikah. 6teti dobiček v znesku 816.000 mark dovoljuje 10-odstotrto dividendo in 400.000 mark za rezerve. Borza dela v Mariboru. Od 1. do 11. januarja je dela iskali; 144 moških in 68 žensk, tedaj 212 oseb, službenih' mest je bilo 124 prostih; delo je dobilo1 54 moških in 49* žensk, tedaj 103 Ošebe, odpotovalo jih je $6, gornjegradbeuega tirnega inaterijala. — Prometno-komeroijelni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 10. februarja t. 1. ponudbe glede dobave voznorednih knjig. — (Pogoji so na J vpogled pri omenjenih oddelkih.) — J Direkcija drž. rudnika Breza sprejema ; do 31. januarja t. 1. ponudbe glede do-| bave 50 komadov kant za vodo. — (Po- i goji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) — Dne 21. januarja t. 1. se bo vršila pri Intendanturi Komande Dravske divzijske oblasti v Ljubljani licitacija glede dobave pisarniškega inaterijala (papir, kuverte, pečatni vosek, svinčniki, peresniki, peresa, trakovi za pisalne stroje itd.). — (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji in vzorci materijala pa pri goriimenovani intendanturi.) — Dne 10. februarja t. I. se bo vršila pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu ofertalua licitacija glede dobave 350 ton domačega premoga. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti direkciji.) Oddaja zakupa poslovnih prostorov v palači »Ljubljanski dvor« v Ljubljani se bo vršila dne 10. februarja t. 1. potom licitacije pri Direkciji drž. železnic v Ljubljani. (Predmetni oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljub-! ljani.) M s O Tovarna vinskega kisa, d. z o. s. Ljubljana nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina Zahtevajte ponudbo I Tehnično in O lilgi]enično naj moder nej e urejena kisarna v Jugoslaviji Pt*«rna: Ljubljene, Dunajska cesta 1 a, 11. nadstr. Telefon ite*. 2389. Otvoritveno naznanilo. Čast mi je naznaniti tako svojim poslovnim prijateljem kakor znancem ter penjenemu občinstvu sploh, da sen ODPRL t današnjim dnem trgovino z železnino, na drobno in debelo, pod tvrdko JOS.ZAlTA&Co. v lastni hiši na Dunajski cesti 9. Dolgoletna praksa v tej stroki, bogata izkušnja, izredna izbira blaga, bodisi kuhinjske posode, orodja za vsako obrt, železo za kovanje, stavbni materijal, cement, traverze itd. naj bo zagotovilo vsakemu, da bo vseskozi postrežen z največjo pažnjo Ln skrajno nizkimi cenami. Kar najvljudneje vabim vse, da si ogledate brez obveze bogato zalogo, ter se priporočam vdani JOSIP ZALTA. Ljubljana, dne 15. januarja 1930. Veletrgovina A. Šarabon Talafon 2000 V Ljublj&nl Telefon 20410 priporoča špecerijsko blago, raznovrstno rudninsko vodo. - La.tna p ra žarna za kavo ln mlin za dišave z električnim obratom Ceniki na raapolago Inmti, iMt t Jnnstea listi"! Brzojavi: Krispercoloniale Ljubljana Telefon štev. 2263 ANT. KRISPER COLONIAIE Lastnik: Josip Verlič Veletrgovina kolonljalne Zaloga Špirita, raznega robe • Velepražarna , III Dl I f| IIII žganja in konjaka - kave • Klini za dišave LJUDLJhNH Mineralne vode Točna postrežba DUNAJSKA CESTA 33 Ceniki na razpolago Ustanovljeno leta 1840 ..TISKARNA Merkur TRG.-IND. D. D. LJUBLJANA Gregorčičeva ul. 23. Tel. 2552 se priporoča za naročila vseh trgovskih ia uradnih tlskovln.Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, fitatute, tabele, letake i. 1 4 KnJlgov«ika dela le> vrfaje t LA8TH KKHOOVBZHKI - KNJIGOVEZNICA -K. T. D. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 n. NADSTR NUDI PO IZREDNO NIZKIH CENAH: SALDA-KONTE ODJEMALNE ŠTRACE KNJIŽICE JOURNALE RISALNE SOLSKE BLOKE ZVEZKE-MAPE m L T. D. KUVERTA DRU&BA. Z O. Z. Tvornica kuvert in konfekcija papirja LJUBLJANA VoSarckl pot 1 Karlovška c. 2 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA USTANOVLJENA 1900. CENTRALA: LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA Delnllka glavnica: Oin 50,000.000*- Skupne rezervo ca. PODRUŽNICE: BreSice, Coljo, Črnomelj, Kranj, Maribor, Motkovit, Novi Sad, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Šibenik. Se priporoča za vse banine posle. USTANOVLJENA 1900. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Tel. Stov. 2861, 2413, 2502, 2503. Ureja dr. IVAN PLESS. - Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKURc kot izdajatelja in tiskarja: 0 MICHALEK, Ljubljana.