Poštnina v državi SHS pavšalirana. A/0&> .UIUV/.U;, pritličje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 3 IV. letnik ! Zaprisega našega župana, j ¦ ¦ Km.........................................................•' V soboto, dne 7. januarja 1922 se je vršila zaprisega g. župana Lozinška. G. okrajni glavar dr. Pirkmaier je imel ob tej priliki na obč. svet naslednji nagovor : Slavni občinski svet, spoštovani gosp. župan ! S svečanim aktom, ki je ravnokar dovršen, se vrača mestni občini ptujski redna občinska uprava in tako izpolni želja meščanov in istotako vlade, katera ima sama velik interes na tem, da ee v občini vpostavi ustavno zajamčena samouprava. Ako pride Ptuj kot zadnje avtonomno mesto do te svoje pravice, je — kakor vam je znano — pripisovati raznim zaprekam, ki so se odstranile sede z razbistritvijo položaja v teku Časa. S tem konča provizorni režim, katerega so narekovale razmere in tako prevzame z današnjim dnem upravo občine v .loke občinski svet s svojim izvoljenim županom. Dovolite mi, da so danes ob nekakem mejniku v zgodovini ^ptujske mestne komune ozrem na kratko nazaj, ter se spomnim nalog in dela, ki je bilo naloženo ptujski občini od časa preobrata do danes. Vsi, ki ste živeli v onih dneh, v katerih pričenja zgodovina naše ujedinjene države s svojim postankom, se spominjate, kolike naloge je imelo vršiti tedaj tukajšnje mesto in kako častno jih je izvršilo. Ko je prvi vladni komisar g. dr. Jurteia prevzel občinske posle, je bilo treba likvidirati dedšeino, katera se je prevzela od bivšega mestnega odbora, ki je bil tipičen reprezentant in propagator onih stremljenj, o katerih danes lahko govorimo, kakor o nečem, kar je bilo in ne bo nikdar več. To likvidacijo je vršil s svojim sosvetom vladni komisar z vso preudarnostjo in ono trezno smotrenostjo, kakor jo je zadeva zahtevala. Predaleč bi dovedlo, ako bi hotel omeniti vse podrobnosti. Oni gospodje obč. svetovalci, katerim bi bilo to delovanje neznano, bodo imeli priliko se v svojih novih funkcijah o tem delu prepričati ter ga po vreinosti oceniti. Današnjo priliko pa porabim, da se gospodu dr. Franu Jurteli ter gospodom sosvetnikoro vladnega komisarja za vso vestno in marljivo delo prav iskreno zahvaljujem. Ko je bil na lastno prošnjo g. dr. Jurtela razrešen gerentskih poslov, je takratna Narodna vlada imenovala njegovim naslednikom gosp. dr. Mateja Senčarja, ki se je koneeno odločil, da kljub vsem gospodarskim težavam, v katerih so bile mestne občine sploh, zlasti pa naša obmejna mesta, prevzame nehvaležni posel vladnega komisarja ptujske občine. Rečem »nehvaležen" radi tega, ker je posel gerenta mnogo težavnejši ko posel županski ter rekel bi skoro nesimpatičen, ker v gerentu ne vidimo pravega zastopnika volje občanov, temveč neki oktroa, v katerega se že samo radi tega, zlasti pa pri razpoloženju, ki je v teku časa zavladalo, zaletava vsak, ki misli, da mora govoriti in 1-ritikovati brez ozira na to, ali je v stanu dati res dober in izvršljiv nasvet in eopomoci s pozitivnim delom. Težaven je pa gerentski posel tudi radi tega, kor mu je po zakonu omejen delokrog in gerent ne more v tej izmeri aktivno delovati ko občinski odbor, kateri se opira na volitev onih, ki so ga postavili za namestnika in izvršitelja svoje volje. Kljub vsem težavam, ki so lastne gerentskim funkcijam v obče zlasti pa onim, ki so obstojale pri tukajšnji mestni upravi, je g. dr. Senčar z marljivim sodelovanjem gerentstvu dodeljenih sosvetnikov požrtvovalno vstrajal v najtežjih časih, katere je imela mestna uprava, na svojem mestu ter po svoji najboljši moči skušal voziti skozi vse različne ovire, ki so nastajale, ter ni obupava! niti v najbolj kritičnih trenutkih. Gospoda moja, ni danes naloga in tudi ne namen baviti se podrobno s tem, kar je bilo storjenega v tej dobi in tudi ne s tem, kaj se je zamudilo in zakaj se je zamudilo ; to bo lahko raziskoval mestni občinski svet. Omenil sem pa to delovanje, ker mi dajo povod, da se ob tej priliki prav toplo zahvalim gospodu dr. Senčarju in vsem njegovim zvestim sodelovalcem, ki so ga vedno vneto podpirali, za vso požrtvovalnost in vstrajnost, s katero so opravljali občinske posle. Važnejše ko spomin za preteklo poslovanje pa je za Vas čislana gospoda to, kar stoji pred vami, to so vse one velike naloge, ki čakajo novi občinski svet, da jih z razpoložljivimi sredstvi reši ter tako opraviči zaupanje, katerega stavijo vanj mestni volilci. Če se hočem dotakniti bodočih nalog občinskega sveta ptujskega, ne storim tega z namenom, da bi ga s kakimi direktivami vezal na gotovo smer njegovega delovanja, temveč storim to v želji, da bi občinski svet, ki sestoji iz raznih političnih skupin, našel lažje pot do nekega skupnega delovnega programa, kar bi bila občinski upravi le v korist. Glavni predpogoj za omogočenje rednega gospodarstva so urejene finance. Zato se bo občinski svet imel najprej baviti z občinskim proračunom ter bo na eni strani s pametno štedljivostjo omejil izdatke na najnuj-še in iskal na drugi strani virov za dohodke, da se vzpostavi potrebno ravnotežje v občinskem budžetu. Overjen sem, da bo mogoče marsikaj prištediti ako se odpravijo nekatere institucije, ki so bile poprej na mestu, danes pa pomenijo neopravičeno obremenitev, ki ni v skladu a koristjo, katero ima občinstvo od dotične uprave. Prištedilo se bo pa največ s tem, da bo vsakdo, kateremu je poverjena kaka funkcija v občinski upravi, res delal in npolnil z največjo vestnostjo svojo dolžnost. Prištedilo se bo tedaj, če bode zlasti g. župan in gospodje občinski svetovalci razumeli prav svoje funkcije ter se žrtvovali in nadzirali, da je vsak, ki ima naložen kak posel v občini, na svojem mestu in da se vse premično in nepromično občinsko premoženje — 2 po določenih funkcijonarjih dobro in zvesto upravlja. Tako se bodo oh enem prepričali, koliko vsak nameščenec s svojim delom sploš-nosti koristi in koliko plačilo mu gre v primeri z njegovo vestnostjo v službi. Glede virov za dohodke pa naj velja načelo, da se ne smemo strašiti tudi takih sredstev, ki zahtevajo od meščanov pravičnih žrtev; tudi ako se morajo naložiti doklade v višji izmeri, pri raznih ne bo godrnjanja, če bodete kot predstavitelji mesta v stiki z Vašimi volilci ter jih prepričali, da so se napravili izdatki za stvari, ki prinašajo celo-kupnosti v občini koristi ter so za razvoj in procvit mesta potrebne. Zlasti je treba svariti, da se ne bodo delali neutemeljeni dolgovi. Redni izdatki se morajo kriti s tekočimi dohodki, ker so dolgotrajne obremenitve s posojili gospodarsko opravičljive le za večje investicije, katere naj prinesejo šele v bodočnosti trajnih dohodkov oz- koristi. Z vprašanjem mostnih financ je v najožji zvezi mestna občinska hranilnica v Ptuju. Ta zavod je prinašal mestni blagajni znatne dohodke s tem, da se je polovica čistega dobička letno naklonila občini. Brez-smiselno podpisovanje vojnih posojil po bivših funkcijonarjih tega sicer dobro urejenega denarnega zavoda je povzročilo težko krizo, med katero so vlagatalji izgubili zaupanje vanj ter s svojim pasivnim zadržanjem otež-kočili saniranje zavoda. V zadnjem času se položaj zavoda zboljšuje in prepričan sem, da bo s sodelovanjem mestnega sveta mogoče priboriti mestni hranilnici zaupanje prebivalstva ter jo tako s povečanim prometom rešiti nevarnosti, v katero je prišla vsled preobilega podpisavanja vojnih posojil. Ko govorim o finančnem vprašanju mestne občine, preidem na kulturne naloge, katere bo imel vršiti mestni svet ter jih omenim v tej zvezi radi tega, ker pomonijo izdatki za šolstvo v občinskem proračunu eno najvišjih postavk. Za kulturne potrebe zlasti pa za osnovno šolstvo bo treba vsekakor najti potrebnega kritja, ker si brez tega pravega razvoja, in zlasti enega preporoda ptujskega mesta ne moremo misliti, katerega želimo našemu naraščaju v interesu njegove lepše bodočnosti. 'Od strani države se je občinska blagajna deloma razbremenila s tem, da se je po preobratu prevzela bivša deželna gimnazija, katero je sovzdržavala občina, popolno v državno upravo. Med kulturnimi napravami mestne občine je omeniti „Mla-diko" in „Dijaški dom", katera zavoda bo treba postaviti na podlago rentabilitete tako, da se izjodnačijo dohodki in izdatki brez dobička, ter ju vsekakor ohraniti z ozirom na sloves teh zavodov. Poleg teh in še drugih kulturnih nalog bodo pripadale občini važne socijalne naloge kakor rešitev stanovanjskega vprašanja, smo-treno sodelovaaje pri pobijanju draginje, ure- ditev preskrbe prebivalstva ter vpostavitev primernega tržnega nadzorstva. Omenil sem le na kratko najaktuelnejše gospodarske kulturne Jn socijalne naloge bodočega občinskega sveta ter pripomnim, da čaka razen tega mesto tudi cela vrsta drugih važnih vprašanj, kakor vprašanje mosta čez Dravo, zboljšanje cest, razsvetljava in preskrba mesta z električno silo v svrho razvoja industrije in obrti ter zlasti preskrba mesta z zdravo vodo ; ta vprašanja se bodo morala vzeti istotako v pretres od bodočega mestnega sveta, četudi trenotno povoljno rešitev še zadržujejo sedanje neugodne ekonomske prilike. Poleg vseh teh nalog pa pripada občinskemu svetu avtonomnega mesta ptujskega še važna naloga, da bo čuvar ne le vseh starih pridobljenih pravic, temveč tudi onih, katere je dosegel naš narod z ujedinjenjem, da .bo stal zvesto na straži proti vsem, ki nočejo razumeti, zakaj se je prelilo toliko krvi v svetovni vojski,, zakaj je zaostalo toliko pomilovanja vrednih invalidov, vdov in sirot. V tem pogledu priporočam zlasti Vam, gospod župan, da zastavite svoje siie v blagor občine, države in naroda tako, da bo upravičeno zaupanje, katero stavlja v Vas Njega Veličanstvo kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki je Vašo izvolitev potrdil. Govor g. glavarja je našel pri številnem občinstvu živahen odmev.