Torek: Tednikov kopalni dan Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem parku Term Ptuj vsak torek do vključno 16. decembra 2014. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni _in_se_ne_seštevajo._ Aajerefe TEDNIK Terme Ptuj S«ft HOTELS 5= RESORTS Aktualno Ptuj • CPP s tožbo nad Franca t Šegulo O Stran 2 * Ja J k M UR ^ P 14 *äß Li o 4 ' Spodnje Podravje Kidričevo • Država ni pripravljena na starajočo se družbo O Strani 6 in 7 Ptuj, petek, 26. septembra 2014 letnik LXVII • št. 75 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR Štajerski KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -- OBNOVE KOPALNIC - Ptuj • Stečajni upravitelj Gradisa začel razdeljevati denar Delavcem 30 odstotkov priznanih terjatev RADIOPTUJ 89,8° 98,2 -104,3 www.radio-ptuj.si Šport Nogomet • Zavre že skoraj 300 minut brez doseženega zadetka O Stran 11 V začetku tega meseca je ptujsko okrožno sodišče, preko katerega poteka stečaj Gradisa, odločilo, da se lahko izvede prva prednostna razdelitev stečajne mase. V skladu z načrtom o prvi prednostni razdelitvi bodo poplačani prednostni upniki. To so nekdanji zaposleni, Jamstveni sklad RS, ZZZS in ZPIZ. Upniki bodo poplačani v višini 30 odstotkov priznanih terjatev oz. skupno v znesku 222.859 evrov. Franc Šegula je bil v Gra-disu predsednik nadzornega sveta in zaradi te funkcije danes sedi na zatožni klopi. Toži ga Cestno podjetje Ptuj zaradi izterjave zneska v višini nekaj manj kot 900.000 evrov in pripadajoče zamudne obresti. O Strani 2 in 3 Foto: Martin Ozmec Športno plezanje • Mina v Stuttgartu na stopničkah O Stran 13 [ugodnosti I ZA NAROČNIKE I ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Izrežite kuponček skupaj z P vašo naročniško številko in ga odnesiie v potovalno agencijo TURIST AGENT na Ptuju ali v Mariboru in izkoristite ugodnejši tridnevni izlet: 'OBIRANJI MANDARIN V DOLINI REKE NERETVE (17.10.2014). ^ Cena za naročnike Štajerskega tednika je 165 €/osebo. Informacije : 02 23 50 206, 02 74 81 880. m www.trgovinejager.com r 1AGER ' [Uho P e v družinah - koliko primerov ostane skritih? O Strani 4 in 5 Bistriški redar na električnem kolesu S Stran 6 LISTA^ŽUPANA ekipa z elanom Za štiri kmetije 15.000 evrov pomoči O Stran 24 Dornava in Gorišnica še nista podpisali sporazuma O Stran 24 ValJ TRADICIJE S tem kuponom 2 1 0 9 900II08 0 90 2 Domači čokoladirani keksi 350 g ZASTONJ! Samo bralci Štajerskega tednika lahko izkoristite ta kupon od 26.9. do 29.9.2014 v katerikoli trgovini Jager. 2109900080902 2 Štajerski Aktualno petek • 26. septembra 2014 Ptuj • Stečaj Gradisa zaradi sodnih postopkov podaljšan do konca leta 2015 Stečajni upravitelj začel razde Aprila 2011 je ptujski Gradis, nekdanji paradni ptujski gradbinec, žalostno izdahnil. Podjetje je bilo tako finančno izčrpano in podhr slenih. Nekateri med njimi so v tem ptujskem gradbenem podjetju pustili vso svojo aktivno delovno dobo. V času trajanja stečaja so prilivi v postopku znašali 2,1 milijona evrov. Od tega 1,6 milijona evrov od odprodaje osnovnih sredstev. »Stečajni dolžnik je bil v otvoritveni bilanci lastnik naslednjih nepremičnin: upravne stavbe na Dornavski cesti in zemljišča po ocenjeni likvidacijski vrednosti 1,5 milijona evrov, apartmajev v Moravskih Toplicah (1,7 milijona evrov), betonarne (91.000 evrov), dveh stanovanj (137.000 evrov), stanovanja v Bohinjski Bistrici (120.000 evrov), zemljišča v Ormožu (197.000 evrov), stanovanjsko-poslov-nega objekta v Gorišnici (189.000 evrov), stanovanjske hiše (29.000 evrov), parkirnih mest (25.000 evrov) in drugih nepremičnin po ocenjeni likvidacijski vrednosti 35.000 evrov,« v poročilu o bilanci stanja na dan 30. junij 2014 Stečaj Gradisa je bil sprožen na predlog Cestnega podjetja Ptuj, ki mu je Gradis dolgoval terjatev v znesku 761.000 evrov. Ptujsko okrožno sodišče je presodilo, da Gradis ni zmožen obvladovati svojih odprtih terjatev in obveznosti. 4. aprila 2011 je izdalo sklep o začetku stečajnega postopka. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan odvetnik Milan Vaj-da. Predvidoma naj bi se stečaj Gradisa končal v treh letih, do 31. marca letos. Ker stečajni upravitelj do navedenega datuma ni uspel odprodati vsega Gradisovega premoženja in ker na sodišču v zvezi z Gradi-som tečejo še nekateri sodni postopki, je upravitelj sodišču predložil spremembo načrta poteka stečajnega postopka. Sodišče je načrtu ugodilo. Stečaj Gradisa naj bi bil v skladu s sklepom sodišča končan do konca leta 2015. Uvodnik Sanjska služba - nadzornik Najbolj priljubljeni besedi tako politikov kot kandidatov za županske funkcije sta transparenten in racionalen Seveda se ta pridevnika navadno izgovorita ali zapišeta v povezavi z rabo denarja. Torej po Slovarju slovenskega knjižnega jezika: jasna in premišljena raba denarja. Toda zmes teh besed lahko krajše poimenujem tudi politična puhlica. Ne zgolj na državni, temveč tudi na občinski ravni. Na območju dveh občin ob Dravinji se gradi vodovod. Projekt je vreden več milijonov in občini si ga štejeta kakopak v uspeh. Upravičeno. Zbode pa 88.000 evrov, ki so namenjeni za nadzor. V primerjavi z več milijoni se morda nekaj desettisočakov res izgubi, vendar pa se na drugi strani v občinskih proračunih manjših občin pogosto ne najde nekaj 100 evrov za podporo projektov društev. Zakaj o tem razpredam? Na območju občin so se v okviru projekta vodooskrbe namenili tisoči evrov za nadzor izdelave in pregled dokumentacije... in za nadzor nad izvajanjem del. Nadzor je bil tako dobro opravljen, da seje slab mesec po izvedbi del (položitve cevi ob cesti - na območju bankine) asfalt začel lomiti tako, da cesta, kije glavna povezava med občino Makole in Slovensko Bistrico, postaja neprevozna oziroma nevarna za vožnjo. Občani so opozarjali pristojne na občini, da dela niso izvedena, kot bi morala biti, da območje ni dovolj utrjeno. Odgovor na njihove očitke je bil, PLAČAN nadzornik dnevno nadzira. Vse je tako, kot mora biti, No, ni vse, kot bi moralo biti, na to kaže dejansko stanje in odgovor direktorja občinske uprave na nedavni makolski občinski seji, da so že dva dni po izvedbi del izvajalca opozorili, da dela ni dobro opravil. Občina ga je opozorila! Kje je pa tisti nadzornik, kije dobil 88.680 evrov za svoje delo?Jih bo vrnil? Zagotovo ne. Nisem še slišala za tak primer. Kako je potemtakem porabljen denar? Transparentno ne, racionalno ne. Malo tebi, malo... Mojca Vtič Foto: Martin Ozmec navaja Gradisov stečajni upravitelj Milan Vajda in dodaja, da se je v času postopka stečaja med drugim odprodalo naslednje premoženje: upravna zgradba, betonarna, lokal in stanovanja v Gorišnici ter stavbna zemljišča v Ormožu. Nepremičnine so bile prodane po nižjih vrednostih od likvidacijskih cenitev. Apartmaji v Moravskih Toplicah za kupce niso zanimivi 21 apartmajev v Moravskih Toplicah, od katerih bi se v Realizirani prilivi v postopku stečaja Gradisa do 30. junija 2014 Namen Znesek(€) Prodaja osnovnih sredstev in zalog 1.608.486 Najemnine 188.358 Izterjave 119.676 Varščine, sodne takse 87.428 Povračilo DDV 31.828 Vračila zapadli depoziti 19.914 Obresti 912 Skupaj 2.162.281 Vir: Ajpes stečajno maso glede na njihovo overjeno likvidacijsko vrednost lahko steklo kar precej sredstev, kljub večkratnim poskusom prodaje ostaja neprodanih. Apartmaji kot celota so se že prodajali na dveh javnih dražbah, pod skupno izklicno ceno 2,1 milijona evrov. Tudi dve nadaljnji dražbi z znižano izklicno ceno, ta je bila najprej znižana na 1,7 in nato na 1,5 Foto: Črtomir Goznik milijona evrov, nista bili uspešni. Prav tako ni bila uspešna prodaja premoženja s postopkom zbiranja ponudb na podlagi neposrednih pogajanj. 2. septembra je stečajni upravitelj premoženje v Moravskih Toplicah vnovič prodajal na javni dražbi, tokrat z razdružitvijo premoženja, torej vsak apartma posebej. Podatek, ali se je premoženje prodalo, še ni objavljen. Med premoženjem, ki prav tako ostaja neprodano, sta dve stavbni parceli in parkirišče v Krčevini pri Ptuju, stanovanje v Rabelčji vasi in klubski prostor v Gorišnici. Številni primeri na sodišču, pravda s Tamesom dobljena Glavnino neizterjanih terjatev v stečajni masi predstavlja terjatev do dolžnika Segrap, za kar teče sodni spor. »Spor je izredno kompleksen, v postopku se trenutno izvajajo izvedeniška mnenja,« pravi upravitelj Vajda. Podjetje Gradis v stečaju v sporu zastopa odvetniška pisarna Gajšek iz Ljubljane. Pravda se obravnava na okrožnem sodišču v Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 26. septembra 2Q14 Aktualno ŠtajerskiTEDMK S Ijevati denar anjeno, da je bil stečaj neizbežen. Na cesti je ostalo okrog 90 zapo- Foto: Črtomir Goznik Lani poleti je upravne prostore nekdanjega Gradisa na Dornavski cesti in betonarno na javni dražbi za ceno nekaj več kot 1,1 milijona evrov kupilo celjsko podjetje Artemo. Za nakupom je dejansko stal ptujski podjetnik Miran Vuk. Murski Soboti, v teku pa sta ske družbe Segrap terja popla-dva pravdna postopka. Gradis čilo 1,7 milijona evrov terja- v stečaju namreč od ljutomer- tev, ki naj bi izhajale iz pogod-/-\ Nekdanji zaposleni bodo prejeli 30 odstotkov priznanih terjatev V začetku tega meseca je ptujsko okrožno sodišče, preko katerega poteka stečaj Gradisa, odločilo, da se lahko izvede prva prednostna razdelitev stečajne mase. V skladu z načrtom o prvi prednostni razdelitvi bodo poplačani prednostni upniki. To so nekdanji zaposleni, Jamstveni sklad, ZZZS in ZPIZ. Upniki bodo poplačani v višini 30 odstotkov priznanih terjatev oz. skupno v znesku 222.859 evrov. v J benega razmerja za gradnjo hotela Bioterme Mali Moravci. Kot je razbrati iz poročila odvetniške pisarne Gajšek, je bil Segrap naročnik del, Gradis pa izvajalec. Primer pravde je zelo zahteven, saj je med strankama sklenjena cesijska pogodba o odstopu terjatev z datumom 31. 1. 2011. Z vprašanjem, katere terjatve naj bi bile po pogodbi odstopljene, se ukvarjajo sodni izvedenci, ki pa doslej sodišču še niso dali jasnega odgovora. Zato se izdelava izvedeniških mnenj nadaljuje. Na isti datum, 31. 1. 2011, je bila cesijska pogodba o odstopu terjatev v višini 1,2 milijona evrov sklenjena tudi med podjetjema Gradis in Tames. Gradis v stečaju je uspel na ptujskem okrožnem sodišču cesijske terjatve izpodbiti. Sodba je postala februarja letos pravnomočna. Gradis gradnje Ptuj v stečaju ima v teku še nekaj sodnih postopkov. Gradis-nekdanji župan-Občina Dornava »Med finančnimi naložbami stečajni dolžnik Gradis izkazuje tudi dano posojilo Občini Dornava v znesku 250.000 evrov. Glede na zadnje dogodke se ocenjuje, da terjatev po vsej verjetnosti ne bo izterljiva. Prav tako dolžnik (Občina Dornava) izkazuje nasprotno terjatev, ki bi lahko pomenila zahtevek za pobot medsebojnih terjatev in obveznosti. Pojavlja se tudi problem listin-skih dokazov o obstoju terjatve,« še navaja stečajni upravitelj Milan Vajda. Mojca Zemljarič CPP s tožbo nad Franca Šegulo Na ptujskem okrožnem sodišču poteka sojenje Francu Šeguli, nekdanjemu županu občine Dornava, solastniku podjetja Tames in nekdanjemu solastniku propadlega Gradisa. Družina Šegula je v Gradisu, preden je podjetje končalo v stečaju, obvladovala približno polovico lastniškega deleža. Foto: Črtomir Goznik Je res imelo podjetje Tames prednost pred drugimi Gradisovimi upniki? Franc Šegula je bil v Gradisu predsednik nadzornega sveta (NS) in zaradi te funkcije danes sedi na zatožni klopi. Toži ga Cestno podjetje Ptuj (CPP) zaradi izterjave zneska v višini nekaj manj kot 900.000 evrov plus pripadajoče zamudne obresti. Dolg Gradisa do CPP izhaja iz let 2008 oz. 2009, znesek terjatve je takrat znašal 761.433 evrov. Podatek smo povzeli iz poročila nekdanjega direktorja Gradisa Branka Veseliča, poročilo je bilo predstavljeno na Gradisovi skupščini septembra 2010. Ker Gradis CPP-ju terjatve ni poplačal, je slednji spomladi 2011 na ptujsko okrožno sodišče vložil predlog za stečaj. Sodišče je predlog za stečaj potrdilo, terjatev do CPP še danes ni poplačana. Prijavljena je v stečajni masi, je pa, kot že rečeno, tudi predmet tožbe med CCP in Francem Šegulo kot nekdanjim predsednikom NS v družbi Gradis. V letih 2009 in 2010 je imelo podjetje Gradis za več milijonov evrov odprtih terjatev. Med drugim tudi do Šegulovega podjetja Tames. Nekateri upniki so mnenja, da naj bi se terjatve do Tamesa plačevale prednostno, medtem ko naj bi se plačilo terjatev do drugih upnikov odlagalo in se jih s tem oškodovalo, je bilo slišati na sodni razpravi. Nekdanjega direktorja Veseliča na sodišče ni bilo Pravdo med CPP in Šegulo na Okrožnem sodišču Ptuj obravnava sodnica Albina Hrnec Pečnik. Na obravnavi, ki je bila v tem tednu, je sodišče zaslišalo tri priče: Slavka Vambergerja in Draga Zorca, ki sta skupaj s Francem Šegulo pred stečajem Gradisa sedela v nadzornem svetu podjetja, ter nekdanjega Gradisovega direktorja Ljubomirja Cimermana. Ta se je januarja 2009 upokojil. Na njegovo mesto je takrat prišel Branko Veselič, ki ga je sodnica Pečnikova na tokratni obravnavi prav tako želela zaslišati, a se je Veselič sodišču zaradi neodložljivih službenih obveznosti opravičil. Sodnica Hrnec Pečnikova se je pri zaslišanju prič med drugim opirala na poročilo finančnega strokovnjaka Berdena, ki naj bi že v letu 2009 opozarjal na slabo finančno stanje Gradisa ter predlagal slabitve iz poslovanja oz. odpis terjatev, za katere se je vedelo, da ni možnosti, da bi bile poplačane. Finančni svetovalec naj bi predlagal tudi dokapitalizacijo družbe v višini okrog milijon evrov. Leta 2009 naj bi Gradis iz poslovanja dejansko beležil izgubo in ne dobička, kot je to bilo prikazano v poslovnih knjigah. 30. septembra 2009 naj bi Gradis imel že več kot 600.000 evrov izgube. Kot izhaja iz Ber-denovega poročila, bi se sicer lahko podjetje zadolžilo še za 539.000 evrov, preden bi bilo dolžno razglasiti insolvenčnost oz. plačilno nesposobnost. Zorčeve besede in podatki iz dokumentov v neskladju Pred sodiščem je v torek pričal Drago Zorec, ki je bil član Gradisovega NS od leta 2008 do začetka stečajnega postopka aprila 2011. Zorec je bil v NS predstavnik zaposlenih. Na zaslišanju na sodišču je povedal, da so bile odločitve na sejah NS sprejete sporazumno in v korist podjetja. »Do konca smo poslovali dobro, NS se v računovodske zadeve podjetja ni vtikal, za poslovanje je bil zadolžen in odgovoren direktor podjetja. Delavci smo do konca prejemali plače, imeli smo dovolj dela, bili smo solidna firma, mi nismo bili zreli za stečaj,« je pred sodiščem povedal Zorec. Nekatera dejstva Zorčevim besedam ne pritrjujejo. Direktor Gradisa Branko Veselič v poročilu, ki ga je septembra 2010 obravnavala skupščina delničarjev, med drugim navaja, da »družba ni plačilno sposobna, saj v določenem časovnem obdobju ni sposobna poravnati vseh obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju«. V tistem času naj bi bilo za 1,6 milijona evrov kratkoročnih terjatev neizterljivih (zaradi stečajev ali prisilnih poravnav dolžnikov, tožb ali zaradi plačilne nesposobnosti dolžnikov). Levji delež tako imenovanih neizterljivih terjatev, okrog 1,2 milijona evrov, je takrat Gradisu dolgovalo podjetje Stavbar gradnje, ki je bilo v tistem obdobju v postopku prisilne poravnave, kasneje je končalo v stečaju. Direktor Veselič je v poročilu tudi navedel, da bo treba za znesek 1.142.055 evrov opraviti slabitev. Na dan 30. 6. 2010 je Gradis do kupcev izkazoval za slabih 7,5 milijona evrov kratkoročnih terjatev in 6,3 milijona evrov obveznosti do dobaviteljev - zapadlih in nezapadlih. Od tega je Gradis največ dolgoval Tamesu (dva milijona evrov) in CPP (761.000 evrov). Mesec dni kasneje, konec julija 2010, sta se zneska Gradisovih kratkoročnih terjatev in obveznosti še povečala. Terjatve so znašale 9,3 milijona evrov in obveznosti 7,1 milijona evrov. Zorec je pred sodiščem povedal, da so delavci plače prejemali do zadnjega. On sam in direktor Veselič najbrž da. Vseh preostalih nekaj manj kot 90 sodelavcev Gradisa zadnjih dveh plač ni videlo. Izplačal jim jih je kasneje državni Jamstveni in preživninski sklad. Del denarja, ki delavcem še pripada, jim bo iz dela zbrane stečajne mase zdaj izplačal stečajni upravitelj Milan Vajda. Veseliču in Zorcu je bila terjatev, ki sta jo priglasila v stečajno maso, prerekana, tožbe za ugotavljanje obstoja terjatve po navedbah stečajnega upravitelja nista vložila. Vamberger in Šegula poslovna partnerja Slavko Vamberger, nekdanji član NS podjetja Gradis, ki je v torek pričal pred sodiščem, je Šegulov poslovni partner. Očitno nista sodelovala samo v podjetju Gradis, temveč sta oba tudi deležnika v Podjetju za stanovanjske storitve Ptuj. Vamberger ima v podjetju 19-, Šegula pa 20-odstotni lastniški delež. Mojca Zemljarič 4 Štajerski Tednikov objektiv petek • 19. septembra 2014 Podravje, Slovenija • Nasilje v družinah Na Ptujskem v štirih letih zabe družinskega nasilja - koliko os Letos so v Centru za socialno delo Ptuj obravnavali 94 primerov nasilja v družinah, kjer je bilo 169 žrtev in 95 povzročiteljev. Pome katerega priča je otrok, ta prav tako prepoznan kot žrtev nasilja. Četudi statistike za zadnjih deset let nimajo, to še ne pomeni, da tično pojav družinskega nasilja spremljajo od leta 2010. /-\ Od takrat do 19. septembra letos so skupaj obravnavali 406 primerov nasilja v družinah, ki ga je povzročilo 410 povzročiteljev, žrtev nasilja pa je bilo 734. V 218 primerih so bili povzročitelji nasilja partnerji, v 66 primerih bivši partnerji, v 160 primerih oče in mati, v 107 otrok (pastorek) in v 25 brat (sestra). Nesoro-dnikov povzročiteljev družin- skega nasilja pa je bilo v obravnavanem obdobju osem. Med 700 vrstami nasilja, ki so jih zabeležili v omenjenih 406 primerih nasilja v družinah, je bilo kar 378 primerov psihičnega nasilja, 286 fizičnega nasilja, zanemarjanje je bilo ugotovljeno osemkrat. Ukrep policije je bil uveden v 168 od 406 primerov, ukrep sodišča v 138 primerih. „Mami, rada te imam ...!" Izpovedi žensk in otrok, žrtev nasilja v družini, so nadvse krute. Trpinčene ženske dolga leta molče trpijo nasilje, z njimi vred trpijo otroci, redko kdo jih razume. Veliko odločnosti in poguma morajo imeti, da se izvijejo iz tega brezna, ki ne vodi nikamor. Tudi T., tako jo bomo poimenovali, ki se je odločila, da bo po skoraj desetletnem trpinčenju naredila konec temu, je skupaj s hčerko, ki obiskuje prvi razred, poiskala pot na 'svobodo'. Še ne pri tridesetih letih je doživela kalvarijo, ki je ne želi nikomur. Skoraj tri tisoč dni nenehnega psihičnega, fizičnega in ekonomskega nasilja, najhuje je bilo psihično, pove. Občutek manjvrednosti, to je nekaj najhujšega, da nisi nič vreden, da ne znaš kuhati, pospravljati, ljubiti, da si praktično smet, ob katero se lahko vsak obriše. Kurba, prasica, nesposobnica, brezdel-nica ..., kaj vse ni slišala v svojem mladem življenju, ki se je pričelo s trpinčenjem že v družini, nato pa v partnerski zvezi, katere sad je bila ljubka deklica. Prav nasilje nad njo je sodu izbilo dno, da se je odločila, da ga končno zapusti in začne življenje na novo, praktično iz nič. Najprej sta se s hčerko zatekli v krizni center, nato pa sta bili sprejeti v varno hišo. T. je na tihem upala, da bo partner, ki se nikoli ni streznil, ki v trpinčenju in v vsakodnevnih manifestacijah ne zaznava in tudi ne priznava nasilja, ker je zanj nasilje le tisto nasilje, ko utrpiš takšne posledice, da te morajo v bolnišnici „sestaviti", enkrat le prekinil to. Naivno je tudi upala, da se bo po prvi pogojni kazni zaradi nasilja popravil, spremenil vedenje, obnašanje. To je bila le njena želja, ne pa tudi njegova. Zdaj, ko gre zares, ko mu preti zaporna kazen zaradi nasilja, bi se rad ponovno spravil, vendar znova tako, da bi bilo po njegovo, da bi nasilje nadaljeval. T. je neomajna, poti nazaj ni. Službo ima, ves čas partnerske zveze jo je imela, partner je bil brezposeln, vse, kar je zaslužil z delom na črno, je pognal za pijačo, od nje pa je zahteval vedno večje zneske denarja, celo več, kot je zaslužila, nato pa zahteval, da si denar izposodi od svoje mame. Dobesedno jo je finančno onesposobil, da bi bila prisiljena ostati z njim. Ko sta s punčko prišli v krizni center, sta po dolgih letih prvič mirno spali, kot da bi prejeli narkozo, pove T. Ponosna je, da je uspela prekiniti dolgoletno nasilje. S hčerko si želita ustvariti lepše življenje. Kakšna mama bi bila, da tega ne bi želela svojemu otroku, če ga že sama ni imela? Hčerka ji daje moč in pogum, da vztraja, da se ne bo več dala pregovoriti kot ob prvi pogojni kazni, ko je nasedla obljubam, da bo boljše. „Skoraj sem že obupala, a sem se uspela dvigniti," pove T. Največjo moč pa ji dajejo hčerkine besede: „Mami, rada te imam!" T. danes ve, da je bil vsak dan nasilja, ki ga je morala preživeti, nepotreben, da je nasilju treba reči ne že na začetku, ob prvi klofuti ... MG O spolnem nasilju govorimo takrat, ko nas nekdo sili v spolne odnose, ko so spolni odnosi za nas neprijetni, ko nam partner prepoveduje uporabo kontracepcijskih sredstev, ko nas sili v za nas nesprejemljive oblike spolnih odnosov, v gledanje pornografskega materiala, ko partner komentira naše telo ali način oblačenja žaljivo in ponižujoče, tudi vpričo drugih, ko nas prepričuje, da je spolnost ne glede na naše želje njegova pravica, ko nas prepričuje ali zaničuje, da smo slabi v spolnosti, ali nas sili v spolne odnose z drugimi ali pa nas sili v opazovanje spolnih odnosov z drugimi. V- »Ko je izrečen Ukrep prepovedi približevanja osebi ali kraju, ki ga izreče policija, policija o tem obvesti interventno službo Centra za socialno delo. Dežurni strokovni delavec po klicu opravi prvo socialno pomoč z žrtvijo. Razgovor je lahko opravljen po telefonu ali pa v neposrednem kontaktu z žrtvijo. Na CSD se opravi sestanek kriznega tima, ki začrta delo v naprej z žrtvijo in storilcem. V času trajanja ukrepa se opravi, če je le možno, tudi prva socialna pomoč s povzročiteljem nasilja. Z žrtvijo se naredi varnostni načrt, seznami z vsemi možnostmi, ki jih ima po zakonu o preprečevanju nasilja (podaljšanje ukrepa prepovedi približevanja osebi ali kraju, ki ga izreče policija, prepustitev stanovanja v najem in podobno) ter ponudi možnost umika (če to žrtev želi) iz ogrožajočega okolja, če žrtev meni, da je v domačem okolju ogrožena ali pa izraža strah, da bi povzročitelj nasilja, kljub ukrepu prepovedi približevanja osebi ali kraju, ki ga izreče policija, to nadaljeval. V okviru multidisciplinarnih timov se zastavi nadaljnje delo z žrtvijo s posebnim poudarkom na zaščiti otrok,« Marjan Kokot predstavi pristojnosti Centra za socialno delo v primerih družinskega nasilja. Žrtve nasilje prijavijo same, včasih pa informacijo o nasilju podajo tudi svojci, sosedje, šole, vrtci, zdravstveni domovi, bolnišnice. Vsak, ki izve za nasilje nad otrokom, je to r v. O ekonomskem nasilju govorimo takrat, ko nam partner preprečuje, da bi se zaposlili ali ohranili službo, ko nam preprečuje prosto razpolaganje s svojimi denarjem, da ne moremo enakopravno sodelovati pri finančnih odločitvah v družini, ko zahteva, da ga prosimo za denar, ko zahteva račun za vsak porabljen denar, ko nas Izsiljuje z denarjem, ko nam jemlje naš denar, skriva dohodke pred nami, ko nas nagovarja, da prodamo svoje premoženje ali ko nas sili k sodelovanju pri nezakonitih finančnih poslih. J Slovenija: nasilja v družini po podatkih policije iz leta v leto manj V obdobju zadnjih petih let je število kaznivih dejanj (KD) nasilja v družini po podatkih Generalne policijske uprave (GPU) v upadu. Leta 2009 je bilo po podatkih policistov na območju celotne Slovenije 2478 evidentiranih primerov nasilja v družini, lani 1592. Do junija letos so policisti zabeležili 901 primer nasilja v družini. Upad primerov nasilja v družini beležijo tudi policisti na območju Policijske uprave Maribor. »V zasebnem prostoru oziroma zaradi preprečevanja nasilja v družini smo lani obravnavali 567 prekrškov In 271 kaznivih dejanj, kar je manj kot v letu 2012. Takrat je bilo prekrškov 593 In kaznivih dejanj 299. Vzrok za zmanjšanje obravnave prekrškov In kaznivih dejanj s področja nasilja v družini je mogoče Iskati v večletni celoviti obravnavi te problematike, ki zajema tudi preventivno delovanje. Lani smo Izrekli 240 ukrepov prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi.« Število obravnavanih kaznivih dejanj nasilja v družini 2009-2014 Leto 2009 2010 2011 2012 2013 2014* Nasilje v družini 2478 2344 1917 1702 1592 901 dolžan sporočiti pristojnemu CSD. Otroci so po zakonu o preprečevanju nasilja v družinah deležni posebnega varstva pred nasiljem. au- *do 30. junija 2014 Vir: GPU petek • 26. septembra 2014 Tednikov objektiv Štajerski 5 leži I i 406 primerov tane skritih? mbno dejstvo je, da je v primerih, kjer gre za nasilje med dvema odraslima osebama in nasilja ni bilo. Kot pojasnjuje strokovni delavec Marjan Kokot, univ. dipl. soc., sistema- r v. Deset let Varne hiše Ptuj „Varna hiša Ptuj je program, ki je namenjen ženskam in njihovim otrokom, ki doživljajo kakršnokoli obliko nasilja v družini in potrebujejo umik iz nasilnega okolja ter varno nastanitev. Odločitev o umiku je v celoti prepuščena žrtvi. V varni hiši se umirijo, ojačajo in ob strokovni pomoči ter podpori same izberejo smer nadaljnje življenjske poti. Najpogosteje so žrtve psihičnega in fizičnega nasilja, v nekaterih primerih je prisotno tudi spolno ter ekonomsko nasilje. Varna hiša Ptuj deluje od novembra 2004 in je bilo do sedaj vključenih že 124 žensk in 121 otrok. Bivanje v varni hiši je časovno omejeno, do največ enega leta, zato opažamo potrebe po bivalnih enotah, kamor bi se lahko žrtve nasilja po določenem času bivanja v varni hiši, ko ni več ogroženosti, za določeno obdobje nastanile. V veliki meri so uporabnice varne hiše brez zaposlitve ali z nizkim osebnim dohodkom, kar jim otežuje hitro osamosvojitev in izselitev iz varne hiše. V zadnjem času opažamo porast primerov, ko nasilje nad starši izvaja odrasel otrok, kar pa otežuje umik in zaščito moških. Morda bi bilo v prihodnosti treba razmišljati tudi o varni hiši za moške," je povedal Marjan Kokot, univ. dipl. soc. J Foto: Črtomir Goznik Nasilje prisotno v vseh družbenih slojih „Število primerov po posameznih letih ne pove vsega. Če gledamo samo številke, bi lahko dejali, da število upada. Pomemben je podatek, da so se med samim izvajanjem zakona o preprečevanju nasilja spreminjale tudi strokovne razlage, kaj vse je lahko okvalificirano kot nasilje, pa vendar vse do danes v strokovni javnosti še vedno ni točno definirano, kaj je nasilje. Tako je tudi še vedno dilema, ali je 'ena po zadnji plati otroka' vzgojna ali pa je to nasilje. Podatkov o povezavi nasilja v korelaciji s socialnimi razmerami oz. upadanjem življenjskega standarda nimamo. Iz lastne prakse lahko povemo, da nasilje srečujemo povsod, v vseh družbenih slojih, le da je oblika nasilja lahko različna od sloja do sloja. Alkohol je še vedno najpogostejši dejavnik nasilja, pogosto so nasilni ljudje s težavami v duševnem Fani Vrhovšek Ulamec »Nasilje je zmeraj bilo, včasih bolj prikrito. Sedaj pa se mi zdi, da ni tako. Tudi sama sem bila žrtev nasilja in sem to držala v sebi. Sedaj sem si opomogla, se o tem pogovarjam in je lažje. Ženske se odpirajo, tudi Beli obroč, ki ga vodi Vlasta Nussdorfer, je veliko pripomogel. Žal pa je še zmeraj preveč nasilja. Po mojem mnenju so glavni vzroki za nasilje neurejeni partnerski odnosi. Menim, da je še zmeraj prisoten patriarhalen odnos nad žensko. Prepričana pa sem, da je naša zakonodaja do nasilnežev premila. Takim osebam bi definitivno pripisala prepoved približevanja prej, kot ga sedaj uvajajo - takoj ko se pojavi, ne da se še da možnost za mediatorske zadeve. Kar takoj bi stopila na prste tem nasilnežem.« Tomaž Petek »Mislim, daje nasilja vse več. Skoraj vsak dan namreč lahko slišimo kakšno tragično novico, zato menim, daje nasilje v porastu. Glavni vzroki za nasilje v družini so denar, alkohol in kriza, v kateri smo se znašli. Prepričan sem, da je zakonodaja do nasilnežev absolutno premila. Jaz bi takim osebam dal dobro vzgoj no kazen.« Romana Nedog zdravju. Najpogostejša oblika nasilja je psihično nasilje, sledi mu fizično nasilje, medtem ko je spolnega in ekonomskega nasilja evidentirano precej manj. Mnenja pa smo, da je slednjega precej več, vendar se žrtve velikokrat tega sploh ne zavedajo ali pa se nočejo, predvsem zaradi težavnega dokazovanja, izpostavljati dolgotrajnim postopkom pred institucijami. Menimo, da bi bilo treba ljudem še podrobneje predstaviti, kaj dejansko je spolno in kaj ekonomsko nasilje," pove Marjan Kokot. »Upam, da je nasilja vse manj, ampak se bojim, da ni tako. Več se govori o tem, tako daje mogoče, daje nasilja res več. Sploh moški spol se mi zdi, da ne ve premagati kakršne koli krize in se znaša nad šibkejšimi. Praktično ne mine teden, ko ne slišimo kakšne take zgodbe. In zdi se mi, da smo skoraj že imuni nanje. Mislim, da je kriza v precejšnji meri vplivala na porast nasilja - finančno stanje, bolezni, stres, tempo življenja, to kar pričakuje od nas država in sami od sebe. Skratka, veliko faktorjev je udeleženih pri vzrokih za nasilno vedenje. Zakonodaja pa je po mojem mnenju absolutno premalo stroga. Sicer se ne bi opredelila, kakšno kazen bi dala nasilnežu, ker za to so odgovorni drugi. Vsekakor pa obsojam tiste, ki zganjajo nasilje.« Jože Horvat »Vse več je nasilja nad parterji in otroki. Do nasilja v družinah prihaja zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, stresa, vse več obremenitve in alkohola. Po mojem mnenju je zakonodaja do nasilnežev premila. Odzovejo se šele takrat, ko se kaj zgodi in je že prepozno. Nasilneža bi dobro kaznoval. Ker se obnaša kot nečlovek, bi ga tako tudi kaznoval. Za njega ni človeških pravic.« Monika Levanič Nasilneži, stari od 26 do 60 let Najpogosteje so povzročitelji nasilja, stari od 26 do 60 let, prav tako tudi njihove žrtve. Ker so žrtve (večinoma) matere in je že zaradi same razlage zakona žrtev tudi otrok, ki je bil prisoten ob nasilju, je med žrtvami nasilja tudi precej otrok, čeprav nasilje nad nji- mi ni bilo direktno izvajano. V CSD Ptuj tudi opažajo, da se povečuje nasilje nad starimi, ki ga izvajajo polnoletni otroci, prav tako pa se povečuje število mladostnikov in mlajših polnoletnih oseb, ki izvajajo nasilje nad starši. Običajno gre pri teh povzročiteljih za težave v duševnem zdravju ali pa za razne odvisnosti, predvsem od droge. MG, MZ, ML Izjemno veliko povečanje števila neplačevanja preživnin V zadnjih desetih letih je skokovito poraslo neplačevanje preživnine. Leta 2004 je bilo v Sloveniji primerov neplačevanja 117, lani kar 3328. Trend rasti bi se znal nadaljevati tudi letos, saj je bilo v prvi polovici leta evidentiranih 2148 primerov neplačevanja. Zadnje desetletje je zelo naraslo število odvzemov mladoletnih oseb (z 19 leta 2004 na 351 leta 2013). Tudi število kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletnih osebje zadnjih deset let v porastu. Leta 2004 je bilo teh dejanj 205, od leta 2009 je številka približno konstantna in se giblje okrog 600. Število posilstev in spolnih napadov (znotraj družine) je zadnjih nekaj let v rahlem upadu, sorazmerno visoko pa je število spolnih napadov na osebo, mlajšo od 15 let. Lani je bilo teh deliktov 62, predlani 74. Število lahkih telesnih poškodb, prav tako storjenih znotraj družine, se v desetletnem obdobju giblje med 300 in 400, število hudih telesnih poškodb je v rahlem upadu. Število drugih obravnavanih kaznivih dejanj, ki so bila storjena znotraj družine 2004-2014 Kaznivo dejanje / Leto 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014* Neplačevanje preživnine 117 291 259 913 1621 2914 2649 2664 3717 3328 2148 Zanemarjanje ml. osebe 205 218 267 237 309 675 652 602 638 593 313 Odvzem ml. osebe 19 56 101 368 234 256 260 376 337 351 181 Spolni napad na osebo, ml. od 15 let 79 54 57 67 44 63 48 63 74 62 28 Posilstvo 25 25 20 36 24 40 29 17 19 15 11 Spolno nasilje 13 10 12 12 23 7 17 5 11 8 3 Lahka telesna poškodba 322 358 336 353 306 424 384 391 392 354 207 Huda telesna poškodba 49 50 35 47 21 42 37 31 27 24 17 Nasilništvo 458 466 474 685 876 308 164 134 94 74 36 *do 30. junija 2014 Foto: Črtomir Goznik Vir: GPU 6 Štajerski Spodnje Podravje petek • 19. septembra 2014 Slovenska Bistrica • Z električnim kolesom na delo Za 20 centov z električnim kole Z električnim ali navadnim kolesom v službo, na banko, v trgovino je cilj Branka Jovičeviča in Manice Maček, podjetniškega para, ki »Na Nizozemskem, kjer je bilo lansko leto prodanih več e-koles kot klasičnih, je kolo prevozno sredstvo. Njim je popolnoma normalno, da se v službo peljejo tudi po 20 kilometrov, v Sloveniji pa še za skok v trgovino uporabimo avto,« opaža Manica Maček, direktorica družinskega podjetja ZM Dava, d. o. o. In prvi razlog za projekt je, ker oba težita k zdravemu in ekološkemu načinu življenja. »Drugi razlog je, da je imel mož Branko pred dobrimi štirimi leti težjo poškodbo kolena, ki mu ni dovoljevala vožnje z avtom ali kolesom. To ga je spodbudilo, da si je naredil e-kolo sam, saj ga ponudba e-koles na trgu ni zadovoljila,« je o začetkih dejala Manica Maček. V razvoj, testiranje in nakup komponent sta podjetnika vložila svoje osebne prihranke, pomoči države pa nista iskala, prav tako ne drugih zunanjih finančnih virov. Električna kolesa so na trgu prisotna že več let, vendar so ta v večini uvožena s Kitajske. Predvsem zaradi preprostega postopka uvoza. Uvozniki plačajo približno šest odstotkov carinskih dajatev in kupijo kolo v kompletu, torej z baterijo, okvirjem, motorjem,« je pojasnila. Zivljenjska doba baterije 25.000 kilometrov Slovenjebistriški podjetniški par pa dele za električno kolo naroči v različnih državah sveta, po uvozu pa posamezne dele še dodatno predela ter nato sestavi kolo. Baterija na kolesu je od proizvajalcev Panasonic in Sony. Življenjska doba baterije je seveda odvisna od uporabe, načina vožnje in vzdrževanja. »Litij-mangan celice v Panasonic baterijah imajo življenjsko dobo tudi do deset let. Japon- ski proizvajalec zagotavlja pri optimalni uporabi do 1000 ciklusov, to pomeni, da pri približno 25 km/h lahko prevozite okoli 25.000 kilometrov,« je o osrednji komponenti kolesa povedala Mačkova. Eno polnjenje baterije pri kombinirani vožnji (poganjanje s pedali in pomoč električnega motorja) pri hitrosti 25 kilometrov na uro po ravnem vozišču zadostuje do 100 kilometrov za povprečno težkega človeka. Baterija se polni v navadni vtičnici. Po izračunu Manice Maček voznika kolesa 100 kilometrov vožnje stane le 20 centov. O stroških vzdrževanja pa je dejala: »Na najinih testnih e-kolesih imava prevoženih že več tisoč kilometrov, pa sva do sedaj morala zamenjati samo zavorne ploščice in občasno napolniti pnevmatike, zategniti kakšen vijak. Če uporabniki uporabljajo kolo v skladu z navodili uporabe, jim bo dolga leta brezhibno služilo.« Za električno kolo med 850 in 1700 evrov Za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem ali e-kolesa voznik potrebuje le izpit za kolo, ki ga navadno pridobi že v osnovni šoli. Zakonsko je Kidričevo • Deset let projekta Starejši za starejše Država ni pripravljena na starajočo se družbo Okoli 250 prostovoljcev Spodnjega Podravja, ki so se v sredo zbrali v Kidričevem, je bilo skupaj s predsednico ZDUS Matejo Kožuh Novak ogorčenih, saj pravljena na starajočo se družbo in da smo priča umiranju socialne države. Za izjemno požrtvovalnost in humanost se je v imenu vseh, ki so pomoči deležni, prostovoljkam in prostovoljcem zahvalil Franc Hojnik, predsednik ZDUS Spodnje Podravje. Regijska koordi-natorica projekta Starejši za starejše Silva Gorjup pa je izrazila veselje, ker se je zadnji dve leti število prostovoljcev na tem območju podvojilo, saj jih je že skoraj 400. A medtem ko so že tedaj ugotavljali, da bodo naslednja krizna leta še težja za starejše in upokojene, je danes še huje: »Žal smo nema priča umiranju socialne države, saj je ostaja v določilih ustave le še za vzorec. Peščica bogatih Slovencev postaja še bogatejša, vse več pa je revnih, tako starejših kot mlajših, ki živijo pod pragom revščine. In revščina je v naših krajih še večja, saj obrobne pokrajine dobivamo le drobtinice, medtem ko se center bogati, brezposelnost pa narašča. Zato toliko bolj potrebujemo medsebojno sodelovanje, strpnost, solidarnost, predvsem pa enotnost, da nam bo krizo lažje prebroditi.« Ob tem je Gorjupova ošvr-knila tudi politike, ki niso pripravljeni storiti niti koraka naprej, se poenotiti pri reševanju ekonomske krize in jim ni mar za Slovenijo in njene ljudi, ampak obračunavajo le med sabo in se borijo le za svoje interese. Država sicer financira nekaj programov za starejše, vendar je pomoči zdaleč premalo. Eden najhujših problemov, ki spremljajo starost, je občutek odrinje-nosti in osamljenost. Med-generacijska povezava je po Priznanja Zveze društev upokojencev Slovenije je prejelo 33 prostovoljk in prostovoljcev, ki so se pri svojem delu posebej izkazali. prepričanju Gorjupove nujna za kakovostnejše preživetje v družbi, prostovoljstvo pa je nepogrešljiva dejavnost za SKUPNA KANDIDATKA ZA ŽUPANJO S PODPORO STRANK SDS Slovenska ljudska stranka DARJA Slovenska ljudska stranka, Beethovnova 4, Ljubljana pomoč ljudem v stiski. Zato so ponosni na delo skoraj 400 prostovoljcev in koordinatorjev, ki v projektu starejši za starejše v 40 društvih upokojencev skrbi za skoraj 10.000 starejših od 69 let. in prostovoljcem, ki so se v zadnjih letih pri svojem delu še posebej izkazali. Čestitkam in zahvalam se je pridružila tudi predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak, ki je poudarila, da je največ prostovoljcev Posebna priznanja Zveze prav med starejšimi: »Zelo društev upokojencev Sloveni- sem vesela, da nov predse-je so izročili 33 prostovoljkam dnik vlade poudarja pomen Foto: M. Ozmec Mateja Kožuh Novak: »Prostovoljci privarčujejo državi vsako leto okoli 10 milijonov evrov ...« prostovoljstva. Če želimo, da bo kakovost našega življenja boljša, moramo drug drugemu pomagati. Zato prostovoljci delamo zase, saj vemo, da se bomo tudi mi še bolj postarali in bomo nekoč veseli, če nas bo kdo obiskal, se z nami pogovoril, nam kaj prinesel in nam pomagal. Tukaj v Spodnjem Podravju ste na področju prostovoljstva izjemno aktivni, ste ena redkih pokrajin, ki - razen enega društva - že v vseh društvih uspešno izvaja projekt Starejši za starejše. Zato vam lahko samo čestitam in se zahvalim vsem tistim, ki tudi sami skrbijo za starejše.« Kritična pa je bila Kožuh Novakova do države, ki za starejše in prostovoljce še vedno premalo stori: »Pred nekaj leti smo sicer sprejeli zakon o prostovoljstvu, kar je majhen korak naprej, žal pa nam je petek • 26. septembra 2014 Spodnje Podravje Štajerski 7 som prevozi do 100 kilometrov v Slovenski Bistrici izdeluje električna kolesa znamke Electrom. r v* Vozni park medobčinskih redarjev - avtomobil in električno kolo V okviru Evropskega tedna mobilnosti 2014, ki je potekal med 16. in 22. septembrom, je občina Slovenska Bistrica v petek, 19. septembra, Medobčinskemu inšpektoratu in redarstvu občin Slovenska Bistrica, Poljčane in Makole predala v uporabo električno kolo Electrom. »Kolo bomo uporabljali predvsem za izvajanje nalog na območju mesta Slovenska Bistrica in v bližnji okolici mesta. Z uporabo kolesa bomo prispevali k varovanju okolja in mogoče še koga spodbudili k njegovi uporabi,« je o pridobitvi povedal vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva Robert Vrečko. J Foto: Nina Knez predpisana zgolj homologira-na čelada za otroke do 14 leta starosti. Prav tako je kolo po zakonu o varnosti v cestnem prometu omejeno na največ 25 km/h. Cene e-koles, znamke Electrom, so med 850 in 1700 evrov. »Na cenejših modelih je kapaciteta baterije (doseg) manjša, manjši je LCD-zaslon, drugačne so pnevmatike ... Na dražjih modelih, ki so namenjeni hriboviti vožnji, so baterije močnejše, usmerjevalec ter elektromotor z večjim LDC-zaslonom ter posebnost, to je rekuperacijska funkcija, kar pomeni, da se z zaviranjem baterije polnijo. Prav tako je e-kolo zložljivo,« je pojasnila razliko v ceni. Največ e-koles Electrom se proda v Zagrebu in v Istri, manj v Sloveniji. »Čeprav je naš prvi kupec e-kolesa Slovenjebistričan,« je kot zanimivost dodala Manica Maček. Slovenci se zaenkrat raje odločajo za predelave ali elektrifikacije obstoječega kolesa, teh je bilo do sedaj že okoli 50. »Prodajne številke so poslovna skrivnost, lahko vam le povem, da so veliko nad našimi pričakovanji,« je zaupala. Mojca Vtič ugotavljajo, da država ni pri- Foto: M. Ozmec predpisal le, kaj moramo delati, zdaj bi morali dodati še, kako bomo za vse to zagotovili financiranje. Čeprav je delo prostovoljcev neprecenljivo, smo izračunali, da privarčujejo državi vsako leto okoli 10 milijonov evrov. Zato bi jim država morala vrniti vsaj milijon, da bi lažje delovali, da bi jim lahko plačali vsaj za porabljen bencin. Sedaj nam skupaj z Loterijo Slovenije država daje okoli 350.000 evrov, za takšen obseg pa bi jih, vsaj za kritje stroškov, potrebovali okoli 600.000. Hvala bogu, da so vsaj župani temu projektu naklonjeni, saj prispeva zanj večina slovenskih občin, tako da zberemo skupaj okoli 450.000 evrov. A nam še zmeraj manjka okoli 150.000 evrov, da bi lahko našim prostovoljcem pokrili vsaj potne stroške.« M. Ozmec Ptuj • Dve desetletji ZRS Bistra Ptuj V javnem interesu za spodbujanje regionalnega razvoja Znanstveno-raziskovalno središče (ZRS) Bistra Ptuj zaznamuje 20 let delovanja. Deluje kot javni zavod, katerega ustanovitelj je Mestna občina Ptuj. Na čelu sveta zavoda je predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser. Direktorica zavoda je od leta 2011 Aleksandra Pivec. ZRS Bistra zaposluje 19 sodelavcev. Zavod se ukvarja z več področji. Poleg raziskovalne vloge deluje v funkciji regionalnega razvoja, je pa tudi podporno okolje gospodarskim subjektom. V okviru Bistrine projektne pisarne je bilo v minulem 20-letnem obdobju izvedenih več kot 40 evropskih projektov na področjih okolja, podjetništva, turizma, regionalnega razvoja, izobraževanja in kulture. Na mednarodnih projektih je bilo vzpostavljeno sodelovanje z več kot 180 partnerji iz 19 evropskih držav. Na področju regionalnega razvoja je ZRS Bistra posredno ali neposredno pripomogel pri črpanju evropskih strukturnih in ko-hezijskih sredstev. Upravičenci na območju Spodnjega Po-dravja so bili v programskem obdobju 2007-2013 uspešni pri 191 projektih, sofinanciranih iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in Kohezijskega sklada. Višina dodeljenih sredstev iz vseh treh skladov je znašala 108 milijonov evrov. Pri 118 projektih so bile upravičenke občine, pri 73 projektih pa javni zavodi in podjetja. Na področju podjetništva je na ZRS Bistra vzpostavljena VEM-točka. Lani so v okviru VEM-točke registrirali 320 novih podjetij, opravili več kot Direktorica Aleksandra Pivec: »ZRS Bistra Ptuj je v preteklosti in bo tudi v prihodnjem obdobju svoje aktivnosti usmerjal v izvajanje nalog, povezanih s spodbujanjem regionalnega razvoja, ki se izvajajo v javnem interesu ter sledijo cilju nenehnega izboljševanja kakovosti življenja na območju lokalne skupnosti.« 1200 svetovanj in organizirali več kot deset seminarjev za podjetnike začetnike. Podatki za leto 2014 kažejo, da se interes po teh storitvah še veča. Lani so s pomočjo partnerjev zagnali podjetniški inkubator Start.up Ptuj, ki med mladino in odraslimi promovira podjetništvo. Pod okriljem ZRS Bistra je bila leta 2010 vzpostavljena Regionalna destina-cijska organizacija, katere poslanstvo je povezovanje lokalnih skupnosti ter ponudnikov turističnih storitev s ciljem skupnega nastopa na trgu ter skupne promocije. 20-letnico delovanja so na ZRS Bistra v tem tednu zaznamovali z vrsto dogodkov, ki so jih združili pod nazivom Bistrini dnevi. Potekala je seja Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Podravje, predstavili so možnosti črpanja sredstev v novi finančni perspektivi 2014-2020, na temo priložnosti v gospodarstvu je potekala okrogla miza, predstavili so projekt IOT - Inovativne odprte tehnolo- gije, govorili o razvojnih oddelkih v podjetjih, vlogi podpornih okolij, razvoju in priložnostih turizma... Zaključna prireditev Bistrinih dnevov bo današnja slovesnost ob 19. uri v ptujskem dominikanskem samostanu. Mojca Zemljarič Foto: Črtomir Goznik Direktorica ZRS Bistra Ptuj Aleksandra Pivec na torkovi novinarski konferenci, uvodnem dogodku Bistrinih dnevov Slovenska ljudska stranka Nosilka liste kandidatov za mestni svet in mestne četrti Mo Ptuj www.sls-ptuj.si M ISA PUSENJAK z ekipo P£uiriidš vvi ^^^ Naročnik: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova 4, Ljubljana 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 26. septembra 2014 Najbolj pogosti odgovori občanov, zakaj so in bodo volili dr. Štefana Čelana za župana, zato ker je kljub visoki izobrazbi in družbenemu položaju ostal preprost in vsakomur dostopen človek, zato ker se je v njegovem času v naši občini daleč največ zgradilo, zato ker ni dovolil privatizacije splošnih dobrin, kot so: vodooskrba, ravnanje z odpadki, zdravstvo, šolstvo ... ■jhjR. STEFAN CELAN^ , O dr. Štefanu Čelanu so povedali: Pater Milan Kos, provincialni minister slovenske minoritske province Z županom dr. Štefanom Celanom ves čas konstruktivno sodelujemo pri revitalizaciji minoritskega samostana - rekonstrukcija baročnega pro čelja cerkve, us tanovite v Zas ebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, kulturno-izobraževalne prireditve. Verjamemo, da bomo z njim tudi v prihodnje ustvarjalno in dobro sodelovali v dobrobit vseh. Aleš Šteger, pesnik, pisatelj, prevajalec, kritik Slovenija in nekatera sodelujoča mesta v projektu Evropske prestolnice kulture žal niso dojela, kakšne priložnosti zalokalno in vseslovensko uveljavljanje v širšem evropskem prostoru ta projekt ponuja. Izjema je Ptuj, to pa zato, ker je na Ptuju župan dr. Štefan Celan s svojimi sodelavci najgloblje dojel pomen tovrstnih kulturnih manifestacij. Nosilna ideja - podprta s projekti, kot so: Kurentovanje, festival Arsana, Art Stays, Dnevi poezije in vina se na Ptuju za razliko od ostalih mest uspešno nadaljujejo in ta ideja lahko predstavlja gonilni motor regije. Udejanjanje tega kompleksnega procesa pa je možno le, če bodo na odgovornih mestih ljudje, ki imajo dovolj znanj in volje. Moje dosedanje izkušnje so pokazale, da je dr. Štefan Čelan tisti, ki lahko k temu veliko pripomore. Goran Habuš, župan pobratenega mesta Varaždin Vezi med mesti se nikoli ne prepletejo same od sebe, zato so potrebni odprti in komunikativniljudje. ZaŠtefana Celan, kije bil celo en dan župan v Varaždinu, velja, daje človek velikega formata, ki je sposoben kompetentno in odkrito razpravljati o politiki, gospodarstvu, znanosti, kulturi, športu itd. Vsak dogovor z njim pa daje garancijo, da bo delo opravljeno. To je župan, ki ljubi svoje mesto. Z njim in njegovo ekipo bi želeli sodelovati tudi v prihodnje. Marija Hernja Masten, zgodovinarka in arhivistka »In kljub vsemu se na Ptuju premika in gre na bolje in kdor je župan, ima vizijo ... «je ugotavljala in spraševala skupina tujcev o našem mestu, ko sem jih popeljala skozenj. In jim pojasnim: »Župan Ptuja je dr. Štefan Celan, ima pravi čut za someščane, je zanesljiv, neodvisen in pošten, si prizadeva, da se mesto izvija iz mrtvila, daje v mestu dovolj bogata ponudba prireditev, sodeluje z gospodarstvom, ima finančni pregled, pri vsem tem pa se zaveda ekoloških problemov.« Domačini smo bolj kritični in bi radi zadeve spreminjali hitreje, toda mesta, ki nekaj dajo na svojo tradicijo, so tradicionalna tudi pri izbiri župana, saj vedo, da se spremembe dogajajo na dolge proge. Davorin Lenarčič, direktor in lastnik podjetja LP Mycron V nenehni konkurenčni biti lahko preživijo le tisti, ki so dovolj ustvarjalni, smeli in sodelovalni. Ob tem pa morajo imeti tudi podporo vlokalnem okolju. Za Mestno občino Ptuj in njenega župana dr. Štefana Celana lahko povemo, da se zaveda pomena inovativnega podjetništva, saj ga uveljavlja tudi vjavni upravi. Želimo si, da bi taksistem vrednot in odnosa do podjetništva ostal v Mestni občini Ptuj tudi po letošnjih lokalnih volitvah. Hans Steind, župan pobratenega mesta Burghausen Kot župan mesta Burghausen sem dr. Štefana Celana doživel ne le k,,—f kot zelo izkušenega in predanega sodelavca in predstavnika interesov njegovega rojstnega mesta ampakse je na mnogih srečanjih in sestankih -pa naj bo to na grajskem festivalu v Burghausnu, na znamenitem ptujskem kurentovanju ali ob vzajemnih obiskih delegacij iz obeh mest - izkazal kot izjemen prijatelj in podpornik evropske ideje. Osebno ga nisem doživel zgolj kot politika ampak tudi kot izvrstnega poznavalca gospodarstva, kjer je z odličnim znanjem nemškega jezika znal strokovno razpravljati z našimi najpomembnejšimi gospodarstveniki. Štefan Čelan je zagotovo oseba, ki lahko veliko pripomore k uspešnemu razvoju vašega mesta tudi v prihodnje. Viktorija Dabič, ustanoviteljica društva Zreli vedež Gospoda Štefana Celana sem spoznala, ko je prvič sedel na županski stol in skušalpodpreti nekatere moje zamisli v zvezi s kulturnim življenjem v našem mestu. Sodelovala sva pri pripravi Potrčeve in Murkove i: Dr. Janvit Golob, državni svetnik, predsednik Slovenske inženirske zveze Dr. Štefana Celana sem spoznal kot mladega inženirja, ki je naravnost oboževal gumarsko proizvodnjo v podjetju Sava, ki je imela svoj pogon tudi na Ptuju. Veliko truda je vložil v razvoj novih tehnologij, ki so znatno izboljšale tako ekonomske kot okoljske kazalce. Je redka izjema med inženirji, ki je svoje praktične izkušnje nadgradil z raziskovanjem do doktorske disertacije. Možak je poln energije, dobrih idej in kar je pomembno in ne prav pogosto - dober realizator, kar potrjuje tudi pri vodenju Mestne občine Ptuj, ki je z njim na čelu doživela, doživlja in bo nadalje doživljala pravi razcvet. Tudi v naslednjem mandatu mu želim veliko uspeha. Robert Harb, ^ j ravnatelj Višje strokovne šole SC Ptuj Dr. Štefan Celan se zaveda, da znanje postaja osnovni konkurenčni vir tako za posameznika kot za družbo. Z Višjo strokovno šolo ŠC Ptuj aktivno sodeluje že 12 let. Podpira projekte, aktivenjepri razvoju in prenovi višješolskih izobraževalnih programov. Z njegovo podporo je Ptuj pridobil tudi prvi visokošolski strokovni program bionika v tehniki. Naša želja je, da bi z njim in njegovo ekipo tako uspešno sodelovali še mnogo let. poti, pri risanju prve markacije za Slovenjegoriško planinsko pot, pri bralnem krožku, iz katerega je izšla iniciativa za postavitev spominske plošče dr. Alojziju Remcu. Tudi vsakdanjim pohodnikom - rekreativcem - je namenil svojo pozornost. Srečujem ga na številnih prireditvah, kjer se s Ptujčani pogovarja o problemih, in skuša s svojo pozitivno naravnanostjo vplivati, da bi bilo življenje na Ptuju bolj prijazno. Želim si, da bi tudi v prihodnje sodelovali na tak način. Branko Lah, poveljnik gasilskega poveljstva Mestne občine Ptuj Zaradi izjemnih zaslug, ki smo jih bili s strani dr. Štefana Celana deležni gasilci Območne gasilske zveze Ptuj in Prostovoljnega gasilskega društva Ptuj, so mu slednji podelili naziv častnega člana. Toda gospod Štefan Celan ni želel oskruniti dobrega imena gasilcev, zato je opravil večmesečni izpit in postal izprašani gasilec. Gasilci smo ponosni na njegovo preteklo delo in si želimo dobrega sodelovanja tudi v prihodnje. župan z elanom petek • 26. septembra 2014 Kultura Štajerski 9 Ptuj • Tržnica ustvarjalnosti se končuje Svežina v mestnem jedru Tržnica ustvarjalnosti Ptuj oz. Tržnica ustvarjalnosti in unikatov, kot se je sprva imenovala, se letos zaključuje. Ob tem se od organizacije tržnice poslavljata tudi prostovoljki, ki sta zadnji dve leti skrbeli zanjo, Lea Kolednik in Sanja Selinšek. O projektu in njegovi uspešnosti sta avtorici govorili na tiskovni konferenci prejšnji petek, 19. septembra, v Fur-stovi hiši. Tam so popoldne pripravili tudi drugo dvoriščno razprodajo. Projekt je nastal na pobudo in idejo Lee Kolednik, zagnali pa so ga trije prostovoljci - ob njej še Miha Masten in Sanja Selinšek. V dveh letih je poskrbel za izvedbo 14 tržnic unikatov. Zvrstile so se na mestni tr- žnici, pripravili so tudi božično tržnico v Furstovi hiši, na vsaki tržnici pa se je tudi nekaj dogajalo: nastopali so mladi glasbeniki, ki jih je pripeljal Marko Korošec in predstavil tečaje igranja kitare v CID-u, nastopali so Cvetličniki, imeli so branje in pripovedovanje pravljic, pripravili delavnice in animacije za otroke, predstavili swing in društvo The Swingstory, ob tem pa je potekala tudi ptujska Zelemenjava, ponudili so brezplačna vodenja po mestu in podobno. Med tržničarji je projekt doživel dober odziv, na vsaki tržnici jih je sodelovalo vsaj 10; na stojnicah in v hiškah so prodajali svoje domače, unikatne in ročno izdelane izdelke ter se predstavljali s svojimi spretnostmi. Lea Kolednik in Sanja Se-linšek menita, da je projekt uspel, da so ga dobro zagnali in dosegli začetni namen s Foto: Črtomir Goznik Utrinek s prve dvoriščne razprodaje. (Za Neangleže: napis nad stojnicami 'For the Fürst time' je besedna igra. Angleško 'for the first time' pomeni prvič; in ker je bila dvoriščna razprodaja v Für-stovi hiši, se je rodila besedna igra 'for the Fürst time'.) tem, ko so začeli obujati staro mestno jedro, v katerega so prinesli svežino in novo energijo. Projekt je lahko primer dobre prakse povezovanja med institucijami in posamezniki, saj so bile pri organizaciji v veliko pomoč Javne služ- be, uspelo je tudi povezovanju z drugimi institucijami, kot sta Center interesnih dejavnosti ali Društvo prijateljev mladine, saj so bile te tržnice med najbolj obiskanimi. Projekt ima zastavljene dobre temelje, zato Sanja in Lea upata, da se bo nadaljeval in da ga bo prevzela in nadaljevala ena od institucij v mestu, saj jih je veliko, ki skrbijo za podobne dogodke. Tržnica unikatov naj bo zgled za to, da se samoiniciativnost splača, da lahko ogromno prispeva in da za to ni potrebnega velikega denarnega vložka - le delati je treba in narediti. Morda se v naslednjih dveh letih ob ustrezni finančni podpori še razvije in postane stalnica v mestu. jš Markovci • Uspehi mlade arhitektke Nataše Vidovič Za arhitekturni razvoj domačega okolja Mlada arhitektka Nataša Vidovič iz Nove vasi pri Markovcih, ki je letos magistrirala iz arhitekture, je zmagala na lokalnem arhitekturnem natečaju z naslovom: Idejna arhitekturna ureditev naselja Markovci-center, za kar si je prislužila prvo nagrado. Ker je mlada magistra inženirka arhitekture ambiciozna in ker je bila že od nekdaj njena velika želja sodelovati pri projektih arhitekturnega razvoja domačega okolja, je za svojo magistrsko delo na študiju Arhitekture v Mariboru izbrala temo z naslovom Šola, novi urbani center kraja: »Obdelala sem temo, neposredno vezano na kraj Markovci, saj sem za praktični del naloge razvila idejno zasnovo nove osnovne šole v Markovcih, ki je vključena v občinsko vizijo prihodnosti. Med izdelavo idejne zasnove za novo osnovno šolo je bil lani objavljen razpis za arhitekturni natečaj Občine Markovci z naslovom: Idejna arhitekturna ureditev naselja Markovci-center. V tem sem videla idealno priložnost, da svoje magistrsko delo razširim iz prostorskega okolja, vezanega na prostor šole, na urbanistično okolje oblikovanja celotnega centra kraja Markov-ci. Čeprav je bilo časa malo, za izdelavo smo imeli na voljo le tri tedne, sem oddala celotno primerjalno analizo prostora s prostorskimi prikazi trenutnega stanja ter stanja v prihodnosti. Vložen čas in trud sta se mi obrestovala, saj sem zmagala in prejela prvo nagrado.« Ob tem velja omeniti, da je na podobnem občinskem natečaju sodelovala že v preteklosti, ko je bilo treba urediti fontano in trg ob poslovno-stanovanjskem objektu. Tedaj je prejela drugo nagrado. »Tokrat je bilo treba poudariti glavne atribute za razvoj in razcvet turizma, glavnina česa je vaški trg pred poslovno-sta-novanjskim objektom, ki zajema bistvo naselja in občine. Od tam pa razviti sistem sprehajalnih in kolesarskih poti po celotnem centru in obodu celotnega naselja s postajališči na ustreznih, za oko prijetnih mestih. Oblikovati je bilo treba tudi idejne arhitekturne zasnove javnih stavb, osnovne šole, doma starostnikov, doma športnega društva ter novega stanovanjskega naselja ob glavni prometnici, urba- nih javnih površin, dodatnih športnih površin, prostora za piknike in vrtičkarje ob domu starostnikov, postojanke ob sprehajalni poti ter ureditev glavnih cestnih povezav v naselje, oziroma umestitev dveh krožišč za boljši pretok pro- £9 J Foto: M. Ozmec Mlada arhitektka Nataša Vidovič z maketo idejnega projekta ureditve centra Markovcev, s katero si je prislužila prvo nagrado. meta v naselje in v industrijsko cono.« Sicer pa se Nataša te dni intenzivno pripravlja na arhitekturno razstavo, ki jo bodo odprli v ponedeljek, 29. septembra, ob 18. uri v pritličju avle občinskega poslopja v Markovcih: »Na tej razstavi bo združen prikaz idejne zasnove nove osnovne šole Markovci in arhitekturno urbanistična natečajna rešitev za ureditev naselja Markovci-center. Na njej bo vizualno predstavljena primerjalna vizija razvoja naselja Markovci,« pravi Nataša in dodaja: »Moja osebna vizija je projektiranje za ljudi, saj arhitektura ni sama sebi namen!« Čeprav se zaveda, da je šele na začetku svoje karierne poti, ima Nataša Vidovič svojo trdno vizijo, kreativnost in talent. V tem vidi največjo moč, zato je trdno prepričana, da bo tudi v prihodnje kreirala arhitekturo in prostor za prihodnost v svoji in še kateri drugi občini. M. Ozmec Slovenska Bistrica • Rojstvo Evrope Slovenija in Hrvaška obujata poznoantične naselbine Tri poznoantične naselbine v Sloveniji in dve na Hrvaškem naj bi v okviru evropskega projekta Rojstvo Evrope, ki ga vodi Zavod za kulturo Slovenska Bistrica, ponovno oživele. Projekt, težek 554.555 evrov, je v 85 odstotkih financiran iz evropskega sklada za regionalni razvoj, preostanek 83.184 evrov je bil zagotovljen iz slovenskega državnega proračuna in proračuna slovenskih lokalnih skupnosti ter iz državnega proračuna Hrvaške. Poleg slovenjebistriškega zavoda za kulturo, ki je vodilni partner, v projektu Rojstvo Evrope sodelujejo še Razvojna agencija Kozjansko, Javni zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Sevnica na slovenski strani ter Muzej Prigorja Sesvete in Zavičajni muzej Varaždinske Toplice na hrvaški strani. In predstavniki naštetih organizacij so v torek, 23. septembra, v Viteški dvorani Bistriškega gradu podpisali sporazum o partnerstvu ter predstavili projekt, ki je povezal sosednji državi na področju poznoantične zgodovine. Namen projekta je ohraniti in oživiti arheološko dediščino na najdiščih Ančnikovo gradišče na območju občine Slovenska Bistrica, Rifnik pri Šentjurju, Ajdovski gradec nad Vranjem pri Sevnici, Kuzelin pri Donji Glavnici in Aquae la-sae v Varaždinskih Toplicah ter s tem obogatiti turistično ponudbo na tem območju, je povedala Herta Žagar, direktorica zavoda za kulturo. Sodelujoči v projektu namreč ocenjujejo, da bodo arheološka najdišča privabila veliko obiskovalcev - pohodnikov, kolesarjev, zgodovinskih navdušencev in organiziranih skupin. V okviru Rojstva Evrope bo do septembra naslednje leto vzpostavljena spletna stran, končane arheološke raziskave na Ančnikovem gradišču in Kuzelinu, izdan skupni promocijski material, organizirane doživljajske delavnice, izdelane replike in spominki najdenih predmetov iz Ajdovskega gradca. Ob tem je predvidena še stalna postavitev v Muzeju Prigorja Sesvete ter monogra- fija o Kuzelinu. Osrednji cilj Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica v okviru čezmejnega projekta je dokončati izkopavanja na Ančnikovem gradišču. »Podpisali smo že pogodbo z inštitutom za arheologijo in skupino arheologov STIK, uredili smo vse formalnosti, tako da bomo naslednje leto začeli izkopavanj a. Sedaj imamo možnost, da izkopavanja, ki so se začela pred več kot 20 leti, dokončamo in da vse najdbe tudi analiziramo,« je povedala Žagarjeva. V Gradu Slovenska Bistrica je že zbirka najdb z gradišča, tako so razstavljena različna kmečka in obrtniška orodja, bronasti nakit, keramično po-sodje, preostanek najdb pa je v hrambi mariborskega pokrajinskega arhiva. V zavodu za kulturo pa so tokrat bolj ambiciozni in optimistični, kot je dejala Žagarjeva, saj si želijo, da bi del najdb oziroma replike najdb lahko razstavili na samem Ančnikovem gradišču. Zavod je za izvedbo projekta kot vodilni partner pridobil 159.714 evrov, od tega 135.757 evrov iz evropskega sklada za regionalni razvoj, 7.985 evrov iz občinskega in 15.971 evrov iz državnega proračuna. Mojca Vtič LISTV^ DR. ŠTEFANA v 10 Štajerski Kultura petek • 26. septembra 2014 Podlehnik • Pustolovski brezdomec David Cafuta Z motorjem po Afriki in Aziji V torkovi številki Štajerskega tednika nas je naš podlistkar Gregor Alič poučil: »Ljudje nismo drevo. Ni nam treba celotnega življenja prečemeti na enem mestu. Sposobni smo lastnega, avtonomnega gibanja, premikanja.« Ta trditev gotovo velja za 34-letnega Podlehničana Davida Cafuto. Že doslej je na tujem preživel velik del svojega »polnoletnega« življenja, saj je bil med drugim vojak v Afganistanu, pa motoristični popotnik po mnogih evropskih deželah, zdaj pa mu njegova pustolovska duša spet ne da miru. Odhaja na pot po Afriki po dolgem in počez, potem pa v Azijo. »V Sloveniji ne vzdržim, razočarala me je. Tu ne najdem tistega, kar si želim in kar pričakujem v življenju,« nam je v začetku pogovora povedal David, ko nam je predstavil svojo pustolovščino afriško-azijske-ga brezdomca. Kako in kdaj se je začelo? »Dvanajst let sem bil poklicni vojak, od tega precej časa v Afganistanu. Zaljubil sem se v tisto deželo in si rekel, da želim na življenje tamkajšnjih ljudi pogledati še drugače kot prek puškine cevi. Po vrnitvi v Slovenijo smo pričeli trije kolegi razvijati projekt podiranja Guinnessovih rekordov, na primer z motorjem prevoziti največ evropskih držav v najkrajšem času. Žal je vse skupaj propadlo, ker so nam tik pred odhodom odpovedali vsi sponzorji. A takrat sem že bil tako globoko v načrtih, da sem že vonjal svobodo na motorju. Razočarana trojka smo prenehali sanjati. Ampak jaz sem sanjal naprej - in sedaj se moje sanje pričenjajo uresničevati. V tej državi se več ne najdem; tudi v poklicu se nisem več videl, saj se je moj pogled na življenje in svet zelo spremenil. V službi nisem bil srečen. In ko sem se nekega dne vprašal, kje pa sem najbolj srečen, je bil odgovor jasen: na motorju. Motorist sem že od petnajstega leta. In ko Foto: Črtomir Goznik David Cafuta najde srečo na svojem motorju ... sem se drugo jutro prebudil, me je na lepem prešinilo: v Afriko grem. Kar tako.« Ampak za to človek vseeno potrebuje denar ... »Res je, ampak v teh letih, ko sem delal v vojski - še zlasti na misiji - sem vendarle nekaj prihranil. Imel sem pač tipične slovenske načrte: hiša, avto - mogoče dva, žena, otrok - mogoče dva, pes ... A mi to nekako ni šlo od rok, nisem se v tem našel. Pa sem si mislil: dokler še obstaja tak svet - ne vem, kako dolgo še bo, saj poka na vseh koncih in krajih - in dokler sem še toliko močan, da lahko brez težav sedim na motorju, pač grem; vzel bom prihranjeni kupček in šel. Na poti ne nameravam živeti na visoki nogi, ne bom se šel nekega ekstravagantne-ga turizma. Šotor varianta. Čim več bom poskušal živeti z ljudmi, med domačini ... Če me povabijo v svojo hišo, še toliko boljše. Ponekod bom ostal krajši čas, drugod dlje -kakor mi bo v nekem trenutku ustrezalo. Občasno se bom ustavil v kakšnem turističnem središču, da si prislužim kak dodaten evro za bencin; med tem časom doma sem namreč opravil tečaj za maserja, pa bom poskušal svoje znanje spotoma unovčiti na turistih.« Kod vas bo vodila pot? »Najprej grem na hrvaško obalo, ker tam trenutno letu- jeta moja starša, da se poslovimo in da si naberem še kaj dodatne moči. Potem pa prek Italije in Francije do Barcelone, na Portugalsko in potem v Gibraltarju na trajekt za Maroko. V Afriki se mi načrti malo spreminjajo zaradi ebole in se bom moral prilagajati glede na to, ali bo meja s katero državo zaprta. Načeloma grem na jug po zahodni obali, a včasih se bo treba zaradi že omenjene ebole in lokalnih vojn od obale oddaljiti v središče Afrike. Dalj časa se bom ustavil pri Slovencih v Senegalu, ki tam delajo dobrodelno, in poskušal tudi sam humanitarno pomagati -graditi kakšno šolo ali kaj podobnega kak mesec dni, kolikor me bodo pač pripravljeni gledati. Na sever se vračam po vzhodni afriški obali. Potem pa prek Egipta v Azijo: najprej po arabskem polotoku do kolega v Kuvajtu, pa malo po arabskih emiratih do Dubaja, od tam pa z ladjo v Pakistan. In tu se začne osrednjeazijska turneja: malo Indije, Nepal, Tibet, pa spet Pakistan in seveda 'moj' Afganistan, kjer bom obvozil kup zanimivosti. Potem pa prek Irana v Turčijo - in domov. Moja pot je precej odvisna od trenutnega dogajanja v državah, koder nameravam potovati, in od tega, ali bom povsod dobil vizo.« Kako dolgo vas ne bo? »Ne vem. Nikamor se mi ne mudi, časovno je moje potepanje neomejeno. Kjerkoli se bom ustavil, bom tam ostal, dokler mi bo ustrezalo. Potem pa naprej.« In kdaj greste na pot? »Tudi ne vem. Lepega jutra se bom zbudil in si rekel: tako, zdaj pa grem!« Mogoče je David danes že na poti ... jš Ptuj • Defibrilator poslej tudi v knjižnici Ko ga le ne bi nikoli potrebovali S krajšo slovesnostjo so v sredo v Knjižnici Ivana Potrča predali v uporabo defibrilator; ključe zanj sta direktorju predala Fredi Kmetec in predsednik knjižničnega sveta Mirko Kekec. »Pobudo, da bi tudi v knjižnici namestili defibrilator, je dal Fredi Kmetec, predsednik Športne zveze Ptuj, in pri nas smo jo z veseljem podprli. Naše prostore namreč dnevno obišče več kot 600 ljudi, letno blizu 190 tisoč. In čeprav nakup defibrilatorja ni bil naša prednostna dejavnost, smo se po tem, ko je g. Kmetec pridobil nekatere sponzorje oziroma donatorje, odločili za nakup,« je povedal direktor knjižnice Matjaž Neudauer. Foto: Črtomir Goznik Nakup defibrilatorja je vzpodbudil Fredi Kmetec (drugi z desne); ob njem na desni direktor knjižnice Matjaž Neudauer, na levi pa Mirko Kekec in Andraž Štular, predstavnik podjetja Les trgovina. Odločili so se za defibrila-tor podjetja Meditra; enakega imajo v ptujskem zavodu za šport, in ker je aparat vsako leto treba servisirati, bodo stroški za servis nižji, saj bodo razdeljeni med oba zavoda. Delavce knjižnice sedaj čaka izobraževanje za delo z defibrilatorjem, pri čemer upajo, da tega svojega znanja ne bodo nikoli potrebovali. jš Tednikova knjigarnica Nenavadno odlična knjiga! Današnja izbranka Knji-garnice ima pičlih 198 strani, kar je za »odraslo branje« dokaj majhen knjižni obseg - seveda, če nimamo v mislih pesniške zbirke. Izšla je v zbirki Sanje roman, kjer je najti veliko odličnic, kot na primer: Pankrt iz Istan-bula (338 strani), Kradljiv-ka knjig (541 strani), Sneg (437 strani), Črna knjiga (493 strani), Muzej nedolžnosti (555 strani), Polovica rumenega sonca (447 strani), Norveški gozd (301 stran) in mnoga druga, tudi manj zajetna branja. Še bolj se vam bo zdelo nenavadno, cenjeni bralci Knji-garnice, da je skoraj glavni junak knjige pes, saj so živali najpogosteje »ta glavne« v knjigicah za otroke. No, v resnici je glavni junak morilec, če morilcu lahko rečemo junak. Ampak, saj veste, v knjigah je vse mogoče. Tako kot je tudi v življenju vse mogoče! Osebno sem zelo proti vsakršnemu nasilju, vendar sem to knjigo, kjer se nekaj časa mrtvi (oziroma brezsrčno ubiti) kar vrstijo, prebrala s posebno zavzetostjo in strastjo in odlagala zadnje strani, ker mi je bilo žal končati odlično knjigo. Nenavadno, saj ima knjiga povsem enostaven literarni prostor (velikanski gozd), v katerega vstopi nekaj moških (izstopijo pa ne več) in ena ženska. Mislim, nič takega, da bi dih zastajal od vrveža oseb in dogodkov, ki bi se zapletali in odpletali. Roman je napisan v prvi osebi, oseba nima ne potomcev, ne sorodnikov, nihče ne skrbi za njo in ona ne skrbi za nikogar. Knjiga začenja z izpostavljenim citatom Marka Avrelija: Tisti, ki živijo najdlje, in oni, ki umro prvi, izgubijo isto: vse, čemur se odrečejo, je zdajšnjost, kajti to je vse, kar človek ima. Nato sledi petdeset oštevilčenih poglavij, ta pa so razdeljena na Prvi del (30. oktober do 1. november), Drugi del (Noč 2. novembra), Tretji del (3.-5. november). Na strani enajst začenja ta nenavadna, subtilna in literarno zgoščena pripoved tako: Verjamem, da sem slišal tisti strel. Bil je hladen popoldan proti koncu oktobra, v svoji brunarici sem sedel v naslonjaču ob peči na drva in bral. Po teh gozdovih se potika veliko mož s puškami, večidel dovolj daleč od naseljenih območij, njihovi streli pršijo v nebo kakor poper, sploh na prvi dan lovske sezone, ko tisti iz Fort Kenta in manjših mest pridejo semkaj z dolgimi puškami v tovornjakih lovit jelenjad in medvede... Če ne štejem psa, sem živel sam, kajti nikdar se nisem poročil, čeprav mislim, da sem se temu enkrat približal, in tako so bile celo tišine samo moje. To je bil dom zgrajen okrog tišin: moj oče je bil zavzet bralec in od peči so se vzdolž sten raztezale dolge knjižne polic, iz dnevne sobe naprej do kuhinje v ozadju ter desno in levo proti obema spalnicama, štiri vrste visoke, in nosile sleherno knjigo, ki jo je bil kdaj kupil ali bral, kar je bilo eno in isto, kajti oče je dejansko prebral vse. Tako me je obkrožalo 3282 knjig... A tudi vi, dragi bralci Knjigarnice, čutite nenavadno vzdušje, ki ga z izgovorjenim priklicuje malo čez petdeset star možakar? Hobbes je ime psu, ki je živel med vsemi temi knjigami s svojim gospodarjem. V zgodbi Hobbs ni živ junak in sploh se zgodba v resnici ne začne s Hobb-som, marveč je vsega kriva ljubezen. Avtor Gerard Donovan (1959) je za knjigo Julius Winsome (prevedla Aleksandra Rekar) prejel nagrado Guardian leta 2008. In to je knjiga, ki lahko velja za osvojitev bralne značke za odrasle 2014. Liljan Klemenčič Nogomet Prioriteta obramba, napad v ozadju Stran 12 Rokomet Prvenstvo začenjajo tudi dekleta Stran 12 Atletika Med mladinci Ptujčani četrta ekipa Stran 13 Športno plezanje Mina vStuttgartu na stopničkah Stran 13 Strelstvo Ormoški mladinki uspešni na SP Stran 15 Futsal Portugalci na Ptuju ugnali Slovence Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoilulajts nai na íüítovmm, ijitííu! RADIOPTUJ tut áfeietcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • 1. SNL, 10. krog Že 300 minut brez doseženega zadetka ■'»mmm _ .■.■MjfcfcJM" MMillM lIT liliiil Ti Nogometaši Zavrča in Celja so se borili za vsako žogo, oboji pa so bili uspešnejši v obrambi. ZAVRČ: Ranilovič, Sambolec, Dedič, Datkovic, Kristič, Šafarič, Cvek, Matjašič (od 89. Roškar), Polič (od 56. Kelenc), Antolek (od 80. Brdar), Kresinger. Trener: Željko Orehovec. CELJE: Kotnik, Krajcer, Kle-menčič, Žitko, Vrhovec, Vid-majer, Verbič, Miškič (od 90. Gobec), Oršič (od 78. Lovrečič), Ahmedi, Omoregie. Trener: Simon Rožman. Idealno jesensko vreme je na tribune ptujskega stadiona na tekmo med Zavrčem in Celjem privabilo okrog 400 gledalcev. V uvodnem prvenstvenem krogu, ko sta se tekmeca srečala prvič, so minimalno slavili beli, konec oktobra pa se bosta znova srečali, takrat v pokalnem tekmovanju. V domače moštvo se je po prestani kazni vrnil Cvek, Težak pa zaradi poškodbe še ni nared za največje napore. Na sredinem obračunu je šlo za dvoboj ekip iz sredine lestvice, saj so beli zasedali 4. mesto, takoj za njimi pa so bili rumeno-modri. Že v 3. minuti je lepo podal Dedič, Antolek pa je iz bližine zgrešil. V 8. minuti so navijači že slavili, Kotnik je bil premagan, toda Celjane je po strelu Kresingerja z glavo rešila vratnica. Na drugi strani je še v isti minuti iz prekinitve sila nevarno zapretil Miškič. Uvod je bil torej nadvse dinamičen, v 12. minuti je spet streljal agilni Antolek, toda za spoznanje preveč po sredini gola. Beli so še naprej prevladovali in so si želeli končno spet razveseliti svoje navijače, kajti do tekme s pr vali ga Tele kom Slovenije | Nogomet • 1. SNL REZULTATI 10. KROGA: Zavrč - Celje 0:0; Krka - Olimpija 2:1 (1:0); strelci: Fuček 4., Dežmar 57.; Vukčevič 87.; Domžale - Gorica 3:0 (0:0); strelci: Aneff 55., Horič 58., Parker 80.; Luka Koper - Radomlje 1:2 (0:1); strelci: Pučko 55.; Snoj 33., Zavrl 52. Rdeči karton: Halilovič 88./Luka Koper; Rudar - Maribor 0:1 (0:0); strelec: Tavares 90. 1. DOMŽALE 10 9 1 0 15:0 28 2. MARIBOR 9 7 0 2 15:9 21 3. OLIMPIJA 9 5 3 1 14:5 18 4. ZAVRČ 10 5 2 3 9:10 17 5. CELJE 10 4 4 2 13:5 16 6. LUKA KOPER 10 4 0 6 12:14 12 7. RUDAR 10 3 1 6 10:14 10 8. KRKA 10 2 1 7 9:21 7 9. GORICA 10 1 3 6 8:12 6 10. RADOMLJE 10 1 1 8 8:23 4 Najboljši strelci: 5 zadetkov: Luka Zahovic (Maribor); 4 zadetki: Nik Omladič (Olimpija); 3 zadetki: Janez Zavrl (Radomlje), Ivan Firer (Rudar), Benjamin Verbič, Valon Ahmedi, Sunny Omoregie (vsi Celje), Aleksandar Rodič (Olimpija), Marcos Tavares (Maribor), Sasha Aneff (Domžale). Simon Rožman, trener Celja: »Srečanja nismo odigrali z našo kombinatoriko, ker se pač ni dalo. Šli smo na 'preskok igro', v kateri pa smo se kar dobro znašli. Nekaj časa smo potrebovali, da smo se navadili, nato pa kontrolirali potek tekme, si pripravili priložnosti, toda če ne daš gola, potem moraš biti zadovoljen s točko.« Željko Orehovec, trener Zavrča: »Tekma s Celjem je bila precej drugačna od tiste z Gorico: Celjani želijo igrati nogomet, v napad se vključujejo z več igralci in zato je treba igrati na protinapade. Celje vedno pritisne v uvodu, to smo nevtralizirali, imeli lepe priložnosti, toda ne znamo doseči zadetka. V fazi napada želimo biti nevarnejši, vendar morajo igralci v takih situacijah razmišljati sami. Imamo take igralce, res pa je, da nekateri niso v formi. Celje je odlična ekipa, mi imamo točko več od njih in to je super. Ne gre nas odpisati, kajti proti nam bo vsem težko osvajati točke.« Lovro Cvek, igralec Zavrča: »Igramo dobro, ampak težave imamo z realizacijo. Proti Celju smo spremljali odprt nogomet, kjer bi lahko zmagali mi ali oni, odločale so malenkosti. Z dosedanjim potekom prvenstva smo lahko zadovoljni, zato gremo optimistično naprej.« Matic Kotnik, igralec Celja: »Po tekmi ostaja malo grenkega priokusa, saj nismo uspeli zadeti iz lepih priložnosti. Po drugi strani v obrambi igramo dobro in nabiramo točke. Bolj bi bili sicer zadovoljni z zmago, toda tudi točka je na gostovanju lep rezultat. Naša serija brez poraza je dolga in naredili bomo vse, da jo zadržimo.« Foto: Črtomir Goznik Celjem niso zadeli že več kot 200 minut. Zavrč je imel srečo v 19. minuti, ko je Verbič po podaji Klemenčiča zgrešil iz pičlih dveh metrov. Igra se je vse bolj selila na domačo polovico, kljub temu so v 27. minuti domačini odigrali obetavno akcijo: po podaji Sambolca je preko vrat streljal Matjašič. Sedem minut pred koncem prvega dela je Šafarič že premagal svojega vratarja Raniloviča, toda na srečo se je žoga odbila v prečko završkih vrat, od tam pa v polje. Prvi del igre je bil re- snično razgiban, manjkala je le pika na i - zadetki. Uvod 2. polčasa je pripadel nogometašem iz knežjega mesta, ki so imeli žogo več v svoji posesti. Domačini so se osredotočili predvsem na protinapade, gostje pa so bili nevarni iz prekinitev. V 74. minuti je vse lepo naredil Amoregie, toda iz bližine zapravil idealno priložnost. Takoj zatem je na drugi strani vrnil Cvek, njegov projektil do daleč pa je zgrešil cilj. Tempo je v končnici precej padel, ekipama se je poznala utrujenost in tudi naporen ritem prvenstva. Haloški kolektiv je sicer poskušal, toda več kot očitno postaja, da bodo beli morali ponuditi »kraljestvo za strelca«, saj niso zadeli že skoraj 300 minut. In medtem ko je bila lani največja težava igra v obrambi, je letos vsaj za zdaj to igra v napadu. V nedeljo bo Zavrč še tretje zaporedno srečanje odigral na Ptuju, kamor prihaja Rudar. Bodo takrat ugnali Matjaža Rozmana? Tadej Podvršek 1. SNL, 11. krog: Zavrč - Rudar, nedelja, 28. septembra, ob 16.00 na Ptuju Prvi poraz Olimpije, prva zmaga Radomelj Na začetku sezone mariborski napadalci niso našli prave forme, takrat so zvečine zadevali igralci zvezne in obrambne vrste. V zadnjem mesecu pa se je stanje spremenilo, strelske naprave sta umerila predvsem Tavares in Zahovič. Prvi je tako odločil tekme proti Celticu, Kopru in v sredo proti Rudarju, drugi pa proti Zavrču, Krki in Sportingu. Mariborčani so v Velenju z odprtimi rokami sprejeli darili Ivana Firerja, ki je v 92. minuti z glavo poslal žogo preko praznega gola, Tavares v naslednji minuti pač ne ... Domžalčani nadaljujejo neverjeten niz brez prejetega zadetka - sedaj so že pri 910 minutah. Niz neporaženosti pa so končali Ljubljančani, ki so klonili proti Krki. Poraz se je napovedal že v 15. minuti, ko je Šporar za Olimpijo zapravil 11-metrovko (že drugo v drveh krogih). Uspešen krog ekip iz začelja lestvice so začinili še novinci iz Radomelj, saj so v desetem poskusu zabeležili prvo zmago! To jim je uspelo na koprski Bonifiki, kjer so domačini izgubili še peto zaporedno letošnjo tekmo - prav vse točke so osvojili v gosteh. Zavrčani so še drugič zapored remizirali, še drugič z rezultatom 0:0. Medtem ko na eni strani niso zadeli že skoraj 300 minut, je na drugi strani razveseljivo vsaj to, da jih redko tudi prejemajo. jm Kdo bo končno zadel? Prvo priložnost za »gol odrešitve« bodo Zavrčani imeli že v nedeljo, ko na Ptuj prihaja Rudar iz Velenja. Zavrčani so ga enkrat letos že ugnali, vendar knapi letos bolje igrajo v gosteh kot doma. Beli bodo nastopili v praktično popolni zasedbi, najverjetneje bo manjkal le Karlo Težak. Za zmago bo treba naravnati predvsem »strelske naprave« in kot pravi odlični igralec zvezne vrste Lovro Cvek: »Dali bomo vse od sebe, na igrišču pustili srce in verjamem, da bo to dovolj za uspeh.« Dario Jertec nova odmevna okrepitev Že nekaj časa je z nogometaši Zavrča treniral nekoč velik talent hrvaškega nogometa Dario Jertec. Pred tekmo s Celjem pa je postalo jasno, da bo nogometaš, ki se najbolje znajde na sredini igrišča, nova moč belih. Vsi papirji za odličnega nogometaša v Zavrč sicer še niso prispeli, tako da je v tem trenutku težko govoriti, kdaj bo imel igralec, ki bo kmalu dopolnil 29 let, prvič pravico nastopa. Jertec je do sedaj med drugim igral za veliko trojico hrvaškega nogometa: Dinamo, Hajduk in Rijeko. Kariero je sicer pričel pri Varteksu, nazadnje pa je žogo brcal na Arabskem polotoku. Glede na renome in dosedanji potek bi Jertec moral predstavljati veliko okrepitev za ekipo Željka Orehovca in morda bo prav on pripomogel k boljšemu učinku napadalnega dela ekipe. Zavrc - Celje 0:0 12 Štajerski Šport, zanimivosti petek • 26. septembra 2014 Nogomet • 2. SNL Prioriteta obramba, napad v ozadju 2. SNL REZULTATI 6. KROGA: Alumi- nij - Krško 0:0, Šenčur - Dravi- nja Kostroj 0:5 (0:0), Farmtech Veržej - TKK Tolmin 1:1 (0:1), Roltek Dob - Triglav Kranj 1:2 (0:1), Ankaran-Hrvatini - Šmar- tno 1928 2:0 (1:0). 1. KRŠKO 7 5 2 0 13:6 17 2. ALUMINIJ 7 5 1 1 13:2 16 3. TRIGLAV KRANJ 7 5 0 2 16:10 15 4. TKK TOLMIN 7 4 1 2 14:8 13 5. ANKARAN 7 3 1 3 13:12 10 6. FARM. VERŽEJ 7 2 2 3 13:14 8 7. DRAVINJA KOS. 7 2 1 4 11:13 7 8. ŠMARTNO 1928 7 1 2 4 5:17 5 9. ROLTEK DOB 7 1 1 5 8:11 4 10. ŠENČUR 7 1 1 5 5:18 4 Foto: Črtomir Goznik Kidričani in Krčani so odigrali tekmo »na rezultat«, nihče ni prevzel popolnega tveganja. Na fotografiji sta iz domače ekipe Dejan Krljanovič in Nejc Pečovnik (v rdečih dresih). V nedeljo v goste prihaja Tolmin Nogometaš Aluminija bodo v nedeljo znova igrali na domačem igrišču, njihov tekmec bo ekipa Tolmina. Ta je nepora-žena v zadnjih štirih tekmah (3 zmage in remi), tako da se Kidričanom obeta nov zahteven obračun. »Tolmin je podobna ekipa kot Krško, v kateri je precej igralcev iz Gorice. Vsi so nekoč že igrali v 1. ligi, v zadnjih dveh sezonah pa niso več dobili priložnosti in sedaj igrajo v Tolminu. Igrajo zelo 'neposreden' nogomet, saj takoj po odvzeti žogi pošiljajo podaje v globino. Zelo bomo morali biti zbrani v vseh fazah igre, da bo čim manj izgubljenih žog in čim boljša realizacija priložnosti,« je povedal Damijan Romih. Rokomet • Jeruzalem Ormož Jeruzalemčki si zaslužijo podporo navijačev V sredo so se slovenski dru-goligaši merili v tekmah prestavljenega 6. kroga. Najbolj zanimiva tekma se je napovedovala v Kidričevem, kjer sta se merili vodilni ekipi lige, Aluminij in Krško. Slednja je še edina neporažena, tako je ostalo tudi po koncu tekme, ki jo je spremljalo kakšnih 100 gledalcev. Obe ekipi imata sicer podobno starostno sestavo ekip: po dva ali tri izkušenejše posameznike (Murko, Topolovec, Medved; Dvorančič, Drnovšek), ostalo so mlajši igralci. Tekma je bila od samega začetka dinamična, za višjo oceno je bilo prisotnih nekoliko preveč tehničnih napak pri sprejemanju in oddajanju žoge. Nekaj je k temu pripomoglo namočeno igrišče, nekaj pa tudi dekoncentri-ranost igralcev. Hitro je bilo jasno, da bo poudarek name- m HL. 1B njen obrambnim nalogam. Domačini so od 20. minute naprej imeli pobudo in večjo posest žoge, plod tega pa sta bili dve priložnosti. V 33. minuti je bil po podaji Pe-čovnika Bizjak za malenkost prepočasen in žoge v padcu ni dobro zadel. »Priložnost tekme« je imel v zadnji minuti 1. polčasa Aljaž Medved, ki je dobro ustavil žogo po dolgi podaji Pečovnika, a je njegov zaključni strel ustavil vratar Zalokar. Podobno tekmo so lahko gledalci spremljali tudi v 2. polčasu, znova pa so imeli pobudo domačini. Ti so si znova priigrali več priložnosti - Vr-banec (50.), Topolovec (59., 70.), Nunič (80.) - a do spremembe izida ni prišlo. Izpostavitve si zasluži priložnost v 74. minuti: kot je izvajal Vr-banec, Topolovec je žogo preusmeril do Nuniča, ta pa je iz bližine iz gneče žogo z glavo poslal tik mimo gola. Jože Mohorič Pred rokometaši Jeruzalema je v soboto, 27. septembra, že tekma 4. kroga NLB Leasing lige. Ob 19. uri bodo gostje trdnjave Hardek zmeraj neugodni Izolčani. Obe ekipi sta v 2. in 3. krogu zamudili lepi priložnosti za obe točki proti Slovenj Gradcu. Ormožani na gostovanju, Izolčani pa celo na vročem domačem parketu. Za mirnejšo nadaljevanje sezone bosta osvojeni točki za obe ekipi še kako pomembni. Jeruzalem bo stavil na domači parket in navijače, Primorci na sproščenost, saj v Ormožu nimajo kaj izgubiti. Prav v takih tekmah, kot bo sobotna, so ribari najnevarnejši, saj gre za uigrano ekipo, ki se bori do zadnjega atoma svojih moči. V taboru domačih upajo na podoben obisk gledalcev kot na tekmi proti Gorenju: »Vzdušje proti Velenjčanom je že bilo podobno časom iz preteklosti, ko je Hardek pokal po šivih. Le z dobrimi rezultati in fanatično borbenostjo lahko vrnemo gledalce na Hardek. V ekipi imamo precej mladih domačih igralcev, ki si zaslužijo podporo s tribun in tudi podporo ob kakšnem zapravljenem strelu ali napaki v obrambi. Konec koncev se majhen Ormož že trinajsto leto bojuje v elitni druščini, kar je spoštovanja vreden rezultat. Zato vabim vse iskrene ljubitelje ormoškega rokometa, da nam pomagajo v prihodnosti, trenerski štab in ekipa pa bomo zaupanje vrnili s pravo ormoško borbo, s katero že trinajsto leto zapovrstjo mešamo štrene našim tekmecem,« je pred tekmo povedal trener Saša Prapotnik, ki bo imel proti Izoli na razpolago ves potreben igralski kader. Uroš Krstič Nejc Pečovnik, Aluminij: »Mislim, da smo si zaslužili več kot točko. Sicer smo težko prihajali do priložnosti, a bi ob nekoliko večji zbranosti morali vsaj enkrat zadeti v polno. Gostje so se zelo zbrano branili in so postavili blok na 30 metrih, ki ga je bilo težko prebiti.« Damijan Romih, trener Aluminija: »Srečanje je bilo zelo težko, saj je tekmec prišel očitno igrati na 'ničlo' - da ne prejme zadetka. Sicer smo poskušali, imeli terensko pobudo, a smo imeli težave s pripravo napada in zaključka. Gostje so celotno tekmo odigrali disciplinirano, niso nam dovolili razviti naše igre. V naši ekipi je bilo nekaj igralcev tokrat nerazpoloženih za igro, a oscilacije v igri mladih igralcev so pač nekaj normalnega.« Tomaž Petrovič, trener Krškega: »Videlo se je, da je rezultat pomemben za obe ekipi, zato gledalci v takšni predstavi niso mogli tako uživati, kot bi lahko sicer. Eden od razlogov za takšno predstavo je bilo tudi igrišče, ki je bilo na prvi pogled dobro, a je bilo zaradi razmočenosti zelo mehko. Oboji smo imeli težave v sami igri, mi še za odtenek več od domačinov. Ti so imeli tudi večjo posest žoge, tako da smo s točko zelo zadovoljni.« Slaviša Dvorančič, Krško: »Pogoji za igro so bili zaradi razmočenega igrišča zelo težki. Lahko smo zadovoljni s točko, saj so bili domačini v 1. polčasu za odtenek boljši. V 2. delu je bilo bolj izenačeno, nam pa je uspeli ohraniti ničlo.« Izredni volilni občni zbor V petek, 26. septembra, bo ob 17. uri v sejni sobi družbe P&F Ormož v Rokometnem klubu Jeruzalem Ormož opravljen tudi izredni volilni občni zbor. Med zanimivejšimi točkami dnevnega reda je razrešitev predsednika kluba, upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije ter izvolitev novega predsednika kluba, upravnega odbora, nadzornega odbora in disciplinske komisije. Pravico do glasovanja in razprave bodo imeli člani kluba, ki so vključno do četrtka, 25. septembra, poravnali članarino za leto 2014/15. Rokomet • ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj Mlade ptujske rokometa-šice, ki bodo letos po dolgih letih igranja v najvišjem rokometnem rangu nastopile med drugoligašinjami, so v novo sezono krenile v sredo s pokalno tekmo proti Zagorju. Gostje, ki so v zadnjem obdobju vse bližje Krimu, so seveda gladko napredovale, že v soboto pa ekipo ŽRK Tenzor DP-Logik iz Ptuja čaka uvodni prvenstveni krog. Ptujčanke se bodo podale na Primorsko, kjer jih čaka prvi favorit 2. lige, ekipa Kozine. Že nekaj časa je znano, da kakovost ženskega klubskega rokometa pri nas pada. Kakovost je skoncentrirana v treh ali štirih klubih, vse drugo pa je praktično boj za golo preživetje. Druga liga bo štela le sedem klubov, sistem pa bo dvokrožni, na koncu z ligo za prvaka in obstanek. Poleg Ptuja in Kozine bodo v 2. ligi letos igrale še ekipe iz Škofje Loke, Litije, Nazarij, Brežic in Logatca. Ptujska zasedba bo med najmlajšimi, če že ne najmlajša v ligi, saj moštvo v povprečju šteje le nekaj več kot 17 let. Igralke prihajajo izključno iz domačega okolja, vse bodo nastopale volonter-sko, brez kakršnega koli finančnega nadomestila. Ekipa Tenzorja DP-Logika je v pripravah odigrala kar nekaj tekem, ekipa pa ni dožive- la prevelikih sprememb. Tako je Barbara Borovčak odšla v Žalec, klubu pa sta se priključili povratnici Katja Vincek in Mateja Selinšek. Cilji kluba so povezani s stabilizacijo ekipe in mesti med najboljšimi štirimi. To bi pomenilo boj za prvaka, v 1. ligo pa si mlade Ptujčanke spet želijo priti v roku dveh let. Iz 2. v 1. ligo sicer napreduje prvak, drugo-uvrščeni klub pa igra dodatne kvalifikacije. Tadej Podvršek Pokal Slovenije: Tenzor DP-Logik Ptuj -GEN-I Zagorje 14:48 (4:23) ŽRK TENZOR DP-LOGIK PTUJ: Pušnik, Kac 3, Majcen, Kole-dnik 2, Ivančič, Grabrovec, Požgan, Zorec, Vincek, M. Selinšek 5, Šrajner 1, B. Selinšek 3, Lazar. Trener: Sašo Petek. Začetek uradne sezone 2014/15 je mladim ptujskim roko-metašicam namenil praktično najmočnejšega možnega tekmeca. To so bile Zagorjanke, ki letos odkrito merijo na naslov prvaka in tudi v uvodu pokalnega tekmovanja so se ptujskim ljubiteljem rokometa predstavile z najmočnejšo zasedbo. Zmagovalec je bil znan že daleč pred začetkom srečanja, domačinke so se borile in upirale gostjam, ki pa so seveda unovčile bogate izkušnje in sposobnosti. Za domačo vrsto so nastopile vse igralke, ki so bile v kadru, seveda pa so pogledi v ptujskem ženskem kolektivu že usmerjeni naprej, saj Ptujčanke že v soboto čaka sila težko gostovanje v prvenstvu, ko se bodo v 1. krogu na Primorskem pomerile s prvimi favoritinjami 2. lige, ekipo Kozine. Prvenstvo začenjajo dekleta ■BNI mM HiibIiii ^ - r i Foto: Črtomir Goznik Mlada ekipa ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj s trenerskim štabom Sašo Petek, trener ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj: »Glede na to, da je naša ekipa zelo mlada, si želimo priti na 2. mesto, bolj realno pa je 4. ali 5. mesto. Prvi favorit je Kozina, ki je po razpadu Burje pripeljala nekaj igralk od tam in jasno povedala, da jo zanima vrh in napredovanje. Sledijo Nazarje in Brežice, nato pa menim, da sledi naša ekipa. Igrali bomo z izključno domačim kadrom, zato pozivam vse ljubitelje rokometa, da nas pridejo podpreti, saj bi nam podpora prišla še kako prav, na nek način namreč začenjamo znova. Lahko še dodam, da smo se letos odločili, da bomo, če bodo rokometaši Drave imeli na isti dan tekmo doma, mi igrali v predhodnem terminu kot predtek-mo članom Drave. S tem si želimo večjo popularizacijo rokometa na Ptujskem.« petek m 26. septembra 2014 Šport, rekreacija Štajrnhi 13 Športno plezanje V Stuttgartu na stopničkah Mina Markovič in Jernej Kru- der sta uspešno nastopila na balvanskem tekmovanju Adidas rockstars v Stuttgartu. Markovi-čeva je v finalu osvojila 2. mesto, boljša od slovenske športne plezalke je bila le Japonka Akijo Noguči. Kruder ni ubranil lanske zmage, v finalu pa se je vseeno veselil tretjega mesta. S tekmovanjem, gre za tekmo, na kateri so tekmovali le izbranci na podlagi posebnega povabila, se je tudi uradno sklenila letošnja sezona v balvanskem plezanju. Markovičeva, ki je v balvanih izpustila del letošnje sezone zaradi priprav na svetovno prvenstvo v Gijonu, se je v kvalifikacijah izstrelila na sijajno tretje mesto, v polfinalu je skočila na drugo, ki ga je ubranila v finalu. Dvojici najboljših Nogučijevi in Markovičevi se je na najnižji stopnički pridružila Švicarka Petra Klinger. Markovičeva je očitno izkoristila val vrhunske forme s SP v Gijonu, kjer je osvojila težavnostno srebro in kombinacijski bron. Na SP v balvanih je bila letos deveta. Sezona v športnem plezanju se s Stuttgartom še ne bo končala. Na sporedu so še štiri tekme svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, tri od teh bodo oktobra v Aziji. Zastor na letošnjo sezono bo padel 16. novembra s tradicionalnim finalom v Kranju. sta Nogomet • 2. SNL FARMTECH VERŽEJ - TKK TOLMIN 1:1 (0:1) STRELCA: 0:1 Sokanovic (36.), 1:1 Mauko (52.). FARMTECH VERŽEJ: Andrejč, Domjan (od 89.Gliha), Pola-jžer, Kavaš, Lukač (od 75.Kaučič), Kouter, Trstenjak (od 46. Ro-poša), Kek, Vaš, Mauko, Vinkovič. Trener: Zlatko Gabor. TKK TOLNIM: Baloh, Lipužič, Kos, Šuligoj, Zornik, Kavčič, Sokanovic (od 89. Mišic), Rakušček, LoDuca, Kolenc (od 73, Ur-bančič), Kucanovic (od 85. Codromaz). Trener: David Kanalec. Čeprav so gostje že v 4. minuti tekme ostali brez Matije Šuli-goja - zaradi namernega udarca nasprotnika ob prekinitvi igre je bil izključen -, so na gostovanju v Veržeju zasluženo osvojili točko. V prvem delu so si Tolminci celo priigrali prednost, ko sta se skozi obrambne vrste domačinov sprehodila LoDuca in Sokanovic. Nadaljevanje je vendarle pripadlo gostiteljem. A več kot rezultat izenačiti jim ni uspelo. NŠ Bovling • Podjetniška liga Slovenske gorice močnejše od prvakov V 3. krogu so bili rezultati ekip in posameznikov že na nivoju tistih iz spomladanskega dela. Lepi zmagi sta dosegli ekipi Gostišče Iršič in Slovenske gorice, ki sta ugnali BC Ptuj in VGP Drava. Obe zmagovalni ekipi sta krepko presegli mejo 2800 podrtih kegljev in sta zasluženo na oz. pri vrhu razpredelnice. Zaenkrat slabše od pričakovanj igra Saška bar, ki je tokrat remizirala z MO Ptuj - slednja je bila celo boljša v številu podrtih kegljev. Odlično sta odigrali ekipi SKEI Ptuj in Tames, ki sta vsaka vknji-žili sedem točk. Le točko manj si je priigrala ekipa Taluma, ki je imela bistveno močnejšega tekmeca. Za uvrstitev med najboljšo deseterico posameznikov je bilo v tem krogu treba podreti vsaj 736 kegljev. Prvič je slavil Milan Mertik (Slovenske gorice), po dva predstavnika med najboljšo deseterico sta imeli ekipi Gostišče Iršič in SKEI Ptuj. Mejo 700 podrtih kegljev je preseglo kar 15 igralcev. Rezultati 3. kroga: Tames - Boxmark Team 7:1, Ta-lum - Elektro Maribor 6:2, Gostišče Iršič - Bowling center Ptuj 6:2, Mestna občina Ptuj - Saška bar 4:4, Radio-Tednik Ptuj -SKEI Ptuj 1:7, VGP Drava - Slovenske gorice 3:5. Prosta je bila ekipa Restavracija PAN. 1. GOSTIŠČE IRŠIČ 3 2840 20 170,8 2. TALUM 3 2673 18 163,3 3. SLOVENSKE GORICE 3 2886 16 168,7 4. MESTNA OBČ. PTUJ 3 2762 14 166,0 5. TAMES 3 2645 14 160,0 6. ELEKTRO MARIBOR 3 2491 14 159,9 Najboljši posamezniki 3. kroga: 1. Milan Mertnik (Slovenske gorice) 808, 2. Janko Frešer (Gostišče Ir-šič) 805, 3. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 803, 4. Andrej Trunk (Tames) 770, 5. Igor Gaber (Mestna občina Ptuj) 767, 6. Andrej Purgaj (Gostišče Iršič) 761, 7. Zvonko Čerček (Talum) 762, 8. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 763, 9. Blaž Iva-nuša (VGP Drava) 743, 10. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 736. 7. SKEI PTUJ 3 8. BOWLING CEN. PTUJ 3 9. VGP DRAVA 2 10. SAŠKA BAR 2 11. RADIO-TEDNIK 3 12. BOXMARK TEAM 3 13. RESTAVRACIJA PAN 2 2677 12 163,1 2441 1G 161,G 2766 S 175,G 269S S 162,S 2533 5 157,9 2364 3 14S,3 - 2 136,9 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečno 196,8, 2. Branko Kelenc (VGP Drava) 194,1, 3. Andrej Purgaj (Gostišče Iršič) 190,3, 4. Igor Gaber (MO Ptuj) 183,5, 5. Janko Frešer (Gostišče Iršič) 183,4, 6. Milan Mertnik (Slovenske gorice) 179,6, 7. Miran Haladeja (SKEI Ptuj) 179,2, 8. Zvonko Čerček (Talum) 178,8, 9. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 178,1, 10. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 177,3. Pari 4. kroga (ponedeljek, 29. 9.): ob 17.30: Tames - Restavracija PAN, Slovenske gorice - SKEI Ptuj; ob 20.00: Radio-Tednik Ptuj - Boxmark Team, Mestna občina Ptuj - VGP Drava, Talum - Bowling center Ptuj, Saška bar - Elektro Maribor. Prosta je ekipa Gostišče Iršič. JM Atletika • Atletski klub Ptuj Med mladinci Ptujčani četrta ekipa Vsi uspehi ptujskih mladinskih atletov, o katerih smo poročali skozi celotno poletno sezono, so se še enkrat več potrdili na nedavnem dvodnevnem državnem ekipnem prvenstvu v mladinski kategoriji. Ne samo z odličnimi posamezniki, ptujski atletski klub se lahko pohvali tudi s širokim naborom solidnih atletov, ki skupaj ekipno kotirajo v sam vrh slovenske mladinske atletike. Tako ptujski mladinci kot mladinke so na prvenstvu v Ljubljani osvojili 4. mesto. Mladincem je to uspelo med 21 ekipami, pri čemer so tretje mesto v skupnem seštevku zgrešili le za las. Konkurenca pri mladinkah je bila še nekoliko večja, saj je nastopilo kar 25 ekip. Pred ptujskima ekipama so bile le ekipe iz najrazvitejših atletski središč Slovenije, iz Ljubljane in Celja. Med posamezniki pa so izstopala imena, ki smo jih v ospredju slovenske atletike videvali čez celotno sezono. Pri dekletih Veronika Domjan, Melani Hentak in Maja Bedrač, pri fantih pa Grega Pavlovič, Zadovoljni obrazi ptujske mladinske atletike. Na državnem prvenstvu sta mladinski ekipi v obeh kategorijah osvojili četrto mesto. Aljaž Brlek in Boštjan Nah-berger. Obstajajo pa tudi realni obeti, da bo v prihodnjih letih mogoč naskok na ekipni vrh v Sloveniji v mladinski kategoriji. V tokratnih ekipah so nastopili številni mlajši atleti, ki še vedno tekmujejo v mlaj- ših pionirskih kategorijah. Tukaj izstopata predvsem Be-dračeva in Pavlovič. Uroš Esih Teniške novičke Rola ob koncu sezone že močno utrujen Challenger turnir v Romuniji Blaž Rola (87.) je pretekli teden v Romuniji končal tritedensko mini turnejo nastopanja na challenger turnirjih (prej je igral v BiH in na Slovaškem). Skupno je Blaž v tem letu nastopil na kar 28 turnirjih (ob tem je nastopil še na tekmi Davisovega pokala), kar je druga najvišja številka med najboljšo stoterico igralcev na ATP-lestvici (Nizozemec Igor Sijsling je zabeležil 30 nastopov). Utrujenost je ob koncu sezone zaradi tega zagotovo na zelo visokem nivoju, zato poraz v 1. krogu turnirja v romunskem Sibiu ne preseneča. Rola je bil v Romuniji sicer 1. nosilec, njegov tekmec v 1. krogu pa je bil Moldavec Radu Albot (172.). Z leto starejšim tekmecem se je Rola letos že pomeril, in sicer v New Delhi-ju, z 1:2 v nizih je slavil Moldavec. Tudi tokrat se je izkazal za premočnega tekmeca, saj je slavil 3:6, 6:7(1). ITF-turnir na Bolu: Ana Oparenovič v 2. krogu Na Bolu na Braču je potekal članski profesionalni ITF-tur-nir z nagradnim skladom 10 tisoč dolarjev. Na njem je nove točke za člansko WTA-lestvico lovila tudi 18-letna Ana Oparenovič (TK Terme Ptuj, 1210. na WTA-lestvici). V 1. krogu je bila uspešna, saj je ugnala domačinko Teo Faber (6:4, 6:2). V 2. krogu je naletela na 2. nosilko, Gabrielo Pantuckovo (403.). Leto starejša Čehinja je bila zanjo v izenačenem dvoboju premočna, saj je zmagala v dveh nizih - 2:6, 4:6. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Blaž Rola Blaž Vidovič (TK Terme Ptuj) 2. odprto prvenstvo v Murski Soboti: Nina Potočnik premočna za tekmice Prejšnji teden je v Murski Soboti potekalo 2. odprto prvenstvo v članski kategoriji. Med dekleti je nastopila tudi Nina Potočnik (Galtena), ki v skromni konkurenci ni imela dostojnih nasprotnic. Dosegla je tri zaporedne prepričljive zmage, v katerih je tekmicam skupaj prepustila le štiri igre. Rezultati: četrtfinale: Potočnik - Lara Kralj (MAX LJ, 2.) 6:0, 6:2; polfinale: Potočnik - Ana Šterman (Ljutomer) 6:0, 6:1; finale: Potočnik - Kaja Emer-šič-Ljubič (TC LJ, 1.) 6:1, 6:0. Na Ptuju turnir U-12 za dečke in deklice: Igralo 115 mladih, Vidovič do polfinala Na igriščih v Termah Ptuj je bilo prejšnji teden zelo živah- no, saj so tam potekali A- in B-turnirji v konkurenci dečkov in deklic U-12. Udeležba je bila zelo številčna, saj je skupno nastopilo kar 115 mladih (67 dečkov in 48 deklet). Pri dečkih je bila konkurenca zares izredna, saj so nastopili vsi najboljši - brez izjeme, zato je bil turnir povzdignjen v 1. kategorijo. Pri dekletih so nekatere najboljše manjkale, kljub temu pa je nastopila polovica izmed najboljše deseterice na lestvici Teniške zveze Slovenije. Rezultati, deklice, A-turnir: 1. krog: Lončarič - Sara Čiz-mič (Olimpija, 6.) 6:4, 6:2, Stra-šek (7.) - Megi Tabaj (Nova Gorica) 6:1, 6:1, Magdalenc - Maja Zuchiatti (Nova Gorica, 8.), 0:6, 1:6, Pliberšek - Lina Božičnik (Maja) 6:2, 6:3.; 2. krog: Lončarič - Ana Zala Volk (ŽTK MB) 6:2, 3:6, 1:6, Strašek (7.) - Annika Planinšek (ŽTK MB) 6:3, 6:0, Pliberšek -Ema Koršič (Nova Gorica, 3) 1:6, 1:6; četrtfinale: Strašek (7.) -Sara Ognjanovič (JAKI, 4.) 3:6, 1:6; Svoje adute so imeli tudi domačini, največji je bil zagotovo Blaž Vidovič (3. nosilec). Ta se je v polfinalu meril s 1. nosilcem, Filipom Kaljevi-čem. Dvoboj je bil v 1. nizu izjemno izenačen, v podaljšani igri pa ga je dobil gost z rezultatom 9:11. Ta je v nadaljevanju slavil 1:6. Odlično organiziran turnir se je s finalnimi dvoboji končal v ponedeljek, v katerih je pri dečkih slavil Filip Kaljevič, pri deklicah pa Tjaša Kleviša. Jože Mohorič finale: Ognjanovič (4.) - Tjaša Kleviša (Triglav, 1.) 7:5, 5:7, 3:6. Dečki, A-turnir: 1. krog: Vidovič (3.) - Maj Premzl (ŽTK MB) 6:3, 6:2, Glo-dež - Miha Vetrih (ŠTK Velenje) 4:6, 1:4; 2. krog: Vidovič (3.) - Oskar Weber (LTC) 6:1, 6:3; četrtfinale: Vidovič (3.) - Luka Vengust (Celje, 6.) 6:2, 6:2; polfinale: Vidovič (3.) - Filip Kaljevič (Domžale, 1.) 6:7(9), 1:6; finale: Kaljevič (1.) - Samuel Pate (Portovald, 2.) 6:3, 6:4. 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 26. septembra 2014 Futsal • Mednarodna tekma Športni napovednik POAIPEADRIJL Portugalci na Ptuju visoko premagali Slovence SLOVENIJA -PORTUGALSKA 1:5 (0:1) STRELCI: 0:1 Cruz (13.), 1:1 Begic (23.), 1:2 Mendes (28.) 1:3 Mendonca (32.), 1:4 Eduardo (37.), 1:5 Eduardo (40.) SLOVENIJA: Vindiš, Fras, Lo-vrenčič, Martič, Lojen, Peček, Zalašček, Hozjan, Turk, Klinc, Magdič, Begic, Šturm, Čosic. Trener: Matej Kavčič. Futsal klub Ptuj je že pred časom zavihal rokave in se s polno paro lotil projekta organizacije mednarodne futsal tekme reprezentanc U-21 Slovenije in Portugalske. V športni dvorani Ljudski vrt se je zbralo okrog 250 gledalcev, ki so spremlja-zelo dinamično nogometno predstavo. V reprezentanci Slovenije sta pred domačim občinstvom zaigrala dva člana Futsal kluba Ptuj, Žan Vindiš in Florijan Fras. Slednji je bil kot vratar tokrat član naše začetne postave, ki se je razigranim Portugalcem dobro upirala v prvih 25 minutah tekme. Pred osrednjo tekmo večera sta bili na sporedu še dve revijalni tekmi. Ekipa športnih delavcev se je pomerila z gospodarstveniki in politiki ter jih premagala z zadetkom Andreja Trunka. V prvi tekmi smo spremljali tekmo v starostni kategoriji U-13 FC Hausmart Ptuj - FC Ptuj, ki se je končala brez zmagovalcev 2:2. Ptujski delavci so se za organizacijo mednarodne tekme odločili zaradi populariziranja futsala v našem okolju. Foto: Črtomir Goznik Portugalci so bili boljši predvsem v zaključku srečanja. Florijan Fras, vratar slovenske reprezentance in FC Ptuj: »Tekma je bila težka, saj so Portugalci kakovostna ekipa, ob tem so še nekoliko bolje fizično pripravljeni kot mi. Na koncu tekme so nam povsem pošle moči, zato so se tekmeci 'razleteli' po igrišču. Na koncu mislim, da si tako visokega poraza glede na prikazano nismo zaslužili.« Aleksander Furek, glavni organizator: »Naš cilj je bil, da pripravimo na Ptuju veliko mednarodno futsal tekmo in to nam je tudi uspelo, saj smo gostili reprezentančni obračun med Slovenijo in Portugalsko. Ob tej priložnosti bi se zahvalil Nogometni zvezi Slovenije, da nam je ta projekt zaupala. Sam menim, da je celoten projekt dobro uspel in da so gledalci lahko uživali ob kakovostni futsal tekmi.« David Breznik Nogomet • Pokal MNZ Ptuj V Podvincih so odločale enajstmetrovke V torek in sredo je bilo odigranih še pet prestavljenih tekem prvega kroga Pokala MNZ Ptuj. Najbolj zanimivo je bilo na tekmi v Podvincih, kjer sta se pomerili ekipi Podvincev in Stojncev. Stara rivala sta redni del tekme končala brez zmagovalca, po streljanju enajstmetrovk pa so bili uspešnejši in srečnejši Stojnčani, ki so zmagali z rezultatom 8:7. Poleg Stojnčanov so z gladkimi zmagami napredovali še Hajdinčani, Videmčani in Majšperčani, medtem ko so nogometaši iz Središča ob Dravi tesno, 3:2, v gosteh ugnali Skorbo. REZULTATI: Hajdoše - Hajdi-na 0:3, Podvinci - Stojnci 7:8, Skorba - Središče 2:3, Videm - Grajena 4:1, Majšperk - Ma-kole 4:1. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Hajdine so v Hajdošah ugnali domačine in jih izločili iz nadaljnjega tekmovanja. Boks • Revija na Ptuju V ringu dva novinca in super predstava Simoncika Lepo število gledalcev si je na sedmi letošnji sparing reviji na prostem z velikim zanimanjem ogledalo devet dvobojev. Pred prostori BK Ring so se predstavili boksarji iz šestih klubov, ob domačinih še BK Dolomiti Ljubljana, BK Tezno Maribor, BK Slovenska Bistrica, ŽBK Maribor in BK Portorož. BK Ring je imel v ringu šest svojih boksarjev, največ med njimi pa je pokazal Robert Šimončik. Ta se je tokrat pomeril z Lindianom Lokmani-jem (BK Tezno Maribor) in ga dobesedno »zasipal« z udarci. Šimončik je od prve sekunde krenil na vso moč in je z izjemnimi udarci prisilil trenerja Lokmanija, da je sredi druge runde dvoboj predal. Izmed izkušenejših ptujskih boksarjev se je predstavil Blaž Škrja-nec, ki je začel v zadnjem obdobju ponovno resneje in intenzivneje trenirati. Ta njegova boljša fizična pripravljenost se je takoj videla tudi v ringu, v katerem se je pomeril z Igorjem Pertotom (BK Portorož) in je bil ves čas borbe boljši tekmec. Podobno velja tudi za mladega Leona Lovreca, ki je bil enostavno predober in premočan za Žana Planinška (BK Tezno Ptuj). Mladinec Luka Štolekar je letos že boksal v Italiji, tokrat pa se je predstavil domačemu občinstvu na obračunu z Aleksom Brencetom (BK Tezno). Njegov nastop v ringu se je iz runde v rundo stopnjeval: v prvi rundi je bil slabši, v drugi je boksal vsaj enakovredno, v tretji je bil absolutno boljši tekmec. V začetnem delu revije sta se predstavila še dva novinca iz domačega kluba. Enajstletni Tilen Hrepevnik je nastopil proti Marku Lazniku (BK Dolomiti Ljubljana), ki ima za seboj že nekaj dvobojev, a kljub temu smo spremljali enakovredno predstavo obeh mladih in talentiranih boksarjev. Drugi domači novinec je bil Gregor Tu-šek, ki se je pomeril z Lukom Murnom (BK Dolomiti). Oba začetnika sta prikazala solidno boksarsko znanje in sta si izmenjala nekaj natančnih udarcev. Devet predstavnikov BK Ring bo to soboto nastopilo na klubski sparing reviji v La-tisanu v Italiji. Po tem nastopu si Ptujčani želijo izpeljati še eno sparing revijo na prostem, ki naj bi bila na sporedu v petek, 3. oktobra. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Skupinska fotografija nastopajočih na sedmi letošnji reviji BK Ring. Nogomet • 1. SNL PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Kalcer Radomlje - Maribor; SOBOTA ob 17.00: Celje - Domžale; SOBOTA ob 18.00: Olimpija - Luka Koper; NEDELJA ob 16.00: Zavrč - Rudar; PONEDELJEK ob 16.00: Gorica - Krka. 2. SNL PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Ankaran Hrvatini - Rol-tek Dob, Farmtech Veržej - Šmartno 1928; SOBOTA ob 19.00: Šenčur - Triglav Kranj, Krško - Dravinja Kostroj; NEDELJA ob 16.00: Aluminij - TKK Tolmin. 3. SNL SEVER PARI 6. KROGA - PETEK ob 16.00: Maribor B - Koroška Dravograd; SOBOTA ob 16.00: Drava Ptuj - Fosilum Šentjur, Maleč-nik - Šampion, Šmarje pri Jelšah - AHA Emmi Bistrica, Fužinar - Mons Claudius, Radlje - AjDAS Lenart; NEDELJA ob 16.00: Podvinci - Korotan Prevalje. SUPER LIGA PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Boč Poljčane - Videm, Gerečja vas - Središče, Apače - Hajdina; NEDELJA ob 16.00: Stojnci - Carrera Optyl Ormož, Cirkulane - Bukovci. 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Tržec - Dornava Vrtnarstvo Kovačec, Zgornja Polskava - Podvinci, Podlehnik - Gorišni-ca. Leskovec - Skorba, NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Markovci. 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Oplotnica - Pragersko 75, Majšperk - Rogoznica; NEDELJA ob 16.00: Slovenja vas -Grajena, Makole - Polskava Avtoprevozništvo Grobelšek. VETERANSKE LIGE MNZ PTUJ VETERANI 35 PARI 4. KROGA - Videm - Spodnja Polskava (že odigrano v četrtek); PETEK ob 17.00: Grajena - Dornava, Apače - Skorba. VETERANI 40 ZAHOD PARI 4. KROGA - Hajdina - Videm (že odigrano v četrtek); PETEK ob 17.00: Majšperk - Lovrenc, Zgornja Polskava - Pragersko. VETERANI 40 PARI 4. KROGA - Ormož - Podvinci (že odigrano v četrtek); PETEK ob 17.00: Tržec - Gorišnica, Leskovec - Borovci, Podlehnik - Markovci. 1. SLOVENSKA MLADINSKA LIGA 9. KROG: Aluminij - Gorica (SOBOTA ob 16.00) 1. SLOVENSKA KADETSKA LIGA 9. KROG: Aluminij - Gorica (SOBOTA ob 14.00) Rokomet • 1. NLB Leasing liga 4. KROG: Jeruzalem Ormož - Istrabenz plini Izola (SOBOTA ob 19.00) 1. B DRL 2. KROG: Koper 2013 - Drava Ptuj, Radeče MIK Celje - Mo-škanjci Gorišnica (SOBOTA ob 19.00); Brežice - Velika Nedelja Carrera Opryl Ormož (SOBOTA ob 19.30). 1. B DRL (ž) 1. KROG: Jadran Bluemarine Hrpelje Kozina - Tenzor DP Logik Ptuj (SOBOTA ob 18.00) Kegljanje • 2. SKL (ž) 3. KROG: Drava Ptuj - Komcel (SOBOTA ob 13.30) David Breznik Kegljanje • 1. OTS Maribor Ptujski kegljači izgubili za pet kegljev Po zmagi v uvodnem krogu v 1. ligi Območne tekmovalne skupnosti Maribor so člani KK Drava tokrat igrali v Mariboru tekmo z ekipo Invalidi 1. V ptujski vrsti sta tokrat manjkala standardna člana Dani Kozoderc in Milan Čeh, tako da so nastopili Robi Golob, Janez Podgoršek, Dušan Mrko, Janez Čuš, Boris Premzl in Zdravko Šušanj. Posamezne točke so osvojili Podgoršek, Čuš in Pre-mzl, tako da je bil po nastopih posameznikov izid izenačen - 3:3. O zmagovalcu je odločilo večje število podrtih kegljev, v tem pogledu pa so bili boljši domačini, saj so podrli pet kegljev več od Ptujčanov - 3079:3074. To je ob dveh dodatnih točkah pomenilo končni izid 5:3 za ekipo Invalidi 1. David Breznik petek • 26. septembra 2014 Šport, zanimivosti Štajerski 15 Športne novičke Strelstvo • 51. SP Granada 2014 - zaključek Foto: Marjan Kelner Luka Kramberger in Luka Saga-din (oba KK Perutnina Ptuj) Kolesarstvo • Mladi Ptujčani tik pod vrhom V nedeljo, 21.4., so se mlajši mladinci KK Perutnina Ptuj udeležili mednarodne dirke v Italiji. Na »15. memorialu Bruno Orioli« v Ceresettu, približno na pol poti med Milanom in Torinom, se je na 70 km dolgi razgibani progi pomerilo 130 kolesarjev. Ptujčane so zastopali Tim Roškar, Luka Kramberger, Luka Sagadin in Jan Medved, ki so imeli nalogo, da med dirko napadajo in s tem preprečijo množičen sprint glavnine. Ptujčani so poskušali, a predvsem domači kolesarji so vse napade odbili. Tako je v zaključku prišlo do sprinta cca. 25 kolesarjev, v katerem pa sta se odlično znašla Kramberger in Sagadin, ki sta dosegla 4. in 5. mesto. Roškar in Medved sta dirko končala nekaj sekund za prvo skupino. V močni konkurenci so Ptujčani dokazali, da se lahko kosajo z najboljšimi kolesarji, kar bodo poskušali potrditi ta konec tedna na Hrvaškem. tp Judo • V Oplotnici zmagala Kloar in Zadravčeva Judo klub Oplotnica je v soboto v športni dvorani Milenij pripravil uradni turnir Judo zveze Slovenije za slovenski pokal za starostni skupini U-10 in U-14. Ob tem so pripravili tekmovanje tudi za mlajše dečke in deklice U-12. Skupno je nastopilo 128 tekmovalcev in tekmovalk iz 26 klubov. Med njimi so bili tudi mladi judoisti JK Drava in JK Gorišni-ca. Iz ptujskega kluba sta se najbolj izkazala Rene Kloar in Viktorija Zadravec s 1. mestoma. V kategoriji starejših dečkov do 50 kg je Kloar zmagal v konkurenci devetih borcev, medtem ko je bila Zadravčeva med starejšimi deklicami prva med tremi tekmicami v kategoriji do 52 kg. Iz JK Drava Ptuj je Jan Hodžar osvojil 4., Luka Šlamberger pa 7. mesto. Predstavnica JK Gori-šnica Lana Drobnjak je bila 7. pri starejših deklicah do 63 kg. V Oplotnici je nastopalo tudi sedem mladih tekmovalcev JK Gori-šnica. V kategoriji U-10 je 1. mesto osvojila Katarina Bezjak, 2. mesto sta zasedla Lara Bezjak in Domen Bezjak, 3. mesto pa Niko Murko in Blaž Erhatič. V kategoriji U-12 sta tretji mesti osvojila Ana Škerjanec in Nuša Levanič. Tajski boks • Aleksander Bedrač na EP v Krakovu Poljski Krakov v tem tednu gosti evropsko prvenstvo v tajskem boksu, na katerem sodelujejo tudi borci iz Slovenije. Naš reprezentančni trener Izairi Petrit in predsednik Slovenske zveze tajskega boksa Iztok Vorkapič sta na seznam potnikov na to veliko tekmovanje uvrstila tudi člana Muay Thai Gym Ptuj Aleksandra Toplaka. Toplak se je dolgo časa pripravljal pod vodstvom klubskega trenerja Matjaža Tomažina. Ta ga je poskušal kar najbolje pripraviti na težek preizkus, ki ga je čakal v Krakovu. V kategoriji do 81 kg je Bedrač v prvem krogu nastopil proti tekmecu iz Češke ter po porazu izpadel iz nadaljnjega tekmovanja. Še enkrat več se je izkazalo, za kako močan turnir gre, saj je bila konkurenca izjemna. Bedrač si je želel napredovanja, a je svoj debitantski nastop na EP končal po uvodnem dvoboju. Kljub temu je na Poljskem pridobil nekaj novih izkušenj in že sam nastop bo za ptujskega borca velika spodbuda za delo v naprej. Aleksander Bedrač se bo sedaj pripravljal za nastop v mednarodni ligi, katere naslednji turnir bo ob koncu meseca oktobra na Ptuju. David Breznik Ormoški mladinki nastopili zelo uspešno Viktorija Zadravec in Rene Kloar (oba JK Drava Ptuj) Svetovno prvenstvo v Gra-nadi je končano. V dolgem 14-dnevnem programu nastopanja so zadnji svoje nastope začeli mladinci in mladinke na 10 in 50 m ter člani in članice v disciplinah s puško velikega kalibra na 300 m. Slovenijo so tudi v zaključku tekmovanja predstavljali strelci iz našega območja, krstni nastop na SP pa sta dočakali odlični ormoški strelki Kovinarja Petra Vernik in Urška Kuharič. V drugem delu tekmovalnega programa je najvišjo uvrstitev dosegel Rajmond Debevec v ležečem položaju na 300 m, ko se je s 597 krogi uvrstil na visoko 5. mesto, do odličja oz. zmage pa sta ga ločila le krog oz. dva. Slovenke izboljšale ekipni državni rekord Ormoški mladinki sta v uvodu na strelno linijo stopili z zračno puško na 10 m. Boljšo uvrstitev je dosegla Ku-haričeva, ki je s 407,4 kroga (101.7, 103.4, 100.8, 101.5) osvojila 53. mesto, Verniko-va pa je s 406,8 kroga (103.9, 100.9, 102.8, 99.2),med najboljšimi 85 tekmovalkami na svetu osvojila 56. mesto. Čeprav sta ormoški strelki v prvi disciplini za dva kroga zaostali za svojim letošnjim povprečjem, je bilo pomembno predvsem dejstvo, da je led prebit in da se sprostita pred naslednjimi preizkušnjami. Dve leti mlajša Klavdija Jerovšek je bila najboljša izmed slovenske trojice, s 408,9 kroga (99.8, 102.8, 102.5, 103.8) je osvojila 47. mesto, to pa je bilo dovolj, da so mlade Slovenke že takoj na začetku izboljšale državni mladinski rekord in s 1223,1 kroga osvojile 13. mesto. Z novim mladinskim svetovnim rekordom s 1246,7 kroga so zmagale izjemne Nemke. Fantastično uvodno mladinsko zmago, s pičlo prednostjo ene dese-tinke, in naslov mladinske svetovne prvakinje je osvojila Švicarka Sarah Hornung, ki je sredi avgusta v Nanjingu na Kitajskem postala mladinska olimpijska prvakinja. »Tekmovanja z zračno puško so zame tekmovanja, na katerih je prisotne največ treme. Tako je bilo tudi na SP v Granadi. Tekmovanje z zračno puško je bilo prvo in pričakovanja so bila dokaj visoka, saj so bili visoki tudi rezultati na treningih pred odhodom v Granado. Začela sem z malo slabšo serijo, nadaljevala bolje in pogumneje, vendar je rezultat na koncu bil vseeno pod povprečjem rezultatov na treningih. Da s streljanjem nisem zadovoljna, ne morem reči, saj sem opazila velik na- Foto: Arhiv SZS Ženski del slovenske reprezentance s puško je na SP v Granadi pokazal več dobrih nastopov, zadovoljna s prikazanim je bila tudi vodja reprezentance Andreja Vlah (skrajno desno). Najvišjo uvrstitev med dekleti je z 9. mestom dosegla grosupeljska mladinka Klavdija Jerovšek, zelo dobro pa sta se odrezali tudi ormoški strelki Petra Vernik in Urška Kuharič, ki sta z 21. in 23. mestom dosegli najboljši uvrstitvi z malokalibrsko puško v ležečem položaju. Naročnik: Lista župana dr. Štefana Čelana predek od mojega prejšnjega in prvega večjega tekmovanja z zračno puško na EP v Moskvi. Trema je bila manjša, tudi puška se je manj tresla in misli so bile bolj pozitivno naravnane,« je dejala Kuharičeva po krstnem nastopu. Izkušena Vernikova z 19. mestom do svojega vrhunca v ležečem položaju Zelo zgoščen urnik prvenstva je po nastopu z zračno puško še isti dan popoldan naše mladinke znova postavil na strelišče, saj so imele pred-tekmovalni uradni trening z malokalibrsko puško v ležečem položaju. Specialistka za to disciplino in v letošnji sezoni nekaj časa tudi absolutna državna rekorderka med dekleti Petra Vernik se je na SP zelo približala svojemu najboljšemu rezultatu v sezoni in s 614,9 kroga po serijah 102.0, 105.2, 101.8, 102.6, 102.0, 101.3 kroga osvojila visoko 19. mesto. Ker gre za neolim-pijsko disciplino med dekleti, smo dobili končno razvrstitev takoj po koncu kvalifikacij, naslov svetovne prvakinje pa je osvojila Francozinja Ines Ni-ewada z novim mladinskim svetovnim rekordom s 624.2 kroga. Zelo dobro streljanje je pokazala tudi Kuharičeva, ki je potrdila dober dosežek z letošnjega DP v Ljubljani in s 613.7 kroga (103.0, 102.5, 99.8, 102.9, 102.7, 102.0) osvojila 23. mesto. »Streljali smo zjutraj, ko še ni bilo tako močnega vetra, pa vendar je bil tudi kakšen strel zamaknjen v vetrno smer, zato sem poskušala streljati kot na uradnem treningu, da sem bila pozorna na zastavice in njim primerno merjenje. Iz te tekme in treningov sem se veliko naučila o merjenju v vetru. Ker še nimam toliko izkušenj z vetrom, nisem streljala preveč čistih 'mušev', nisem pa tudi imela prevelikih kiksov, zato je bil rezultat podoben mojemu povprečju iz preteklih tekem. Ker je ta disciplina moja najmočnejša in sem v njej največkrat tekmovala na velikih tekmovanjih, sem tudi pričakovala najvišji rezultat in uvrstitev, s katero sem zadovoljna, saj sem jo iz preteklih EP krepko izboljšala,« je zadovoljstvo po nastopu z nami delila Vernikova. Kuharičeva z napako v stoječem položaju Po dveh uspelih uvodih v prvenstvo je slovensko mladinsko trojico čakal še nastop v najzahtevnejši disciplini, malokalibrska puška trojni položaj 3x20 strelov na 50 m. Izjemno predstavo je pokazala grosupeljska strelka Klav-dija Jerovšek in se z naskokom najboljšim rezultatom v sezoni s 577 krogi uvrstila na visoko 9. mesto, znova izboljšala državni mladinski rekord in samo za 1 krog zaostala za finalistkami! Zelo dobro streljanje je vse do stoječega položaja uspevalo tudi odlični Kuharičevi, ki je v klečečem in ležečem položaju s 189 (93,96) in 198 krogi (98,100) držala stik z najboljšimi, v stoječem položaju pa je na račun večje napake v tretjem strelu, ko je zadela trojko, s 179 krogi (86,93) zdrsnila po lestvici navzdol in s 566 krogi, kar pa je še vedno eden izmed njenih boljših letošnjih dosežkov, osvojila dobro 36. mesto. Če ne bi naredila napake v prvi seriji stoje, bi se ji obetala uvrstitev okrog 20. mesta. Slab dan na prvenstvu pa je doživela najbolj izkušena Vernikova, ki se je s skupnimi 551 krogi, po serijah kleče 175 (88,87), leže 196 (97,99) in stoje 180 (89,91), uvrstila na 49. mesto. Z drugim najboljšim rezultatom s 582 krogi se je v finale uvrstil Kitajka Ruijiao Pei, tam pa z novim mladinskim finalnim svetovnim rekordom s 455,8 kroga osvojila naslov svetovne prvakinje. »V trojnem položaju sem nastopila precej sproščeno. Ta disciplina mi je bližje, z njo dosegam tudi boljše rezultate. Po klečečem in ležečem položaju so bili občutki odlični, v stoječem in osebno najtežjem položaju pa sem naredila napako, ki me je stala preveč krogov za boljšo uvrstitev. Tako sem bila s stoječim položajem na koncu precej nezadovoljna, vendar sem bila ponosna na streljanje kleče in leže. Vtisi iz SP so zame zelo pozitivni, Rezultati mladinke puška: Zračna puška: 1. Sarah Hornung, ŠVI 416.7 + 207.2 2. Martina Ziviani, ITA 418.0 + 207.1 3. Selina Gschwandtner, NEM 419.5 + 185.0 47. Klavdija Jerovšek, SLO 408.9 53. Urška Kuharič, SLO 407.4 56. Petra Vernik, SLO 406.8 Ekipno: 1. Nemčija 1246.5 (svetovni rekord - SR) 3. Švica 1243.2 13. Slovenija 1223.1 (državni rekord) MK-puška leže: 1. Ines Niewada, FRA 624.2 (SR) 2. Ruijiao Pei, CHN 623.7 3. Katherine Bridges, USA 622.3 19. Petra Vernik, SLO 614.9 23. Urška Kuharič, SLO 613.7 36. Klavdija Jerovšek, SLO 609.1 Ekipno: 1. Norveška 1855.5 (SR) 2. Švica 1851.1 3. Kitajska 1850.0 7. Slovenija 1837.7 (DR) MK-puška trojni položaj: 1. Ruijiao Pei, CHN 582 + 455.8 2. Nina Christen, SUI 586 + 453.8 3. Selina Gschwandtner, NEM 581 + 443.2 9. Klavdija Jerovšek, SLO 577 36. Urška Kuharič, SLO 566 49. Petra Vernik, SLO 551 Ekipno: I. Nemčija 1736 3. Kitajska 1731 II. Slovenija 1694 (DR) samo tekmovanje mi pomeni pomembno izkušnjo ter motivacijo za nadaljnje treniranje. Z drugimi člani reprezentance smo se lepo ujeli, predvsem med mladinsko ekipo je prevladovalo pozitivno vzdušje, za kar pa verjamem, da je tudi to eden izmed vzrokov za naše odlične uvrstitve. Granado si bom zapomnila kot zelo energično mesto, polno raznolikih, pozitivnih ter prijaznih ljudi. Zame je bilo to SP lep zaključek mladinske kariere. Priznati moram, da sem na svoje zadnje leto tekmovanja v mladinski konkurenci izredno ponosna, saj je bilo polno treningov, dobrih dosežkov in nabiranja novih izkušenj. Sedaj pa se, s pomočjo trenerjev Stivena Vočanca in Darka Vernika, skupaj s Petro že pripravljava na novo sezono. Mene naslednji izziv čaka že 6. oktobra, ko bova s Kevi-nom nastopila na Svetovnem univerzitetnem prvenstvu v Al-Ainu v Združenih arabskih emiratih,« je po dobrih treh nastopih v Granadi sklenila Kuharičeva. Simeon Gonc 16 Štajerski Nasveti petek • 26. septembra 2014 iz ptujske bolnišnice Razvojna ambulanta na Ptuju Ekipa strokovnjakov Razvojne ambulante (RA) stremi k zgodnjemu odkrivanju otrok z motnjami v razvoju in njihovi zgodnji obravnavi z željo, da bi s tem omogočili otrokom čim boljše možnosti za življenje. Naš cilj je zagotovitev kakovostne obravnave otrok z rizičnimi dejavniki in pomoč otrokom z motnjami v razvoju v domačem okolju. V RA so otroci napoteni od izbranih pediatrov. To so otroci z rizičnimi dejavniki za razvoj (ogroženost v nosečnosti, nedonošenost, nizka porodna teža, dolgotrajen in težek porod, zastoj dihanja, krči, močna zlatenica, vsa težja obolenja v obdobju novorojenca, dvojčki ali trojčki) in otroci, pri katerih razvoj odstopa od pričakovanega ali so prisotni nenormalni nevrološki znaki, okvare sluha, vida, govorne motnje, stanja po poškodbah glave. Ob obisku RA otroka pregleda razvojna pediatrinja, in če so ugotovljene blažje motnje, dobijo starši priporočila za pravilno ravnanje z otrokom in spodbujanje v domačem okolju, po pregledu še medicinska sestra dodatno staršem predstavi principe pravilnega rokovanja z otrokom (handling). Če ugotavljamo, da otrok potrebuje več strokovne pomoči, ga vključimo v obravnavo pri eni od nevrofiziote-rapevtk, ki otroka z vajami uči pravilnih vzorcev gibanja in staršem daje sprotne napotke za rokovanje z otrokom in spodbujanje pravilnih gibalnih vzorcev vsak dan doma. S tem preprečujemo nastanek nepravilnosti v gibanju, ob X ■■ M Fotografija je simbolična zgodnji obravnavi ugotavljamo pomembno zmanjšanje števila otrok s hudimi gibalnimi okvarami (cerebralna paraliza). Za otrokov razvoj je zelo pomembno, da starši v vsakodnevnih aktivnostih otroka pravilno usmerjajo, saj je sicer učinek nevrofizioterapije veliko slabši in se otrok vajam in novim prijemom upira. Ob spremljanju razvoja grobe motorike v RA spremljamo tudi duševni razvoj otrok, razvoj govora in fine motorike. Otroci, ki imajo težave predvsem pri razvoju fine motori-ke in motenj pozornosti, so vključeni v obravnavo pri specialni pedagoginji v okviru Zd Ptuj, od začetka letošnjega leta pa pri delovni terapevtki, ki izvaja terapijo v prostorih Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja (ZUDV) Dornava. Otroci s težavami v razvoju govora pa so napoteni k logopedinji. Na Ptuju v okviru Razvojne ambulante že šest let dela pe-diatrinja dr. Vera Gušic Ljepo-vic, ki nadaljuje delo dr. Potočnikove, ob njej se po končani specializaciji v zadnjem letu uvajam in dodatno izobražujem tudi sama. Pomemben terapevtski člen tima sta ne-vrofizioterapevtki, obe z ustreznimi dodatnimi znanji razvoj-no-nevrološke obravnave po Bobathovi metodi. V timu je še medicinska sestra, ki skrbi za naročanje ter za usklajevanje dela v timu, pogosto pa staršem tudi svetuje glede pravilnega rokovanja z otrokom. Vsako leto v RA opravimo približno 250 prvih pregledov otrok z rizičnimi dejavniki, skupno pa člani tima letno opravimo okrog 5000 obravnav otrok (kontrolni pregledi, nevrofizioterapevtske obravnave, posvetovanja s starši, timski posveti...). Zelo smo veseli, da smo z začetkom letošnjega leta obravnavo v naši ambulanti v sodelovanju z ZUDV Dornava obogatili še z delovno terapevtko in logopedinjo, obe z ustreznimi subspecialističnimi znanji in izkušnjami z delom z otroki s težavami v razvoju. V želji za čim boljšo obravnavo otrok, vodenih v naši RA, se ob potrebi za dodatno diagnostiko in terapijo povezujemo s strokovnjaki na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu SOČA, Ortopedski kliniki, v Centru za sluh in govor v Mariboru in na Pediatrični kliniki v Ljubljani ter Kliniki za pediatrijo UKC Maribor. Diagnostično-terapevtski tim RA je povezan tudi z vrtci in šolami, posebno z vrtci in šolami s prilagojenim programom in s tistimi, ki imajo integrirane otroke s posebnimi potrebami, predvsem za svetovanje in v skrbi za rehabilitacijske programe. Vesna Kunčnik, dr. med. Vera Gušic Ljepovic, dr. med. Tačke in repki Rehabilitacija po poškodbah in bolezenskih stanjih in fizioterapija pri malih živalih (3.) V zadnjem prispevku o rehabilitacijskih tehnikah in fizioterapiji bom opisal metode, ki so tudi v veterinarski medicini vse več v uporabi. Fototerapija, pomeni zdravljenje s svetlobo. Tu gre predvsem za zdravljenje oziroma terapijo z ultravioletnimi žarki, kar pogosto uporabljamo predvsem v dermatologiji in pri zdravljenju odprtih in nesterilnih ran. Za pospeševanje celjenja ran je vedno bolj v uporabi laser, prav tako za zdravljenje čirov, preležanin, nevroloških okvar in podobnih težav. Elektroterapija je zdravljenje z električnim tokom, ki ga uporabljamo za krepitev oslabelih in atrofiranih mišic, za stimulacijo delovanja mišic, za sprostitev mišičnih krčev. Pri nas uporabljamo poseben aparat z več elektrodami, ki jih namestimo na pacienta, na obolelo okončino in z impulzi stimuliramo kontrak-cije mišičnine. Pacient mora biti socializiran, saj je elektro-terapija lahko neprijetna za samosvojo ali plašno žival. Z velikim uspehom in koristjo uporabljamo pri nas magne- toterapijo. Gre za uporabo pulzirajočega magnetnega polja, pri čemer magnetno polje nizkih frekvenc prodira skozi vsako celico organizma in pospešuje prekrvavitev, celično presnovo in dovod kisika v celice. Indikacije so kronična bolečinska stanja, šepanja, težave lokomotornega aparata in še vrsta drugih. Pacient enostavno počiva na posebni blazini in je izpostavljen delovanju magnetnega polja. Slabost je v tem, da je treba terapijo ponavljati vsaj 5 do 7 dni, kar pomeni kar precejšno angažiranje lastnika živali. Tudi žival mora biti socializira-na in pripravljena sodelovati, saj mora med terapijo mirovati na blazini 15 do 30 minut. Prav tako že dalj časa uspešno uporabljamo protibolečinsko terapijo s protibolečinskim aparatom RITMSCENAR. Aparat so razvili ruski znanstveniki in je bil sprva namenjen uporabi pri vesoljskih poletih. Zaradi vsestranskosti in učinkovitosti je v deželah zahodne Evrope vedno bolj v uporabi v protibolečinski terapiji ljudi in živali. Uporabljamo ga za terapijo bolečine, akutnih in kroničnih bolečinskih stanj predvsem na podro- Foto: Črtomir Goznik Mateja Pislak, mag. farm. čju hrbtenice, sklepov in tudi trebušnih organov. Aparat vpliva na energetsko stanje organizma in vrača organizem in imunski sistem v normalno fiziološko delovanje. Terapije potekajo enkrat dnevno nekaj dni zaporedoma in ker je apa- Foto: Emil Senčar Zdravstveni nasveti Na pot z letalom (5.) Zastoj krvi in globoka venska tromboza Krčenje mišic je pomemben faktor, ki olajša pretok krvi skozi vene, posebej pomembna je ta pomoč v venah nog. Dolgotrajno sedenje lahko povzroči zastoj krvi, kar opazimo kot otekanje in okorelost nog, lahko tudi kot bolečino v nogah. Rizični faktorji za nastanek globoke venske tromboze: - prebolela venska ali pljučna tromboza, - tromboza v anamnezi ožjih družinskih članov, - uporaba estrogenske kontracepcije oziroma hormonske nadomestne terapije, - nosečnost, - debelost, - osebe po večjem posegu ali poškodbi, - aktivni malignom, zdravljenje s kemoterapijo, - podedovane motnje strjevanja krvi. Globoka venska tromboza se pogosteje pojavlja pri starejših ljudeh, po nekaterih raziskavah naj bi bili bolj ogroženi tudi kadilci. S katerimi preventivnimi ukrepi lahko zmanjšamo možnost nastanka krvnih strdkov? Spodaj so opisani splošni napotki, s katerimi zmanjšamo možnost nastanka krvnih strdkov: - sprehod na vsake 2-3 ure vožnje, - vaje, ki povečajo pretok krvi v nogah (upogibanje stopal v gležnju, stiskanje mečnih mišic ...), - udobna oblačila in obutev (nogavice brez tesne elastike ...), - pitje dovolj tekočine. Za potnike na daljših poletih in s povečanim tveganjem za nastanek globoke venske tromboze se priporoča še: - uporaba preventivnih kompresijskih nogavic - in jemanje zdravil, ki preprečujejo nastanek krvnih strdkov, po zdravnikovem navodilu. Svetovna zdravstvena organizacija odsvetuje preventivno jemanje acetilsalicilne kisline (Aspirina®) za preprečevanje globoke venske tromboze, saj naj bi bilo tveganje večje od učinkovitosti preventivne zaščite na potovanjih. Poudarila bi, da govorimo o kratkotrajnem jemanju aspirina kot preventivo za daljša potovanja (pred in med poletom) in ne o kroničnem jemanju zdravila, predpisanega na recept. Marsikateri zgornji preventivni ukrep lahko brez zadržkov uporabimo tudi na potovanjih z avtom, avtobusom ali vlakom. Naj bodo potovanja prijetna in udobna. Mateja Pislak, mag. farm. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke. rat mobilen in ga uporablja veterinar, je tudi pacient bolj umirjen in lahko tudi prestopi oziroma zamenja položaj. Učinki terapij so pogosto prav neverjetni. V zaporednih prispevkih sem skušal obdelati uporabo fizikalne terapije pri naših malih ljubljenčkih. Vsekakor dobiva ta oblika zdravljenja vedno večjo veljavo. Pacienti po težkih operacijah in poškodbah veliko hitreje napredujejo z uporabo omenjenih fiziote-rapevtskih metod. Omejitve so edino pri samih živalih, ki morajo biti toliko socializira-ne, da sodelujejo pri zdravlje- Foto: Črtomir Goznik Emil Senčar, dr. vet. med. nju in seveda pri lastnikih, ki se morajo vsakodnevno angažirati in pripeljati žival na terapije. Seveda je pri odločitvi lastnikov o uporabi vseh omenjenih tehnik pomembna tudi cena terapij, cena zdravljenja, ki ga pred začetkom vsekakor predstavimo lastniku in se pogovorimo tudi o pričakovani učinkovitosti oziroma uspehu terapije. Emil Senčar, dr. vet. med. petek • 26. septembra 2014 Zanimivosti Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje . V znamenju ptujskega luka in hrvaških naivnih slikarjev Na ptujski tržnici, ki vse bolj postaja osrednji mestni prireditveni prostor, bo danes nadvse veselo in zabavno. Na najboljši možni način bodo predstavili ptujski luk, njegovo uporabo v različne namene. Prireditev pripravlja Slovensko združenje za integrirano pridelavo, z infrastrukturo in drugo podporo pa sodelujejo ptujske Javne službe. Foto: Črtomir Goznik Z letošnje trgatve v ptujskem mestnem vinogradu Potekale bodo ustvarjalne otroške delavnice, tržnica in degustacija dobrot iz ptujskega luka, delavnica pletenja ptujskega luka, nastopili bodo najmlajši lukarji iz Vrtca Ptuj, za cirkuško animacijo bosta poskrbela brata Malek, razglasili bodo zmagovalce likovnega natečaja Ptujski luk - kraljica čebul, v kuharski delavnici s Srečkom Krajncem pa bo mogoče izvedeti več o jedeh s ptujskim lukom. Svetovalka za zelenjadarstvo KGZS Maribor Miša Pušenjak bo več povedala o tehnologiji pridelovanja in geografski označbi ptujskega luka, o zgodovini pridelave in predelave tujskega luka pa bo govorila psihologinja dr. Tilka Krena Obran. Pridelava ptujskega luka ima že 200-letno tradicijo, je prva slovenska zaščitena zelenjava s certifikatom in tudi v Evropi zaščiten kmetijski pridelek. Ptujski luk je mogoče kupiti na petih kmetijah v Moškanjcih, Gorišnici, Zamu-šanih, Osluševcih in Prvencih. Na prireditev Živa kulturna Destrniški tekmovalni izbor je postregel s pesmimi skupine Pepel in kri Dan ljubezni v kar treh fantovskih izvedbah, mladi pa so si še izbrali pesmi Tomaža Domicelja, Maje Oder-lap, Majde Sepe, Čukov, Modrijanov, Saše Lendero in Adija Smolarja. Zmagovalna pesem dosedanjih izborov pa je zagotovo pesem Dan ljubezni, saj jo mladi prepevajo na skoraj vsakem večeru projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Destrniški nastop mladih je ocenjevala komisija v sestavi Borut Horvat (tonski mojster Radia Ptuj), Janko Krajnc (predstavnik občine Trnovska vas), Marija Stoeger (predstavnica občine Destr- dediščina nas bogati pa danes na ptujski grad vabi Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož. Sodelovali bodo rokodelci in obrtniki, ki bodo predstavili svoje znanje in veščine prekrivanja slamnate strehe, izdelovanje harmonik, sodov, keramike, starih oblačil, lanenega platna, korantij, rož iz papirja, medičarskih, pletarskih in Foto: Črtomir Goznik Luka Golob, zmagovalec podružnične šole Trnovska vas, je strokovno komisijo prepričal s pesmijo Dan ljubezni. nik) in Ernest Kokot (predstavnik OŠ Destrnik-Trnovska vas). Imela je težko delo, na koncu j i i ti '1_ vrvarskih izdelkov, pletenje iz slame in volne ter filcanje oz. polstenje. Nadvse zanimivo pa bo danes tudi v centru Qlandia, kamor vabijo MO Ptuj, TD Ptuj, OŠ Olge Meglič in koprivni-ško-križevska županija. Skupaj bodo odprli razstavo likovnih del kolonije Alpe Adria - srce naive in naivnih slik in kipov je ob vokalni izvedbi odločila celovitost nastopa. Po besedah Kokota se je znanje vokalne tehnike, ki jo otroci dobijo pri petju v pevskih zborih, pokazalo tudi na tem nastopu. Učitelji glasbene vzgoje ne spodbujajo samo petja v pevskih zborih, temveč tudi samostojno. Petje v zboru se zelo razlikuje od samostojnega petja na odru z mikrofonom. Osebno zelo spodbuja tovrstno nastopanje. Z odliko pa je ocenil tudi de- t iz Hlebin. Razstava bo v prvem nadstropju Qlandie na ogled 14 dni. TD Ptuj se je s podpisom pisma o nameri prav tako vključil v ta mednarodni projekt slikarjev. Osrednja prireditev ob letošnjem svetovnem dnevu turizma v Spodnjem Podravju, 27. septembru, pa bo jutri na ptujski tržnici. S koncertom se strniški nastop mladih pevcev in pevk. Mlade pevce je spodbujal tudi ravnatelj OŠ Destrnik-Tr-novska vas Drago Skurjeni. Čestital jim je za pogum, za dobro petje. S svojim nastopom so dokazali, da slovenska pesem še ne bo kar tako izumrla. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj je govoril direktor Drago Slameršak. Zahvalil se je občinama Destrnik in Trnovska vas ter OŠ Destrnik-Trnovska, da bo tradicionalno predstavil Pihalni orkester Ptuj, predstavilo se bo tudi društvo Cesarsko kraljevi Ptuj. Najbolj prizadevnim pri urejanju okolja, ocve-tličenju oken in balkonov pa bo TD Ptuj podelilo priznanja. Pravilnega odgovora na predzadnje nagradno turistično vprašanje nismo prejeli. Spraševali smo, koliko je stara ptujska tržnica. Na zdajšnjo lokacijo pod proštijsko cerkvijo se je preselila leta 1923, torej je na tem prostoru že 91 let. Pred tem je bil osrednji ptujski tržni prostor na Slovenskem trgu. Nova lokacija mestne Foto: Črtomir Goznik V Volkmerjevem domu kulture na Destrniku je nastopilo 15 mladih pevcev in pevk iz OŠ De-strnik in Trnovska vas. so prepoznali pozitivno stran projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, katerega osnovni namen je slovensko pesem in besedo postaviti na mesto, ki ji pripada. S skupnim projektom družbe Radio-Te-dnik Ptuj, občin Spodnjega Podravja in šol na tem območju jo bomo poskušali ohraniti, negovati in širiti, je izpostavil. tržnice je nastala kot potreba meščanov po odprtem tržnem prostoru, ki je nastal s porušitvijo male kasarne, nekdanje proviantne hiše iz 16. stoletja, in še nekaj manjših stavb ter predstavlja nekakšno trgovsko središče mestnega jedra. Danes sprašujemo, kdaj je bil zasajen ptujski mestni vinograd. Nagrada za pravilen odgovor je monografija o zgodovini obrti na Ptujskem, ki jo je izdala Območna obrtnopodjetni-ška zbornica Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, Ptuj, do 3. oktobra. Luka Golob, zmagovalec med nastopajočimi iz podružnične šole Trnovska vas: „Super je bilo, vesel sem, da sem dobro zapel. Pojem že od nekdaj. Rad imam vso glasbo." Špela (7 let) in Luka Anžel (12 let), zmagovalca iz OŠ Destrnik: „Zelo sva presenečena, vesela, da bova zmagala, nisva pričakovala. Šele pred dvema mesecema sva začela skupaj peti, jaz igram tudi na kitaro. Spodbudili so naju starši, takrat še tudi nisva vedela za to tekmovanje. Na najboljše upava tudi v nadaljevanju projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo." Župan občine Destrnik Vladimir Vindiš je dejal, da je tudi destrniški nastop mladih nadebudnih pevk in pevcev pokazal, da ni res, da je vse, kar je domače, slabo in da slovenske pesmi ne sežejo v srce. »Pesem je vsakodnevno prisotna v življenju in delu slovenskega človeka, ga vodi skozi življenje in pomaga premagovati težave, ga spodbuja in polni z veseljem. Gre za hvalevredno prireditev, ki pomembno prispeva tudi k prenašanju glasbenih vrednot na mlade ter spodbuja ljubezen do domovine in slovenske pesmi, zato smo jo v občini Destrnik tudi takoj podprli,« je poudaril župan Vindiš. Prireditev je vodil Dalibor Bedenik. MG Foto: Črtomir Goznik Špela in Luka Anžel, zmagovalca iz OŠ Destrnik, ki sta navdušila s Smolarjevo pesmijo Punčke mamine ter z lastno spremljavo. Destrnik • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - petič Zmagovalci Luka Golob ter Špela in Luka Anžel Volkmerjev dom kulturne na Destrniku sta v torek preplavili slovenska pesem in glasba. Petnajst mladih deklet in fantov, učencev OŠ Destrnik s podružnico Trnovska vas, od 2. do 8. razreda, se je s petjem slovenske zabavne in narodno-zabavne glasbe v okviru projekta družbe Radio-Tednik Ptuj, občin Destrnik in Trnovska vas ter OŠ Destrnik-Trnovska vas potegovalo za dve vstopnici za enega od dveh polfinalov, ki jima bo sledil veliki finale na Ptuju, na katerem bodo 23. decembra izbrali tri zmagovalce za nastop na veliki Orfejčkovi paradi. Peli so: Klara Sužnik, Alen in Leon Lozinšek, Lara Lovrenčič, Eva Čeh, Jan Benko, Luka Golob, Lea Murko in Lara Čeh, Gal Žugman, Sara Horvat, Luka in Špela Anžel, Miha Brumen ter Špela Marot, skupaj 15 mladih pevk in pevcev, osem deklet in sedem fantov. Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo prihodnji teden: 30. septembra bo prireditev v Dornavi, 1. oktobra v Vitomarcih, 2. oktobra v Ormožu in 3. na Hajdini. 18 Štajerski Na sceni petek • 26. septembra 2014 Literarni pretresi Otroci ne zahtevajo veliko Biti otrok v časih, o katerih se izpoveduje Zlobec v zgornjem naboru verzov iz pesmi Na očetovem domu, je pomenilo nekaj drugega, kot to pomeni danes. Porekli boste, pa ne še en, ki bo nakladal o tem, kako je bilo včasih bolje, zdaj pa je vse narobe in kako so bili otroci drugačni, kot so danes. Hočeš nočeš je potrebno o tem govoriti, saj se mi dozdeva, da smo neke reči sprejeli kot povsem samoumevne. Na primer to, da imajo otroci že v prvem, drugem razredu s seboj telefon v žepu. Ali pa to, da večina malo starejših otrok presedi ure in ure za računalnikom, da je posledično njihova drža vse slabša, da imajo težave s prekomerno telesno težo in da so bolni. Samoumevno je, da so nekatere deklice že zelo zgodaj namazane z ličili, da ima skoraj vsak osnovnošolec profil na kakšnem od družabnih omrežij, kjer oblega svoje vrstnike z raznimi topoumnimi domislicami sodobnega časa. Da ne govorimo o vseh žaljivkah, ki se kot za stavo vrstijo v tem virtualnem prostoru. Za roko me prijel je razigrani smeh pod mojim oknom in popeljal na zelene senožeti mojega otroštva. (Ciril Zlobec: V viharjih in zavetrjih srca) Odrasli pa smo se, se mi zdi, nekako vdali. Če ima sosedov, mora imeti tudi naš -saj ne morem biti »najslabši« oče na svetu ali pa »najbolj tečna« mama, kar jih je. Pesniška zbirka V viharjih in zavetrjih srca, iz katere so vzeti zgornji verzi, izpovedni in siloviti, je prikladna za tovrstne premisleke. Najprej nas k temu napelje že naslov, ki združuje čustveno središče našega življenja, srce, vsaj na simbolni ravni, in sile vetra. Biti v zavetrju, torej zaščititi se pred vetrom, je, kot bi rekli, da naše otroke zapiramo v sobice, kjer naj bi jih imeli bolj »na očeh«, v resnici pa so v virtualnem svetu v mnogo širšem prostoru, tako širokem, da ga sami brez vodenja ne zmorejo. Prav zato se zadrževanje v njem pogosto izrodi v nekritično branje vsega, kar splet prinaša, spremljanje nasilnih in pornografskih vsebin, igranje iger, katerih cilj je le, koliko nasprotnikov boš pomoril, kopiranje besedil, ki jih otroci nekritično lepijo Ciril Zlobec Tiho romanje k zadnji pesmi nft © Foto: bukla.si Ciril Zlobec: V viharjih in zavetrjih srca v svoje seminarske naloge in druge izdelke, na koncu pa jih celo brez kančka slabe vesti »avtorizirajo«. A tu se običajno še ne konča. Spomnimo tudi, koliko žaljivk pade v ta prekrasni novi svet medmrežja, kakšne posledice imajo te za odraščajoče bitje, ki svojo identiteto šele gradi. Izsiljevanje preko spleta dobiva nove in nove razsežnosti in podobe, slišali smo celo zgodbe, ko si je kdo od otrok in mladostnikov vzel življenje zaradi nadlegovanja po spletu. Toda splet, to orodje novodobne manipulacije s človekom, je postal nekaj, kar se nam ne zdi nič spornega, četudi ga uporablja majhen, nezrel otrok. Seveda ni, če je z njim, ko je ta na računalniku, prisoten starš, če so otrokove poteze v virtu- alnem predebatirane s starši, če so časovno omejene in namenjene pozitivnim platem: kulturni medsebojni komunikaciji, iskanju virov, informacij itd. Toda temeljni problem je v tem, da je prav računalnik veliki »rešitelj« za vse tiste dneve, ko starši ni-maj o dovolj časa - tega pa mnogi nimajo nikoli. Najlaže je otroku pustiti, da brska po računalniku, odrasli pa imajo pred njim ljubi mir. Je pa ta zbirka primerna tudi za razmislek zaradi tragične vsebinske razsežnosti pesmi, ki so objavljene v njej. Ciril jih je namreč pisal ob izgubi hčere Varje, ki je med drugim bolehala zaradi ano-reksije. Različna nevrotična stanja in obolenja imajo še zlasti rada sodobne otroke in mlade. In strokovnjaki v glavnem opozarjajo, da gre za posledice novega načina življenja, kjer za čustva vse bolj in bolj ni časa. Pa ga res ni? Je res tako težko najti čas za nekaj kvalitetnega druženja, ki ga posvetimo otrokom? Saj ne zahtevajo veliko ... dovolj bo, da jim prisluhnemo, da jim postavimo meje, da jih opozarjamo, kjer je to res potrebno, in da jim pustimo biti otroci, takšni, kot je otrok v Zlobčevih verzih: »V travo z bosimi nogami / vsak jutro / hitel sem zapisovat / norčije svojega srca.« David Bedrač V www.tednik.si www.radio-tednik.si Veselimo se druženja, z vami. RADI011ITEDNIK Medijska kisa s tradicijo! d j OVEN (21.3. - 20.4.) Privlačile vas bodo skrivnosti. Raziskovali boste tisto, kar vam bo novo in zanimivo. Močan pečat vam bo podarila ljubezen in vendar bo težko, če ne bo vse po vaše. Umetnost bo vir navdiha in priložnost za pridobitev notranjega miru. Na delovnem mestu boste izvedeli zanimivo novico. BIK i. (21.4. - 20.5.) * Magnetična energija vam bo v korist, tako v ljubezni kot pri sodelovanju s tujimi ljudmi. Besedno se boste morali bolj sprostiti. Čas bo primeren za čustveno izpoved. Na delovnem mestu bodo občutki mešani in uspehi bodo skupinski. Izgubljeno vam bo povrnila narava. h TEHTNICA (23.9. - 23.10.) Za resnico in pravico se boste pripravljeni boriti. Obdani boste z zanimivimi ljudmi. Mnogo reči boste pogledali iz drugega kota in tako našli nove dimenzije. Ugoden teden za finančne prelevile in poslovne dogovore. Notranja moč bo tista, ki vam bo pomaga na življenjskih razpotjih. k Zastavljenih nalog se boste lotili na intenziven način. Morda se bodo zadeve zasukale drugače od pričakovanega, a vseeno bo to čas notranjega uspeha. Popaziti bo treba na zdravje in se dovolj gibati na svežem zraku. Obdani boste z ljudmi, ki vas bodo osrečili. r^h RAK 'Zj W (21.6. - 22.7.) Blesteli boste v pogledu komunikacije. Jasno bo, da se vam bodo odprle nove poti in priložnosti. Čustveno se boste prelevili in zadeve spremljali iz ozadja. Pomembno bo, da se pogovorite o vsem tistem, kar vas boli. Zvezdni ples boste plesali na delovnem mestu - zelo zanimivo bo. m (24.10. - 22.11.) Jasno je, da boste stvarem prišli do dna. Pravzaprav bo obdobje namenjeno raziskovanju. Zadev i na intenziven način. Odločnost bo koristna odlika na delovnem mestu. Sreča bo obiskala tiste ljudi, ki bodo znali prisluhniti glasu svojega srca. Lju-- romantična doživetja. STRELEC (23.11. - 21.12.) Pred vami bo nekoliko bolj mističen teden. Pozitivno bo, da boste naredili osebno bilanco. Vsekakor zadeve morate postaviti na svoje mesto. Pomembne odločitve bo modro preložiti. Neizmerna sreča vas bo čakala doma in v okrilju doma. Staro se bo zaključilo in odprlo tisto, kar bo novo. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Po planetnih vibracijah bo moč razbrati, da vas bo čakala sreča. Obdobje bo prineslo mnogo skladnosti in svežine. Na delovnem mestu bo tako moč narediti rez. Čustveno se boste mnogo bolj sprostili in si zaupali. Obeta se ugoden teden za učenje, za komunikacijo in za potovanja. LEV (23.7. - 22.8.) Ognjena energija vam bo v pomoč. Odkrivali boste skrite strasti svoje duše. Blizu vam bodo znanja iz sveta duhovnosti in ezoterike. Na delovnem mestu bo potrebno usmeriti svoje misli. Uspehi bodo tako briljantni. Nekaj več prilaganja in notranjega nemira bo v ljubezni. « DEVICA (23.8. - 22.9.) Narava vam bo podarila moč in skriti navdih. Dobro se boste počutili v družbi. Teden bo ugoden za pridobivanje znanja in iskanja novih resnic. Obdani boste z ljudmi, ki vas osrečijo. Na delovnem mestu se bodo obveznosti stopnjevale - pravilno bo, da boste zaprosili za pomoč. VODNAR (21.1. -18.2.) Na delovnem mestu vas bo označeval pogum. Dejstvo bo, da se boste odpravili naprej in doživeli razcvet. Notranji pogum bo tisti, ki vam bo podaril krila in vlil zaupanja. Ugodne iztočnice boste doživeli tam, kjer bo veliko ljudi. Finančna sreča bo odvisna od modrosti vaših odločitev. RIBI (19.2. - 20.3.) Nekje iz ozadja vas bo spremljalo zaupanje. Pomembno bo, da si boste svoje občutke zapisovali. Muza ustvarjanja vam bo v pomoč na delovnem mestu. Vsekakor se bodo zadeve počasi, korak za korakom uredile v vašo korist. Srčni izvoljenec vam bo ponudil roko harmonije. petek • 26. septembra 2014 Za kratek čas Štajerski 1S PIHALNO GLASBILO FERMENT , KI RAZKRAJA CELULOZO NASA SOSEDNJA DRŽAVA NAPISANA PREDLOGA ZA FILM VOZNIK KOČIJE NEPRIMERNOST POTRČ SPORTNA NAPOVED ZDRAVILO ZA VDIHAVANJE VRHUNSKA FORMA SELJENJE VAS NA KOČEVSKEM DISAVA NASELJE MED SPLITOM IN SINJEM MLETA SEMENA POPROVCA GLASBENIK (ATI) BLAGO POTNIK SUKLJAJ, ZASUK MEHKA KOVINA EVROPOSLANKA FAJON FRČANJE ZGIBA 1000 kg AGAVI PODOBNA RASTLINA OLGA LUNCER NADLEGO-VALEC TURSKI VELIKAS ČASL RADO ČEBELJA PASA BOGINJA JEZE ANGLEŠKA COLA ZGODBA ČUTILO ZA VID TANKI REZANCI GREGOR HAFNAR POSKODBA ZARADI HUDEGA MRAZA JUŽNOAZIJ-SKA OPICA NATANČNI MERILNIK NAS PISATELJ (STANISLAV) IZ BESEDE RANTA GRSKI DENAR MAČJA NOŽICA UGANKARSKI SLOVARČEK: CELULAZA = ferment, ki razkraja celulozo, FIDELINI = tanki rezanci, LILIT = v talmudu Adamova prva žena, LIVOLD = vas na Kočevskem, SMETS = belgijska golfistka (Ellen), STAROD = mejni prehod pri Ilirski Bistrici, ULEMA = muslimanski teolog. 'vvi3v1 ViAiHvaa 'mjvn 'riNON 'anonvi '»bsbzo iNnaaid ovio Vinavj ao vov aoivAvmo no iei vrNvi tiqni vins ssos aadod naa snvi Aainas iu nosoaav viAisvidaa navneos oosiivaq aaiaibo viabih inn sibiais :ouabjopoa imnvzihm ai Aaiisaa Filmski kotiček Čarovnija v mesečini Woody Allen je dandanes že žanr zase, vključno s svojimi vzponi in padci. Čarovnija v mesečini je njegov 45. film v prav toliko letih in videti je, da filmski medij še vedno uporablja (marsikdo bi rekel zlorablja) za lastno psihoterapijo, da se mu kot izobražencu in razumniku, ki zavrača nadnaravno, ne zmeša zaradi obupa nad bivanjem v tej solzni dolini in predvsem zaradi strahu pred neizogibno smrtjo. Magic in the Moonlight Igrajo: Emma Stone, Colin Firth, Marcia Gay Harden, Hamish Linklater, Simon McBurney, Jacki Weaver, Eileen Atkins, Erica Leerhsen, Jeremy Shamos Režija: Woody Allen Scenarij: Woody Allen Žanr: romantična komedija Dolžina: 97 minut Leto: 2014 Država: ZDA Film govori o premetenem ilu-zionistu, ki se konec dvajsetih let ukvarja tudi z razkrinkavanjem takrat zelo priljubljenih spiritua-listov, ki so naivne ostarele bogataše lupili za zajetne vsote de- narja. Ko ga prijatelj najame, da bi razkrinkal izjemno pretkano mlado ameriško spiritualistko, se izkaže, da je punca zanj pretrd oreh, zato začne tudi sam verjeti v nadnaravno, kar pa povsem pretrese njegov dotedanji svetovni nazor. Ta prav fletna igra mačke in miši je dovolj zanimiva že sama po sebi, a Woody ne bi bil Woody, če ne bi v to premiso vnesel vse (najbrž svoje) bivanjske strahove, ki jih doživljajo ne-verniki, ki so vedno bližje smrti. Nedvomno v filmu tako zaznamo avtorjev boj z depresijo in malo-dušjem, kar pa njegove vešče roke filmarja niti malo ne omaje, da nam ne bi znova ponudil izvrstne in seveda nostalgične filmske kapsule, kakršne smo od njega vajeni že slabo desetletje. Avtor junakovo dilemo prikaže kot večni bolj med razumom in znanstvenim pristopom ter željo po posmrtnem življenju in višjem pomenu in namenu življenja (ki jo seveda za lastno materialno korist izkoriščajo vsi po vrsti od foto: MovieHDWallpapers.com Cerkve naprej in nazaj). Kljub vsemu je do konca filma jasno, da Woody še vedno vztraja pri svojih načelih, pa naj bodo zanj in podobne še tako boleči, vendar kot vsi depresivni avtorji in umetniki v zgodovini človeštva najde in ponudi vsaj en odgovor, ki je neizogiben. Ne glede na to, s katerih različnih smeri se lotevamo večnega vprašanja o smislu obstoja, na koncu vedno spoznamo, da največjo odrešitev vendarle prinese ljubezen, to lažno in zgolj kemijsko pogojeno ter tudi malce sebično človeško čustvo. Na srečo se Woody tu ustavi in eksplicitno ne pridiga, da je to trajna rešitev (ker ni), zato dejstvo, da gre le za začasno slepilo življenjskega pomena, raje v maniri simpatične holivudske romantične komedije zavrže. In izjemoma je prav tako, zato se na koncu filma zdi, da je avtor s takšnim koncem (začasno) odrešil ne le sebe, ampak tudi gledalce. Čarovnija v mesečini je zato kljub izvrstnim in pomenljivim dialogom in še boljšim igralcem, ki vidno uživajo v Woodyjevem materialu brez pomislekov glede svojih karier, pravzaprav najbolj hollywoodski film zadnjih let, čeprav je nastal na obrobju t. i. gledališke umetniške produkcije. Lepo je videti film, ki postavlja inteligentna vprašanja, četudi prizna, da zanje nima vseh odgovorov. Še na mnogo filmov, Woody. Matej Frece 20 Štajerski Doma in po svetu petek • 26. septembra 2014 Piše: Dani Zorko • Gor in dol po Patagoniji (32.) Na otoku sonca Drugo jutro je bilo treba vstati že zgodaj- Walterja smo takoj poslali kupit karte za ladjico, mi pa smo nekaj časa še udobno kafetkali. A kaj kmalu so se začeli nabirati ljudje, tako da smo tudi mi hitro dvignili riti in se postavili v vrsto za odhod na Isla del Sol, na otok sonca. Legenda pravi, da naj bi se tu rodil prvi Inka in da tu leži tudi njihov temeljni kamen. No, teh legend o Inkih je bilo v vseh državah kar nekaj, je pa res, da je bilo na tem otoku eno izmed inkovskih svetišč. Nobena skrivnost ni, da so Inki častili sonce in kje bi bilo lepše zazidati tempelj kot na otoku sredi Titicace, kjer je sonce praktično na dosegu roke. To je bil dovolj dober razlog, da sem si hotel ogledati te zadeve, ker sem iz potovanja tako ali tako že prečrtal Machu Picchu. Enostavno mi je zmanjkalo časa, po pričevanjih popotnikov pa je ta znameniti hrib že nekaj dni pošteno zalivalo, kar sicer ni odvrnilo trume obiskovalcev, vendar me zato vseeno ni mikalo hiteti plezat po hribih v dežju. Pa seveda sem imel tudi dobro družbo in raje sem užival v tem. Otok sonca ima dve pristanišči, na severu in na jugu, pohod iz enega konca na drugega pa traja slabih osem ur. Mi smo nameravali pristati na severu, prehoditi pot na jug še v istem dnevu, nato pa drugo jutro iti nazaj. Če bi bil sam, bi mi to z lahkoto uspelo, s temi pajaci pa je bilo to težje doseči. Na ladjici nas je bilo nekaj podobnih skupin, kakopak Argentincev, in skupaj so sklenili, da bodo še bolj poskušali izsiliti dobro ceno za prenočišče. Bilo nas je že čez dvajset in že prvi pogled na kmečko vasico mi je povedal, da nobena hiša ne more prenočiti več kot deset ljudi naenkrat. Seveda so prvotni načrti padli v vodo, saj je ena ekipa takoj začela harati po vasi in iskati prenočišče za do- bro ceno. Minili sta dve uri, ko prihrumi Walter z dobrimi novicami, saj je naši skupini našel imenitne prostore, in to celo poleg plaže. No, evo, pa je šel dan po gobe. Od vseh stvari na potovanjih me najbolj dolgočasi prav ležanje na plaži. Vendar je bilo s temi cepci drugače. Eni so takoj začeli kartati, drugi so nekaj peli, tretji so zbijali šale. Postalo je pošteno vroče, jaz in Antonio, zadnji prišlek v našo skupino, pa sva kar intuitivno zavila nekam v ulico in prinesla našim prijateljem mrzlo pivo. To se je ponovilo kar nekajkrat, kar pa je bil vedno težji podvig, saj ženska v sobici, ki bi ji težko rekli prodajalna, ni bila navajena takšnih potrošnikov in ji je zmanjkalo mrzle pijače. Na tej res lični plaži je že kampiralo ogromno mladih, ki so se ga sem prihajali malo napit, zvečer pa so kurili ognje in rajali do jutra. No, naš strah, da na tem otoku ne boš mogel kupiti nič, je bil torej odveč. Po plaži so se ves čas smuka- li tudi neki pobčki, ki pa niso bili neke kriminalne narave, kot je bilo opaziti. To so bili fantje, stari okoli deset let, ki niso poznali računalnika in teh modernih zadev, bili pa so izredno praktične narave in presenetljivo zreli za svoja leta. Vsak je imel v družini neko obrt, k nam pa je prisedel pob, ki je imel v bližini privezan čoln. Pa glih na Walterja se je spravil. Nisem čisto vsega razumel, vendar pa sem po reakciji ostalih takoj opazil, da ga je Walter nekaj napetnajstil. Nekaj sta šla stavit in ta kozel stari je seveda stvari obrnil v naš prid, da smo čez nekaj minut že sedeli v čolnu in veslali po jezeru. Zastonj. To ni bilo enostavno, ker je bilo treba veslati kar sistematično, to pa je bilo težko doseči. Vijugali smo sem ter tja, pa vedno bolj proti čerem. Mali kapitan se je na obali že skoraj jokal, še posebej, ko sem od daleč videl, da ga je prišla iskat mama in ga pošteno oštela. Ja nič, zavili smo počasi nazaj in dokaj elegantno pristali. Zdaj so se začela pogajanja z mamo, ker je bila na vrsti še ena skupina. Malemu smo stopili v bran in pobrali nek drobiž, da je žen-šče šlo domov, druga skupina pa je bila še hujša za gledat. Sredi morja so se začeli nekaj presedati in zgodilo se je. Kdo drug kot moj kolega Walter je čofnil v vodo, odneslo mu je kapo, čoln pa je najprej v cik-caku sledil kapi, šele potem so možakarja pobrali iz vode. Kakšno predstavo naredijo ti Argentinci ... Malo nam je krulilo po želodcih, in ko smo malega malo vprašali, kje se da kaj pojesti, je samo stekel nekam v ulico in se vrnil z enim prijateljem, ki je prodajal 'empanadas'. Ar-gentinci so nori na te zavitke, zares. Še ta drugi pobček je na-špukal, saj je moral tudi on dati količinski popust. Ha, že teden dni nisem zapravil skoraj nič denarja . Foto: Dani Zorko Argentinska ekipa tik pred brodolomom Foto: Dani Zorko Pobček s svojimi pogačami dobro trži po plaži. Od tod in tam Foto: arhiv Slovenija ❖ Današnji 26. september, dan slovenskih lekarn, deseti po vrsti, je namenjen ledvicam. Farmacevti in drugi strokovnjaki bodo danes v sklopu aktivnosti opozarjali na pomen ohranjanja zdravih ledvic, na pravilno in varno uporabo zdravil in zeliščnih pripravkov, da bi ohranili zdrave ledvice in mehur, ter na pravilno in varno uporabo zdravil pri ledvičnih bolnikih. Kot je povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm, spec., ljudje o zdravju ledvic na splošno premalo vedo. Posledice ledvične odpovedi so hude, zato je preventivno delovanje zelo pomembno. Obiskovalcem lekarn bodo danes brezplačno delili knjižice z naslovom Ledvice in zdravila z nasveti o pravilni in varni uporabi zdravil. Delovanje ledvic lahko okvarijo številna bolezenska stanja, strupene snovi iz okolja in tudi nekatera zdravila. Podatki kažejo, da ima v razvitem svetu več kot 10 odstotkov odraslih trajno ledvično bolezen in kar petina sladkornih bolnikov, zaradi povišane ravni glukoze v krvi, prizadete ledvice. Tveganje za srč-no-žilne dogodke je pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo do 20-krat večje kot pri ljudeh brez te bolezni. Za ohranitev zdravih ledvic lahko največ naredimo ljudje sami, in sicer z zdravim prehranjevanjem, z večjim vnosom zelenjave in sadja v našo prehrano ter manj mesa. Zelo pomembno pa je tudi uživanje vlaknin. Omejiti pa je treba tudi vnos soli, dnevno količino vnosa soli naj bi omejili na pet gramov na dan. K večjemu zdravju ledvic bo prispevalo tudi redno gibanje in ohranjanje normalne telesne mase, opustitev kajenja, pitja zadostnih količin vode. Priporočljivo je tudi redno merjenje krvnega tlaka, pravilna in redna uporaba predpisanih zdravil kot tudi omejena uporaba nesteroidnih protivnetnih in protirevmatičnih zdravil ter urejene vrednosti holesterola in trigliceridov. MG Luna Europark Maribor, I. nadstropje Grand Hotel Donat, Rogaška Slatina Outlet Ptuj, Zelenikova ulica 1, 2250 Ptuj petek • 26. septembra 2014 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Košarka • DP za gluhe in naglušne Na Ptuju košarkarsko tekmovanje za gluhe in naglušne Društvo za gluhe in naglušne Spodnje Podravje Maribor je prejšnjo soboto v športni dvorani Gimnazije Ptuj izvedlo 19. Prireditvenik državno prvenstvo Slovenije v košarki za gluhe in naglušne. ^^^Sü© C^accíBtíMfe GC^fo© PGcí Gxsge© eexaSfflO [¡CMl^^iM^ ggic fc^'i^uUílíi,. Oí; ißp ore lit, Kulirüi üiiüíkrü V LH t. ¿ ¿Uli r ߣ£Ö© IMÜ3© tvúülC- Vídl Uldt Vfl RADIOPTUJ 89,8 98,? I04i3 ftUJiKA f ELEYIZIM Lokalne volitve 2014 ^«»gSffi! Ze veste komu boste dali svoj glas? www.radio-ptuj.si Županska kandidata občine Dornava bomo v studiu Radia Ptuj soočili v petek. 26. septembra, ob 16.uri! Županska kandidata občine Majšperk bomo v studiu Radia Ptuj soočili v petek. 26. septembra, ob 16. 30! Županske kandidate občine Slovenska Bistrica bomo v studiu Radia Ptuj soočili v ponedeljek. 29. septembra, ob 12.uri! Županske kandidate občine Ormož bomo v studiu Radia Ptuj soočili v ponedeljek. 29. septembra, ob 16. uri! V družbi Radio Tednik Ptuj verjamemo, da so otroci naše največje bogastvo, zato želimo za njih narediti nekaj več. Skupaj z občinami organiziramo prireditev, kjer bodo otroci prepevali slovensko narodno ali zabavno glasbo z imenom Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci: • OŠ DORNAVA. v torek, 30. 9. 2014 ob 18.00 uri v kulturni dvorani Dornava, • OŠ VITOMARCI, v sredo. 01.10. 2014 ob 18.00 uri v dvorani OŠ Vitomarci, • OŠ ORMOŽ, OŠ SV. TOMAŽ, OŠ SREDIŠČE OB DRAVI, OŠ IVANJKOVCI, OŠ VELIKA NEDELJA IN OŠ MIKLAVŽ PRI ORMOŽU, včetrtek,2.10.2014 ob 18.00 uri v kulturni dvorani v Ormožu, • in OŠ HAJDINA, v petek, 03.10. 2014 ob 18.00 uri v športni dvorani OŠ Hajdina. Veselimo se druženja z vami. Vstop je prost. ŠtctjerskiH www.radio-tednik.si Na tekmovanju so svoje bogato košarkarsko znanje prikazovale ekipe iz društev gluhih in naglušnih Ljubljane, Severne Primorske Nova Gorica, Velenja in Spodnjega Podravja Maribor. V slednji je bila večina košarkarjev iz ptujske podružnice in skupaj že kar lep čas niso igrali na košarkarskih prvenstvih. So pa na teh tekmovanjih redno na vrhu ljubljanski igralci, pri katerih je bilo tokrat kar sedem slovenskih državnih reprezentantov. Ti so se morali za naslov prvakov potruditi bolj od pričakovanj, potem ko so na prvi tekmi ugnali DGN Maribor z 58:47, v drugi tekmi MDGN Velenje 50:47 in v zadnji DGN Severne Primorske 44:37. Gostitelji tekmovanja na Ptuju so izgubili vse tri tekme in so na koncu zasedli četrto mesto, medtem ko so bili tretji Velenjčani, drugi Novogori-čani. Društvo za gluhe in naglušne Spodnje Podravje Maribor se je zelo potrudilo z organizacijo DP, ki je na Ptuju potekalo v zelo dobrem športnem vzdušju. David Breznik Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si sOtajmka baclíA cu STAJERSKA BUDILKA, od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-pluj.si Petek, 26. september 8:00 Ptuj, Zahodni stolp ptujskega gradu: 60 let Radiokluba Ptuj, predstavitev za osnovne šole, predstavitev projektov Elektro in računalniške šole Ptuj in telekomunikacijske tehnike in vojaških poklicev 9:00 Slovenska Bistrica, grad: Dnevi evropske kulturne dediščine, do 13.00 9:30 Črešnjevec, Dom kulture: regijski glasbeni seminar Kako do pravilnega načina petja pri otrocih in mladostnikih, JSKD in ZKD Slovenska Bistrica 11:00 Ptuj, Aškerčeva 4: odprtje novih društvenih prostorov Kulturno-umetniškega društva Musicology 11:00 Ptuj, viteška dvorana gradu: Živa kulturna dediščina nas bogati, predstavitev obrti in rokodelskih znanj 12:00 Ptuj, trgovski center Qulandia: odprtje likovne razstave mednarodne likovne kolonije Alpe Adria srce naive in slikarjev in kiparjev iz Hlebina, mestna tržnica: dan ptujskega luka, delavnice za otroke, degustacija, delavnica pletenja vencev, cirkuška animacija z bratoma Malek, kuharska delavnica, predavanje Miše Puše-njak, zgodovina pridelave in predelave 13:00 Dolena, Dom občanov: spominska svečanost ob 70-letnici v spomin padlim partizanskim kurirjem Kurirske postaje TV-8 S, kulturni program, položitev venca, ZB za vrednote NOB Hajdina 16:00 Cerkvenjak, pred objektom vrtca Pikapolonica: uradno odprtje Vrtca, kulturni program 16:00 Žetale: 15. občinski praznik in 24. kostanjev piknik, odprtje lokalnih cest Strajna, Prekože, Potni Vrh, Zg. Ravno, Globočec, Potni Vrh, pri novi avtobusni postaji Boriče 16:00 Žetale: 15. občinski praznik in 24. kostanjev piknik, večerni pohod po Pohodni ekološki poti in ogled razstave v Vukovi domačiji, izpred bara Dobrinček 18:00 Lenart, knjižnica: Literatura v živo, Počasna plovba z Urošem Zupanom 18:00 Slovenska Bistrica, Graslov stolp: odprtje razstave Rudija Lončariča, Zavod za kulturo 18:00 Slovenska Bistrica, telovadnica Srednje šole: zaključna prireditev Zlata vrtnica, medobčinska turistična zveza Slovenska Bistrica 18:00 Voličina, pred gostilno Vinska trta: Ruperške igre, športno-zabavni peteroboj 19:00 Ptuj, CID: CID in čas, odprtje fotografske razstave Borisa B. Voglarja ob 20. obletnici ustanovitve 19:00 Ptuj, Ptuj, dominikanski samostan: svečana prireditev ob 20-letnici delovanja ZRS Bistra Ptuj 19:30 Ptuj, refektorij minoritskega samostana: Viktorinov večer, Odkrito o spominu, Jasmina Lambergar, trenerka spomina, Anamarija Lajh - flavta, Pia Majerič - flavta, ZGŠ v samostanu sv. Petra in Pavla Sobota, 27. september 5:00 >:00 9:00 9:00 9:00 10:00 16:00 18:00 20:00 Ptuj, zahodni stolp ptujskega gradu: 60 let Radiokluba Ptuj, Digitalni vikend, svetovno tekmovanje v digitalnem načinu dela, do 12.00 Ptuj, staro mestno jedro: promenadni koncert Pihalnega orkestra Ptuj ob 10.15, predstavitev turističnih in drugih ponudnikov, podelitev priznanj TD Ptuj ob 11.20, plesna skupina Pellegrina društva Cesarsko kraljevi Ptuj, do 14.00 Selce, igrišče: praznik KS Voličina, nogometne tekme, Lovski dom Voličina - lovska razstava Sp. Duplek, tržnica: jesenska razstava zdravilnih rastlin, sadja, cvetja in vrtnin društva Melisa Korena, predavanje Stanka Zemljaka ob 15.00, menjava semena in sadik Zavrh, ploščad pri Maistrovem vrhu: praznik KS Voličina, trgatev Zavrh 2014 Stoperce, Dom krajanov: srečanje starejših in bolnih krajanov Žetale, športni park Rim: 15. občinski praznik in 24. kostanjev piknik, odprtje odsekov lokalne ceste v naseljih Nadole in Kočice, pri novi avtobusni postaji v Peklači Studenice: strokovno vodstvo po samostanski cerkvi, v okviru dnevov evropske kulturne dediščine Ptuj, DomKulture, Muzikafe: Zoran Predin, kantavtorski koncert s programom in predstavitev knjige Druga žena v haremu Nedelja, 28. september 8:00 Ptuj, zahodni stolp ptujskega gradu: 60 let Radiokluba Ptuj, Digitalni vikend, svetovno tekmovanje v digitalnem načinu dela, do 12.00 10:00 Žetale, športni park Rim: 15. občinski praznik in 24. kostanjev piknik, tekmovanje v streljanju z zračno puško, turnir v malem nogometu, tekmovanje v vlečenju vrvi 11:00 Podlehnik: tradicionalno srečanje starejših občanov, maša pri sv. Trojici na Gorci, družabno srečanje s kulturnim programom in pogostitvijo v krajevni dvorani Podlehnik 16:00 Sela, cerkev sv. Družine: slovesnost ob 7. obletnici postavitve in blagoslova kipa Marije Kraljice miru, maša, sporočila iz Medžugorja, kulturni program 20:00 Ptuj, terasa kavarne ptujskih študentov: Jesenski (v)eter Radia Ptuj, Gal in Severa Gjurin Mestni kino Ptuj Petek, 26., sobota, 27., in nedelja, 28. september: 17:00 Plačanci 3; 19:15 Čarovnija v mesečini; 21:00 Bettie gre. Program TV Ptuj NAPOVED ODDAJE 26. 9. 2014, Petek in sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00 LOKALNE VOLITVE 2014: V boj za župansko mesto 9 kandidatov, Predstavitev kandidatov za župana MO Ptuj; Petek, 26. 9., ob 21:00; sobota, 27. 9., ob 21:00; nedelja, 28. 9., ob 10:00; K ogledu vas vabi Televizija Ptuj, Videopro-dukcija Tinček Ivanuša. MESO IZDELKI t <38£> , , JšitŽ < ZAČINJENE PIŠČ. KRAČE 1,98 €/KG PEČENA MESNA SLANINA (HAMBURGER) 40% CENEJE SAMO 3,99 €/KG RAZLIČNE KLOBASE 500 IN 400 G JUNECJA PRSA ČAJNA KLOBASA (450G) ^SAM0 2'99 €/KG SAMO 1,99€/KOM NAVADNA KLOBASA >f|ift ^ | ' SVREBRA BREZ K0ZE 3,57 C/KG " —BIH 3,98 C/KG V PONUDBI TUDI VSAK DAN SVEŽA TELETINA, TEL ROLADA, ZAMRZNJENI PANIRANI ZREZKI Z BUČNIMI SEMENI IN ŠE MNOGO VEČ... ( TELEČJE MESNATE KOSTI, JUNEČJE MESNATE KOSTI IN OBRANA GOVEJA REBRA 1,96€/KG ) OB NAKUPU NAD 25€ DOBITE ZA POZORNOST ŠE DARILCE. KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150 22 ŠtajerskiTEDHiK Poslovna in druga sporočila torek • 30. septembra 2014 PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 26.09. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica, pon. 9:50 Evropa moja dežela: Delavka, pon. 0:00 Ptujska kronika, pon. " ¡35 Info kanal _:55 Glasbena 8 (slo), 33. oddaja, pon. 1:30 Modro. oon. 2:00 Resi TV Ormož 3:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:10 Info kanal 8:00 Ptujske odrske deske, 18. oddaja, pon. 8:30 To bo moj poklic: Avtosenriser, pon. 9:00 Hodim, torej sem: Po poti Trapistov, pon. 9:15 Center ponovne uporane Ptuj h 9:25 Glasbena 8 (tuja), 32. oddaja, pon. 20:55 Dnevi poezije Innna, pon. 21:25 Regi TV GomnjMMH 22:25 lun kanal ■ snica, pon. Sobota 27.09. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 10:15 Info kanal 10:55 Glasbena 8 (tuja), 32. oddaja, pon. 11:30 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Mura Drava TV, 6. oddaja, pon. 12:50 Center ponovne uporabe Ptuj, pon. 13:00 Pregleotedna 13:20 Kimavčevi večeri 2014, pon. 14:05 Resi TV Ormož, pon. 15:05 lun kanal 16:00 Ptujska kronika, pon. 16:35 Kuhinjica 16:55 Hodim, torej sem: Po poti Trapistov, pon. 17:10 Info kanal 17:25 Lokalne volitve 2014: Kandidati za župana MO Ptuj, pon. 18:00 Ptujska kronika, oon. 18:25 Cista umetnost, 35. oddaja, pon. 19:00 Pregled tedna, pon. 19:20 FIlm Camous, pon. 19:25 Glasbena i (slo), 33. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. PROGRAMSKA SHEMA PeTV 20:20 Lokalne volitve 2014: Predstavitev kandidatov za Mestni svet 22:00 Ptujska kronika, pon. Nedelja 28.09. 9:00 Ptujska kronika, pon. 9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. "15 Info kanal .¿5 Glasbena 8 (slo), 33. oddaja, pon. 1:30 Info kanal 2:30 Mura Raba TV2,7. oddaja, pon. 3:00 Info kanal 4:00 Gostilna »Pri Francet«, 98. oddaja 5:00 Info kanal 6:30 Kuhinjica 7:20 Film Camous: Raj 7:25 Glasbena D (tuja), 32. oddaja, pon. Il20 LokilneS^iK Kandidati za Mestni svet, pon. 20:00 Ptujska kronika, oon. 20:20 Lokalne volitve 2014: Kandidati za župana MO Ptuj, non. 20:55_Cista umetnost. 35. oddaja, pon. 21:15 Športno, 29. oddaja, pon. Ponedeljek 29.09. 9:00 Dnevnik TV Maribor 9:25 Kuhinjica. pon. 0:05 Info Icanal 0:55 Glasbena 8 (tuja), 32. oddaja, pon. 1:30 Modro, pon. 2:15 Info kanal 3:15 Lokalne volitve 2014: Kandidati za Mestni svet, pon. 4:45 Info kanal 6:00 Pomurski tednik 6:35 Kuhinjica 7:00 Lokalne volitve 2014: Kandidati za župana MO Ptuj, pon. 7:35 Pregled tedna, p. 7:55 Rojstvo novega življenja, pon. 8:05 Flhn Campus 2014: Jazz Ladles, pon. 8:30 To bo moj poklic: Avtosenriser, pon. 9:00 FIlm Campus 2014: Haložan, pon. 9:10 Center ponovne uporabe Ptuj, pon. 9:25 Glasbena 8 (slo), 33. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 Mura Drava TV, 6. oddaja 20:50 Športno, 29. oddaja, pon. 21:25 Ptujske odrske deske, 21. oddaja, oon. AVTOHlSA petovia avto ORMOŠKA CESTA 23, 2250 PTUJ (za trgovino LIDL). TEL.: 02 749 35 49, zan.horvat@ahpa.si ODKUP,PRODAJA, MENJAVA UGODNO FINANCIRANJE (DO 7 LET BREZ POLOGA). ZAVAROVANJA DO 50 % POPUSTA. MODEL LETNIK CENA BARVA OPREMA AUDI M AVANT 2,0 IDI 06/2009 13.499 ČRNA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA C10EN DS41,6 HDM10 SO CHICK 11/2011 11.199 ČRNA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI 01/2011 9.299 SIVO MODRA IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA CHNC31.4HDI 04/2011 6.299 BELA IM, NÄVI, NAR. SERVIS, SERV.KNJ. CITROEN C51,6 HDI LIMUZINA 09/2010 8.999 SREBRNA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA MERCEDES-BENZ B180 CDI 05/2011 11.999 ČRNA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA FORD C-MAX 1,6 TDCIGHI 12/2008 6.999 SV. SREBRN/ t IM, NAR. SERVIS, SERV. KNJIGA HYUNDAI DC20 CONFORT 1,416V 06/2012 11.299 BELA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA PEUGEOT 3D08 PREMIUM 1,6 HDI 05/2010 10.999 SREBRNA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA PEUGEOT 3008 ACCES 1,6 HDI 01/2012 9.999 T. MODRA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA VWT1GUAN 2,01 USNJE 09/2009 15.499 ČRNA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA VW PASSAT CC 2,0 TDIDSG 04/2009 14.999 BELA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA RENAULTCUO 1,216V,EXPRESSION CONF. 01/2006 3.880 SREBRNA 2.IAST.,NAR. SERVIS,SERV KNJIGA RENAULTFLUENCE 1.5 DCI EXPRESSION 02/2011 6.699 ČRNA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA RENAULT CU01,5 DO. EEXPRESSION 10/2008 4.199 BELA IM,NAR. SERVIS,SERV. KNJIGA GARANCIJA NA PREVOŽENE KM, PRED NAKUPOM VOZILA BREZPLAČEN PREVENTIVNI TEH. PREGLED, ZA VSA VOZILA D01. LETA JAMSTVA (GARANCIJE). O OMiklavž C.i ODKUP. PRODAJA MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA« BARVA AUDI A6 AVANT 2,0 TDIe DPF 2010 14.980,00 KOV. ČRNA BMW SERIJA 1:116D 2010 10.790,00 KOV. ČRNA BMW SERIJA 3:330D CABRIO 2008 19.990,00 KOV. SREBRNA BMW SERIJA 5:525D 2007 11.650,00 KOV. ČRNA CITROEN CH6M6V ELEGANCE 2007 4.980,00 KOV. ZLATA CITROEN C4 GRANO PICASS01,6 HDI DYNAMIQUE 2010 8.980,00 KOV. RJAVA FIAT BRAVO 2,0 MULTUET SPORT 2011 8.280,00 KOV. B0RD0 RDEČA MERCEDES-BENZ ML-RAZREED ML 320 CDI AVT. 2007 15.880,00 KOV. ČRNA OPEL CORSA COSM01,3 CDTIEC0FLEX 2011 7.290,00 KOV. SREBRNA OPEL INSIGNIA SP0RTST0URER 2,0 CDTI SPORT 2010 11.680,00 KOV. SREBRNA OPEL INSIGNIA SP0RTST0URER 2,0 CDTI COSMO 2011 13.980,00 KOV. T. SIVA OPEL MERIVA 1,3 CDTI EC0FLEX ENJOY STOP 2012 9.880,00 KOV. T. SIVA PEUGEOT 5008 CONFORT PACK 1,6 HDI 2010 8.980,00 KOV. ČRNA ŠKODA OCTAVIA COMB11,6 CR TOI DPF ELEGANCE 2011 10.680,00 ČRNA VW PASSAT VARIANT 2.0 TDIDPF 2009 9.690,00 KOV. ČRNA VWT0URAN 1,6 TDIC0MF0RTUNE BUS. 2011 12.890,00 KOV. T. SIVA VOLVO XC90 05 EXECUTIVE GEARTR0NIC 2007 14.990,00 KOV. SREBRNA sva m • • • • • • • • figjjj > 7 Ob 60-letnici rojstva legendarne skupine Avsenik bomo tudi na Ptuju gostili prvi narodno-zabavni musical - komedijo Bila sva mlada oba! Ne zamudite priložnosti na humoren način doživeti nepozabno ustvarjanje Avsenikov! Nataša Tič Ralijan in Gojmir Lešnjak Gojc vas bosta skupaj z ansamblom Gregorji in plesalci skupine Artifex ter ostalimi nastopajočimi do solz nasmejala. Pridite v soboto, 11. oktobra, ob 19.30 v športno dvorano Osnovne šole Ljudski vrt in se poveselite z nami! Prodajna mesta vstopnic so v tajništvu družbe Radio Tednik Ptuj, v Jager centru na Ptuju in supermarketu Jager v Moškanjcih. ~ L Organizator: D&B produkcija d.o.o. v sodelovanju z družbo Radio Tednik Ptuj, V nedeljo, 28. 9., ob 20. na terasi Kavarne ptujskih štu Gosta jesenskega glasbenega večera Radia Ptuj bosta GAL IN SEVERAGJUl Vabljeni na javno radijsko oddajo! KLUB PTUJSKIH ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si *5> O WILLIAMS „o. ASFALTIRANJE CEST, ŠČ Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, email: vilko.gerecnik@siol.net [ TOP /AVTOMOBILI VOZILA Z GARANCIJO Hajaose 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 MIsJaadsJJkfAlHsJIsJilKViUH^II :M=lWI=IJII! I MtTJ ;|J 5 MI tel O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA m d, o« 0i deponiranje, predelava in proizvodnja gradbenih reciklatov Formin 8 B, 2272 Gorišnica Tel. št.: (02) 740 40 77, mobitel: 041 393 205 Zemeljska dela Rušitvena dela Cestni tovorni promet Prevzem in odvoz odpadkov Dejavnost deponij, reciklažnih odpadkov Organiziranje in posredovanje na področju gradbeništva ODKUP VOZIL V ENI URI LETNIK CENAc OPR. BARVA AUDI A31.6 TDI NAVIGACIJA 2012 13.990 1.LAST..VSA OPREMA, BISERNO ČRNA AUDI A31.6 TDI SP0RTBACK 5 VRAT 2010 12.490 1.LAST., VLKUUKA KOV. ČRNA AUDI M AVANT 2.0 TDI AMBITION XENON 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV AUDI A4AVANT 2.0 TDI XENON MMI 2008 12.990 1.LAST., ODLIČEN BISERNO ČRNA BMW 320DT0URING LUXE USNJE 2010 13.990 VSA OPREMA, ODUČEN BISERNO ČRNA BMW 320 OX-DRIVE 4X4 KARAVAN 2011 15.990 1.LAST., ODLIČEN BELA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 HDI AVT 2011 10.490 1.LAST..VSA OPREMA VEČ BARV CITROEN C5 TOURER 1.6 DIESEL HDI 2011 9.990 1.1ASTJ0P OPREMA VEČ BARV CITROEN XSARA PICASSO 55.000KM 2008 5.790 ODUČEN, MALO KM KOV. RDEČA FORDC MAX1.6TDCI DIESEL 2010 8.490 1.LAST, KLIMA KOV. SREBRNA FORD C MAX 1.6 DIESELTDCI 2004 4.490 ODUČEN, AVT. KUMA VEČ BARV FORD M0NDE0 TDCI DIESEL KARAVAN 2003 1.990 KUMA KOV. SREBRNA MERCDES C 220 CDI NAVI XENON 2005 7.890 2.1AST, AVTOM. KOV. SREBRNA MERCEDES ML 270 DCI 4X4 KOT NOV 2001 6.990 2.LAST, USNJE KOV. ČRNA PEUGEOT 508 2.0 HDI SW 2011 12.490 1.LAST., ODLIČEN VEČ BARV VW TRANSPORTER 1.9 TDI 8+1 2004 7.490 1.LAST., ODLIČEN BELA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ 08:00 Gorišnica - iz na Si h krajev 10:00 Oddaja iz občino Lenart 12:00 Utrip iz Ormoža 13:00 Polka in Majolka 14:00 Ujemi sanje 18:00 Praznik KS Veličina 19:00 Lokalne volitve 2014 20:00 Gorišnica 21:00 Utrip iz Ormoža PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na TTX straneh SIP TV 03:00 Otroški program 09:00 Kronika Iz občine Hajdina 11:00 Folklorni večer na Selih 13:00 Oddaja iz občine Dornava 15:00 Gorišnica - Iz naših krajev 17:00 Kronika iz občine Destrnik 18:30 Praznik KS Vollčina 20:00 Pozdrav jeseni v 3(aršah 21:20 Glasbena oddaja 23:00 Video strani SIP Uredništvo: www.slptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siplv.sl Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:OO 09:30 10:30 10:50 18:00 20:00 21:30 23:00 Oddaja iz občine Markovoi Praznik KS Vol ¡čina Ptujska kronika Folklorni večer v Majšperku Lokalne volitve 2014 Oddaja iz občine Markovci Ujemi sanje, Polka in Majolka program v živo tudi preko spleta; www.siptv.si Odslej tudi oddaje iz občine Majšperk Dan gasilcev G2 Videm Polka In majolka Ptujska kronika Ujemi sanje Folklorni večer na Se! I h Oddaja iz občine Markovci Markovci - Oddaja Iz preteklosti Video strani www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 26. septembra 2014 Oglasi in objave Štajerski 23 Mali oglasi KMETIJSTVO STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. BARVAMO FASADE napušče, pleskamo stanovanja in opravljamo razna zidarska in slikopleskarska dela, Srečko Rebernik, s. p., Župetinci 37 a, tel 070 552 806. IS3SIS33 VUZEM,,, Prerad 48.22S7 Polenist Kvalitetno izvajamo vsa pleskarska, fasaderska, keramičarska in suhomontažna dela, Knauf sisteme ter talne obloge. Svetujemo in nudimo inovativne rešitve. GSM: 051 205 373. OKNA, ROLETE, ŽALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. Karl Horvat, s. p., nudi sliko-pleskarske storitve, notranja slikopleskarska dela, zunanja slikopleskarska dela, izdelavo toplotnoizolacijskih fasad, su-homontažne gradbene sisteme, barvanje oken in vrat. Delamo kakovostno, hitro in poceni! Inf. 040253343, 027877316 ali horvat.romana@amis.net. POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM: 041 612 929, www.tlakovanje-ploj.si UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. RAČUNOVODSKI SERVIS DARI-JA Kakovostne in cenovno ugodne računovodske storitve. Sp. Hajdina 19 a, 2288 Hajdina. Telefon 041 92 33 99. roletarstvo ARNUS PVC okna, vrata in senčila Mariborska c. 27b, Ptuj 02 788 54 17 041 390 576 www.roletarstvo-arnus.si www.tednik.si ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01. ODKUPUJEMO debele krave in telice za zakol. Plačilo TAKOJ! Tel: 040 179 780. ODKUPUJEMO hlodovino jelše, iglavcev in ostalih drevesnih vrst. Več informacij na 041 610 210,.G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p. PRODAM jagenjčke. Tel. 041 842 206. PRODAM odojke. Tel. 719 80 82. PRODAM ječmen. Tel. 041 571 404. PRODAM odojke, težke od 25 do 30 kg. Tel. 031 389 078. KUPIM grozdje, šipon in laški rizling -900 kg, ter jurko in izabelo - 600 kg. Tel. 041 261 676. PRODAMO rjave nesnice, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAMO bele kokoši in peteline težke 4 kg po 4 € za žival. Naročila sprejemamo po telefonu 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, cepljene, začetek ne-snosti, prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. DRVA, suha, cepljena polena, dolžine 20-30 cm, primerna za štedilnik in za podkuriti. Cena za 3 m3 drv je 140 EUR z dostavo. Info 031 208 904. PRODAM bikce različnih starosti, brejo kravo, pašno, in 600 l mošta. Tel. 041 582 437. UGODNO prodam svežo koruzo. Tel. 041 504 427. KUPIM bikca ali teličko, stara 14 dni. Tel. 031 876 713, Destrnik. PRODAJAMO jabolka za ozimico, možna dostava, Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale. Tel. 769 26 91. KUPIMO traktor v kakršnemkoli stanju in kiper prikolico Tehnostroj. Tel. 041 235 349. PRODAMO ročno prešo in mlin za mletje grozdja ter PVC balkonska vrata, dvokrilna in PVC-okno. Tel. 031 347 708. KUPIMO suhe bučnice , ugodna cena, plačilo takoj. Tel. 041 331 997. PRODAM odojke. Tel. 051 423 260. PRODAM BIO GNOJILO, star predelan konjski gnoj, v 60-kg vrečah, cena vreče 7 €, ob nakupu nad 10 vreč nagrada bučno olje. Tel. 031 273 577 ali 720 81 08. STANOVANJE NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem garsonjero, delno opremljeno. Informacije: 041 519 251. V NAJEM vzamem 1,5-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 030 341 851. ODDAMO opremljeno hišo v Krčevini za 250 € in opremljeno hišo v Spuhlji za 350 €. Tel. 041 475 468. NA PTUJU oddam prenovljeno in opremljeno enosobno stanovanje. Tel. 040 161 262, po 14. uri. V NAJEM oddamo hišo v Zamušanih. Tel. 031 487 105. ODDAM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Ptuju, Prešernova ulica 3. V stanovanju so internet, kabelska TV in centralno ogrevanje. Tel. 041 428 673. V KRAIGHERJEVI na Ptuju oddamo enosobno stanovanje, 38 m2. V celoti prenovljeno in opremljeno, cena 250 €/mesec. Tel. 031 614 871. Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka ter strica in botra Frančiška Dokloviča IZ JIRŠOVCEV 48, DESTRNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, cerkvenim pevcem od Sv. Trojice za odpete pesmi, pogrebnemu podjetju Almaja za opravljene storitve, vsem praporščakom, trobentaču za odigrano Tišino in govorniku za poslovilne besede. Hvala tudi Internemu oddelku bolnišnice Ptuj za prijaznost in nudeno pomoč. Iskrena hvala! Tvoji najdražji Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 NOVOI NOVOI KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA. UGODNI LEASINGI DO 7 LET. PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Cen^ Oprema Barva renault twing01.216v open 2005 2.990,00« klima kov. Črna renault cli01.5dci authentique 2008 3.990,00« serv. knjiga bela renault cli01.216v authentique 2006 4.490,00« 32.000 prev. kov. srebrna audi a31.6 attraction 2001 2.999,00« serv. knjiga kov. srebrna mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003 8.800,00« usnje kov. srebrna smart fortwo coupe pure 2002 1.950,00« klima rdeča peugeot 2061.4x-design 2005 2.590,00« klima kov. srebrna volkswagen golf 2.0 sditrendune 2008 6.550,00« prvi last. kov. bordo ford fiesta 13 sv ambiente 2004 2.500,00« klima kov. olivna volvo c70 2.4 d5 avt summum 2007 13.500,00« serv. knjiga kov. sv. modra peugeot 3071.6 16v break 2002 2.590,00« klima kov. srebrna ford focusc-max1.8tdo trend 2005 4.850,00« serv. knjiga kov. t. modra peugeot 2061.41 sx 2000 1.350,00« klima rdeča škoda fabia 1.2tsi ambiente 2011 7.190,00« prvi last. kov. zelena citroen berling01.6 hdi furgon 2008 3.990,00« klima bela peugeot 407 sw 2.0 hdist confort 2006 4.200,00« prvi last. kov. srebrna renault cli01.216v elan 2008 5.500,00« 30.000 prev. kov. rdeča renault cli01.216v extreme 2005 2.990,00« klima kov. srebrna peugeot 2071.41 vitamin 2008 5.200,00« prvi last. kov. siva citroen break xsara 2.0 hdi exclusive 2003 1.450,00« serv. knjiga kov. sv. modra PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 MOTORNA VOZILA NAJEM KOMBIJA RENAULT TRAFIC 8 + 1, podaljšan, in strešnih nosilcev za vse tipe vozil. Lideva, Dejan Šlamberger, s. p., 030 922 282. PVC okna, vrata, senčila PODJETJE Franc Gajser, d. o. o., zaposli večje število električar-jev z znanjem nemškega jezika za delo v Avstriji. Kontakt: Tjaša Zajšek, 040 670 245. ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA NEPREMIČNINE SPOŠTLJIVO prodam ali oddam garsonjero na mirni in sončni lokaciji, ob šoli in parku, na Ptuju. Tel. 031 757 919. PRODAM kmetijo, 1,1 hektarja, z zazidalnim zemljiščem v Loperšicah pri Ormožu. Tel. 031 684 696. V NAJEM oddam opremljen pisarniški prostor, 25 m2, in več parkirišč na Vodnikovi ulici 2 na Ptuju. Milan Hebar, s. p., telefon 041 325 925. BLIZU TERM in golf igrišča gradimo novo naselje vrstnih hiš v velikosti 100 m2, vseljive bodo 2014. Uredimo ugodno financiranje. Gradbeništvo Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36 a, 2288 Hajdina, tel. 041 646 662. PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com V NAJEM dam garažo na Ptuju (CMD). Tel. 031 412 130. RAZNO KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZARADI bolezni prodam vietnamskega prašiča po simbolični ceni. Inf. na tel. 040 625 495. RADIOPTUJ 89,8 >98,2 • 104,3 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (S. Makarovič) ZAHVALA ob izgubi drage mame, babice in tašče Julijane Vogrinec IZ MURETINCEV 37 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili sožalje. Zahvala g. župniku za cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa, godbeniku in pogrebnemu podjetju. Žalujoči: sin Jože, hčerka Marija in sin Janko z družinama Slovenija • Pomoč kmetijam po požaru 15.000 evrov razdeljenih med štiri kmetije Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je avgusta objavilo javni razpis, s katerim bi finančno pomagalo pri odpravljanju škode zaradi požara ali strele na kmetijskem objektu v letu 2014. Za pomoč je namenilo 15.000 evrov. »Sprva sem mislil, da vsak, ki se prijavi na razpis, prejme 15.000 evrov, ne da bo ta znesek razdeljen med prijavljene na razpis za finančno pomoč. Toda tudi nekaj je boljše kot nič,« je dejal prejemnik pomoči Martin Korošec iz Lešja pri Majšperku. Na omenjeni razpis so prispele štiri vloge, in sicer iz občin Kidričevo, Prebold, Logatec in Majšperk, ki so počrpa-le teh 15.000 evrov. Posledično se je razpis po mesecu dni objave zaprl. Finančna pomoč je namenjena blažitvi poslabšanja ekonomskega položaja kmetijskih gospodarstev zaradi nepredvidljivega škodnega dogodka na kmetijskem gospodarstvu, je bilo zapisano v pojasnilu pomoči. Da je ta znesek pomoči zelo skromen, je dejal že prejemnik pomoči Martin Korošec, ki mu je hlev, poln krme, pogorel junija. Njegovo mnenje pa delijo tudi na kmetijski svetovalni službi Maribor. »Kmetija si s tako nizko finančno pomočjo po elementarni nesreči ne more Pomoč: Ocenjena škoda 7.500 evrov nad vključno 65.000 evrov 6.500 evrov od vključno 55.000 do 65.000 evrov 5.500 evrov od vključno 45.000 do 55.000 evrov 4.500 evrov od vključno 35.000 do 45.000 evrov 3.500 evrov od vključno 25.000 do 35.000 evrov 2.500 evrov od vključno 15.000 do 25.000 evrov 1.500 evrov od vključno 5.000 do 15.000 evrov kaj bistveno pomagati,« meni vodja kmetijske svetovalne službe Simona Hauptman. Martinu Korošcu je 24. junija letos zaradi samovžiga sena zgorelo okoli 700 m3 krme in hlev v velikosti 15 x 27 metrov ter različno orodje. Materialna škoda je po nestrokovni oceni policistov znašala okoli 100.000 evrov. Zavarovalni- Vir: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ca je škodo ocenila nižje, saj lastnik ni imel zavarovane krme, temveč zgolj hlev. Korošec upa, da bo hlev postavil še letos. Toda za postavitev ne bo zadostovala pomoč ministrstva ali povračilo zavarovalnice. »Seveda nekaj je, vendar bo potrebnega še veliko lastnega dela, sosedske in družinske pomoči. Sosedje so mi že se- Foto: Črtomir Goznik Spodnje Podravje • Še o izgradnji OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Čakajo le še Dornavo in Gorišnico Doslej je sporazum in pogodbo za izgradnjo OS dr. Ljudevita Pivka podpisalo 14 občin. Čakajo le še na podpise občin Dornava in Gorišnica, katerih deleža znašata 72.842,04 evra in 107.420,65 evra, kar je skupaj 180.262,69 evra. Če občini teh deležev ne bi zagotovili, potem bi pri izgradnji šole zmanjkalo kar 180.000 evrov oz. skupaj 360.000 evrov, ker se je država obvezala, da bo dala enkrat več denarja, kot ga bodo zagotovile same občine. Gorišniški župan Jožef Kokot pojasnjuje, da je občina Gori- šnica sporazum že podpisala, pogodbe pa še ne, ker se z njo želijo seznaniti tudi svetniki občine Gorišnica. O njej bodo razpravljali na seji 3. oktobra, ni pa nobenih zadržkov, da je ne bi takoj po potrditvi na občinskem svetu tudi podpisal. Pri samem sprejemu pa tudi ne pričakuje zapletov. Do zaključka redakcije pa žal nismo uspeli dobiti odgovora dornavskega župana Rajka Janžekoviča. Po neuradnih podatkih naj se ne bi strinjali z višino izračunanega deleža pri izgradnji. Po desetih letih od prvih resnejših pogovorov o novogradnji te šole je čas, da se zgodba konča. Uspešen konec pričakujejo ne samo vsi, ki jo potrebujejo, temveč tudi javnost. Po napovedih leta 2015. MG NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO /Vsi1 / O KS „„,, Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNODOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Foto: Črtomir Goznik Gradnja OS dr. Ljudevita Pivka poteka nemoteno, skladno s terminskim planom. Objekt počasi zapirajo. Na roke jim gre sedaj tudi vreme, je povedal Antun Daljavec iz Project Inga. daj ogromno pomagali, tako s krmo kot z nudenjem prostorov za 17 glav živine. Upam, da mi bo letos uspelo narediti čim več, stisniti bo treba,« je povedal. Pogoji, ki so morali biti izpolnjeni za pridobitev sredstev, so bili, da je škoda nastala največ 24 mesecev pred oddajo vloge na ta javni razpis, da je bil objekt, na katerem je nastala škoda, ob nesreči zavarovan za primer požara ali strele. Ob tem je moral vlagatelj na razpis predložiti cenitev škodnega dogodka, ki jo je izdelala zavarovalnica, in minimalna višina ocenjene škode, ki jo mora vlagatelj izkazati za upravičenost do plačila po tem ukrepu, je 5.000 evrov. »Tri dni sem zgolj hodil sem ter tja, da sem si uredil vse potrebne dokumente. In ravno zapletena birokracija in urejanje papirjev je marsikoga odvrnilo, da bi se prijavil na razpis. Poznam vsaj enega kmeta, ki si je zaradi postopka pridobitve pomoči premislil kandidirati,« je dejal Korošec. V letošnjem letu objave novega javnega razpisa ne pred- videvajo, saj so porabili vsa sredstva, ki so bila namenjena za ta ukrep. »Če bodo drugo leto v državnem proračunu sredstva za finančno pomoč za nadomestilo škode zaradi požara ali strele na kmetijskem gospodarstvu na voljo, bomo seveda objavili tudi nov javni razpis. Podatka o tem, koliko sredstev nameravamo nameniti za to področje drugo leto in kdaj bo objavljen nov javni razpis, pa vam žal še ne moremo posredovati,« so sporočili z ministrstva. V letih 2009-2013 je na osnovi tega ukrepa sredstva prejelo 18 upravičencev, ki jim je bilo skupno izplačanih približno 74.800 evrov. Skupno je bilo na območju PU Maribor v prvi polovici letošnjega leta 113 požarov in 10 požigov. V enakem obdobju lani so policisti obravnavali 86 požarov in 15 požigov. Od tega ni znano, koliko požarov je bilo na kmetijskih objektih, saj takšnih statistk na PU Maribor ne vodijo, je pojasnil tiskovni predstavnik Miran Šadl. Mojca Vtič dnevna kctfla ponarariéa, ob dravi 3 a, pttj lcSSÄato 4,90 € 2 s l€ vsak delovnik od 11. do 15. ure Napoved vremena za Slovenijo Žerjavi ko lete na tuje, brž se zima približuje. Danes bo večinoma sončno, popoldne v vzhodni Sloveniji zmerno do pretežno oblačno. Zjutraj in del dopoldneva bo po kotlinah megla. Burja na Primorskem bo oslabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju okoli 11, najvišje dnevne od 17 do 22 stopinj C. Obeti V soboto in nedeljo bo povečini sončno, zjutraj in del dopoldneva bo po kotlinah megla. Nad osrednjim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, oslabljena vremenska fronta pa se pomika prek srednje Evrope. V višinah bo od zahoda k nam pritekal nekoliko hladnejši in bolj vlažen zrak.