V torek, 12. m ob 20. uri v Velenju športno- f zabavna prireditev Med svetovnimi in evropskimi mojstri lili s podelitvijo pokala najboljšemu slovenskemu športniku 1961 SLOVENSKI SPORTNILIST Ljubljana, nedelja, io. decembra mi cena 2» din SEJA UPRAVNEGA ODBORA PARTIZANA SLOVENIJE DOVOLJ ČASA ZA TEMELJITO PRIPRAVO Zakaj je bila preložena skupščina Partizana Slovenije — O osnutku pravil bodo razpravljali v društvih Partizan — Koledar, ne pa program Ljubljana, 10. dec. — Dnevni red včerajšnje seje upravnega odbora Partizana Slovenije je obsegal razpravo o bližnji skupščini, predlog programa Partizana Slovenije za leto 1962 in razno. V prvi točki je predsednik Parti- glavnem dva predloga. Partizan LETO XVII. — ŠT. 83 Skozi šivankino uho v Džakarti JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA REPREZENTANCA PREMAGALA INDONEZIJO S 5:2 (1:2) Džakarta, 10. decembra. — Jugoslovanska nogometna reprezentanc« je pred nekaj dnevi v Džakarti premagala mlado državno moštvo Indonezije »Garuda« s 5:1. Igra je bila lepa in prav zaradi tega je zanimanje za tekmo jugoslovanskih in indonezijskih nogometašev, ki je bila na sporedu danes, še bolj poraslo. Z drugimi besedami — v Džakarti ne pomnijo takega navala na stadion, kot je bil pred današnjo tekmo med jugoslovansko reprezentanco in najboljšo enajstorico Indonezije »Banteng«. Jugoslavija: Šoškič (Stojanovič), binac, Kovačevič, Mujič, Galič (Še- Durkovič, Markovič (Bena), Rada- kularac), Bego (Jerkovič), kovič, Nikoli (Jusufi), Kozlina, Ce- (Nadaljevanje na 6. strani) *ana Slovenije tov. Mitja Ribičič seznanil prisotne, zakaj se je izvršni odbor odločil za preložitev skupščine. Po besedah tov. Ribičiča sta Jugoslavije je poslal osnutek statuta Partizana Jugoslavije, po katerem naj bi bil urejen tudi osnutek statuta Partizana Slovenije. Za to narekovala v glavnem dva raz- to se je zavzemal tudi predsednik > ’ - • -r—a- •_ « Partizana Jugoslavije Milivoje Ra- dovanovič-Farbin, ki se je udeležil te seje. Dejal je, da je situacija v vseh republikah, razen v Sloveniji, vsklajena in da bo moral tudi Partizan Slovenije s sprejemom loga: nekateri referati in koreferati |e niso bili pripravljeni, izvršni odbor pa bi se pred skupščino rad posvetoval z upravnim odborom o novih smernicah Partizana Sloveni-J®‘ te bi bila skupščina takoj naslednji dan po seji upravnega odbora, bi le-ta lahko le formalno potrdil smernice, ki bi jih pripravil izvršni odbor. Razprava o bodočem statutu oziroma pravilih Zveze Partizan Slovenije je pokazala, da sta za to v Huda kazen za Celje (Nadaljevanje na 2. strani) Drsališče pri muzeju NOB je že pred otvoritvijo polno mladine Šestnajstina finala nogometnega pokala Jugoslavije Maribor gre naprej Maribor se je uvrstil med 16 najboljših z enajstmetrovkami — Igrišče v Ljudskem vrtu je imeli .. v . , . ... zimsko podobo. Pokrito je bili Mnoga presenečenja v današnjih pokalnih tekmah — Izpadla sta dva namreč z debelo plastjo snega, le Zmaga za Robiasoni člana L zvezne lige Vojvodina in Borac. Pittsburg, 10. dec. Bivši svetovni boksarski prvak srednje kategorije Ray Robinson, ki je napovedal svoj ppvratek v ring v borbi za naslov: rit "—•«* i>'™k'' •• Pittsburgu s k. o. v osmi rundi ka- (Nodaljevanje na 6. strani) nadskega boksaria Greavesa. NK Celje ne bo igral 4 tek-nie v prvenstvu — Kazni za funkcionarja Hočevarja in Harij a — Elzner bo počival štiri kola Ljubljana. 10. dec. V Ljubljani fR y petek sklepali o dogodkih v t-elju v zvezi z nepravilnimi registracijami, o katerih smo v našem ‘‘»tu že poročali. Šlo je za nepra-vdno registracijo nogometaša NK Devič Uroša in prestopke Pfedsednika registracijske komisije CeiUske nogometne podzveze Mila-^ Hočevarja, ki je obenem tudi sekretar NK Celja ter člana Uprav-?eSa odbora NK Celje Hari Franca. «rečene so bile naslednje kazni: rY. Hočevar Milan, sekretar NK j^lja in predsednik registracijske komisije celjske nogometne podzve-26 je kaznovan z enoletno, prepo-(Nadaljevanje na 6. strani) Danes so igrali okrnjeno kolo šestnajstine finala nogometnega pokala Jugoslavije. Zaradi tekem jugoslovanske reprezentance v Aziji nekateri klubi danes niso igran :n je bilo na sporedu samo enaist sre? čanj. Le-ta pa so bila izredno borbena, kar je znana značilnost jugoslovanskega nogometnega pokalnega tekmovanja, seveda pa tudi brez presenečenj ni šlo. Tudi najboljša moštva so imela težko delo s tehnično slabšimi nasprotniki, dva člana I. zvezne lige Vojvodina in Borac iz Banja Luke pa sta se morala celo posloviti od tega priljubljenega tekmovanja. Rezultati: Split : Radnički (N) 2:0, Novi Sad : Vojvodina 2:1, Velež : Radnički (B) 3:1, Buduenost : 2e-Ijezničar 3:1, Spartak : Trešnjevka 2:1, Čelik : Sarajevo 0:1, Bačka : Borac 3:1, Sutjeska : Rijeka 0:2, Rudar : Beograd 0:3, Varteks : Dinamo II 0:2, Maribor : Lokomotiva 11:10. O nekaterih tekmah šestnajstine finala smo prejeli tale poročila: ZMAGO ODLOČILE ENAJSTMETROVKE MARIBOR, 10. DEC. Kljub hud emu mrazu je bilo za tekmo šestnajstine jugoslovanskega nogometu ega pokala dokaj veliko zanimanje, saj se je zbralo na igrišču v Ljuds kem vrtu okrog 1500 gledalcev, ki so po burnem poteku dogodkov top lo pozdravili zmago mariborskega ligaša. MARIBOR : LOKOMOTIVA 11:10 (0:1, 1:1, 2:2) Maribor: Vabič (Fišer), Donko, Jovanovič, Canjek, Kreač, Blaznik, Šober (Breznik), Dolenc, Arnejčič, Pirc, Kramer. Lokomotiva: Maček (Crnkovič), Duh, Balant, Petrovič (Cimerman), Aljinovič, Sobočan, Bracanovič, Starman, Rafanelli, Vogrinčič, Košev. Llorda bomo v teh mladiK dekletih imeli čez nekaj let nove prvakinje v umetnem drsanju Lire so-dinarjev nil O tem, da se bodo naši smučarji za svetovno prvenstvo v Cbamo-nixu in v Zakopanih še posebej pripravljali, so se naši smučarski trenerji in zvezni kapetani točno dogovorili že po lanskoletni zaključeni sezoni. Tedaj so tudi sestavili celoten načrt priprav v poletnih mesecih in seveda tudi spored za posebno vadbo na snegu. Vse to so pravočasno poslali osrednji Smučarski zvezi v Beograd, proračun za te priprave pa je tudi odobrila Jugoslovanska zveza organizacij za telesno kulturo. Do tu vse v redu in prav! Ves čas smo podrobneje popisovali suhi trening kandidatov za sestavo reprezentance za Chamonix in Zakopane. Te dni pa, ko bi morali naši alpski smučarji odpotovati na trening v Cervinio v Italijo, je nastal nepričakovan zaplet. Od vseh smučarskih tekmovalcev imajo namreč alpski smučarji najslabše pogoje za vadbo, ker pri nas še nimamo dovolj snega v dolinah, niti potrebnih žičnic, kjer bi lahko j alpski tekmovalci nabrali dovolj telesnih moči in seveda tudi potreb-| nih kilometrov. V svojih pripravah je zvezni kapetan vključil poto-1 vanje v Cervinio pač zato, da bodo alpski smučarji pred odhodom na | pomembnejša mednarodna srečanja imeli potrebni trening. Seveda so i nastale težave že pred tem zaradi deviznih sredstev, toda končno je | bil rešen tudi ta problem. V prepričanju, da jim bo Jugoslovanska | zveza organizacij za telesno kulturo poslala preostali denarni znesek i v dinarjih — za priprave so alpskim smučarjev odobrili okrog milijon | 700.000 din, doslej pa so jih porabili le okrog 700.000, so ponovno | zaprosili za preostali znesek, s čimer bi lahko kupili devizna sredstva i za potovanje in bivanje v Italiji. Tega denarja pa ni bilo od nikoder. Funkcionarji Smučarske zveze Slovenije so zato posredovali pri = Jugoslovanski zvezi organizacij za telesno kulturo s prošnjo, da ta I denar zaradi nujnega odhoda v Italijo čimprej pošljejo. Dobili pa so 1 odgovor, da tega denarja toliko časa ne bo, dokler ne bo zvezni ka-I petan poslal načrt priprav alpskih tekmovalcev, za olimpijske igre 1964 8 in za prihodnje svetovno prvenstvo 1966. Ta zahteva je popolnoma i neumestna, predvsem zato, ker je zvezni kapetan poslal pravočasno i načrt priprav za leto 1962, kjer je bilo vključeno tudi potovanje v g Cervinio in je v tem trenutku, ko je pred durmi Chainonix, prezgodaj i misliti za pet let naprej. Sedaj res ne razumemo, zakaj takšno slepo- 1 mišljenje in takšni sklepi s strani osrednje Zveze organizacij za te- 2 lesno kulturo? Ne razumemo pa v načelu takšnega odgovora in človek se ne more znebiti vtisa, da pač za smučanje ni pravega razumevanja. ŽENSKI TURNIR REPUBLIŠKIH NAMIZNOTENIŠKIH REPREZENTANC Popoten uspeh slovenske reprezentance Kranj, 10. dec. — Včeraj in danes je bil v Kranju v dvorani Delavskega doma II. turnir ženskih namiznoteniških reprezentanc republik. Na turnirju so sodelovale Slovenija'z dvema ekipama, Hrvatska, Srbija in BiH pa z eno. Turnir, ki je bil v organizaciji namiznoteniškega kluba Triglav je bil odlično izveden, njegov pokrovitelj pa je bil občinski sindikalni svet, ki je prispeval za vse sodelujoče reprezentance lične pokale in kristalne vaze, za najboljše posameznice pa praktična darila. Ta turnir je r>oka-zal, da je kvaliteta ženskega jugoslovanskega namiznega tenisa tokrat v. Sloveniji,'saj sta obe ekipi Slovenije zasedli najvišji mesti, prvo in drugo. Že sami rezultati prve slovenske ekipe, dve zmagi s 5:0 in dve s 5:1, povedo vse o premoči naših igralk. Prav lepo pa je presenetila tudi B reprezentanca Slovenije s tremi zmagami s 5:0 in enim porazom 1:5 v igri z zmagovalkami tega turnirja. Obe slovenski reprezentanci nista imeli v osta-bh treh ekipah resnega nasprotnika m sta brez posebnih naprezanj dosegli tako visoko zmago. Od ostalih treh reprezentanc se je predstavila kot najboljša reprezentanca Bosne in Hercegovine, v kateri je nekaj mladih, obetajočih igralk. Srbska Odločitve AZJ Etresenečaio reprezentanca je bila četrta, medtem ko je bila nekdaj močna, hrvatska reprezentanca zadnja in j® povsem odpovedala. V njeni ekipi se močno pozna odsotnost kaznovanih sester Nikolič. Od posameznic je bila najboljša Petračeva iz Raven, saj ni doživela nobenega poraza in tudi v naslednjih mestih so same Slovenke Cadeževa, Pirčeva in Plutova vsaka z enim porazom. Od igralk-iz ostalih republik pa sta izstopali Vukosavljeva (Srbija) in Mitrovičeva (BiH). Rezultati: Slovenija I : Slovenija II 5:1, Slovenija I : Hrvatska 5:0, Slovenija II : Srbija 5:0, Slovenija II : BiH 5:0, Srbija : Hrvatska 5:3, Slovenija I : Srbija 5:1, BiH : Hrvatska 5:0, Slovenija I : BiH 5:0, Slovenija II : Hrvatska 5:0. Končni vrstni red: 1. Slovenija I 4 zmage (20:2), 2. Slovenija II 3 zmage (16:5), 3. BiH 2 zmagi (10:13), 4. Srbija 1 zmaga (9:18), 5. Hrvatska brez zmage (3:20). Dovolj časa za temeljito pripravo (Nadaljevanje s 1. strani) statuta izraziti pripadnost Partizana Jugoslavije. Tovariš Lenarčič, podpredsednik Partizana Slovenije pa je prisotnim pojasnil, da je po statutu Zveze za telesno kulturo Slovenije, ki je skupnost okrajnih in občinskih zvez za telesno kulturo, dolžnost Zveze Partizan Slovenije, da svoja pravila vskladi z določili ZTKS1. To Bodo napravile tudi ostale strokov-, ne zveze, ki so članice ZTKS, ki bodo imele skupščino v bližnji prihodnosti. Tako bodo vsi pravilniki prilagojeni novi strukturi ZTKS. Osnutek statuta Partizana Jugoslavije še vedno kaže težnjo centralistične urejenosti te organiza- cije, kar pa ni v skladu z nalogami, ki naj jih opravlja Partizan Slovenije. Ta zveza je namreč organizacija društev Partizana in opravlja naloge, ki ji jih nalagajo društva. Posebna komisija pripravlja osnutek pravil, ki bo v skladu z_dolo-eili ZTKS in tega bodo vsaj štirinajst dni pred skupščino poslali v pretres društvom. Tovariš Ribičič pa je med rugimi dejal, da v našem komunalnem sistemu ni več mesta za centralizem. Prav zato bo moral tudi Partizan Jugoslavije končno sprejeti ta načela. Državljanom poverjamo vse vrste nalog, od samoupravljanja pa do delitve dohodka in zato je jasno, FINALE TEKMOVANJA ZA JUGOSLOVANSKI ROKOMETNI POKAL Že tretjič pokal za Borca Te dni je med nekaterimi naj bolj -š:m.i j ugoslovamikiimi atleti dvgnil precej prahu ukrep AZJ, s katerim sta zbrisana s spiska štipendiranih atletov metalec kladiva Bezjak in sprnter Mikulec. Atletska zveza Jugoslavije je to odločitev pojasnila s teni, češ da sta bila oba atleta nedisciplinirana in da sta brez vzrokov zapustila skupne priprave v Beogradu. Na prvi pogled bi objektivni opazovalec pritrdilno sprejel ta drastični-ukrep AZJ, kajti če gre za kršitev discrplirie in če se člani oziroma kandidati za sestavo reprezentance ne pokoravajo določenim sklepom zveznega kapetana oziroma tehničnega vodstva AZJ, potem je takšna odločitev seveda pravilna. Vendar obrnimo še drugo plat medalje. V našem dnevnem in športnem časopisju smo že lahke prebrali odgovor obeh atletov, in odločitev AZJ in si lahko pri tem ustvarili svojo sodbo. Naš rekorder Zvonko Bezjak zatrjuje, da se lahko zlasti sedaj, ko še nismo neposredno pred evropskim prvenstvom, pripravlja doma v Zagrebu} da ima na razpolago dobre trenerje in pedagoge, ki mu lahko pri, tem treningu vsestransko pomagajo, prav toliko, kakor trenerja v Beogradu, G ubijam in Upaš ki. Stvar je namreč v lem, da Bezjak niti Mi-kuiec) vsaj za zdaj, m čutita potrebe po lagc-rovariju v našem glavnem me stu, ker lahko vse to opravita doma. Ce, torej, poznamo obe strani im vemo, da je A. J Z zaradi »neposlušno-, sti« danes kaznovala Bezja>ka in Ma-kuleca, morda bo jutri še koga drugega — baje je tarašem »upornik« še Hafner iz Ljubljane — porem je pri tem problemu^ ali točneje rečeno pri tej cdto-oitvi AZJ, naša presoja lahko objektivna im pravična. Po našem mnenju je odločitev AZJ o kaznovanju obeh zagrebških atletov — črtali so jim namreč hranarinn — nepravilna m prav n.č v skladu z vsemi težnjami našega družbenega niti te-lesnovzgojnega sistema. Ni dolgo tega, kar je predsednik ZIS tov. Aleksander Rani kovic v razgovoru z novinarji poudaril,, da v našem družbenem sistemu ne more biti profesionalizma v športu ali v telesni kul tur j sploh. Generalni sekretar SZDL Jugoslavije je hotel s tem poudariti, da je tudi športnik ali špoi-tmi delavec član so-elailižJlačme družbe, ki je nujno potreben na svojem delovnem mestu. Prav ta misel. tov. Ramkoviča bi marala veljati ne samo za nekatere posameznike v naših osmovim organizacijah, klubih in društvih, temveč velja to po našem mnenju tottikb bolj za osrednje zveze, ki morajo svoja stremljenja, pa čeprav gre za izboljšanje kvalitete skušati misel tovariša Rankoviča za vsake ceno uveljaviti. No, in sedaj vzemimo v poštev draga logcrovanja v oddaljenih krajih, ko tekmovalca odtrgamo od delovnega procesa, kar je v popolnem profjolovju z mislijo tov. Rankoviča! Dobro, razumemo, če gre za nekakšno posebno, enkratno logorov-anje, ne moremo pa se strinjati z odločitvijo AZJ, ko danes kaznuje tekmovalce ki so dokazali, da se lahko z malimi stroški prav tako dobro pripravljajo doma, kot če bi bili na tistem mestu, kot ga zahteva Atletska zveza J u g osla vij e! Ne gre, torej, pri vsej tej novi aferi v naši atletiki za to, kakšni so bili odgovori Bezjaka zveznemu kapetanu, al kaj je zahteval od Bezjaka ali Miikuleca zvezni kapetan Lenert, niti za to, ali so tu v ozadju kakšna trenja. Nas predvsem čudi odnos AZJ do pravilnega razpolaganja z gmotnimi sredstvi. Z minimalnimii sredstvi bi lahko, v tem primeru Bezjak, dosegel prav takšno formo v domačem kraju, kakor če bi se pripravljal daleč od svojega delovnega mesta. Ce je po sredi trmoglavost AZJ, potem to prav gotovo ni na mestu! BORAC : ZAGREB 14:9 (7:6) Banja Luka, 10. dec.-Rokometaši iz Banja Luke so danes dosegli pomemben uspeh. V tekmovanju za jugoslovanski rokometni pokal so v finalni tekmi zasluženo premagali Zagreb 14:9 (7:6). Banjalučani so doslej osvojili pokal Jugoslavije že dvakrat, in sicer 1957. in 1958. leta. Današnje srečanje se je odvijalo zelo borbeno. Obe moštvi sta začeli z nervozno igro, nakar so imeli gostje v prvih minutah pobudo v svojih rokah. Domači pa so rezultat večkrat izenačili. Prvi polčas so domači odločili v svojo korist z najmanjšo razliko. 3000 gledalcev, ki so v hladnem vremenu spremljali današnje srečanje je bilo večkrat v, strahu za zmago domačih. V drugem delu Borcu ni šlo namreč najbolje in je le razigrani Saračevič dosegal gole, Ob zaključku srečanja je v imenu Rokometne zveze Jugoslavije čestital zmagovalcem fugomir Dvor-nikovič in je kapetanu Peroviču izročil pokal. Borac je zasluženo osvoj.il dragoceno trofejo, saj je zanesljivo zmagal nad Zagrebom. Najprej je kazalo, da Zagrebčani ne /bodo odpotovali v Banja Luko, ker se niso strinjali s tem, da je žreb e-Močil kraj. kicr naj bi odigrali finalno srečanje. Končno na so se Zagrebčani le odločili in od-nnw~i; v Banja Luko. Roškar : Maček 0:2 (povratno kolo 4:8 — skupno 5:19). Branik : Ljubljana 12:12 Geprav so bili gostje utrujeni, so vendarle uspeli obdržati neodločen rezultat. Rezultati: lahka — Usar : Škraba 1:1, Kukovec : Stepančič 0:2, srednja — Ferle : Šterk 2:0, Štaj-nec : Jakhel 210, težka — Zaviršek : Maček 1:1, Divjak : Macarol 1:1 (po L kolu 7:5 za Branik), povratno kolo: Usar : Stepančič 1:1, Kukovec : Škraba 1:1, srednja — Ferle Jakhel 1:1, Štajnec : Šterk 2:0, težka — Zaviršek : Macarol 0:2, Divjak : Maček 0:2 (7:5 za Ljubljano, končni rezultat 12:12). Najboljši tekmovalci so bili Turk in Roškar pri Mariboru, Ferle in Štajnec pri Braniku ter Macarol in Maček pri. Ljubljani. Sodnik Gale iz Ljubljane je dobro vodil vsa srečanja. PRED BALKANSKIM PRVENSTVOM V KOŠARKI Zvezni kapetan ikolič zaskrbljen... JOUVILLAN : BALOM ANO 13:9 Parjz, 10, dec. Francoski državni prvak v rokometu za moške Jouvil-lan je sinoči premagal v Parizu v 'osmini finala za pokal evropskih prvakov špansko moštvo 13:9. Prvenstvo Slovenije v borbenih igrah ZMAGOVALEC PIONIR IZ NOVEGA MESTA Maribor, 10. dec. — V soboto in nedeljo so se na štiristeznem kegljišču Konstruktorja odvijale zagrizene borbe 11 slovenskih moštev v borbenih partijah. Zanimivim igram je prisostvovale lepo število gledalcev. Rezultati: Pionir (Novo mesto) 1644, Elcktro-Cclje 1625, Celje 1589, Domžale 1375, Konstruktor 1541, Maribor 151.7, Ljutomer 1514, Bled 1493, Izola 1439, Gorjanci (Novo mesto) 1363, Olimp-Olje n20. 2e nekaj dni poteka trening kandidatov za sestavo državne košarkarske reprezentance. Ker bo letošnje balkansko prvenstvo v košarki v Skopju, se je tehnično vodstvo odločilo za večdnevni, lahko rečemo večtedenski trening naših, reprezentantov v makedonskem glavnem mestu. Pred nedavnim smo zvedeli, da je zvezni kapetan Aca Nikolič močno zaskrbljen, ker niso pravočasno prišli na trening vsi pozvani kandidati. Tako se je pritoževal na Dragojlovičem (C. zvezda), Petričevičem in Kovačičem (Lokomotiva), nezadovoljen pa je bil tudi zaradi odsotnosti igralcev Olimpije Daneua, Logarja in Kandusa, ki so pač te dni na pripravah Olimpije zaradi tekem za pokal evropskih prvakov. Tov. Nikolič je mnenja, da je to neke vrste, nedisciplina reprezentantov in da bi morala KZJ takoj ukrepati, ker drugače ne bo mogel jamčiti za uspeh našega izbranega moštva. Zaskrbljenost zveznega kapetana je in ni upravičena. Vemo namreč, da se razen nekaterih izjem člani reprezentance pripravljajo v svojih klubih, kajti vsa naša boljša moštva bodo, v kolikor še niso, odpotovala na to ali ono gostovanje v inozemstvo. Morda je le umesten pomislek, češ da reprezentanti potrebujejo skupni način igre, tako, da bi bila naša reprezentanca čimbolj homogena celota. S tem se tudi strinjamo, vendar se nam zdi, da je le malce pretirana skrb v tem, da hoče zvezni kapetan kar nekaj tednov imeti ob‘ sebi kandidate za sestavo reprezentance. Košarkarji-re-prezentanfi nimajo nič proti želji in zahtevi zveznega kapetana, toda tudi oni so delovni ljudje, ki morajo opravljati določene naloge v svojih podjetjih ali pri študiju. Večtedenska odsotnost z delovnega mesta ali študija pomeni že problem in ni več v skladu s sT",'-r>i-cami naše telesne ' ulture. EKIPNO DRŽAVNO PRVENSTVO V ROKOBORBI Beograd, 40. dec. — Moštvo rokoborcev Varteksa iz Varaždina je osvojilo letošnji naslov državnega da samo od sklepov višjih vodstev ne more biti odvisno, kakšno bo del lo telesnovzgojnih organizacij. Področje telesne kulture je treba reševati na pravem mestu. To je v komuni. Partizan Slovenije je lahko ponosen, da svojo organizacijo prvi v Jugoslaviji prilagaja komunalnemu sistemu. Po tej poti bodo morali tudi v ostalih republikah. Da pa bodo nova pravila čimbolj prilagojena današnjim potrebam, bo pri izdelavi teh sodelovalo čim več ljudi s terena. Društva pa naj svojo aktivnost pred skupščino pokažejo tudi na sestankih in sejah, kjer naj se pogovorijo o perspektivah, težavah in slabostih, da bodo delegati prišli na skupščino z izdelanimi stališči. Na seji so tudi predlagali, naj bi se pred skupščino sestala izvršna odbora Partizana Slovenije in Zveze za telesno kulturo Slovenije. Ueleženci seje upravnega odbora so se strinjali s predlogom, da bodo za skupščino pripravljeni naslednji referati ia koreferati: Delo društev Partizan v delovnih kolektivih, Kako naj delajo društva na vasi, Vzgoja strokovnih kadrov. Delo društev Partizan v predvojaški vzgoji, Žena v telesni kulturi, Vse-stranost dela . v društvih. Jugoslovanske pionirske igre. Zdravstvo v okviru telesne kulture ter Objekti iu gradnje. Svoje referate bosta pripravila tudi Odb"r za orodno telovadbo ter Odbor za invalidsko telesno vzgojo. Da pa bo skupščina še bolj dosegla svoj namen, bo takrat organizirana posebna razstava, delegatom bodo pokazali nekaj filmov in jim pripravili ogled športnih objektov. V drugi točki dnevnega reda je tovariš Tomaž Savnik prebral program dela za leto 1962. V njem je naštel vse najvažnejše nastope, akcije in delo v prihodnjem letu. Delegati so bili mnenja, naj bi bil program nripravljen v obliki koledarja, torej podobno kot imajo to ostale strokovne zveze. Za zaključek pa -a se udeleženci seje pomenili še o vzgoji strokovnih kadrov, ki naj se odvija v okviru občinskih zvez za telesno kub. turo, o ustanavljanju odborov v občinskih in okrajnih zvezah ter o priznanjih najzaslužnejšim delavcem v društvih Partizan. Seja upravnega odbora Partizana Slovenije je torej pokazala, da je bila skupščina upravičeno preložena in da je do 14. januarja še dovolj časa za temeljito pripravo tega pomembnega zbora delegatov društev Partizan iz vse Slovenije- ekipnega prvaka v rokoborbi v g1' ško-rimskem slogu, potem ko je v odločilnem srečanju premagalo Pro-leterja iz Zrenjanina 9:7. Tretje mesto je osvojila Prvomajska iz Zagreba, četrto pa večkratni državni prvak Partizan iz Beograda-Ostali rezultati: Prolcter : Prvomajska 14:2, Prvomajska : Partizan 9:?- LJUBLJANA - JUDO PRVAK SLOVENIJE Maribor, 10. dec. Danes je izkušeno moštvo Ljubljane kar dvakrat pomerilo svoje moči. Ljubljančani so nastopili proti Mariboru in --Oti moštvu Branika. Maribor-: Ljubljana 5:(9 Rezultati: lahka — Alavančič Škrabo 0:2^ Blažič : Stepančič 0:2, 'srednja — Turk 1. : Šterk 1:1, Lupine : Jakhel 0:2, težka — Roškar : Macarol 0:2, Govedič : Maček 0:2 po I. kolu 1:11), povratno kolo: lahka — Blažič: Škraba 1:1, Aiavan-čič : Stepančič 1:1, srednja —- Lupine .- Šterk 1:1, Turk I. : Jakhel 1:1, težka — Govedič : Macarol 0:2, Olimpijske igre v Tokiu od 9. do 22- oktobra Razgovor s trenerjem OK Ljubljana s tovarišem Cirmanom Dober mesec ssas loči od 'kvalifikacij, ki so bile v Cetinju. Moška vrsta Ljubljane se je spet uvrstila v zvezno odbojkarsko ligo, kateri je pred dobrim letom dala slovo. Moštvo Ljubljane pa tudi po uspešnih kva lifikacijah ni počivalo, ampak je pod vodstvom trenerja Cirmana še naprej vadilo. Tov. Cirman pa nam je na nekaj vprašanj takole odgovarjal: H Kako gledate na minule kvalifikacije v Cetinju? — Cetinje! Približno 220.000 dimar-•tev stroškov za ekipo Ljubljane. Za-kaj je bilo to tekmovanje, kvalifika-cije, organizirano prav v Cetinju? Morda zato, da bi se s tem dvignilo Zanimanje za odbojko v Črni gori. Tc te bilo verjetno vodilo Odbojkarske zveze Jugoslavije^ ko je postavilo Pravilo: vsako leto kvalifikacije v tfrugu republiki. Oboje je zgrešeno, dolgoletno spanje posameznih odbojkarskih republiških zvez ne moremo r®šiti s trodnevnimi turnirji. Bolje bi bilo, če bi v Črno goro postali inštruktorje, ki bi začeli s sistematično vadbo. O samem turnirju pa naj povem le toliko, da smo bili mi poteg Beograjčanov glavni favoriti. Beograjčane pa smo že v prvi tekmi visoko Porazili. Najtežja je bila tekma z Bosno, ki je trajala 2 uri in 20 minut iri ki je navdušila strokovnjake in občinstvo. Vse tekme smo igrali so-lidno brez večjih spodrstjajev — to ^ upam trditi. • Kdo vas bo zapustil iu kdo prišel v vaše vrste? Ekipo bosta spomladi zapustila Geršalc In verjetno tudi Krevset. Oba Sčest-a na odslužen j e kadrovskega reka v JLA. Kdo bo prišel? Ne vem! zažeten je vsak, ki ima smisel in °anovne pogoje za to panogo. Se-stevlti moramo namreč močno drugo ltl mladinsko ekiipo, da bomo lahko l* teh vrst črpali novih moči za prvo btojfevo. • Kaj mislite o slde-Pib seje upravnega odboja, ki je bila pred kratkim v Beogradu? Skle,pe lahko samo pozdravimo. Va razloga govorita v prid tej trdil-vi- Osemčlanska zvezna liga je pre-s|kromna, igralci potrebujejo več te-kem, da si pridobijo rutino in znanje. Brugi vzrok pa je čisto domač. Bra-ima možnotati, da ostane v zvezni T1?4' V*1 mu želimo uspeh. Na kvalifikacijah mu bo najnevarnejša Bosna. © Kako gledate na kvaliteto slovenske odbojke? c " Najprej bi hotel ugotoviti, da ® ° ocibojki v naših časopisih pre-o.2j1o piše. To verjetno ni merilo naše ^bojke! Mimo lahko trdimo^ da so Ontu rnoSt,va v Povprečju boljSa od , v Si-biji In Hrvatoki (razen Za-C, ei>a in Beograda). Naši boljši igral-Ro f° ra2t;ro3eni po vsej Sloveniji. Bka je torej samo v enem: v ipr^?ra(iu a,1:i Zagrebu . znajo take Ice pritegniti v večje klube, mi n,e- Jasno je, da je to odvisno h M h finančnih sredstev. V sosed- fopublikaih so te stvari bolje ‘tene. To potrjuje tudi moja zadnja ss^te iz Cetinja. Ml smo se vozili Ur z vlakom, oni 52 minut z anio- nom. Mi smo trenirali enkrat na teden v telovadnici v Šercerje vem domu od 3. do 5. popoldne, oni lz Beograda pa v dvorani DIF-a. Skrajni čas je, da v Sloveniji prenehamo s takim načinom dela. Poskrbeti mo-ramD> da bodo društva lahko nudila svojim članom tisto, kar zvrat' športa zahteva: žoge, trenerke, igrišča itd. vse do plačanih trenerjev. Sele takrat, ko bomo vse to Imeli, bomo lahko razmišljali, zakaj kvaliteta pada. Zdaj je odvisno vse le od po-edlncev, njih volje, požrtvovalnosti L, seveda pa ima vsaka taka stvar svoje meje. Organizacij skl komite XVIII. olimpij skih iger je sklenil, da bodo prihodnje olimpijske igre v Tokiu od 9. do 23. oktobra 1JS4 in ne kakor je bilo prvotno določeno, da bo začetek 1. oktobra. Prav tako je komite sprejel predlog japonskega organizacijskega odbora, da bodo program bodočih olimpijskih iger temeljito pretehtali in ga osvojili na Kongresu Mednarodnega olimpijskega odbora, ki bo maja 1962 v Moskvi. Tudi Angleži za pokal evropskih narodov Po izjavi tajnika angleške nogometne zveze je zelo verjetno, da bo tudi Anglija nastopila na turnirju za drugi evropski pokal za evropske narode. Turnir se bo pričel avgusta 1%2 in bo zaključen julija 1%4. BOKSARSKO PRVENSTVO JUGOSLAVIJE ZA POSAMEZNIKE OD 2«. DO 27. DECEMBRA V BEOGRADU Zaradi evropskega prvenstva v boksu bo letošnje državno prvenstvo za posameznike v okviru Jugoslavije izvedeno šele konec tega meseca. Borbe bodo v dvorani beograjskega velesejma, kjer se je odvijala pred kratkim revija najboljših boksarjev za zlato rokavico. Skupno bo na prvenstvu sodelovalo 40 boksarjev, to je v vsaki kategoriji po 4 borci. Po propozicijah tekmovanja bo nastopilo 20 boksarjev iz Srbije, 10 iz Hrvaške ter 10 iz ostalih 4 republik. Žal pa je pred prvenstvom za posameznike prišlo zopet do neljubih zapleti ja je v. Boksarska zveza Jugoslavije, ki je razpisala to prvenstvo, je tudi postavila rok prijav in sicer 1. novembra 1%1. Pred tem pa bi se morale pomeriti v predtekmovanju še reprezentance Makedonije in Črne gore ter Slovenije in Bosne, nakar bi se na osnovi tega izbrali najboljši posamezniki za nastop v Beogradu. Po krivdi Črne gore in Bosne pa do teh srečanj ni prišlo in tako tekmovalna komisija pri Boksarski zvezi Jugoslavije ni upoštevala predhodnih prijav iz posameznih republik, tako tudi iz Slovenije, ki je prijavila 7 tekmovalcev. Ob priliki skupščine Boksarske zveze Jugoslavije, ki je bila preteklo nedeljo v Beogradu, pa so med drugim rešili tudi ta problem. Bilo je sicer mnogo nasprotij, vendar pa je grešila tudi Boksarska zveza Jugoslavije in tako je le-ja sedaj tudi določila 10 kandidatov iz že omenjenih 4 republik. Tako bodo Slovenijo zastopali: polvvelter Slavič Lado (Odred), welter Žen Pavel (Odred), srednja Šilja (Maribor), poltežka Drofenik (Maribor). Tako je Boksarska zveza Jugoslavije dala priznanje^ slovenskim boksarjem, ki so v letošnji tekmovalni sezoni dosegli res dobre rezultate. Med drugim so premagali tudi reprezentanco Hrvaške z 11:9. Prepričani pa republik. smo, da bi se v okviru predtekmovanja lahko uvrstilo še več slovenskih boksarjev v zaključni finale državnega prvenstva. PLODNO DELO SKUPŠČINE Na skupščini Boksarske zveze Jugoslavije, ki je bila, kot že rečeno, preteklo nedeljo v Beogradu, so bili sprejeti mnogi sklepi in spremembe. Tako se je med drugim spremenil tudi tekmovalni pravilnik ter je bil sprejet nov statut. V odbor Boksarske zveze Jugoslavije je bil izvoljen tudi podpredsednik Boksarske zveze Slovenije Remec F rane. VOJVODINA : SLOVENIJA Boksarska zveza Vojvodine je predložila Boksarski zvezi Slovenije predlog za izvedbo dvokrožnega dvoboja mladincev Vojvodine in Slovenije. Kot smo izvedeli, je Boksarska zveza Slovenije sprejela ta predlog. Tako bo prvo srečanje mladih boksarjev predvidoma že 24, t. m. v Novem Sadu, povratno srečanje pa prihodnje leto v Ljubljani. Neuspeh spidbuda za resnejše Rokometna sekcija TVD >Partizaiit Velika Nedelja je letoi spomladi dosegla pomemben uspeh. Rokometaši tega kolektiva so se namreč uorstili d Mariborsko okrajno ligo. Tako je 'tudi ta prikupna vasica*, nekaj kilometrov oddaljena od Ormoža in obrobljena s prijaznimi griči Sluenskih goric dobila moštvo, ki nastopa o ligaškem tekmovanju. Zal pa nastop novinca v ligi n bi kdo ve kako uspešen, saj je ob koncu jesenske sezone obstal na zao njem mestu le z eno zmago. Toda treba je vedeti, pod kakšnimi pogoji dela TVD Partizan, o okviru katerega nastopa rokometna sekcija. Tov. Gotoajn, predsednik društva, ki ima največ zaslug, da v Veliki Nedelji sploh igrajo rokomet, ki je ob neuspehu dejal: i>Res je, da nismo zadovoljni s tem, kar smo dosegli, upošte vati pa moramo pogoje, pod katerim delamo. Imamo vsega le eno garnituro športnih dresov, za katere so posamezniki zadolženi in jih matere ali seslre tekmovalcev pred vsakim nastopom same očistijo. Fantje nastopajo o svojih copatah, ker društvo nima sred štev, da bi jim nudilo društvene. Tudi trenirati morajo v svojih dresih. Društvo ima komaj toliko sredstev, da plačuje prevoze takrat, kadar gostujemo drugod. Prosili smo sicer okoliške gospodarske organizacije za kakršnokoli materialno ali finančno pomoč, odzvali pa sta se le dve podjetje: .Remont' iz Ormoža in Trgovsko podjetje ,Zarja.€ O načrtih za novo sezono pa je tov. predsednik dejal: »Pred dnevi smo delali obračun jesenske sezone. Marsikaj smo se dogovorili in sklenili. Predvsem bomo morali dobiti trenerja, ki bo strokovno vodil moštvo. Odslej bo za razvoj rokometa o Veliki Nedelji zadolžen tričlanska strokovna komisija. Vadili pa bomo z majhnimi presledki vso zimo v en izmed gvhe telovadnic o Ormožu. Telovadnici sicer ne ustrezata za trening športnih iger, vendar se bomo morali zadovoljiti s tistim, kar imamo na razpolago. V redno vadbo bomo vključili tudi mlajše obetajoče tekmovalce, ker vemo, da brez naraščaja ne bo napredka. Skušali pa bomo pritegniti o naše vrste tudi mldino iz Ormoža. V jesenski sezoni smo se naučili marsikaj. Spoznali smo. da so moštva, s katerimi tekmujemo hitrejša, vzdržijioejša in tehnično boljša. Te pomanjkljivosti bomo morali do drugega dela tekmovanja odpraviti in zato bo zimksi trening zelo resen. F kratkem bomo morah izboljšati tudi igrišče, k je sedaj pokrito z ilovico. Kadar dežuje, je namreč povsem nesposobno za tekmovanje.< Rokometaši Partizana iz Velike Nedelje so torej tudi po zaključku tekmovalne sezone resno prijeli za delo. Neuspeh o jesenskem delu jim ni vzel volje in poleta za nadaljnje delo, ampak jih je spodbudil k še resnejšemu prizadevanju, da v spomladanskem delu tekmovanja ne bo tako, kot je bilo jeseni. Če se bodo lotili dela tako resno kot so sklenili in vzdržali do konca, potem jim bo uspeh prav gotovo zagotovljen. Spet zmaga Stirling Mossa Anglež Stirling Moss je že drugo leto zaporedoma zmagal z avtomobilom Ferrari na dirki »Tourist Trophy« v Nassauu.Kljub dežju, ki je močno oviral dirko, je Moss prevozil 152 km dolgo progo s povprečno hitrostjo 128.9 km na uro. Izdaja Tiskovni svet •Polet. - Orejt uredniški odbor - Glavni urednik Fran tek Mirtič — Odgovorni urednik Vlade Žlajpah — Rokopisov ne vračamo -Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Uub tjanl — Uredništvo In uprava v Ljubija ni, Cankarjeva i (pasaža Nebotičnika -Poštni predal 377 - Čekovni račun uprs vč 800-15 3 84 — Telefoni: uredništvi 21-281 (ob nedeljah 20-170, 171, 21 810, 20-15'/ - uprava 21 281 - Letna naročnina 1600 REZERVIRANO -------------za bralce ZAKAJ 6:0? v r eprezentanca Ljubljane je pred tremi tedni nas4oipila iDg ‘ju in izgubila srečanje proti Beogradu s 6:0. Zanima k0’ .v kakšni postavi sp nastopili judoisti Ljubljane in ka-na .f® . sploh mogoče, da so izgubili s 6:0, ko je vendar ‘■opilo samo 5 tekmovalcev. J. M., Ljubljana Sl^A^Prezentanca Ljubljane je nastopila takole: Mušič, H ja . Gale, Jahkel in Šubic. Organizator tega tekmova-'*e Pridržal pravico in sam določil propozicije načina hia n°''anja. Vsako zmago so točkovali s 3 točkami oziro-haxj dvema (kar ustreza običajnemu točkovanju na sledeč t?-,!',1: 1 točka = 3, in 0.5 točke = 2 točki), neodločen na Pa je še naprej ostal točkovan z 0. Mušič je tako in primer izgubil z mladinskim šampionom Kranjevičem jnklio]0®VaiŠan* 80 že imeli 3 točke. To se je zgodilo še Gaje • Je Idi0 6:0. Neodločeno pa so se borili: Šraba, z 0 ,In Šubic, toda ker so točkovali neodločena srečanja še j reprezentanca Ljubljane ostala pri 0. Omenimo naj za j da Odbor za judo pri Okrajni zvezi Ljubljane ni rezePv° 'e*ko tekmovanje določil rezerve in tako je kot h°pi Va .uasi0PiI funkcionar Ljubljane Mušič, ki seveda za lahko 5'Idl pripravljen in je imel državni šampion z njim sni aeio. Tov, Mušič pa še sedaj hodi s povoji okoli prs, e mu je nalomilo rebro. VASI ŽELJI BOMO USTREGLI CEZ ZIMO $as nedavnim sem postal naročnik vašega lista in Jetn. V V rnnrBji »Rezerviramo za bralce« zgodaj nadlegu-Žete vas le tole: Ali pod tem naslovom ustre- UUl s športnimi fotografijami? Če je to mogoče in če imate za to potrebni material, bi vas lepo prosil, da mi pod rubriko objavite pet smučarskih skakalcev med poletom. Rad bi imel fotografije naslednjih skakalcev, ne oziraje se na kraj nastopa: Zmagovalca iz Holmenkollena — Nikolaja Samova, drugoplasiranega Silvenoinena (Finska), četrtoplasiranega iz Planice 1960 Nemca Kurta Schramma, sedmoplasiranega iz Planice 1957 Vladislava Tajnerja (Poljska) in sovjetskega skakalca Kamenskega. Če slučajno ne bi imeli nekaterih izmed teh, pa lahko objavite . kakšnega drugega finskega ali norveškega skakalca. Če vam gre zaradi prostora, so fotografije tudi lahko manjše. Za vaš trud in odgovor se vam že vnaprej zahvaljujem. P. Likar, Predmeja Vaša želja je res nenavadna. Verjemite, da bi vam radi ustregli, saj v našem foto-arhivu imamo vse naštete skakalce, mimo teh pa še marsikatere druge. Toda pri vsem tein gre za prostor. Opazili smo, da razumete, kaj pomeni stiska za prostor in zato tudi predlagate objavo manjših fotografij. Toda že takoj vam moramo reči, da to res nima pomena, ker takšna fotografija vam ne bi prav ničesar pokazala, zlasti pa še, če bi bila natisnjena na slabem papirju, kar se tudi večkrat dogaja. Naše uredništvo stremi za tem, da so objavljene fotografije čim lepše, tako da lahko vsak ljubitelj tega ali onega športa izbira po svoje in je s fotografijo tudi zadovoljen. Obljubljamo vam, da bomo vaši želji ustregli, saj je pred nami bogata smučarska sezona, pred nami so vse mednarodne prireditve v smučarskih skokih, zlasti pa svetovno prvenstvo v Zakopanih. Vsak od zaželenih skakalcev bo torej prej ali slej prišel na vrsto in s tem bomo zadostili ne samo vaši, marveč tudi mnogim drugim željam. SLOVENIJASPORT V LJUBLJANI IMA VZMETI Zelo se zanimam za šport, še posebej za atletiko. Najbolj mi je pri src.u met krogle. Sklenil sem, da se tudi sam posvetim tej disciplini. Zato je potrebno, da ima človek mimo tehnike tudi precejšnjo moč. Vem, da je potrebna vadba skozi vse leto. Sem doma v kraju, kjer je nemogoče trenirati v telovadnici. Slišal sem tudi, da za pridobivanje moči mnogo pripomore vaja z vzmetmi. Vi gotovo veste, za katere vzmeti gre, zato se obračam na vas s prošnjo, da mi svetujete, kje te vzmeti lahko kupim. Nekoč sem jih že videl v poslovalnici Slovenijašport. Sedaj jih tam nimajo več. Zdi se mi, da je bila cena okrog 3.6(X) din, Prosim vas, da mi pismeno odgovorite pod rubriko »Rezer virano za bralce«. Za odgovor se najlepše zahvaljujem. Volk Ivan, Svetina 7, p. Štore Ker ste v bližini Celja, se nam res čudno zdi, da se že niste obrnili ria naše najboljše atletsko društvo Kladivai v Celju ali kar pri tov. Fedorju Gradišniku, ki je priznan atletski strokovnjak. No, če že sprašujete, kako je s temi vzmetmi, smo se pozanimali pri »Slovenijašport« v Ljubljani, kjer so nam povedali tole: V zalogi imamo otroške vzmeti — cena 2809 din, dalje kovinske na 6 vzmeti — cena 3520 din, in gumijaste (te so najmočnejše) cena 3t00 din. Potruditi se boste morali v Ljubljano, kjer bodo ustre. gli vaši želji. TOČNEJE OPREDELITE VPRAŠANJE! Sem reden bralec vašega lista. Zanimam se za nogomet in bi vas prašil, če mi hočete našteti vse nogometaše, ki so 20-krat ali večkrat nastopili za državno reprezentanco Jugoslavije. Posebno me zanima, kolikokrat je za državno reprezentanco nastopil naš sedanji vratar Šaškič. Že vna* prej se vam lepo zahvaljujem. Judež S., Ljubljana Na vprašanje ne bi bilo težko odgovoriti, vendar sa nam zdi, da ga niste točno zastavili. Vprašujete oziroma prosite, naj naštejemo reprezentante, ki so več kot 20-krat nastopili v nogometni reprezenfan.i, niste pa povedali, hli vsi od začetka odkar Jugoslavija nastopa v mednarodni areni, ali pa samo nogometaši, ki so nastopali v naši izbrani enajsterici po drugi svetovni vojni? Da ne bi veiS isarili, vam svetujemo, da vaše vprašanje točneje opredite in ga pošljete Nogometni zvezi Jugoslavije, Beograd, Terazije 15. Naš reprezentančni vratar Milutin Šoškič je doslej nastopil v mladinski reprezentanci 12-krat, v mladj 1-krat, V B 1-krat, v A pa 25-krat (vključno zadnji nastopi Avstrija, Južna Koreja in Japonska). 3RUME1 naiboliSi športnik leta Nogometni drobci po svetu Petnajstič so letos novinarske redakcije 27 dežel z vsega sveta izbirale najboljšega športnika leta. Vse kaže, da je bila izbira letos mnogo lažja kot lani, ko je bila borba za prvo mesto med Wilmo Rudolph in Armin Haryjem zelo tesna. Takrat sta o prvem mestu odločali le dve točki. Letošnja zmaga svetovnega rekorderja v skoku v višino Valerija Brumela je tako prepričljiva kot maiokatera doslej šega športnika tekmovalci: vsakega leta tile Med 27 anketiranimi1 časopisi je Brnmel na 26 listih med petorico •najboljših na svetu in 17 krat na prvem mesit«. Le Šport Post iz Nove Zelandije ni uvrstili Brumela med petorico najboljših športnikov Iz raznih športov Evropska plavalna liga je na •zadnjem zasedanj« določila, da bo evropsko prvenstvo prihodnje leto od 19. do 26. avgusta v Leipzigu. Dogovorili so se tudi, da bo pro-Sfam identičen s sporedom olimpijskih iger v Toki«. Poleg stalnega sporeda bodo tako tekmovali še moški: 200 m hrbtno (namesto 100 m), 400 m mešano in stale ta 4X100 m ter žženske na 400 m mešano. V italijanskem državnem prvenstvu v košarki vodi po sedmem kolu Ignis s 14 točkami brez poraza Sirnimenthalom 15 in Virtusom 12 točk. Na tradicionalnem maratonu v Tokiu je zmagal češki atlet Kau-torek v času 2:22:05 pred Fincem Ofcsanenom 2:22:18 in domačinom Sadanago 2:22:19 Avstralski atlet Lefflcr je na mi-tingu v Melbournu postavil nov nacionalni rekord v metu kladiva z daljino 62.23 m. Na prvenstvu telovadbe v orodni telovadbi, ki je bilo pretekli teden v Savoni je zmagal Giovani Car-minucci s 114.95 pred Menichelli-jem 114.45 in Vicardijem 111.80 Svetovno prvenstvo v judu, ki je bilo preteklo nedeljo v Parizu se je končalo z majhno senzacijo. V finalu je 28-letni Nizozemec Anton Geesink premagal Japonca Koji Sone in tako izpodrinil Japonce s prestola najboljših judoistov na svetu. Hokejska reprezentanca švedske je v povratni tekmi sredi Moskve premagala ekipo .ZSSR s 5:2 (3:2, 1:0,1:0). V prvi tekmi je zmagala Sovjetska zveza z 2:1 leta 1961. Končna razvrstitev najboljših športnikov preteklega leta je takale: 1. Valerij Brumel (ZSSR) — atletika 113 točk, 2. Ralph Boston (ZDA) — atletika 36 točk, 1947 — Jany (Fr) — plavanje, 1946 — Blankers-Koen (Niz) — atletika, 1949 — Zatopek (CSR) — atletika, 1950 — Mathias (ZDA) atletika, 1951 — Zatopek (CSR) — atletika, 1952 — Zatopek (CSR) — atletika, 1953 — Coppi (Italija — kolesarjenje, 1954 — Banister (Anglija) — atletika, 1955 — Iharos (Madžarska) — atletika, 1956 — Kuc (ZSSR) — atletika, 1957 — Kuc (ZSSR) — atletika, 1958 — Elliot (Avstralija) — atletika. 1959 — Kuznecov (ZSSR) — atletika, 1960 — Rudolph (ZDA) — atletika, 1961 — Brumel (ZSSR) — atletika. 3. Jay Silvester (ZDA) — atletika 31 točk, Manuel dos Santos (Brazilija) plavanje 30 točk, 5. Chet Jastremski (ZDA) — plavanje 30 točk, 6. Balas (Romunija) — atletika 20, 7. Rudolph (ZDA) — atletika 15, 8. Vlasov (ZSSR) — dviganje uteži 13, 9. Jacues Anquetil (Francija) — kolesarjenje 12, 10. Irina Press (ZSSR) — atletika 10 točk itd. Doslej so dobili naslov najbolj- Johansson se bo srečal z Listonom Šved Ingmar Johansson je dejal, da je pripravljen boriti se s Sbn-nyjem Listonom. Meni, da je to edina možnost, ki m« nudi, da se bo lahko še četrtič pomeril s Pat-tersonom za svetovno prvenstvo težke kategorije. Finska ima resnično samo amaterske nogometaše. Ko so se v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo srečali nogometaši Finske in Bolgarije v Helsinkih so finski igralci z nestrpnostjo pričakovali tik pred tekmo svojega, slana Holmquista. Ko so se igralci že pripravljali, da pritečejo na igrišče je pritekel na stadion tudi Holmquist. Njegov šef ga je namreč v zadnjem trenutku pustil iz pisarne. Pred začetkom letošnjega prvenstva Italije v nogometu je slavni trener Internacionala Hčleni o Her-rera izjavil: j V letu 1962 bo Inter osvojil prvenstvo Italije z najmanj 5 točkami naskoka«. Vse kaže, da se bodo preroške besede tega trenerja uresničile. Internacionale vodi po 15. kolu, to je dve koli pred polovico prvenstva s 4 točkami prednosti pred drugopl asi rano Fiorenti-no. Ce bodo Herrerovi učenci nadaljevali drugi del prvenstva thdi v takean poletu bo njihov predanost ob zaključku še mnogo večja kot je predvideval Herrera. * Organizatorji svetovnega prvenstva v nogometu imajo že sedaj velike skrbi. Prijavilo se je namreč že 1600 novinarjev, ki bodo spremljali borbe najboljših nogometa-šeiv sveta. Največ težav imajo z nastanitvijo novinarjev, saj želi vsak svojo sobo in za takšno število prijavljenih novinarjev bi potrebovali kar tri celotne hotele. Ko so brazilski nogometaši i* kluba Canto de Rio gostovali na Finskem so po 49-urni vožnji prispeli v Helsinki. Napol mrtvi od utrujenosti so se med tekmo komaj držali na nogah. Ko so jih Finci začudeno' vprašali, zakaj niso i* Portugalske potovali z letalom v Helsinki so Brazilci dejal*: »NHi sanjalo se nam ni, da je Evropa tako velika!« Charles na operacijski mizi Srednji napadalec Juventusa John Charles je te dni odpotoval v Lyon, kjer ga bo na kolenu operiral kirurg prof. Trillat, ki je z uspehom operiral že branilca Castana. Charles že dalj časa čuti bolečine v kolenu, ki pa niso tolikšne, da ne bi mogel igrati. Jasno pa Je, da je igral z manjšo zmogljivostjo. Naj-" brž gre za poškodbo, ki je posle-dica prejšnje operacije meniseupa Kirurški poseg sicer ni bil nujen, toda trener meni, da naj gre Charles na operacijsko mizo prav sedaj, ko je njegov namestnik v napadu Rosa v odlični formi. VRAZ|I SARDINI Po sestih letih zopet prvak Italije — Pietrangeli trdi, da je Gardini hipnotizer med tenisači — Trmasti prvak ni hotel v Avstralijo Najhitrejši zakonski par V. Budimpešti sta se poročila bivši evropski rekorder v plavanju na 100 m prosto Gvula Dobay (5-5.7) in evropska rekorderka na isti progi Csilla At ad a ras z (1:02.5). To je prav gotovo^ najhitrejši zakonski par v vodi. Če lahko sklepamo, da se naravna nadarjenost za neki š-po-rt tudi delno podeduje, potem lahko pričakujemo iz tega zakona bodoče svetovne rekorderje. Italijanska teniška reprezentanca je letos ponovno odpotovala na finalno tekmo Davisovega pokala v Avstralijo. Med reprezentanti ni letošnjega prvaka Italije in stalnega člana ekipe Gardinijia. Prvotna odločitev teniške zveze je bila? da Gardini ne potuje v Avstralijo, ker v zadnjem času ni pokazal najboljše forme. Gardini je protestiral in zveza je spremenila odločitev, češ, da Gardini lahko potuje v Avstralijo, toda le kot rezervni igralec. Takrat je Gardini trmasto dejal: »Nočem potovati v Avstralijo zato, da bom sedel na klopi in vskočil le takrat, če se bosta Pietrangeli ali Sirola poškodovala!« In Gardini je ostal v Italiji. Čeprav je bila njegova zmaga na letošnjem prvenstvu Italije, ko je premagal Pletrangelija prava senzacija. Gardini ni novo ime med italijanskimi tenisači. Ze petkrat je osvojil naslov prvaka Italije v letih od 1951 do 1955. Po tem je odložil lopar in se ni več ukvarjal s tenisom polnih šest let. Letošnji njegov povratek med bele mušketirje je bil senzacionalen, nizal je zmago za zmago tako da je na sredi sezone pripravil največje presenečenje, ko je z italijanskega »prestola« teniških igralcev izrinil samega Pletrangelija. Njegova letošnja blesteča kariera se je začela na turnirju v Benetkah, v četrtfinalu je igral proti Emersonu, tretjemu igralcu na jakostni lestvici Avstralije. V tretjem setu pri stanju 4:1 za Emersona je sodnik dobro Avstralčevo žogo ocenil kot aut. Gordini je opazil napako, toda ni nič dejal. Od tega trenutka dalje Emerson praktčno ni več igral in Gardini je z lahkoto dobil dvoboj. V polfinalu je' odpravil Barnesa, tako da se je v finalu srečal s Santano. Tu je Spanec sicer zmagal, toda po zelo naporni in dramatični borbi. To je bila prva letošnja velika irmacita Fausta Gardinija. Njegov velik uspeh na tem turnirju in poškodba Sirole sta ga privedli v nacionalno ekipo za Davisov pokal. Najprej sta v Parizu s Pietrangelijem odpravila Francoze, nekaj tednov kasneje pa Švede v Milanu v tekmovanju za evropski finale tega tekmovanja. Po teh uspešnih nastopih v nacionalni ekipi in dveh zmagah na manjših turnirjih je prišlo na vrsto državno prvenstvo. Njegov največji tekmec Pietrangeli sam pripoveduje o tem tekmovanju takole: »Gardini se je brez večjih težav prebil do polfinala. Tu je naletel na Merla. Ta je imel tak strah pred Gardinijem, da je že po prvem setu predal borbo. V finalu sva se srečala s tem najbolj vitalnim igralcem tenisa, kar jih poznam na svetu. Premagal me je s svojo borbenostjo, s srcem in neobičajnim značajem.« V medeonskem finalu je bil zopet Fausto središče pozornosti in Amerikanci mo morali sredi Rima položiti orožje. Fausto Gardini ni teniški gralec^ ki bi osvajal gledalce s svojo briljantno tehniko. Nasprotno, njegovo tehnično znanje mnogokrat precej zaostaja za tistimi nasprotniki, kj morajo položiti orožje pred tem neobičajnim borcem. Pietrangeli je nekako takole označil svojega nasprotnika in pri-»Izven teniškega okolja je Fausto popolnoma normalen človek. Toda brž ko stopi z nogo na teniško igrišče postane kot bik v areni: vse mu postane pred očmi rdeče. Rdeče je za njega — njegov nasprotnik in z njim ne pozna milosti pa četudi bi bil njegov rodni brat ali oče. Nekoč so pisali, da je Gardini sklenil »pogodbo z vragom« Morda je bilo to napisano v šali, toda večkrat se mi resnično zdi, kot bi bil hipnotiziran. Normalen človek ne bi mogel delati tega, kar dela Gardini na igrišču. Večkrat se valja po tleh, vpije in malha z rokami, kot bi resnično klical samega vraga. Preseli se v nekakšen trans in takrat je najbolj nevaren igralec za vsakega nasprotnika « a* SVETOVNA ATLETIKA 1961 Tudi ženske čakajo v „zasedi" za PEA Pregled mednarodne atletske sezone 1961 končujemo še z desetericami najboljših atletinj in kratkim komentarjem. V ženski atletiki je za leto 1961 precej značilna dokajšnja neenaloomernovst v kvaliteti posameznih panog. Medtem ko je sprint v povprečju precej slabši kot v olimpijskem letu, isto velja tudi še za 80« m, višino, kroglo in kopje, pa velja za vse ostale panoge skupna ugotovitev, da še niso bile nikoli na takšni višini, če vzamemo povprečje. V ženski atletiki so izjemne pojave kot \Vilma Rudolph, Sin Kim Dan, Jolanda Balas, Tamara in Irina Press (slednja v peteroboju) pogostejše kot pri moških, kjer je vrh v posameznih panogah mnogo bolj strnjen. Neevropske tekmovalke so bile v letu 1961 precej slabše kot lani, kar je tudi naraven pojav, saj jim šele olimpijske igre dajo pravo vzpodbudo. Glede na državno pripadnost najboljšiCi atletinj ni velikih premikov. Sovjetska zveza Je daleč pred vsemi, potem bi bila na vrsti Nemčija, če bj jo vzeli kot eno — tako bo morala nastopati tudi na PEA v Beogradu —• pa Poljska, ZDA, Velika Britanija. Mnoge države posegajo v svetovni oziroma evropski vrh le z redkimi posameznicami. Za konec pa še kratek pregled novih svetovnih in evropskih rekordov. Svetovne rekorderke so postale v panogah, ki jih imamo v lestvicah: Rudolphova na 10« m, neuradno, Sin Kim Dan na 400 in 800 m (Severna Koreja ni članica IAAF in rekorda ne bosta priznana), Balaseva v višini, Sčel-kanova v daljini, Tamara Press v disku, Irina Press v peteroboju in štafeta 4 X ioo m ZDA. Razen tega so bili zabeleženi še naslednji evropski rekordi: 4 X ioo m Sovjetska zveza. NAJBOLJŠE ATLETINJE NA SVETU IN V EVROPI 1961 100 m 11.2 Rudolph (ZDA) 11.4 Itkina (SZ) 11.5 Bainbridge (Avstral) 11.5 White (ZDA) 11.5 Smart (VB) 11.5 Heine (ZN) 11.6 Rapke (VN) 11.6 Maslovskaja (SZ) 31.6 Sčelkanova (SZ) 11.6 Popova (SZ) 11.6 Re-zčikova (SZ) 11.6 C i ep la (Polj) 200 m 23.4 Itki-na (SZ) 23.5 Hedne (ZN) 23.6 Smart (VB) 23.7 Polla.rd (ZDA) 23.8 Rapke (VN) 23.9 Ignatjeva (SZ) 23.9 Govoni (It) 24.0 Sulamain (Fil) 24.0 Maslovskaoa (SZ) 24.1 Birkemeyer (VN) 24.1 Brown (ZDA) 24 1 Black (Avstral) 24.1 Beaisley (Avstral) 24.1 Janiszevrska (Po4j) 24.1 Gerwin (Polj) 400 m 53.5 Sin Kim Dan (S. Kor) 53.8 Itkina (SZ) 53.9 Parljuk (SZ) 54.5 Chamberlain (N. Zel) 54.7 Muhanova (SZ) 54.8 Dunbar (VB) 55.1 Grieveson (VB) 55.4 Macstitovič (SZ) 55.5 Kraan (Niz) 55.6 Sevcova (SZ) 55.7 Mayer (VN) 800 m 2:01.2 Sin Kim Dan (S. Kor) 2:04.6 Sevcova (SZ) 2:06.0 Parljuk (SZ) 2:06.1 Kraam (Niz) 2:06.1 Muhanova (SZ) 2:06.6 Jordan (VB) 2:06.8 Grecescu (Rom) 2:07.1 Dmitrijeva (SZ) 2:07.1 Podoprigora (SZ) 2:07.3 Kazi (Madž) 2:07.6 Timčuk (SZ) 2:07.6 Mastitovič (SZ) 80 m ovire 30.6 Kilborn (Avstral) 30.6 Bii-kemeyer (VN) 10.6 Press (SZ) 10.6 Ciepda (Polj) 30.7 Koše lev a (SZ) 10.7 Piatikowska (Polj) 10.7 Fisch (ZN) 10.7 Moore (VB) 10.8 Bisttrova (SZ) 10.8 Balzer (VN) 10.8 Mc Intosh (N. Zel) 10.8 Volkova (SZ) 10.8 Ta-rašCemko (SZ) 10.8 Maikošina (SZ) Višina 101 Balas (Rom) 175.3 Mason (Avstral) 174 BaJlod (SZ) 173 Dalja (SZ) 172.7 WoodhO'Use (Avstral) 171 Becker (ZN) 171 Donaghy (N. Zel) 171 Hopkins (VB) m Jevajulkova (SZ) 170 Cenčik (SZ) 170 Shirley (VB) 170 Pušaikreva (SZ) 168 Gere (Jug) 168 Zwier (Niz) daljina 6.48 Sčelkanova (SZ) 6.44 White (ZDA) 6.42 Claus (VN) 6.38 Bibro (Polj) 6.31 Bij leve Id (Niz) 6.3il Saprunova (SZ) 6.24 Press (SZ) 6.19 Markova (SZ) 6.19 Hotfmann (ZN) 6.18 Neumann (VN) 6.17 Cujstko (SZ) 6.17 Frolova (SZ) krogla 17.41 Press T. (SZ) 17.18 Garisch (VN) 16.60 Zibina (SZ) 36.57 Sloper (N. Zel) 16.13 Kuznecova (SZ) 16.03 Hoffmann (VN) 35.98 Press I. (SZ) 15.97 Roth (Rom) 15.76 TiŠkevič (SZ) 15.74 Helmbold (VN) 15.48 Grabert (ZN) 35.48 Dojnikova (SZ) disk 58.98 Press (SZ) 54.50 Kuznecova (SZ) 54.41 Ponamareva (SZ) 54.29 Manoliu (Rom) 53.85 Kontseek (Madž) 53.82 Zolotouhina (SZ) 53.57 Muller (VN) 53.31 Rykowska (Polj) 52.75 Hausmann (ZN) 52.13 Schuch (VN) kopje 58.46 Ozolina (SZ) 56.64 Diti (Rom) 56..03 Sastanko (SZ) 54.45 Platt (VB) 54.17 Goačankova (SZ) 53.38 Ranke (VN) 52.77 Gerhards (ZN) 52.32 Strasser (Av) 52.03 Stroscenreuther (ZN) 51.66 Geissler (ZN) peteroboj 5138 Press (SZ) 4736 Bistrova (SZ) 4668 S makova (SZ) 4664 Cisakova (SZ) 4540 Kartašova (SZ) 4515 Hoffmann (ZN) 4507 NOS (SZ) 4496 Guenard (Fr) 4441 Claus (VN) 4417 Ka.rdaš (SZ) 4 X ioo m 44.3 ZDA 44.5 Sovjetska zveza 45.3 Zahodna Nemčija 45.5 Velika Britanija 4-5.5 Madžarska 45.7 Poljska 46.1 Vzhodna Nemčija 47.0 Nizozemska 47.2 Avstralija 47.2 Italija 47.3 CSSR 47.5 Francija takšna ali £IC^I€o drugačna , Mnoge dežele, ki jim iurizem prinaša velike dohodke; so ves 6as na preži, kako izpopolniti komunikacijske/ naprave, torej objekte, ki služijo razvoju 'ttriznra. Ozrimo se v našo bližnjo soseščino v Av-sirijo, Italijo ali Švico in videli bomo, da so vsa pre-. jelena z železnimi vrvmi. Gondolske žičnice, vzpenjače ali vlečnice vse služijo istemu namenu — fazvoju turizma. Tudi pri nas smo začeli misliti na načrtni razvoj kirizjna, ki naj postane ena pomembnih vej splošne-S11 gospodarskega sistema. Začeli sitio graditi ceste, povezujejo gorske predele z jadransko obalo in M segajo daleč v notranjost naše dosnovine, saj bi "diko rekli, da je Jugoslavija en sam naravni park. a vendar lahko specificiramo posamezne predele »»Se domovine in temu primerno prilagodimo turi-sliene gradnje. Nas takrat najbolj zanima alpski PjedeV, ki nam je'najbližji. V mislili imamo gradnjo **inic na najbolj popularnih pobočjih alpskega gor-?.va. Ko govorimo o gradnji vzpenjač pa danes, ko ®*tWorala turizem in šport stopati vštric, vse premalo Mislimo na skupne interese obeh panog, - , Direktor podjetja »Žičnica« v Kranjski gori tov. Černe, je te dni zelo vesel. Danes namreč otvar-18 novo smučarsko sezono, ki prinaša Kranjski gori Bovo sezono in morda sploh novo obdobje zimskega prizma. V dolini je okrog 35 cm snega, na pobočju ‘Iranca pa precej več. Danes bo v pogonu glavna Vžpenjača, oni na Bukovniku in v Brsnimo bosta mo-ta‘U počakati še nekaj časa, dokler ne bodo opravljc-še nekatere malenkosti. Na vrhu Vitranca je že .Krajen hotel, ki'bo lahko sprejel prve smučarje in ,rUge turiste. Za zdaj je za silo opremljen, vendar Oti o. z njim smučarji zelo zadovoljni. Novi motel je e ^ vestnih rokah in kakor smo zvedeli bo vseskozi /fsetlen. Če temu dodamo še to, da so tudi zasebne ‘se ;n gostinski obrati za vso sezono oddani, potem Vemo vse. . . Samo ta ugotovitev, da so se v Kranjski gori .Prebudili« in da so kapacitete že danes prešibke in odo težko vzdrževale naval, dokazuje, da je treba i-tojše ukrepati pri "gradnji žičnic in drugih turi-'‘cnih naprav. Naš namen je tokrat govoriti O' žič-’Cah. Zato smo jih opredelili v dve skupini: ® turistično-športne ® športno-turistične. Obe skupini bosta služili razvoju turizma. Na *'rvem mestu so turistično-športne, kar pomeni, da tih bodo v prvi vrsti posluževali turisti, ki so samo da je! samo ljubitelji narave, na drugem mestu pa so žičnice, ki najbolj služijo razvoju smučarskega športa. Hkrati pa je gradnja raznovrstnih vzpenjač tako enovita, da že ne moremo potengiti meje med obema skupinama. Kje imamo za zdaj vzpenjače? Na Vitrancu, na Krvavcu, na Pokljuki, v gradnji pa sta žičnici na Veliko planino in Vogel. Pri tem je še nekaj manjših vzpenjač, kakor na Uršljo, na Črni vrh, Mozirsko planino in morda še kje, kar danes niti ne vemo. Premaknili smo se z mrtve točke, to je že precej, vendar smo mnenja, da je treba pospešiti delo. Vsakršna rzaprava o tem, kje naj bo žičnica in prepir, ali je gradnja na to ali ono pobočje umestna, je popolnoma odveč. Zdi se nam, da je vsakršna gradnja in montiranje žičnice kamorkoli samo hvalevredna. Nekaj pripomb pa le imamo, ko govorimo o športno-turisHonih žičnicah. Trener Marjan Magušar nam je večkrat potožil, da bi kljub slabim pogojem za vadbo alpskih vrhunskih smučarjev mogli doseči precej več. V mislih je imel boljšo organizacijo priprav in vse možnosti, ki jih imamo trenutno na razpolago. Trdi namreč, da bi lahko na ledeniku pod Triglavom ob Kredarici postavili prenosno vlečnico, ki bi jo lahko vsako leto z minimalnimi stroški pripeljali pod Triglavski vrh, ob koncu sezone pa jo spet odpeljali v dolino. Tako bi imeli korist tekmovalci, prepričan pa je, da bi jo tudi turisti z velikim veseljem uporabljali. Takšne misli sa prav gotovo pravilne in čudno je, da se takš-neideje ne morejo realizirati! (Zakaj Smučarska zve-zaza Jugoslavije ne odkupi prenosne žičnice od SK »Novinar«, ki jo za bogatelo prodaja komurkoli?) Ob koncu teh ugotavljanj pridemo do vedno ponavljajočega se zaključka: razvoj turizma nas je prehitel! Kdo je na primer kriv, da še danes hotel na vrhu Krvavca ni opremljen? Kdo je odgovoren za to, da ta prikupna turistična točka tudi letos ne bo imela gostov, kot jih bo imela oživljena Kranjska gora. Koliko je bilo pred leti govora o gradnji žičnice na vrli Krvavca, saj ni bilo investitorja, čeprav so vsi ugotavljali, da bi bila ta turistična gradnja povsod toplo sprejeta in ekonomična. Kočno so to ugotovili pri Sap-Turist biroju in danes prinaša ta žičnica lepe finančne dohodke. Vse preveč smo nezaupljivi, včasih pa tudi malomarni! L. M. v Celje se je v soboto poslovilo j1* zasluženega telesnovzgojnega uelavca Franja Šege. Po pokli-učitelj se je že zgodaj vnel a telovadbo in v njej našel bo-I °1 področje izvenšolskega de-,a- Na tisoče nr je prebil v te-''adnicah in na vaških polja-ja“> kjer je bogatil kmečko^ in t ^,avsko mladino na področju ®lesne kolture in ji nudil nstre-.n° izobrazbo. Z največjo Iju-*-»ij°, predanostjo in čistim Ij'1 »terskim . delom je priprav-dLa . Pa desetine nastopov, aka-- “»j in drugih telesno vzgojnih smfestačij ter prireditev v i,. v. m okraju. Nadvse agilen / bil v vaškem društvu Gomil-p kjer si je v tamkajšnjem loin /anu Pos*av‘' s svojim de-trajen spomenik. Z njegovo o ju0 je Okrajna zveza za tc-kulturo v Celju izgubila cev^8 sv°iih najboljših delav- V NEDELJO TEKMOVANJE ZA PEROV POKAL Letos tildi ptomivjt S tradicionalnim tekmovanjem za Perov pokal bodo strelci zaključili letošnjo sezono. To tekmovanje pomeni že vrsto let za strelsko organizacijo ki je ena najbolj množičnih, tekmovanje s katerim se strelci oddoiže spominu bivšega državnega rekorderja Franja Pera, ki je padel kot borec NOV v decembru 1944. Tekmovanje vsebuje poleg streljanja še obvezen pohod oziroma tek, s katerim strelci — tekmovalci manifestirajo borbo naših partizanov, ki so se v najtežjih pogojih borili z močnejšimi fašističnimi okupatorji. Prav zaradi tega je tekmovanje za pokal Franja Pera zelo priljubljeno in ima v.eliko tradicijo ter je udeležba za vse športnike častna in pomeni spomin na slavne dni NOB. Organizator letošnjega tekmovanja je strelski odbor Ljubljane, ki hoče izvesti letošnje strelske tekme za Perov pokal kar najbolj svečano in s tem počastiti 20. obletnico ljudske vstaje, obenem pa proslaviti tudi dan JLA. Sestavili so že poseben odbor, ki ima polne roke dela. Za letošnje tekmovanje so propozi-cije nekoliko spremenili, tako da bodo letos prvič nastopali tudi pionirji pod istimi pogoji kot njihovi starejši tovariši, le s to razliko, da bodo streljali z zračnimi puškami. Prireditelj računa na množično udeležbo in zato bodo pionirji tekmovali že v soboto, 16. t. m. od 14. ure dalje. Start in cilj bo na dvorišču osemletke na Rakovniku, nakar bo- do tekmovalci tekli do strelišča na Dolenjski cesti, kjer bodo streljali, nato pa se bodo po isti poti vrnili Za vse kategorije (člani, članice, mladinci in pionirji) je prireditelj pripravil Jepe nagrade. Poleg strel-sikh družin so povabili na tekmovanje tudi ostale športne in druge organizacije, še posebej pa tudi šole. Seveda je še posebna želja, da bi se^ tega tekmovanja udeležilo čimveč pionirjev. Svečana otvoritev tekmovanja bo v nedeljo, 17. t. m. na dvorišču osemletke na Rakovniku. Razglasitev rezultatov bo prav tam ob 13. uri. Plenarni sestanek ljubljanskih nogometnih trenerjev in pa letošnjih tečajnikov in-štruktorskega tečaja v Rovinju bo v ponedeljek, tl. XII. ob 17 uri v prostorih NZS, Ljubljana, Cankarjeva 5/III. — Udeležba obvezna! Zveza nogometnih trenerjev Slovenije Italijani drugič napadajo Avstralce LETOS JUBILEJNI 50. FINALNI DVOBOJ — ZDA Z 18 ZMAGAMI — MALO UPANJA ZA ITALIJANE Soparnega popoldne v avgustu 1900. leta se je na teniškem igrišču v Bostonu zbralo nekaj sto uglednih dam in gospodov z visokimi trdo poškrobljemimi ovratniki. Ta dan se je odločalo, kdo bo .prvi zmagovalec teniškega dvoboja za Davisov pokal med rep’-'-.entaneama ZDA in Anglije. Sam -ovalec tega pokopala F. Davis ,e bil igralec takratnega ameriškega moštva, ki s 5:0 premagalo Angleže. Davis takrat ni mogel niti slutiti kako popularno bo postalo to tekmovanje, ki ima danes že več kot polstoletno tradicijo in v katerem sodelujejo danes že tenisači mnogih držav z vseh kontinentov. Seveda če bi gledali tisti prvi dvoboj v Bostonu bi se prav tako smejali, kot se smejemo če zagledamo antomobil iz takratnih časov in ga primerjamo z današnjimi limuzinami. Igrišče je bilo travnato, neravno, polnih krtin, mreža pa je bila bolj podobna vrvi za obešanje perila kot današnji teniški mreži. Žogo so igralci pošiljali v visokih lokih preko mreže. Ostrejša voleji so bili prava redkost. Vse do leta 1904 so se za Davisov Prvič v z otfovini juda ni več svetovni prvak Japonec! Anion Gcnsing (na sliki) je v finalu na svetovnem prvenstvu v Parizu premagal Japonca Koni Sona in tako postal svetovni prvak Foto: MuSič BB—B——Wll——B—i— ■ »—raM.f r—v«i— ■ « —mt • ■ ■ ■ B ■ MFnMaBMMHr* ■ ■ E MMHNMaaMH* MB—BMBEBBBIIBBB-BBBBTEB— aaroč« jte Jtt IHJ pokal borili le igralci ZDA in Anglije. 1903 so se jim pridružili Belgijci, potom so vstopili v kortkuren-co še Avstralci in lako se je lista udeležencev iz leta v leto večala. Igra je' postajala vedno bolj dinamična in seveda pri vabi jalaba štadione tudi vedno večje števili) gle- j t "••• .im: •’Tf dailcev. Prvi tenisač, ki bo ostal , mejnik v razvoju tenisa je bil Wiliem T. Tilden imenovan »Veliki Bil«, ki- je bil od leta 1920 skoraj polno desetletje nepremagljiv mojster bele žogice. Prav njemu se mora zahvaliti reprezentanca ZDA, da je bila tista leta nepremagljiva ekipa v tekmovanju za Davisov pokal. Dobi Til-dena je sledila doba francoske premoči v tenisu. Beli mušketirji La-coste, Coehet, Borotra so prenes* Davisov pokal v Evropo in ga ?p< krat osvojili v finalu. ..... Predaleč bi nas Zavedla' 'TiltV,', zgodovino borb za Davisov pou , če bi naštevali vse zmagovalce velike. ’ mojstre tenisa od Budgea, Kramerja, Gonzalesa in ' drugih. Doslej je bilo odigranih 49 final nih srečanj za Davisov pokal. ZDA so zmagale 18 krat, 16 krat je ostal pokal v Avstraliji, 9 zmag beleži še Anglija in 6 Francija. Od zgoraj omenjenih reprezentanc so sodelovale v finalu samo še Japonska 1921. leta ter Italija lani in letos. Lanski zmagovalci Avstralci letos zopet pričakujejo v finalu lanskega rivala Italijo. Strokovnjaki me; nijo, da imajo Italijani letos manj možnosti na zmago kot so jo imeli lani. Nijhov lanski prodor v finale je bil tako presenetljiv, da so celo Avstralci pred finalom trepetali, da se jim ne bo zgodilo to, kar so nekaj tednov preje doživeli Araeri-kanci. Letos Avstralci mirneje pričakujejo svojega tekmeca Italijo. Pravijo da italijanski igralec št. 1 Pietrangeli letos še zdaleč ni v taki formi kot je bil lani pa tudi njihova dvojica Pietrangeli—Sirola, ki so jo lani mnogi uvrščali na prvo mesto na svetu letos ne doseza tistih uspehov kot lani. Vse kaže torej, da bodo Avstralci letos poželi svojo 17. zmago v tekmovanju za Davkov pokal. Prvi gostje v C iu Santiago de Čile. Nogometna re prezentanea Madžarske je prišla da nes v Čile, kjer bo pričela svoj* južnoameriško furnejo v okviru priprav za svetovno prvenstvo. V nadžarski reprezentanci, ki gostuje po Južni Ameriki, je 17 nogometašev'. Madžarski nogometaši bodo prvo tekmo odigrali že jutri zjutraj v Santdagu z reprezentanco Čila. 10. decembra bodo v tamkajšnjem mestu Antofagasti igrali proti enemu izmed klubov čilske lige. 17. decembra se bodo srečali v Bogoti z reprezentanco Kolumbije. 20. decembra bodo igrali tekmo v Veica-villu proti reprezentanci Ekvadorja, 2)3. dece-mbra pa se bodo srečali v Montevideu z državno reprezentanco Urugvaja. Niso še dokončno potrjeni srečanji z Argentino in i 'o ra-gva jem. ing. B. KRISMIC § m PORAZOV bo]:° Švici, kjer smo tekmo izgubili, se naj-v iLsP0rahijam enega naslednjih nastopov V^kuln. bilo je v času, ko je bilo na smo j16® redu vprašanje Trsta. Stanovali °h ftlžVen mesta, skoraj 20 km proti severu lija-?sPdrju. V istem hotelu so bili tudi Ita-ga k rav dobro smo se razumeli do tiste-vZne*53,J!.tka, ko so v Instambul prispeli Pr-rrljave, čez čas celo alarmantne vesti, lija,,, Fa sm0 se morali srečati z Ita- k°relY • ' r‘a m‘scl nanl n' padlo, da bi naš torjj la' odnos spremenili. Tudi organiza-siti,a’„..oroačini, niso računali na delikatno bi Sp 'Jo in nekatere prenapeteže. Tekma sit>0 s®0rala začeti ob osmih. Dve uri preje avt,;0 z našimi nasprotniki vkrcali na isti čtttpj118- Peljali smo se nekaj kilometrov in s*rali’ 7t“a.naši sosedje, ki so zasedli levo *niotjs.v®g>la. nekaj pripravljajo. Nismo se bese ‘''-Naenkrat se je po avtobusu razlegla »Tri,, ’, ’ "jej so se čet;tokrat slišale besede ‘e mia«. Vsi smo ostali minil, čeprav se preje o tem nismo dogovarjali. Le eden od naših ni vzdržal. Vzdignil se je, počasi šel do voznika. Tam je segel z roko v žep in potegnil pipec. Pomenljivo ga je začel odpirati. V hipu je pesem utihnila. Bilo je potrebno nekaj trenutkov, da liino se znašli in preprečili hujši incident. Pozneje, med tekmo, in še nekaj dni, ki smo jih prebili skupaj, je bilo vse v naflepšem redu. Turki so nas drugič zaporedoma premagali za eno točko, tako da smo zasedli na enem izmed tedaj najpomembnejših evropskih turnirjev drugo mesto? Nasledjih nekaj let je bil Carigrad stalna postaja naše košarkarske reprezentance. Zdi se mi, da sem ga obiskal najmanj desetkrat. Toda to tako staro, veliko in pisano mesto na dveh celinah je skrivalo vedno nove vtise. V začetku nas je pot peljala tam, kjer je hodil neusahljivi veletok turistov. Občudovali smo bogastvo muzejev, razkošje palač, se sezuli, ko smo vstopali v mošeje, fotografirali minarete, da bi nazadnje vsak sprehod končali v dolgih hodnikih edinstvene pokrite eonstantinopelske čaršije. V tem zamrše-nem labirintu tisočev drobnih trgovinic, kjer ni bilo blaga, ki bi manjkalo, kjer so v ulici zlatarjev rezali to dragoceno kovino z žagami kot polena, ne da bi pogrešali en miligram, smo najprej začutili utrip resničnega življenja tega milijonskega mesta. Nekega jutra smo se ponovno prerivali med stojnicami s svilo, ki so jo prebadali in cefrali z iglami, da bi dokazali njeno neuničljivost, med steklenino, ki so jo metali ob tla in se res ni razbila, ko me je nekdo poklical po imenu. Nisem se obrnil, ker se mi je zdelo nemogoče, da bi me kdo poznal. Drugič sem slišal svoj precej spačeni priimek. Vabil me je neki možak, ki je bil tako preobložen z blagom,, da sem videl le del obraza. Izkušeni trgovec je prebiral časopise, ker je vedel, da istambulske goste prej ali slej zanese tudi k njim. Spoznal me je po vesteh in slikali v časnikih. Seveda mi tega ni zaupal/ Bil je prepričan, da bo tako naša »vez« močnejša. Razen tega spomina mi je to srečanje prineslo par čevljuf, ki so razpadli po dveh tednih, in mavričast nargile, turško pripravo za kajenje, eden redkih okraskov, ki mi je ostal iz tega dela sveta. V prihodnosti se na to »popularnost« nisem več oziral, čeprav ne morem trdili, da sem bil spretnim trgovcem pretrd oreh. Pred našim hotelom ie bila stojnica z »dragulji«. Mimo nje smo šli najmanj šestkrat na dan. Že prvič smo se ustavit-' mo? soigralec je hotel kupiti neko ;e 2? ;ir. Menda sta se spoprijela izredno potrpežljiva partnerja. Od . se vsnkikrat ustavili tam. Verižica je bila vedno cenejša. Na dan, ko smo zapustili mesto ob Bosporju, je veljala 2,5 turške lire. Toda moj prijatelj je bržkone ver- jel, da je številka še vedno dvainpolkrat previsoka. Do kupčije ni prišlo. To so bili le zabavnejši dogodki/ Nava-jeni na popolnoma različen slog življenje, smo praktično opazovali tudi vse drugo." Mnogim prizorom smo se teško privadili. Posebno v starem delu mesta, kjer je bilo mnogo več bede kot ekzotike. Tam, kjer se^ mnogi preživljajo tako, da prodajajo vodo (četrtlifrska steklenička je stala okoli (0 di«‘ narjev), da sedijo na tleh poleg prastarega pisalnega stroja in za droben denar služijo" množici neukih. Celo male odprtine klfetitrb' oken niso bile neizrabljene. Vanje sp vtaknili primeren zaboj. V njem je bila dela v-‘ niča! Znotraj je čepel sključen starček Ankara je bila drugačna. Med turnirjem študentskih reprezentanc balkanskih držav sem bil prvi večer v kar seda neprijetnem1 položaju. Stanovali smo v nekem štutlent-/ skem ali dijaškem domu. Poslopja za moške in ženske so bila seveda ločena zelo strogo. Iz večje dvorane je bilo slišati glasbo. Stopil sem tja. Plesali so. Vendar samo moški med seboj. Ni minilo dolgo, ko se mi je približal mladenič- in m eoslovil v turščini. Čeprav nisem razumel, sem zatrdno vedel, da bom ne glede na posledice moral prvič odkloniti vabilo za ples. Povsem jasno je, da sem poslej samo še »prežal« na trenutek, ko se bom lahko neopazno izmuznil s tega tujega plesišča. Skozi šivankino uho Maribor gre naprej V DŽAKARTI (Nadaljevanje « 1. strani) VELEŽ : RADNICKI (B) 3:1 (0:®) (Nadaljevanje s 1. strani) goli. V tehnično slabem in nezanimivem črte so bile označene z rdečimi uga- Radnički znatno Mostar, 10. dec. To je bila eS* 4Eemv SV dosegla v M. i. e.Settu g.gmll v borbo. Položaji so nCSd',,!; 2V se kliub visokemu sneffii hitro me- e01, ve'iaa£. 50 r.ul naPaaaici žeto i,- • u eal« t ČELIK : SARAJEVO 0:1 (0:0) jtioijiVj JL/iFXi- v v . • on/?, Vovo, Omo, Timisera (Suhan- nogometa. Kljutb temu igrali nekoliko bolje. L dolgimi daj.), pa so domači' nogometaši zelo za- predložki so hitro osvajali teren in Strelci za Jugoslavijo: Kovačevič dovoljni, saj so po oceni strokov- nevarno ogrožali vrata domačinov, v 2., Bego v 60. in Jerkovič v 84. njakov pokazali izredno igro in do- V 17. min. je nepokriti Starman pre- Zenica, 10. dec. Sarajevski nogo-minuti; za reprezentanco Indonezije seg'11 tudi dober rezultat proti eni jel točno podano žogo in brez od- metaši so popolnoma zasluženo pre- t»i— ci:— t :—— orr : — iv: —i. —...i nogometniu velesil Jugoslaviji, lasanja zadel v mrežo mimo Vabica, magali domače moštvo Čelik z 1:0 Phva Sian Liong v 23. in Dirhamsd-szah v 44. minuti. Tekmo so igrali na stadionu »Ika-da« pred 55.000 gledalci. Sodnik Vin Tarumaseli iz Džakarte. Te dni je vladala v Džakarti dobrega vratarja gostov. Gole ** Velež so dosegli Selimotič 2 in L®’ zovič, za Radnički pa Grujiča. BUDUCNOST : ŽELJEZMCAR 3:1 (2:1) Titograd, 10. dec. Budučnost i® Bajič iz Beograda. SUTJESKA : RIJEKA 0:2 (0:1) dosegli Todorovič 2 in Kranjac a11.' togol,: za Zeljezničar pa Kokot. 5000 gledalci je dobro sodil Zečedc iz Beograda. Jugoslovanski nogomet namreč slu- ki ni mogel učinkovito posredovati. (0-0) Edini gol na tej tekmi je do- Sj^žar^žSj.ihtur””"*T z£,iš!x£Lršas H »s S tem so naši nogometaši zaklju- na mestu. n„;:x ,i„ mCarja s 3.1. Gole za Buduncost čili svoje gostovanje v Indoneziji V drugem delu je tudi Maribor u... JC in že jutri potujejo v Tel Aviv, spremenil način in taktiko igre. huda vročina in zato so naši repre- kjer bodo 14. decembra igrali zad- Tudi domačini so pošiljali napa- , zentantje odšli v petek v neko pla- ni° Rkmo na tej turneji. JNasprot- dalce v ogenj in v 55. min. se je Nikšič, 10. dec. Zmaga Rijeke nad bfJi.ibSitrih™TK£:zsaSX£.,£ trš.sžiie?„o.ti;.sr'm5e“; nov,.sad• 2:1 »* nje srečanje. Brez dvoma je bila prezentance na tiirneji po Aziji je m požrtvovalno, vendar v re^ular- Nikšicu je vladalo izredno zanima- Novi Sad, 10. dec. Novi Sad je tekma med Jugoslavijo in Indone- takale: z Južno Korejo 3:1, z Ja- nem času 90 min. nista tekmeca nje in si je tekmo ogledalo okoli nes izločil iz nadaljnjega tekmov*' ....... ................ “ Hongkongom^ 2:1 in spremenila rezultata. 5000 gledalcev. Igra je bila živa in nja svojega mestnega rivala Vol Sodnik je ponovno izžrebal obe dokaj razburljiva. vodino z 2:1. strani in začetni udarec. Domačini so igrali proti severu, Lokomotiva pa je začela s sredine. Že takoj v prvi minuti so domači napadalci ostro napadli, toda najprej je nevaren strel ubranil vratar, takoj za Berlin, 10. dec. — Jugoslovanska tem pa je Pirc ostro streljal ob zijo najtežja na vsej azijski turneji Pansko 1:0, s naših nogometašev. Banteng je mo- ^ in z Indonezijo 5:1 in 3:2. štvo, ki ga setavljajo najboljši indonezijski nogometaši in ni dosti manjkalo, da bi Jugoslovani doživeli prvi poraz na tej turneji. Na dokaj slabo, igro jugoslovanskega moštva je vplivala neznosna sopara, medtem ko so domačini brez posebnega truda igrali ostro in v Jugoslovanska delegacija v Berlinu DRUGI POZIVNI TURNIR V DUGI RESI Odlično dngo meste za Kerni prvem jmlčasu popolnoma nadigrali lesno kulturo s članom sekretariata 1 jena kombinacija vijoličastih ki jo Duga R 10. dec. _ Na dru- zasedel odlično drugo mesto. Oti jugoslovansko enajsterico. V tem Brankom Poličem na čelu je v pe- je Arnejcic zaključil s pravo bom- pozivnem turnirju v Dogi Re- segel je 12 zmag, trikrat pa je ^ delu igre so se Indonezijci borih tek odpotovala v Berlin zaradi spo- bo, ki ji Maček ni bil kos. Za tem „„ „»,=1™;!,. ia T,r,ra,^n delegacija Zveze organizacij za te- vratnici. V 93. min. je bila premiš si, na katerem je nastopilo 16 naj- poražen. Sicer pa so na turnirju v D«?j Resi neugodno presenetili drža^ mm wms uti* mm a, ie Fišer ».nreru.l vratih V.- maksimum svojega znanja in moči nove in objekte v Nemški demokra-ter ga tudi odločili v svojo korist, tični' republiki. Kovačevič je sicer že v 2. minuli dosegel prvi go!, ki pa ni niti najmanj zmedel domačine. Prav nasprotno! Začeli so s hudimi napadi in skoraj ves čas igrali pred vrati lUgodno presenemtu urar*',, reprezentanti Vojislav Marko''1” Josip Vogrinc in drugi. Končni vrstni red; 1. Uzoriuac 1® biča, prav, tako pa ie Lokomotiva ™ ™ai i.jupijancan Dojan iveru. zrna#, 2. ^42-3 ^^ zamenjala vratarja Mačka s Črnko- feran 9^’itd vicem. Mariborčani so imeli igro v svojih rokah, vendar jim ni uspelo daljeval in ob zaključku turnirja NA HOKEJSKIH IGRIŠČIH LAVER IN SMITHOVA ZMAGOVALCA .. ... ... Melbourne, 10. dec. Na prvenstvu c]oseei. zmagovitega gola. Premoč Soškiča. la jc z uspehom branil avstralske države Viktorije v tenisu domačinov je bila izražena v kotili, svoja vrata vse do 23. minute, ko sta zmagala Laver pri moških in ®:2 za MAribor. Po propozicijah za ga je prvič premagal Phva Sian Li- Smithova pri ženskah. Zmagovalec P°kal ie sodnik odredil streljanje ong. Ta gol je spodbudil domačine, v Wimblcdomi je v finalu prema- enajstmetrovk. Prvi so bili na vrsti ki so do konca prvega polčasa po- Raj rojaka Emersona s 4:6. 8:6, 9:7, Zagrebčani. Štirikrat so zadeli mre-polnoma dominirali na igrišču. Ju- 5.3 Finalno srečanje je triiialo več .enkrat pa je šla žoga mimo vrat. goslovani ~so se v glavnem branili. jIot (|ve ur; T.aver pa je bil zanes- Prav isti rezultat so dosegli Mari- . . . _ . , . . Verni a r niso uspeli preprečiti, da bi ];:vpjji :n 7asi|,^„no fir„. borčani, tako da je sodnik ponovno srečanju med Crveno zvezdo in srečanj. Kot je razvidno, je Hem domačini ne dosegli preko desne;. ^ zmas,0 /letošnji sezoni nad svo- odredil streljanje enajstmetrovk. In Partizanom je zmagala Crvena berg že dvakrat premagal Luxe»( krila se enega gola 111 zaklni ili jjm najvojjim tekmecem za prven- sPet Ie bil rezultat neodločen. Zdaj zvezda s 3:1 (1:0, 2:1, 0:0). lekmi prvi polčas v svojo korist z 2:!. sf„0 Avstralije je šlo za odločilni gol. Vogrinčič je je na stadionu Tašmajdan prisostvo- V drugem delu igre so v jugcjio- Znano je da sta na tem turnirju streljal v vratnico, Arnejčič pa v valo več kot 2500 gledalcev. Gole vanski reprezentanci izmenjali ♦do nastopila' tudi Jugoslovana Jovano- vratarja. Takoj za tem je Vogrin- so dosegli za Crveno zv.ezdo: Šišič vrsto igralcev kar je pomenilo ilo- vič in Pili6i ki sta y tekmovanju čič stre jal mimo gola, Arnejčič pa 2 in Perovič za Partizan pa Culum. kajsnjo osvežitev v tej hudi soigri, dvriiic dosegla odličen usneh V nol- Ie zadel mrežo m tako dosegel po- Hokejisti Grvene zvezde so z bolj-Tudi domačinom je zmanjkalo moči fjnaiu sta se namreč pomerila z membno zmago. S tem se je Maribor šo taktiko premagali mestnega tek-in niso mogli več tako igrati kot v dvoiico Emersnn-Fraser in bi sko- kvalificiral v osmino finala. Pri do- meča in se tako oddolžili za poraz, prvem delu. Spremenili so način “aj doseženo na j več jih presene- mačih pobili najboljši: Jovanovič, ki so ga doživeli na turnirju v Derby za (.zvezdo Beograd, 10. dec. V prijateljskem kolo se uvrstijo le zmagovalci obe|j y ' ’ ^ --J- srečanj. Kot je razvidno, je Heide* So^napadairie'tu “n Srn “lo le čeni> ko iima >e za Ias ušla Krea^Pirc^ in^ramer^pri gostih okvjm ^proslave^Dneva^ republike, sarS(ka> reprezentanca Ukrajine upadali omogočilo Jugoslovanom, da so prevzeli igro v svoje roke in s tehnično ter taktično boljšo igro v zadnjih 30 minutah popolnoma nadigrali domačine. Skoraj zanesljiv poraz so naši nogometaši spremenili v zmago predvsem zaradi iz SKUPŠČINA KOŠARKARJEV DOMŽAL pa ožja obramba, srednji krilec je zinagal Partizan s 3.2, Najboljši drevi pomerila v največji h' Aljinovič in napadalec Vogrinčič. na igrišču je bil vratar Grvene j; beograjskega razstavišča z ref/ Georgi je vič. Igralci Partizana to- zen,tanco Jugoslavije. Med soO krat niso igrali slabse kakor v ort Domžale, 10. dcc. Danes dopoldne SPARTAK : TREŠNJEVKA 2:1 (1:1) ppjšnjih tekmah bili so le nespret je bila v Domžalah redna letna Subotica, 10. dec. Pred komaj 1000 ni v končnih akcijah. Zagreb, 10. dec. Na umetnem drsa- s;-*« j«**, ? z«^. 'asa: rf t skimi boksarji ni večkratnega pr£* ka Sovjetske zveze v poltežki X' tegoriji Soboljeva. V ukrajinsk^ ,e enajstorica Spartaka bL"“^tvu je tako samo devet bok^ 7----K. Hiscu na Salati je.bila včeraj zvečer jev Tak(> bo> kot kaže jugoslo^ Huda kazen za Celfe letno dokaj uspešno delo V upravni odbor je bilo izvoljenih 19 članov, m ester predsednika pa je prevzel že znani košarkarski delavec tovariš Mitja Šircelj, tehnično komisijo pa bo v prihodnjem letu vodil tov. Grilj. seda Hiršman v 44. in Savkovič v j/. leviezcmaucama ^ ______ __________ 79. min., za Trešnjevko pa Štam- /uca cVazTs Reprezentanco' Jugoslavije sos/ felj v 40. min. tanca G raza s 3 2 (0.0, 3 0, 0.2). . ljajo. Daimjanovič) Vujin, ali! t u / aV l erkovic, Drazenovic, /rJledeki Mehovič, Žmak. Vrani1 SPLIT : RADNICKI (N) 2:0 (0:0) etl'u*.r Mapuci, Miocka, Bival Go- ževjč Drofenik. Sretenovič. p i inno trlo feec’ .F^?1C’. ,Kr?sTCp’i Djuric, Lazič, V drugem dvoboju bodo ukraO Split, 10. dec. - Pred 4000 gle- Tomič, Rasidagic, Br ekovic, Krnaic. ^ bok”arji nastopih v Novem ilci se. je. danes Split uvrstil v „ Graz: Zellmer, Klampfel, Jager, m j• / naqnmtnik btŽVA ?smin,° KnaJa nogometnega pokala Falesch Neli Zuiva, Prhnus. Kola- ^^Ua^eprtenS^1”1^ (Nadaljevanje s !. strani) ved j o opravljanja funkcij v nogo- Mengšu. V nadaljnjem pa bodo po-inetnih Organizacijah. Kaznovan je svetili še več pozornosti vzgoji mla-žaradi tega, ker je izvršil nepravil- dih članov košarkarjev kot tudi no registracijo nogometaša Devič dvigu kvalitete ženskih in mladin-'Uroja s tem. ko je popravil osnov- skih vrst. patronat tudi nad okoliškimi klubi, ju„osiavije. Gole“ za Split sta do-tako v Jaršah, Ihanu, Kamniku in - ......... — segla v 62. min. J erič in v 71. Gulin. Dietrich, Weilung. Strelci: Gobec i: ll!lllllllllllllll!!llll!llll!l!llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllll •1 1 V- 1 iv l 1 n i, „ goslova.nsika reprezentanca, ntsch, Fink, Nekvasil, Olschneger, |o t(> neuradno srečanje. ITALIJANSKA NOGOMETNA LIGA ni registracijski dokument — izpis-ji i.co. " I z p.i sn icc- N ogometne pod z veze .Sremška Mitroviča je falsifieiral S tem, ko je daitum 28. avgusta popravil na 18. avgusta. DUNAJ ZAGREB 93:65 (38:37) Rim, 10. dec. — V šestnajster m Krajčič za Zagreb ter Jager 2 in Primuz za Graz. Moštvo Graza se mora zahvaliti za zmago svojemu odličnemu vratarju Zellmerju. V prvi tretjini je --------------------- ------- . ^ bil Zagreb boljši in dve zreli pri- metna reprezentanca Čila je si® j -*• --------------■' TT_ Premagala v Santiiagu nogoi»?!lli KATASTROFA MADŽAROV V ČILU Santiago de Chile, 10. dec. Kim, lu. aec. v sesmaj^ie^ ložnosti sta zapravila Gobec in Ur- premagala v Santiiagu l^^'j*Uiokt!?/-5l šič. V drugi tretjini je bila igra reprezentanco Madžarske z viso^ rezultatom 5:1 (2:0). Dunaj, 10. dec. - V petek je bila /venstva so bili doseženi nasled- SIC-, v ajUffl jtreyim re m.la -igra na Diinnin nriiaiplisln l-nSnrkarska prvenstva so mu uoseztm m s enakovredna, le da so gostje izko- na Dunaju prijateljska košarkarska nil rezultati: Atnlanta : Roma 0:0, • možnosti za gol Zagreb- tekma med reprezentanco Zagreba Finrentina • Lecco 2-0 Inlernazio- v181.1 'se mfiznosti za goi, /.agreo Ije nTpfA !e pHšla do vezave ved jo opravljanja funkcij v vseh zentanca Zagreba je sicer nastopila ■noigometnih organizacijah, ker je oslabljena brez Petričeviča, Kova-'poskušal, podkupiti predsednika in čeviča in Novosela, ki se nahajajo sekretarja Nogometne podzveze ;Sremska Mitroviča, da bi popravil izpisnico za D.eviča Uroša — spet : je . šlo za popravo datuma od 28. avgusta na 18. avgusta. — Nogometni klub Celje je kaznovan s prepovedjo igranja na 4 prvenstvenih ali pokalnih tekmah zaradi dejanj, ki sta jih izvršila oba funkcionarja tega kluba. Nogometni klub Celje je Za ta dejanja moral vedeti, ker je pri tem sodeloval sekretar kluba in član upravnega odbora. NK Celje je kaznovan tudi žato, ker je postavil v moštvo igralca Devica Uroša na tekmi Celje : ' Slovan, ki se je končala z zmago Celja z 2:1 in je bila registrirana z rezultatom 3:0 v korist Slovana. Tako v prihodnji sezoni Ceilje ne bo nastopilo proti Iliriji, Triglavu k Kranja, Rudarju in Slo-vanu ter bodo tekme avtomatična registrirane v korist teh nasprotnikov. — Igralec NK Slovan Elzner je kaznovan s 4 tekmami prepovedi nastopanja zaradi namernega udar-' ca igralca brez žoge na tekmi Slovan : Kladivar. na treningu jugoslovanske reprezentance v Skoplju. V moštvu Dunaja je nastopila večina igralcev avstrijskega prvaka EKE, ki se bo prihodnjo soboto pomeril v Ljubljani z Olimpijo. , n • 1 ya*an,a 1:1’ ra p , : L nji tretjini je prišla do veljave pre- TT-r-Trmn» , a.i-tdTA rosi 1:0, Sampdoria : Bologna 0—, mog domačega moštva, pa spet strel- JEFTIMIJADESOVA CETR Spal : Mantova 2:i, Torino : Mila- ci nigo izkor;s(;ii vseb možnosti. Dunaj, 10, dec. Na mednarod®^ SVEDSKA : CSSR «, (M, #:2, 2,0) KŠ Stockholm, 10. dec. Reprezentanca valka v floretu Vera JeJtim'! je Spal no 1:1, Udlnese : Juventus 2:1, Ve-nezia : Pftdova 0:0. Na lestvici vodi Internazkmale s ¥u rmi - J«««.«, r>mnn>/-x tt Tim n u® o la tplrmnvnlkfl Ah n n n Tl C A , •«], TUDI V e (W itd. MEDUNIVERZITETNI TURNIR KOŠARKARJEV Novi Sad, 10. dec. — Danes se je v Novem Sadu končal meduni-verzitetni košarkarski turnir, na katerem so sodelovale študentske reprezentance univerz iž Zagreba, dosegla drugo pomebno zmago v zmagala tekmovalka Zahodne letošnji sezoni. Pred dnevi je pre- čiie Nees pred Ebertovo (Avs magala reprezentanco Sovjetske Rossinijevo in Jetfimijadesovo-zveze, tokrat pa drugo najmočnejše Jeftimijades je v finalu dosegi moštvo v Evropi ČSSR. zmage. Illlllllilllllllllllllllllllllll ttii Jugoslovanski tekmovalec v mečem Vitorovič je zasedelf®nalii a mečem je mesto med 56 tekmovalci. V t’’ je dosegel le eno zmago. R^jgi)11 drugo mesto sta osvojila ItaUJ TEKME KOŠARKARJEV ZA EVROPSKI POKAL V letošnjem tekmovanju košar- Sakaro in Breda. Beograda, Sarajeva, Skopi ja in No- kar jev za evropski pokal, ki se od-vega Sada. V zelo zanimivih sre- vija že petič, sodeluje 24 članskih čanjih so Mii doseženi naslednji prvakov evropskih držav ter prav rezultati: Skoplje : Novi Sad 55:48 tako 16 moštev članic. Do danes je ----------, v (22:26), Sarajevo : Skoplje 63:56 bilo odigranih že sedem tekem in tekmah angleškega vn0?°rocieČI®i 35:27), Zagreb : Beograd 72:52 (33: so bili doseženi naslednji rezultati: prvenstva so bili doseženi :22), Sarajevo : Novi Sad 67:57 Hapoel (Izrael) : Panatenajkos (Gr- rezultati: Aston Villa (32:25), Zagreb : Skoplje 57:42 čija) 82:58 (36:26), Dinamo (Tbilisi) w ~ ’ - ... - - ANGLEŠKA NOGOMETNA R1 London, 10. dec. Na včeraj®1/ ............. 'VfA' zem iAa/. Vs’ : IbsWich : Manchester .G 2:2; : West Bromnuc' ■ Blackburn (45:28), Blackpool prav tako zmagal Heidel- Bolton 1:0, Wolverhampton 83:52 (36:24), V nadaljnje field W. 3:0.