m	
* Ì 1 J	kt jr im
f i fri	rp m .i ■M m JPk m®
	
novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail' novimatajui@spin.it • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legje 662/96 Filiale di Odine
	
TAXEPERgUE	33100 Udine
TASSA RISCOSSA	Italy
Št. 49(1283) Čedad, Četrtek, 29. decembra 2005
anjuuu.kriss.it
SRE€MO
gjET®
pozdravi
inator
rajine
' organizi
Čedad, gledališče Ristori petek, 6. januarja ob 15. uri
Bgneško gledališče ESTER”
Cernetig režija: Marjan Bevk
dan emigranta
Nuove preoccupazioni per l’ambiente delle Valli
Allarme cave, Pilifero dice no
“Poezije” Antona Birtiča so del beneške umetnosti
čuditi, Ce je Birtič odšel. Ljubljana pa je beneškemu fantu nudila možnosti za delo in ustvaijanje, ki bi jih doma nikoli ne imel. Po študijih je stalno sodeloval pri tedenski radijski Oddaji za Beneške Slovence, ki je bila po ljubljanski RTV v programu od leta 1950 do leta 1957. Nastopal je kot napovedovalec, glasbenik, člankar in urednik. Priredil je veliko beneških pesmi za zbore. Bil pa je tudi med začetniki glasbene zvrsti, ki je kmalu zaslovela v Sloveniji in širom po Evropi (Avstriji, Nemčiji, danes jo poznajo celo na Japonskem) in so jo poimenovali kot narodno-zabavno. (a.m.)
beri na strani 3
Sta diventando un vero e proprio allarme ambientale quello che riguarda il futuro delle Valli del Natisone, un allarme che ormai sta investendo vari fronti.
Non c’è solo la vicenda dell’elettrodotto, per la quale si attendono nuovi sviluppi in gennaio: toma a farsi attuale il problema delle cave, che o-ra potrebbe investire due nuove zone, una nel comune di S. Pietro al Natisone (si parla di una possibile concessione sul versante che sovrasta l’abitato di Sorzento) e una in quello di Pulfero, nei pressi della frazione di Cedermas.
In quest’ultimo caso la Regione ha già aperto la procedura di verifica della Valutazione di impatto ambientale su un progetto proposto da u-na ditta di Faedis, la Alsaf, che prevede la realizzazione di una cava di pietra piasenti-na da 650 mila metri cubi di volume.
Netta la contrarietà del sindaco Piergiorgio Domeniš, che affronterà l’argomento nel prossimo consiglio comunale.
leggi a pagina 2
Le Valli del Natisone sono “terreno di conquista”per i cavatori
Obveščamo cenjene bralce in naročnike, da bo prihodnja številka našega tednika izšla v četrtek, 12. januarja 2006. Naši uradi bodo zaprti do 8. januarja.
Vsem Želimo Se enkrat vse dobre v novem letu!
Informiamo i nostri lettori ed abbonati che il prossimo numero del nostro settimanale uscirà giovedì 12 gennaio 2006. La redazione resterà chiusa fino all’8 gennaio.
Ancora tanti auguri di buon anno a tutti!
Kulturno društvo Ivan Trinko iz Čedada je kot prilogo Trinko-vemu koledarju izdalo knjigo pesmi z naslovom "Poezije" Antona Birtica-Beneškega. Očitno je kot poklon Benečiji "zamenjal" svoj vzdevek Mečanac, s katerim so ga poznali v Benečij1 in po vsej Sloveniji, v Beneški.
Anton Birtič je glasbenik, pedagog, skladatelj, publicist in seveda pesnik. Rodil se je v Meča-ni na Beneškem leta 1924.
Osnovno šolo je obiskoval v Pe-tjagu in v Tarčetu. V Čedadu je študiral glasbo. Študije je nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani, kjer je tudi maturiral. Prehod iz domačih krajev v Ljubljano je nedvomno zaznamovala njego-•Va antifašistična zavzetost, saj je ■viied vojno odšel v partizane. Za zavednega Slovenca in partizana pa je bilo po vojni življenje v Benečiji in v videmski pokrajini skrajno težavno in zato se ne gre
Drugi dan po Božiču, po vaseh gor po gorah se je biu že popudan parkazu, pruot vičer tudi v dolini. V torak 27. pa je pobeliu vso našo deželo. Snieg se je začeu mest za veseje vsieh otruok, ki so v telim cajtu doma za božične an novolietne praznike. Začelo se je močnuo mest an tu an magnjen je bluo vse pod bielo koutro. Tisti, ki žive po Nediških dolinah, posebno tisti buj gor v briegu so imiel težave za se varnit damu od diela dol v dolini an vič ku kajšan je muoru še kietne diet. Pravejo, de bo tako vreme do zadnjega dneva v telim liete
Tudi lietos nam Beneško gledališče parpravja komedijo za Dan emigranta
četrtek, 29. decembra 2005
2
Avviata dalla Regione la Valutazione di impatto ambientale
Cava di Cedermas, tutti i no di Domeniš
Il progetto per l’apertura di una nuova cava in località Cedermas, passa sopra la testa degli amministratori locali e dei cittadini della frazione e del comune di Pulfero. Il sindaco Piergiorgio Domeniš fa infatti sapere che solo verso la metà di novembre ha avuto la comunicazione dell’apertura della procedura di verifica del progetto da parte della Regione. Qualche giorno dopo ha avuto un incontro con il proprietario della Alsaf, la ditta di Faedis intenzionata ad aprire la cava, ed un tecnico della stessa azienda. Ma sul progetto erano iniziate a girare voci già in estate.
Ora l’amministrazione comunale attende di essere interpellata, all’interno della procedura di Valutazione di impatto ambientale (Via). “Sulla posizione da prendere discuteremo durante il prossimo consiglio comunale” annuncia Domeniš, che prosegue: “Il gruppo di maggioranza è comunque contrario. E’ impensabile usare quella strada, già dissestata, per il trasporto dei sassi, significherebbe ronvinarla del tutto. Aggiungiamo che la cava non creerebbe occupazione in loco, che i lavori disturberebbero la tranquilla vita degli abitanti di Cedermas, Pegliano,
ma anche delle frazioni sottostanti. Dal punto di vista ambientale, poi, tutta quella fascia montana è visibile da chiunque raggiunge Pulfero dalla valle, sarebbe un pugno nell’occhio. Infine c’è la grotta di S. Giovanni d’An-tro, su cui si incentrano i nostri progetti di rilancio turistico. Non ultimo, i gruppi spe-
leologici stanno avanzando nel percorso della grotta, a questo punto dovrebbero essere arrivati vicino a Pegliano, proviamo ad immaginare cosa succede se, scavando, i cavatori incontrano un’apertura delle grotte...”.
Tutti motivi che contrastano con il progetto della Alsaf, la quale prevede di coinvol-
gere una superficie di circa 75 mila metri quadrati, con un volume di materiale movimentato pari a 650 mila metri cubi, dei quali solo il 38 per cento verrà commercializzato sotto forma di blocchi o scogliera, mentre il rimanente dovrebbe essere usato per o-pere di ripristino dell’area interessata.
L’addio	a	C
All’età di 74 anni è mancato a Udine il senatore Franco Castiglione, un politico che è sempre stato attento anche alla problematica della minoranza slovena e molto sensibile ai problemi della fascia confinaria del Friuli, caratterizzata da emarginazione economica e sociale e dal fenomeno dell’emigrazione. Più volte anche nella sua veste di senatore e sottosegretario ha partecipato al Dan emigranta esprimendo sostegno e solidarietà agli sloveni, soprattutto a quelli della provincia di Udine. In
particolare è stato molto vicino al prof. Guglielmo Cerno e lo ha sostenuto in molte circostanze. Ma ha anche frequentato molto il nostro territorio, specialmente le Valli del Torre che conosceva molto bene.
Franco Castiglione è stato un valente penalista, che spesso ha difeso persone con pochi mezzi finanziari senza farsi pagare, un socialista coerente - attualmente era iscritto allo Sdi -, un antifascista convinto, un politico di razza che è stato anche sottosegretario alla Giustizia, con i ministri Vassalli e Martelli, che negli anni 80 si era tra l’altro molto impegnato per l’ammodernamento delle carceri in Italia.
La comunità slovena e-sprime il proprio cordoglio alla famiglia di Franco Castiglione e rivolge un pensiero riconoscente al politico e uomo delle istituzioni.
ima
Stojan Spetič
Pišem to praznižno pismo na računalniku, za njim je majhen ekran, na katerem gledam Berlusconija med predbožično tiskovno konferenco. No, ni prava konferenca, pač pa zaporedje monologov, polnih hvalisanja in teatr-skih potez, kot je bilo razkazovanje prve strani Unità iz leta 1953, ko je umrl Stalin. časnikarko lista je premier obtožil moralne sorkvide za sto milijonov mrtvih. Za kozlat.
In to naj bi bili toni volilne kampanje do prvih dni pomladi? Bognasvaruj. Ce si že moramo kaj priželeti, kot so napri-mer dobri nameni izrečeni pred jelko, naj bo predvsem normalizacija našega vsakdana, brez pretiravanj, umetno razširjenega sovraštva, politične reklame. Upam, da bomo imeli v Rimu vlado, ki bo vladala in se ne bo ukvarjala samo s privatnimi problemi ministrskega predsednika in njegovih prijateljev.
Želim si tudi, da bi v Trstu, Gorici,
Miljah in drugih mestih imeli župane in uprave, ki bodo spoštovali državne zakone, kakor smo jih dolžni spoštovati mi, navadni državljani.
Kajti še vedno ne razumem, zakaj sem plačal globo, ker sem pozabil izpostaviti potrdilo o plačani zavarovalnini mojega avtomobila, medtem ko si tržaški župan gladko dovoljuje, da mi noče izdati dvojezične osebne izkaznice, do katere imam pravico že štiri leta, skoraj pet. In se izgovarja, da Ciampi še ni podpisal odloka o ozemlju, na katerem se zaščitni zakon uresničuje. Kaj me pa briga, saj v zakonu piše, da imam do dvojezične izkaznice pravico četudi bi ne živel na tem ozemlju. Torej?
Našim politikom iskreno želim, da bodo dovzetni za enotnost levosredinske koalicije, brez običajnih zdrah in prepirov, ki nam samo škodujejo.
Upam, da bodo poiskali simbole, ki naj nas združujejo. In kandidate, ki bodo nesporno v službi ljudstva, marljvii in spoštljivi, vedno prijazni in dovzetni za soočanje, tudi kritično.
Upam, da bo Prodi zmagal prepričljivo, kljub goljufijvemu volilnemu zako-
nu, ki sploh ni proporčen, kot pravijo, saj s trikom o večinskih nagradah od dežele do dežele, tvegamo, da bomo imeli parlament z levosredinsko večino v zbornici in pat pozicijo v senatu.
V tem primeru se največja nevarnost imenuje “inciucio”, mežikanje na sredini, med levimi in desnimi zmerneži in konzervativci, ki bi radi vrnili Italijo v čase, ko se nič ni premaknilo in nič ni spremenilo.
Želim si, in za to bom delal, kar je v moji moči, da bi tudi naša manjšina bila politično učinkovita, torej protagonist lastne usode, ne pa podrejena s klobukom v rokah pred mogočneži, ki nam rešejo "dober večer" in mislijo, da so nas že kupili.
Na koncu še posebno voščilo tistemu delu naše narodnostne skupnosti, ki je nekoč veljalo kot najmanj razvito, celo kot problem, sedaj pa predstavlja avantgardo, preizkusni labc,rat9fij bodočnosti: to je Benečiji.
Tu cveti dvojezičnost, tu so ljudje borbeni in se organizirajo, tu se mladina združuje in želi imeti čedalje bolj ustvarjalno vlogo.
Tej Benečiji privoščim, da bi dobila sredstva in strukture, predvsem pa posluh, ki ga zasluzi. Ker ni pastorka, nič več.
Reforme odločilne tudi o premierjevi dobi vladanja
k
Reforme, ki jih ponuja Janševa vlada, bodo vsekakor odločale tudi o premierjevi daljši ah krajši dobi vladanja. Številni politični in gospodarski komentatorji so si edini, da bodo reformne izbire v bistvu pomenile odločilno preizkušnjo priljubljenosti zdajšnje vlade in da zaradi njih bo lahko zdajšnja koalicija tudi težko zdržala do konca mandata.
Enotna davčna stopnja je po mnenju ekonomista Jožeta Mencingerja, do pred kratkim rektorja ljubljanske univerze, postala zaščitni znak napovedanih reform v Sloveniji, vendar pa ta po njegovem mnenju ni največji problem. "Dejanska slabost reform so iluzije, da je s prerazdelitvami in ponudbeno ekonomiko mogoče zagotoviti visoko gospodarsko rast, zaposlenost in občo blaginjo," v zadnji številki publikacije Gospodarska gibanja Ekonomskega inštituta Pravne fakultete v Ljubljani ocenjuje Mencinger.
Z vladnim sprejetjem okvirja gospodarskih in socialnih reform je reformna ihta bolj ali manj končana. "Velik centralno planski podvig se spreminja v bolj ali manj povezane ter bolj ali manj skladne spremembe posameznih delov gospodarskega in socialnega sistema," v analizi piše Mencinger. Te bo spremljalo gospodarsko bolj usodno odstranjevanje odtujenih centrov moči. Ihta, s katero jih oblast odstranjuje, je podobna tisti iz začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja, dodaja. Po njegovem prepričanju bo reforma, ki naj bi bila prelom z gradualizmom, tudi sama postala del gradualizma, ki je v preteklih 15 letih oblikoval Slovenijo. Kot med drugim ugotavlja Mencinger, bi "pri kapitalu namišljene ali dejanske slabosti odpravili s privatizacijo - prodajo tujcem, pri
Jože
Mencinger
delu pa z večjo prilagodljivostjo trga dela, kar je ob šibkosti delojemalcev lahko le nižanje plač in uvajanje dninar-stva".
Četudi odmislimo problem agregatnega povpraševanja, je med reformnimi ukrepi in "zagotovljeno" blaginjo kar nekaj pasti, navaja. Kaj zagotavlja, da bodo delodajalci z nižjimi davki in lažjimi odpuščanji privarčevani denar res uporabili za vlaganje v razvoj, se sprašuje. Poleg tega pa vlaganje v raziskave in razvoj še ne zagotavlja tehnoloških sprememb in gospodarske rasti. Za primer postavi Irsko, ki ima z izredno majhnimi sredstvi za raziskave in razvoj, ki se celo zmanjšujejo, daleč najvišjo gospodarsko rast, ki pa se zadnja leta zmanjšuje.
Za povsem samoumevno, kot ugotavlja, med drugim velja tudi, da je slovensko gospodarstvo neinovativno. Slovenija je imela v letu 2003 44 prijavljenih patentov na milijon prebivalcev, v EU 15 jih je bilo 168, Danska jih je imela 226, Finska 377, Irska 92, Estonija 12, Madiarska 20 in Slovaška sedem, navaja Mencinger in dodaja, da bi bilo inovativnost gotovo koristno povečati, vendar tega reformni sveženj ne zagotavlja.
"Mnogo bolj verjetno je, da bo pokvaril socialno sliko Slovenije, povečal neenakost in stopnjo revščine." Na to po njegovih besedah med drugim kažejo podatki o razdelitvi dohodkov in tveganju revščine.
Ne gre pa prezreti tudi, da privatizacija državnega premoženja, ki se je doslej ohranilo zaradi gradualizma in ki so ga druge nove članice EU poceni razprodale, reformatorjem oz. vladi omogoča še precej poskusov socialnega inženiringa, v publikaciji sklene Mencinger, (r.p.)
		
		
		
		
		
Kultura
novi mata j ur
četrtek, 29. decembra 2005
3
Organizzato dal Slovenski zavod za poklicno izobraževanje
Giornalismo interculturale, ’anno 0 corso a Gorizia
quest
Dopo il successo dell'anno in corso anche il prossimo anno si terrà un corso di giornalismo multiculturale per operatori che agiscono nel nostro contesto regionale, caratterizzato da un plurilinguismo interno e da un dialogo sempre più intenso con i vicini dell'Austria e della Slovenia. Lo organizza l'IRSIP (Istituto regionale sloveno per l'istruzione professionale) - SDZPI (Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje). Per ìa precisione si tratta di un corso per preparare assistenti di redazione e si terrà a Gorizia, presso la sede dell'Irsip in Corso Verdi 51.
Il corso di giornalismo multiculturale è articolato in 400 ore. 280 sono le ore di formazione in aula con docenti di alto profilo, che affronteranno argomenti legati alla deontologia professionale, alla comunicazione in un contesto multiculturale, l'informatica, la tecnica giornalistica ed i vari generi, corsi di lingua e la sicurezza sui luoghi di lavoro. Oltre a ciò ci saranno due mesi di stage o work experience in una redazione che consentiranno ad ogni corsista di mi-
Dalla Regione 75 mila euro per migliorie	a
Con una spesa di 200 mila euro la Regione contribuirà a finanziare interventi di miglioramento di alcune sale teatrali del Friuli Venezia Giulia. Lo ha deciso la Giunta regionale su proposta dall'assessore Antonaz. Al Comune di Cervi-gnano del Friuli per il teatro “Pasolini” andranno 75 mila euro per la sostituzione delle sedie e il rifacimento della pavimentazione; stesso importo al Comune di Cividale per il teatro “Ristori” per il rifacimento degli impianti di riscalda-mento-raffrescamento e impianti elettrici; al Comune di Gorizia per il teatro “Verdi” andranno 50 mila euro per l'acquisto di attrezzature scenotecniche e illuminotecniche.
surarsi con un mestiere affascinante e complesso come quello giornalistico, ma anche di far vedere la propria stoffa e di mettersi in lucè. E' prevista una borsa di studio di 320 euro mensili.
Si tratta di un corso post -diploma per disoccupati che prevede la partecipazione di un massimo di 10 corsisti, anche ciò a garanzia della qualità dell'iniziativa. Interessante anche considerare le testate che collaborano alla realizzazione di questo progetto e che sono Voce isontina, Novi Matajur, Goriška Mohorjeva -
1
Novi glas, Prae-dzp - Primorski dnevnik, Radiospazio 103, Most, Editoriale FVG - Il piccolo - Messaggero veneto, Vitanuova, La vita cattolica, Ansa FVG e Radio onde furlane.
Il corso è coordinato da Donatella Ruttar, prenderà l'avvio a gennaio 2006 per concludersi in giugno e darà ad ogni corsista un attestato di partecipazione. Le iscrizioni sono aperte fino al 13 gennaio 2006.
Per ulteriori informazioni ed iscrizioni tel. 0481 81826, www.sdzpi-irsip.it, go@sdzpi-irsip.it.
(ÌRMEK Par prefektu
70 kumetov z naSega komuna je Slo v Videm intervenirat par prefektu, de kamun jim bo plaCu zaostanke par buniski blagajni. Delegacijo je pejù občinski konseljir Dore Predan.
DREKA
V Suolo za ratat kumetje
Za puobe se bo zaCeu korz za kumeto-vanje. Ce bi po domaCe jim govoril, bi bilo buojs ku po taljansko zak bodo govoril od reCi, ki se jih niso uCili v Suoli.
ZA TARCENTOM IN TIPANO “Addio alle armi”
V Kamiji in okuoli Tera bojo snemali film “Slovuo od orožja”, Addio alle armi, ki popisuje uojsko od leta 1917, ko je bila bitka pri Kobaridu. Ljudje se troStajo od tega kaj zaslužiti.
- marec I april 1957 -
SOVODNJE Z motorjem na varhu Matajura!
Tiste dni preden je na Matajur naneslo spet debelo plast snega, je mladi Renzo Ba-stjancic iz okuolice Čedada napravu neverjetno rieC: z motociklom 65 kubičnih
centimetru se je parpeju na varh Matajura. Zadnji kos - 1 kilometer - do varha nima nobedne poti an je Starman, da motor je biu sigurno gorak, ko je parSu BastjanCiC z njim na varh! Ima motor, ki lahko premaga 45 gradou starmine.
PODBONESEC
Mlekarinca v TarCetu je dna tih parvih mlekarinc nediške doline in je bila ustanovljena že 1925. lieta. Predelava 10-15 kuintalu mlieka na dan. 50 socju je bilo slo s koriero na “fiera dell’agricoltura” v Verono.
S STARE GORE
Na parvi dan maja je parSluo na staro o-bljubo na Starogoro in nediške doline tulku ruomaju, de na Stari gori nie bilo prestora za vse. Paršli so, kakor se spodobi za mornarje, par nogah. In kar sedem velikih ko-rier je pa parpejalo skuoze Čedad te stare in boliehaste. Ciesta iz Čedada je bila razširjena in je pru dobra. V kratkim jo bojo tudi asfaltirali.
NOV BLOK
S. 15 aprilom so spet odparli obmejna bloka na Kalu in v Topoluovem za mali obmejni promet za iti Ceriez na dmgo stran po opravilih. Za 15 dni se je hodilo v Jugoslavijo tudi Cez blok pri Klobučarjih.
- maj ! junij 1957 -
anu ričet wsèn da “ta-
s prve strani
Tako je leta 1952 ustanovil ansambel Beneški fantje. Z njim je Birtič zaslovel po vsej Sloveniji in drugje. Igral je na harmoniko in pisal pesmi, ki jih je tudi uglasbil.
Kljub vsemu je Birtič ostal zvest domaCim krajem in ljudem. Tako je leta 1966 pri društvu Ivan Trinko izdal svojo prvo tiskano publikacijo. Bila je to knjiga pesmi "Oj božime", ki je vsebovala nekatere slovenske beneške narodne pesmi, pesmi samega Antona BirtiCa, štiri pesmi Petra Podreke, pet pesmi Ivana Trinka, deset pesmi Izidorja Predana in štiri pesmi Valentina BirtiCa- Zdravka iz Ruonca. Leta 1974 je Anton BirtiC ustanovil pevski zbor "Nediški puobje".
Delo Antona BirtiCa se je tako vseskozi prepletalo z glasbo in pisanjem pesmi. Njegova nova zbirka Poezije vsebuje 74 poezij in 15 uglasbenih pesmi. Anton BirtiC piše preproste pesmi, ki želijo biti razumljive in razumljene tudi od beneških ljudi. Izogiba se modernizmu in drznejši metaforiki. V tem smislu nekako nadaljuje tradicijo Trinka in pesnikov, ki pišejo med ljudskim in uCenim, v smislu, da se zavestno odrekajo sodobnim tokovom slovenske poezije. Kljub temu je BirtiCev jezik kultiviran in izraža avtorjevo nadarjenost za ritem. Tudi neuglasbene pesmi beremo s "prizvoki" narodno-zabavne in zborovske glasbe.
Temu primerna je tematika. Osrednji BirtiCevi motivi so ljubezen do rodne zemlje, ljubezen nasploh, spomini na otroštvo, skratka, verzi izdajajo osebne avtorjeve trenutke, ki pa so tesno povezani z
Lipa
P* •• ^ A
fjesta
ta-na
Poltabji
W tarok trinijst dnuw di-cembarja (Sveta Lticja) ta-na Poltabji je bila na lipa, lipa tjè-šta. So se srètli školerji: ti roza-janski, ti buški anu ti furlanski za dèlat kej wkop ziz muziko. Isò to se naredilu skuza progèt Interreg “Suoni, gesti e immagini per imparare la pace”.
Progèt ka pòcal za piist tu-w Reziji an Sài na ta-prid tu-w vi'lazej ta-na Zagi, za se rivàt ta-na Poltabji. Wsè isò za naše otroke to jè na vili'ka bogatija za wòjo ka wzè ni mali ni morajo poznat druge judi ano čot bojè blizu njih korane. To se pòCalu na ne dèsat pujiitre ziz timi laškimi utruci, ka ni so zapeli no wiizo za paž. Po njeh wsaka skula pokazala ples, pravice anu wiizice od nji kraja. To se rumunilu, pèlu po la-skin, po buskin, po furlanskin anu po rozajanskin.
Tu-w poCnet so romunili ašešor od kulture z Poltabje anu profesoresa Živa Gruden dirigente od škule bilingue tu-w Sin Pjèrinu, ka na rakla da zakoj narejamò isi progèt. Po njèj wse wkop somò jèdli dan dòbri obèd anu tadej utru-ce so si zminili ne lipe šenke. Na koncè wse utruce so zapèli no wiizo za saludàt, zahwalit sarcu
Ceta bet riidi za li'mèr”. Riidi tana Poltabji se naredilu, tu-w municipihu, pa kazanjè ta-na ito ka se dèlalu skuza isi progèt. Na vidanjè to jè wsaki din pujutrè dardu Vinahti.
C.P.
Besede Antona BirtiCa od sedaj tudi v knjigi
Zbirka “Poezije ” vsebuje 74 poezij in 15 uglasbenih pesmi
narodno zavestjo pisca, ki jo Zeli izpričati tudi v poeziji. V teh okvirih gre ocenjevati poezijo Antona BirtiCa in njegovo pesniško zbirko Poezije.
Vsekakor je pomembno, da se je KD Ivan Trinko odločilo za natis pesmi Antona BirtiCa-Beneškega, saj sodi med tiste ljudi, ki je beneške glasbene in kulturne motive ponesel med najširše slovensko občinstvo in ne le med kroge akademikov in slavistov. Benečija mu nedvomno dolguje "popularnost" in prisotnost tudi med tistimi, ki o zamejskih Slovencih vedo malo ali nic. Poznajo pa še glasove Antona BirtiCa in njegovih Beneških fantov.
Nedvomno je BirtiC prinesel košCek Benečije v Ljubljano, ki je središče slovenske kulture in umetnosti, (am)
Tajnica društva Ivan Trinko,
Lucia Trusgnach poudarja izvod zbirke “Poezije" Antonu Bi rtiču
Tudi skupina beneških mladih igralcev si je pred dnevi v Novi Gorici ogledala in se navdušila nad igro Alice v čudežni deželi. Glavno vlogo Alice v njej je igrala Alida Bevk, ki je tudi njihova mentorica na poletnih gledaliških seminarjih. Na koncu so se tudi skupaj slikali
PERIODlglH Bf>;E ' ! jan-feb	Ediieur.	i»»n	.
195*	____-
Abbé Z. Bovi*» ruc Cii. Du|»r'>l. 17
CHAlUJBKUi.
Aktualno
Un’attesa che è stata lunga ben 58 anni
stesso tempo anche alla propria cittadinanza italiana.
Il suo caso tuttavia non è stato unico. C’è voluta una legge del 1989 che detta norme “sulla compilazione di documenti rilasciati a cittadini i-taliani nati in comuni ceduti dall’Italia ad altri stati in base al trattato di pace” a sanare la situazione. Ma non quella di Luigia Bait. L’anagrafe del Comune di San Leonardo ha corretto i suoi documenti con l’indicazione del luogo di nascita Salona d’Isonzo (Gorizia) appena nel 2004, quindici anni dopo l’approvazione della legge. Un altro anno ancora c’è voluto per armonizzare i dati tra Ministero dell’Interno e Ministero delle Finanze e proprio in questi giorni le è stato finalmente rilasciato anche il numero di codice fiscale con l’indicazione corretta del luogo di nascita.
Luigia Bait di Altana ha dovuto aspettare ben 58 anni e compierne 85 per vedersi riconosciuta la piena cittadinanza italiana. E’ nata nel 1920 a Salona d’Isonzo in provincia di Gorizia, un territorio che dopo la seconda guerra mondiale ed il trattato di pace del 1947 è passato alla Slovenia e quindi alla ex Jugoslavia.
Nel frattempo Luigia, che ha militato nelle file del partito comunista, è stata parte attiva della resistenza slovena contro il nazifascismo, poi si è sposata con un reduce della Guerra di Russia ed è venuta ad abitare nelle valli del Natisone, in comune di San Leonardo. Ma all’ana-grafe di quel comune e sui suoi documenti risultava nata nella ex Jugoslavia. Tutte le sue richieste di modifica sono state vane. Va chiarito che Luigia Bajt e tutta la sua famiglia sono orgogliosi di essere sloveni, ma ci tengono allo Dove passava il confine negli anni Venti
Nov predsednik
SSO je Drago Štoka
68-letni odvetnik Drago Stoka je nov deželni predsednik Sveta slovenskih organizacij. Izvolil ga je nov izvršni odbor Sso v sredo 21. decembra.
V svojem delu bo imel ob strani tri pokrajinske predsednike Marija Mavra (za tržaško), Janeza Povšeta (za gori-ško) in Giorgia Bankiča (za videmsko). Drago Stoka, kot je poudaril takoj po izvolitvi, namerava nadaljevati po poti zbliževanja in sodelovanja obeh krovnih organizacij, ki jo je pred devetimi leti ubral njegov predhodnik Sergij Pahor.
Tako usmeritev je namreč potrdil tudi nedavni občni zbor v Spetru in Devinu. Sodelovanje med Sso in Skgz je po njegovem mnenju na nekaterih področjih potrebno
Drago Stoka
celo okrepiti. V izjavi za Primorski dnevnik je Stoka povedal, da se bo zavzemal zato, da bo Sso svoje odnose razvijal v treh krogih.
V prvem so odnosi s Skgz, v drugem s stranko Slovenske skupnosti in v tretjem pa med
Sso in predstavniki Slovencev v drugih političnih strankah.
Drago Stoka, ki je bil dolgo let tudi predsednik Glasbene matice, je bil dvajset let deželni svetnik stranke Slovenske skupnosti. Izvoljen je bil leta 1968 in potrjen do leta 1988.
Sedaj je opravljal funkcijo predsednika stranke, ki jo je zastopal tudi v vsedržavnem svetu Marjetice.
Takoj po izvolitvi za novega predsednika Sso je Drago Stoka odstopil z mesta predsednika stranke. Januarja bo le-ta sklicala izredni kongres na katerem bo izvolila novega predsednika.
Začasno bo predsedniško funkcijo opravljal deželni podpredsednik SSk Adriano Corsi.
ZELENI i LISTI
Acc Mermolja
Fazio in bančni škandali
Med takoimenovano Tangentopoli in bančno afero, ki je prisilila guvernerja italijanske banke Fazia k odstopu, obstaja bistvena razlika, ki je komentatorji niso opazili.
Ne mislim tu na razširjenost korupcije ali pa na prisotnost politikov v Fiorani-jevih strategijah. Problem je drugje.
Italijanska tangentopoli je v bistvu sovpadala z velikimi svetovnimi in domačimi spremembami.
S padcem berlinskega zidu je padel tudi "klobuk", ki je varoval Italijo in njen vodilni politični razred pred pretresi, saj je bila država strateSko bistvena za celotni Nato pakt, imela pa je najmočnejšo zahodno komunistično partijo.
Istočasno so se po nuji stvari pričela spreminjati gospodarska ravnovesja. Večino kapitala in industrije je po starem imela s svojimi partecipacijami v lasti država in posledično stranke, ostalo so si delile maloštevilne kapitalistične dinastije (Fiat, Pirelli itd.).
Z muko se je pričela neizbežna privatizacija. Stranke so v bistvu izgubile dva podtalna vira podpore: zunanjega (iz ZDA in SZ) in notranjega (rentne pozicije v javnih podjetjih). Vodilne stranke so to želele naknadi-ti s korupcijo, ki pa zaradi gospodarske krize ni bila več vzdržna.
Operacija milanskih sodnikov "Čiste roke" je bila prej kot herojska strukturna. Sistem države je potreboval neko notranje prečiščenje. Najvidnejši znak te potrebe je bil prodoren uspeh Severne lige.
Nekaj sorodnega se je po Osimu zgodilo v Trstu z Listo za Trst (obstajajo seveda razlike).
Današnji bančni Škandali, ki jih je, kot se zelo očitno zdi, Fazio poznal in torej kril, so sad korupcije v globalnem in postmodernem svetu. Vežejo se po tipologiji afer Cirio, Parmalat, na ameriško Enron in na po-
dobne zgodbe sodobnega sveta. Dejstvo je namreč, da se vedno večje količine ročnega dela selijo v države v razvoju, kjer je cena dela nizka, na Zahodu pa se skoraj vsa velika podjetja ukvarjajo Se, če že ne pretežno, s financami.
Italija se ni izognila tem pravilom, finance pa so lahko zelo donosna a tudi rizična zadeva, kjer trčiš v globalno in tudi uničujočo igro megakapitalov.
V finance so se usmerila tudi večja italijanska podjetja in nekatera, kot Cirio in Parmalat, so na tem bojišču pogorela in nato skušala s po svetu prepredenimi mrežami računov ter z nelegalnim poslovanjem rešiti, kar bi se rešiti dalo. Plačali so največ tisti, ki so pri bančnem okencu kupovali obveznice.
Menim, da se je v tem kontekstu odvijala zgodba, ki je zajela nekatere italijanske bančne zavode in zavarovalne družbe, ki so za prevzem novih bank in
družb naredile korak daljši od noge, se spotaknile in nato grobo sleparile.
Bivša Banca popolare di Lodi je celo praznila račune mrtvih klientov, kar dokazuje popolno amoralnost voditeljev.
Goljufije so bile tranzver-zalne in niso imele politične barve. V isti združbi so se znašli Fioroni in Sef Unipo-la, ki je izraz levih zadrug, Consorte. Končno besedo bodo imeli sodniki, vendar osnovno moralno vprašanje ostaja kot skala nad sodobno družbo.
Kako to, da je Fazio molčal in dopustil očitne prekrške? Sumim, da mož ni bil zgleden. Dejstvo pa je tudi to, da sodobni kapitalizem in finančni krogi že praviloma plujejo po ozkem tiru, ki loči zakonite posle od nezakonitih.
Razlika je vedno tanjša in ne vem, če bo politika prevladala nad trendom. Glede svetovnih mafij ji ni uspelo, raje je z njimi paktirala (Rusija, Kitajska in že prej ZDA, Italija in druge države).
Oče mitičnega J. F. Kennedyja je obogatel s prodajo alkohola v času ameriškega prohibicionizma in ustvaril eno izmed najuglednejših ameriških družin...
To pa je bilo nič v primerjavi z današnjim pretokom na meji etike in prava.
Scuola di ballo
Ìnno (Eas^ &3Fumty5
ANNO
ORGANIZZA a ZIRACCO di REMANZACCO (7JD) Presso la “SALA DELLA COMUNITÀ” in Via Stradoni n° 9
CORSO DI BALLO
PER PRINCIPIAVO!
VALZER LENTO ANNI SESSANTA
~|
TANGO
POLKA
SAMBA
CHA CHA CHA
HULLY GULLY MAZURKA
MENEAITO
MADISON
IL CORSO COMPRENDERÀ IO LEZIONI DI DUE ORE CIASCUNA I! SI SVOLGERÀ OGNI
MARTEDÌ dalle ore 21.00 alle 23.00 A PARTIRE DA MARTEDÌ 10 GENNAIO 2006
LE ISCRIZIONI AL CORSO DOVRANNO AVVENIRE ESCLUSIVAMENTE TRAMITE PRENOTAZIONE TELEFONICA
ALI.'
o 0432.683507 oppure 340.6816008
ENTRO E NON OLIRE IL 9 GENNAIO 2006
II. < ORSO SARÀ 1VMTO DA MAESTRI PROFESSIONISTI CON n ANNI DI ESPERIENZA NEI S| rioni DI I BALLO SOCIALE. AL CORSO SI PI Ò PARTECIPARE ANCHE SIW.OIAKMENTT.
MA PREFERIBILMENTE IN COPPIA	___
INOLTRE INFORMIAMO CHE LUNEDÌ 9 GENNAIO 2006, ORE 11.00, AVRÀ INIZIO A UDINE IL CORSO DI BALLO CARAIBICO DI GRUPPO COMPRENDENTE SALSA, MERENGUE, BACHATA E MAMB0. TRATTANDOSI Dl BALU DI GRUPPO É IRRILEVANTE LA PARTECIPAZIONE IN COPPIA. PER INFORMAZIONI, PREGASI CHIAMARE Al NUMERI S0PRACITAT1.
Mi
I »	*
\ -
l ilu i>ki iKuvmtu i
Srečno
20016
petek, 30. decembra
Ob 20.45: Gledališče Giuseppe Verdi v Gorici KONCERT OB ZAKLJUČKU LETA FILHARMONIJA «P CONSTANTINESCU»
IZ MESTA PLOIESTI - ROMUNIJA,
v organizaciji kulturnega društva "R. Lipizer" s prispevkom ter pokroviteljstvom Občine Gorica, Dežele FJK, Fundacije Cassa di Risparmio iz Gorice in Ministrstva za kulturne dobrine
sobota, 31. decembra 2005
Od 21.00 ure: Silvestrovanje na Travniku Glasba, veselje in rajanje s skupino Bandomat in drugimi ter, ob 00.00, velik ognjemet z gradu
v organizaciji Občine Gorica
ceru* premij* (Z)
Aktualno
novi matajur
četrtek, 29. decembra 2005
5
Il paesaggio, quello rurale in particolare, è un bene pubblico locale. Dal punto di vista economico questo significa che la sua tutela e valorizzazione richiedono in molti casi l'intervento pubblico. Da queste premesse partiva un importante convegno, tenutosi recentemente all'Università di Udine dal titolo "11 paesaggio: un valore senza prezzo", inteso in senso economico, naturalmente. L'iniziativa si inseriva nella celebrazione dei 20 di attività della Facoltà di Economia dell’ateneo Udinese ed è stata l'occasione per presentare i primi dati di una ricerca biennale finanziata dal Ministero dell'Istruzione, dell'Università e della Ricerca sull'efficacia delle a-zioni istituzionali nel campo della salvaguardia del paesaggio. "Gli interventi paesaggisti-co-ambientali nelle politiche regionali di sviluppo rurale I-PAPoRE", questo il titolo della ricerca che ha coinvolto diversi atenei italiani ed è coordinato dal prof. Francesco Marangon dell'Università di Udine.
Il tema del paesaggio è attualmente molto caldo e la discussione è stata davvero interessante a partire dalla definizione del concetto stesso di paesaggio e di conseguenza sulla complessità della stima monetaria del suo valore per poter quantificare i benefici prodotti dall'intervento pubblico in questo settore. Nel corso
ANNO
Scuola di ballo
cEas^ & 5Funny®
ORGANIZZA
a ZIRACCO di REMANZACCO (UD) Presso la “SALA DELLA COMUNITÀ” in Via Stradoni, 9
CORSO DI
otobarja anu naprét an Cè se rivat.
Anu za pričat nu malu, pa ples. Za wse! Boje te male anu na ta-prit dardu ti ka ma 100 lit.
Izdé na Ravanci wsaki pe-tak sa mòre se wučit plesat; "walzer, salsa, memghe, baciata..." mg'ò, zajtò ka mi wže wmimò plesat po-nàs! Anu injàn si wan raklà, da kaku izdè w Reziji se wgriwamò! Anu vi?
(To jè napi'Sanu tu-w standardu)
A.D,
il*3,
Usa ENERGIA PULITA per la tua casa e per la tua azienda. producendo da solo l'energia che ti serve e vendere quella in eccesso con un notevole incentivo.
SALSA
MERENGUE
PER PRINCIPIANTI
IL CORSO COMPRENDERÀ 10 LEZIONI I>l DUE ORE CIASCUNA E SI SVOLGERÀ OGNI
GIOVEDÌ
dalle ore 21.00 alle ore 23.00
A partire DA GIOVEDÌ 12 GENNAIO 2006
l i: ISCRIZIONI VI. CORSO DOVRANNO AVVENIRI! i.«u n DIVAMENTE TRAMITE PRENOTAZIONE TEUTONICA
AUO 0432.683507 oppure 340.6816008
ENTRO II. GIORNO 11 GENNAIO 2006 AL CORSO SI PUÒ PARTECIPARE ANCHE SINGOLARMENTE,
MA PREFERIBILMENTE IN COPPI A.
pobude Vabilo na kosilo je priredila v Gorenjem Tarbi-ju študijski posvet na temo prehrane.
V teh dneh, naj bi izšla tudi turistična karta s petimi tematskimi potmi po Benečiji, ki jo je finančno podprla Videnška Pokrajina in jo bodo uradno predstavili na sedežu Pokrajine februarja. S tem že nekako prehajamo v program za leto 2006. Se prej je treba povedati, da je skupščina sprejela obračun za tekoče leto, ki je vreden 31 tisoč evrov in se je zaključilo pozitivno s 415 evrov v blagajni.
Seveda so vsi pozitivno ocenili špetrski božični sejem. Se posebej je bila zadovoljna Luisella Goria, ki ima največ zaslug za ta useph a tudi zato, ker so se beneški obrtniki odločili za skupen nastop in ponudbo čimbolj kvalitetnih izdelkov. Ustvarila se je strnjena in uigrana ekipa, ki je vse bolj prepoznavna in jo vse bolj pogosto vabijo na pomembne prireditve.
Sicer so bile Nediške doline in posebno gubanca, kot smo že pisali, prisotni tudi na sejmu sladčin pred dnevi v Bruslju, kjer je Benečijo zastopala Francesca Blasutig.
Zima ta-par duri izdè w Reziji
Zima jè ta-par duri anu izdè w Reziji sa si misli da kaku sa mòre se wgrèt...
Zakoj bej da nè! Sa mòrè tet pliivit nu malu alibòj tet plesat.
Itaku ni majo bet si pumislili naša komišjun "Pari opportunità", naš ašešor kulture anu iti' ka so skarbèli za naredit kors za plesat izdè na Ravanci.
Ta-dò w Gumi'nè jè počal kors "Aquagym", 7 dnuw novembarja, za te vili'ke, tu-w ti nòvi pišini, ka ni so
og'ali parve dni otobarja anu an Cè tet na ta-prid za dèsat tèdnuw.
Rudi tu-w itèj pišini jè počal, 17 dnuw novembarja, pa kors "attività motoria" za bojè te parlitne; isi kors an Cè se rivat wàrh žanarja.
Pa ti mladi ni majo mraz anu itaku naša aminištracjun si pumi'slila pa za-njeh.
Rudi tu-w wodè, rudi ta-dò w Gumine, za te male ka grejo azilo, dardu za te ka grejo medje, an se počal kors za se kopat, 7 dnuw
Izredno bogata dejavnost tudi v letu 2006 - 21. januarja posvet v Hlodiču
Ambiente e paesaggio, convegno della Pro loco
del convegno è emersa la resistenza nel nostro paese a considerare il paesaggio un bene in grado di produrre vantaggi, ma anche l'aspetto importante secondo cui il paesaggio è spesso mantenuto e curato da qualcuno che per questo non è remunerato.
Dalla ricerca è emerso per esempio che la disponibilità delle famiglie a investire nella conservazione e riqualificazione del paesaggio rurale in Friuli Venezia Giulia può andare da 15 euro all'anno per la pianura tra Isonzo e Tagliamento ai 395 euro per la collina friulana, passando per i 73 delle colline del Collio ed i 112 euro dei colli orientali del Friuli.
Il tema del paesaggio verrà affrontato in un convegno che la prò loco Nediške doline organizza il prossimo 21 gennaio nel municipio di Grimacco dal titolo: "Ambiente montano, u-na risorsa da preservare" a cui parteciperà con una relazione anche il prof. Francesco Marangon.
Il presidente della prò loco De Toni assistito dalla tesoriera Laura Birtig
"V našem delu nas vodi želja, da bi iz osamljenosti rešili ljudi, ki živijo po beneških vaseh, da bi valorizirali krajevno naravno in kulturno bogastvo in predvsem ovrednotili človeške potenciale, ki jih imamo ter jim ponudili možnost na-daljne kulturne obogatitve". S telimi mislimi je v ponedeljek 12. decembra predsednik Antonio De Toni odprl redno letno skupščino pro
loco Nediških dolin, ki je bila dobro obiskana in je potekala v podbonieški občinski dvorani pod pokroviteljstvom Občine v imenu katere je vse pozdravu Mario Domeniš.
Prišli so tudi prijatelji iz Soške doline s katerimi vse bolj sodelujemo. V njihovem imenu je tudi spregovorila predsednica Turistične zveze Gornjega Posočja Mojca Rutar.
Antonio De Toni je v svojem podrobnem poročilu o
opravljenem delu večkrat govoril o človeških rezursih, ki so največje bogastvo, na katero lahko računamo. Izpostavil je v tem smislu delo skupine mladih vodičev, ki vsako nedeljo spremljajo obiskovalce po Kolovratu, vseskozi pa se izpopolnjujejo in bogatijo svoje znanje. Tudi v tem smislu je zelo dragoceno sodelovanje s kobariškim muzejem oz. fundacijo Poti miru v Posočju, ki je obenem partner prò loco v Interreg projektu.
Med pomembnejšimi dogodki leta 2005 je De Toni uvrstil tudi podpis topolovske-ga sporazuma z videmsko univerzo do katerega je prišlo julija in je že obrodilo prve sadove, saj prav v zadnjih mesecih opravlja svojo prakso pri prò loco v Spetru univerzitetna študentka, ki si tako nabira študijske kredite. Videmska univerza in v prvi vrsti njen rektor prof. Honsell je v veliko oporo nediški proloco in vsej beneški stvarnosti, v okviru
Četrtek, 29. decembra 2005
Risultati
1. Categoria
Riviera - Valnatisone (ree.)	1	-1
Amatori
Bar S. Giacomo - Filpa (ree.)	0-1
Valli del Natisone Bagnaria Arsa (ree.) 1-0
Calcetto
Merenderos - New Welding	6-4
Larla - Merenderos (ree.)	5-5
Merenderos Paradiso golosi (ree.) 6-3 Mistercell.it - Parajso A. A.	6-3
Prossimo turno
1. Categoria
Valnatisone - Tarcentina (7/1/2006)
Classifiche
1. Categoria
Lumignacco 35; Gemonese 32; Valnatisone 28; Riviera 25; Tarcentina 22; Venzone, Lavarian/Mortean 21 ; Ancona, Flumignano 20; Castionese 19; Chiavris 17; Com. Fae-dis, Tagliamento, Bujese 12; Cividalese 6; Bearzi 1.
3. Categoria
Azzurra Gorizia, Serenissima 31 ; Paviese 30; Moimacco 27; Aiello 24; Audax Sanroc-chese 22; Cormons 21; Cussignacco 13; Audace S. Leonardo 12; S. Gottardo 11; Pro Fiumicello 10; Villanova; Strassoldo 9; Donatello 0.
JUNIORES
Reanese* 28; Gemonese*, Bearzi 27; Torrea-
nese 25; Gaglianese* 22; Riviera 21 ; Lib. A-tl. Rizzi 19; Arteniese 17; S. Gottardo 16; Chiavris 14; Nuova Sandanielese* 10; Rago-gna 8; Majanese 4; Fortissimi 1.
Allievi
Serenissima*, Moimacco* 27; Manzanese* 24; Gaglianese* 20; Azzurra* 18; Pasian di Prato/A**14; Valnatisone* 11 ; Fortissimi* 9; Savorgnanese* 7; Union '91** 6; Chiavris* 5; S. Gottardo* 1.
Giovanissimi
Valnatisone 30; Moimacco 25; Serenissima 23; Savorgnanese 18; Gaglianese 16; Buttrio 14; Union '91 11; Fortissimi 10; Chiavris 5; S. Gottardo 3; Azzurra Premariacco 2.
Amatori (eccellenza)
Filpa 21; Mereto di Capitolo 17; Warriors, Ba.Col.16; Ziracco 13; Valli del Natisone, Turkey pub 12; P.G. Codroipo11; Carrozze-
ria Tarando 10; RD Group, Bar S. Giacomo 9; Birreria da Marco 8; Bagnaria Arsa 7; Ro-mans 6.
Amatori (3. categoria)
S. Domenico 16; Sos Putiferio, Trattoria da Raffaele 12; Lovaria 10; V.r. Man. Tee. 9; O-steria al Colovrat 8; Polisportiva Valnatisone 7; Bar da Savio, Virtus Udine, Friul Clean 4.
Calcetto (1. cat. a)
S.t.u. Fagagna 16; Merenderos San Pietro al Natisone, New Welding 14; Paradiso dei golosi San Pietro al Natisone, Fagagna 13; Prontoauto* 12; Merenderos San Pietro al Natisone, Royal pub Gemona 11; Twister* 7; Bar Moreale 6; Larla 5; Nolvideo. com 4; Mai@letto 3.
Calcetto (2. cat. a)
V-Power San Leonardo 15; Zomeais, Nuo-
va Udinese Sport, Ristorante alla frasca verde 14; Credi Friuli Reana, Newelle’s 7; Sago, Polisportivavalnatisone, Bar da Caty 5; Sporting 2001 4.
Calcetto (2. cat. b)
Bronx Team San Pietro al Natisone 18;
Gaffa.it 14; Manzignel 11; Polisportiva San Marco 9; Parajso Amsterdam Arena Cle-
nia*, Stralo, Taverna Longobarda 8; Mister-cell. it*6; Klupa 3; Reai Madracs 2.
Calcetto (3. cat. b)
Bar da Erica 18; Danieli 15; Studio 84 13; Del Lep 12 Dlf Abramo M. impianti, Traslochi N. Vinci 8; Ahjax 7; Pizzeria Campana d’oro 6; Arcadia 2; Carrozzeria Guion San Pietro al Natisone 0.
* Una partita in meno - ** Due in meno.
La formazione amatoriale di Pulfero vince in trasferta e porta a quattro le lunghezze sul Mereto di Capitolo
I Giovanissimi della Valnatisone (a sinistra), hanno festeggiato, assieme allo staff dirigenziale, il loro provvisorio primato in classifica con una torta che ha ricordato la loro rete imbattuta al termine dell’andata.
Anche gli Esordienti (a destra) non sono stati da meno, ritrovandosi assieme ai genitori, ai dirigenti ed al tecnico Gianni Drecogna. Si sono scambiati gli auguri al termine del faticoso campionato d'Autunno che li ha visti tra i protagonisti del proprio girone
Giovanissimi	ed	Esordienti
Mulloni firma l’allungo della Filpa
Finale danno positivo per la Valli del Natisone che nel recupero batte il Bagnaria Arsa con un gol di Congiu I Merenderos mantengono il secondo posto in classifica - Battuta d arresto per il Parajso Amsterdam Arena
Giusto pareggio
RIVIERA - VALNATISONE
1-1
Valnatisone: Savio, Chiabai, Giugliano, Quercioli, Clavora, Petrussi, Miano, Beu-zer (34’ st. E. Cencig), Suber (42’ st. Grassi), Gazzino, Lorenzini.
Magnano in Riviera, 22 dicembre - Si chiude con un “salomonico” pareggio il recupero del girone B di Prima categoria fra la Valnatisone e la squadra locale.
I padroni di casa sono passati in vantaggio alla mezz’ora grazie alla rete realizzata
da Sgarban, lesto a mettere in rete il pallone sfuggito a Savio. La Valnatisone, sotto di una rete, ha preso d’assalto l’area del Riviera riuscendo a rimontare lo svantaggio negli ultimi minuti della partita. Una stupenda conclusione da fuori area di Gabriele Miano, su calcio d’angolo battuto da Giugliano, ha sancito la meritata rete del pareggio.
Con il punto rimediato in questo recupero le due squadre mantengono saldamente le posizioni in classifica.
La gara di recupero tra le due squadre di S. Pietro al Natisone
I Merenderos più tonici, troppe assenze tra i “Golosi”
MERENDEROS	6
PARADISO DEI GOLOSI 3
La squadra del Paradiso dei golosi che ha giocato il derby
Nel programmato periodo di riposo delle feste natalizie e di Capodanno per le squadre dei dilettanti, delle giovanili, degli amatori e del calcio a cinque si sono disputate alcune gare di recupero che hanno visto all’opera le nostre formazioni.
La Filpa di Pulfero ha chiuso nel migliore dei modi il 2005, superando il Bar San Giacomo. I ragazzi guidati da Severino Cedarmas con i due punti conquistati hanno ulteriormente allungato il divario sulla seconda in classifica, la squadra di Mereto di Capitolo, portandolo a quattro lunghezze. La rete vincente dei bianco azzurri pulferesi è stata realizzata da Cristian Mulloni.
Un positivo finale d’anno anche per l’altra formazione pulferese, la Valli del Natisone che, con il successo ottenuto ai danni della formazione di Bagnaria Arsa, ha migliorato la sua posizione in classifica. Nell’ultima esibizione degli “Skrati” ad andare a segno è stato Massimo Congiu.
Nella prima delle due gare di recupero del campionato di Prima categoria di calcio a cinque la formazione dei Merenderos ha pareggiato con la Larla a Pasian di Prato. Per i sanpietrini hanno fatto centro tre volte Michele Osgnach e due Massimiliano Pozza. Hanno poi superato la New Welding, seconda in classifica.
In Seconda categoria chiude male l’anno la Parajso
Amsterdam Arena di Cle-nia, che ha rimediato una battuta d’arresto a Coseano con la Mistercell.it.
La Valnatisone, dopo il recupero di Magnano in Riviera, si ritufferà in campionato nell’anticipo dell’ultima giornata del girone di andata, sabato 7 gennaio alle 14.30 a San Pietro al Natisone, ospite la Tarcentina.
L’Audace di San Leonardo riprenderà il campionato di Terza categoria ad Aiello domenica 22 gennaio.
Gli Juniores della Gaglianese ritorneranno a giocare il 21 gennaio.
Al termine delle feste di fine anno, questi gli appuntamenti per la ripresa degli allenamenti delle formazioni giovanili della Valnatisone: nella categoria dei Giovanissimi e degli Allievi, martedì 3 e mercoledì 4 gennaio 2006, mentre gli Esordienti la ripresa è stata fissata per lunedì 9 gennaio. Le formazioni ritorneranno a giocare nelle seguenti date: gli Allievi domenica 15 gennaio a Marsure con la Savorgnanese, i Giovanissimi domenica 22 gennaio a S. Pietro al Natisone con la diretta inseguitrice Moimacco.
Il campionato di calcio di Eccellenza amatoriale riprenderà nell’ultimo week-end di gennaio, la Terza categoria nel primo week-end di febbraio. Per il calcio a cinque la Prima categoria lunedì 16 gennaio, la Seconda e Terza categoria il 20 gennaio.
Paolo Caffi
Merenderos: Sirch, Si-mone Vogrig, Pozza, Ma-gnan, Mulloni, Michele O-sgnach.
Paradiso dei golosi: Stefano Zufferli, Patrik Birtig, Cristian Birtig, Bassetto, Daniele Bastiancig.
Cividale, 23 dicembre -L’attesa gara di recupero del campionato di Prima categoria di calcio a cinque tra le due squade di S. Pietro al Natisone ha visto il successo dei Merenderos.
Sono passati subito a condurre i padroni di casa
grazie alla rete siglata da Magnan. Pronta ed immediata è stata la risposta dei pa-
sticceri con Patrik Birtig che dopo avere calciato il pallone alle spalle di Sirch
Gabriele Miano
s’infortunava assentandosi provvisoriamente dal rettangolo di gioco.
La prima frazione si chiudeva con gli ospiti in vantaggio grazie ad una doppietta realizzata da Daniele Bastiancig.
Nella ripresa i Merenderos, più tonici e con un cambio in più a loro disposizione, riuscivano prima a recuperare lo svantaggio e quindi ad allungare la serie grazie alle doppiette realizzate da Michele Osgnach, Cristian Mulloni ed alla seconda segnatura di Magnan.
Il risultato premia i Merenderos che, grazie ai successi ottenuti nei recuperi, raggiungono il secondo posto in classifica.
Il Paradiso dei golosi ha sofferto per le assenze di alcuni atleti che hanno snobbato l’impegno prenatalizio, penalizzando i propri compagni.
Beneška zvezdica nam je poviedala...
OVEN
Ljubezan -
Če sta v paru, že vesta, de za vaše partnerje vi sta vse: oni se zaunašajo na vas za v-sako stvar. Je pa ura an cajt de začneta študierat an na vas an de vsakoantarkaj nardita sami tiste, ki vam je narbuj všeč: iti v Cinema al pa plesat, al ’no vičer na špancir z vašimi parjatelji... Če ljubezan, ki je med vam, je v dobrem stanu, bo še buj velika. Če pa stvari na gredo dobro, tuole vam bo pomagalo ušafat to pravo rešitev. Če sta šele sami an niesta zlo mladi, v teku telega lieta ušafata tistega, ki bo za ni-mar ta par vas. Če pa sta med tistimi, ki vam je všeč bit v lejdih stanu, pustita par mieru tiste, ki se v vas zaljubejo, če niemata v mislih bit z njimi “za nimar”. Dielo an sud - Na stuojta imiet sile, na stuojta potiskat za prit do varha, bota vidli, de na koncu, če bota pošteno dielal, vam dajo kar sta uriedni, an tuole vaja naj če že dielata, naj če sta šele brez diela. Za kar se tiče sude, lietos bodita brez skarbi. Počaso kupac rata velik an tudi če imata kake duge, jih bota mogli plačat brez se previe glavjat.
Zdravje - Ahtita zobe an kosti, nič hudega saj an pridan miedih vas dene hitro na mest. Gibajta se nomalo vič!
BIK
Ljubezan -
Na bo te pravo lieto za kar se tiče ljubezni: če sta v paru se bota k-regal buj ku po navadi. Denita na mest tiste, ki na gre po pot med vam. Če se imata radi, puode vse po pot, če pa med vam nie vič tiste velike ljubezni... je buojš, de se pustita. Če sta šele sami, lietos bota imiel kako parložnost ušafat te pravega človieka, muorta pa vebierat nomalo manj ku po navadi an čeglih na začetku na bo takuo, ki želta, počaso počaso zastopeta, de tisti je te pravi človek za vas.
Dielo an sud - Če kjer dielata seda vam na gre pru, če imata zmote s kolegi al pa z vodstvom, če sta se naštufal tistega, kar dielata že lieta an lieta je paršu cajt, de bota menjal! Zvezde so vam naklonjene, na začetku bodita veseli tistega ki vam ponudejo, počaso počaso stvari puodejo na bu-ojš. Tuole vaja an če dielata sami za se: je paršu cajt, de moreta ua-gat kiek vič. Na stuojta pa pravit obodnemu nič, daržajta za se vaše nove projekte. Če sta šele brez diela lietos ušafata ki, na bo pa tiste dielo, ki se trostata pni takuo na bo “za nimar”. Pa buojš ku nič, bo! Za kar se tiče sude, na bota imiel velike težave, če bota znal lepuo nucat, tiste, ki jih imata. Zdravje - Je paršla ura an cajt, de začneta alitat an vaše zdravje. Nič hudega, pa če vas boli kje, na stuojta čakat s troštam, de prepa-sa! Ahtita se kar jesta, vaše jetra vam bojo hvaležne.
DVOJCETA Ljubezan -
Če sta v paru, lietos bo posebno lieto za vas. Če sta že preživiela hude cajte an sta šele kupe, na stuojta se bat, tudi lietos se na pustita! Vaša ljubezan je močna. Če pa je že vič cajta, ki stvari med vam na tečejo lepuo, lietos bota študie-ral se pustit an tuole bo pametna rešitev. Če na moreta se pustit zaradi ekonomskih problemu an odločita ostat le v tisti hiši, ahtita se, de se na bota k-regal za vsako malenkost! Če sta šele sami, na stuojta se zaljubit tu te parvega, ki se vam posmieje. Poštudierita priet, ku mu deneta štrik za u-rat!
Dielo an sud - Do seda sta se trudil, sta puno dielal? Lietos vam pride vse povamjeno, naj če sta dielal pod drugim, naj če sta dielal sami za se. Lietos bota imiel puno uspehu, sučešu! Če sta brez diela, lietos je te prave lieto za ušafat, kar želta. Za kar se tiče sude, lietos vam jih na bo manjkalo an če bota muorli kupit v hišo kiek novega, ker te staro se je vederbalo. .Zdravje - Ahtita kar kuhata. Jejta buj zdravo, an če želta shujšat, na stuojta dielat “diete miracolose”, buojš iti h miedihu! Ahtita “vie respiratorie”.
RAK
Ljubezan -
Sta v paru vič cajta an stvari na tečejo vič dobro? Lietos je te prave lieto za po-strojit: pokazajta na vsako vižo, kakuo imata radi vašega partnerja. Začnita dielat kiek kupe, bota vidli, ki stvari se denejo na mest an vaša ljubezan bo še buj glaboka, ku na začetku. Če pa vaš partner vam na pride v tem na po-muoč pride reč, de je cajt se pustit. Na stuojta pa se jokat: na ostaneta sami dugo cajta! Če sta šele sami... na bota v telim stanu dugo cajta! V telim liete so vam vse zvezde naklonjene an ušafata takega, ki niesta še misinli ne. An na ostanejo “single” tudi tisti, ki jim je všeč bit taki!
Dielo an sud - Lietos bo lieto velikih sprememb. Vič ku kajšan od vas spremeni dielo an puode na buojš, naj če dielata sami za se naj če dielata pod gaspodarjant. An tudi tisti, ki do seda so vas gledal, ku de bi na vaja! nič, lietos bojo parpravljeni vam dat vse, kar bota vprašal. Pustita jih par kraju, saj niemata potriebo takih za iti na-pri! Tudi če sta brez diela, že na začetku lieta vam pridejo lepe novice. Za kar se tiče sude, lietos vam jih pride v gajufo vič ku po navadi an od vsieh kraju.. Ce bota igral, more bit de tudi udobta! Zdravje - Bodita buj mienii, bota stal buojš! Kake mikane težave jih bota imiel z očmi. Jejta buj z-dravo, ku po navadi: nomalo manj mesa an nomalo vič zelenjave. Tuole vam bo pomagalo.
LEV
Ljubezan -
Sta kupe že vič cajta? Gu-orita puno med vam, po-viejta vse, an kar vas tišči par sarcu. Za vsako težavo ušafata to pravo rešitev. Na stuojta pa guorit samuo vi, pustita gu-orit an vašemu partneiju! Če pa je že vič cajta, ki misleta se pustit, na stuojta zamujat drugega časa: pustita se brez se kregat, na bota stal slavo ne dan ne te drug. Sta šele v lejdih stanu? Bota imiel puno možnosti za srečat te pravega an čeglih na začetku na bo takuo, ki vi želta, bodita nomalo potarpežljivi: bota vidli, de kar se lepuo spoznata stvari začnejo lepuo teč napri an vič ku kajšan od vas pride tudi do poroke.
Dielo an sud - Če sta med tistimi, ki želijo zbuojšat njih stanje, lietos zvezde vam par-skočejo na pomuoč: na stuojta se bat vprašat, uagita, naj če sta pod gaspodaijam, naj če dielata sami za se. Muorta pa bit potarpežljivi, dielat pošteno an na koncu, bota vidli, bota imiel, kar želta. Za kar se tiče sude, š-pindajta samuo za kar je zaries uriedno an priet, ku podpišeta ki, lepuo preberita, kaj je napisano.
Zdravje - Vesta, de vsako an-tarkaj je trieba tudi počivat? An na stuojta jest previč o-biejano.
DEVICA Ljubezan -
Lietos bo posebno lieto za vas: se bota zastopil pru lepuo, vse kar bota dielal kupe bo lepuo an vas bo razveselilo. Je te prave lieto za poštu-dierat na hišo, kamar iti živet )cupe (če živta šele vsak po svojim). Tele zadnje cajte se niesta lepuo zastopila? Od januarja napri bo spet, ku na začektu. Če pa je že vič cajta, ki misleci se pustit, na stuojta čakat vič: pustita se an na vaši poti srečata tistega, ki vam store zastopit, kaj je ta prava ljubezan! Če sta sami, lietos bota imiel vič parložnosti srečat kajšnega, ki vam store tuč sar-ce. Na bo za nimar, pa preživta kupe pru lepe dneve! Na koncu lieta bota imiel ki vebierat! Dielo an sud - Če sta med tistimi, ki želijo zbuojšat njih stanje, viedita, de zvezde so na vaši strani. Kajšan od vas ušafa tudi druge dielo, ki lohni ga popeje tudi drugam, an še deleč. Na stuoja se potegnit nazaj, puode vse po pot. Niemata še adnega diela? Priet, ku porčeta de ja, poguorita se s kajšnim, ki ima vič esperience ku vi, vas bo znu lepuo podučit. Za kar se tiče sude, lietos vam bojo parhajal, jih na bota pa imiel dugo cajta v rokah, saj bota imiel posebne špeže. Zdravje - Se muorta gibat vič ku po navadi! Na stuojta jest previč an vsakoantarkaj odpočita se.
TEHTNICA Ljubezan -
Posebno lieto za vas, lietos!
Zvezde vam pridejo na pomuoč za vsako novuost, ki želta za vas an za tistega, ki Iju-beta: nova hišo, poroka (če niste še oženjeni), otrok... Tisti, ki vam stoji blizu bo lietos zaries srečan, saj mu storeta preživiet pru lepe dneve (an noči!).
Če sta sami, lietos more ratat, de srečata te pravega. Do seda niesta bli pru srečni, v liete 2006 pa vam pridejo zvezde na pomuoč, pa muorta tudi vi jim pomagat: na stuojta prehitiet cajte, muorta lepuo spoznat tistega, v katerega se zaljubjeta. Potlè puode vse samuo po pot, čisto an gladko takuo, ki od nimar želta.
Dielo an sud - Sta med tistimi, ki če je trieba dielat, dielata an če vam na pride dano, kar z vašim trudom zaslužeta. Lietos pa za-stopejo, ki dost vajata an za tuo bota lepuo nagrajeni. Če dielata sami za se, bo te pravo lieto za narest ’no štupienjo napri, se arzšerit. Na stuojta se bat, puode vse po pot. Če sta brez diela, kajšan vaš fidan parjateu vam bo pomagu ušafat to pravo službo. Zdravje - Bota v dobrem stanu, energije vam na bojo manjkale. Na stuojta pa bit nimar v skar-beh, bodita buj miemi. Bota stal buojš vi an tisti, ki vam stoje blizu, posebno če so otroc.
ŠKORPIJON Ljubezan -
Sta kupe že puno cajta, pa vsak v svoji hiši? Je paršu cajt, de gresta al pred utar al pred šindaka. Pru takuo, lietos bojo konfeti an bota pru veseli tega. Če že živta kupe puno liet an tele zadnje cajte nie bluo vič velike “topluote” med vam, lietos moreta postrojit vse: guorita vič med sabo, biešta kajšan krat samuo vi dva na vičerjo al pa na kajšan week-end. Vse se postroje. Če stvari na gredo dobro, pustita se. Na začetku bo zlo težkuo, pa potlè zastopeta, de je bla ta prava rešitev.
Sta šele single? Spoznata vič ljudi, ki vam bojo storli tuč sar-ce, med telimi bo tudi te pravi/a, ki vam dene štrik za urat! Dielo an sud - Velike novosti za kar se tiče dielo. Vič, ku kajšan od vas, čeglih ostane kjer je, spremeni dielo. Kajšan drug pa začne kiek novega. Puode vse po pot, muoreta pa bit nomalo manj agresivni, ku po navadi. Če sta brez diela, storita se spoznat okuole. Na stuojta čakat doma, obedan na pride po vas! Ce bota imiel pogovore za kako novo službo, poštudierita lepuo, priet ko odpreta usta an priet ko porčeta, de ja. Za kar se tiče sude, bota imiel puno parložnosti za de vaš kupac rata še buj velik, na stuojta pa trosit sudu okuole! Zdravje - Ahtita kosti, zobe an boliezni od kože. Skarbita, de kar bota jedli bo zdravo, za se na zastrupit.
STRELEC Ljubezan -
Če sta v paru, lietos zastopeta puno reči: če se imata radi, ku parvi dan, vaša ljubezan lietos bo še buj velika. Se zastopeta buj ku po navadi an bota ku dva tičaca v gnjezdu. Če pa reči na gredo po pot, lietos zastopeta, de je kaka živiet le napri kupe. Tisti med vam, ki se bojo ločil, bojo imiel tudi težave, saj vaš partner vas na pusti iti lahko po vaši poti. Na koncu puode takuo, ki vi želta an od novem-berja napri se odprejo za vas druge vrata.
Če sta šele sami an sanjata tisto ljubezan, ki je za nimar... počakita še nomalo. V liete 2006 srečata puno ljudi, ste tudi zaljubeta, pa na bo te pravi/a! Dielo an sud - “Tek dobro sie-je, dobro Zanje” pravi an naš pregovor an tuole vaja za vas. Če sta dielal takuo, ki gre, lietos bota imiel puno uspehu. An tuole vaja naj če dielata pod drugim, naj če dielata sami za se. Če gledata šele dielo, pruoti koncu lieta bota imiel puno parložnosti. Za kar se tiče sude, na ostaneta nikdar brez an če bota imiel kake posebne odhodke, špeže. Zdravje - Če se bota imiel radi, bota stal tudi dobro! Vsakoantarkaj počivajta an kar dielata ki, ahtita se, bi se mogli an udart!
KOZOROG Ljubezan -
Kako lieto za vas, ki sta že v paru! Z vašim part-nerjam nardita tarkaj stvari kupe, de na koncu vaša ljubezan bo še buj velika, ku na začetku. Kajšan od vas začne še dielat kupe al s svojim možam al s svojo ženo an tuole vas parbliža še vič. Če stvari na gredo dobro, lietos deneta vse na mest: zastopeta, kje sta grešil, se zastopeta lepuo an vse puode na mest.
Če sta šele sami, tista ljubezan, ki je parielo de na puode ne napri ne nazaj vas parpeje do utarja! An če niesta še srečali te pravega, višno de tuole se zgodi, kar puodeta na kako potovanje!
Dielo an sud - Če dielata sami za se, na stuojta pravt okuole stvari, ki se tičejo vašega diela: daržajta za vas vaše opravila. Na bota pa i-miel velikih težav an more bit, de lietos zaslužeta buj ku po navadi. Če dielata pod kajšnim, lietos vas bojo cenil za kar zaries sta uriedni. Če na dielata še, zvezde so na vaši strani an tudi če nameravata začet kiek vašega, puode vse po pot. Za kar se tiče sude, lietos jih na bota imiel previč, pa vam pride vse povamjeno v teku lieta 2007. Zdravje - Na stuojta kadit previč an ahtita vaše sarce. Na stuojta jest previč obieja-no an obiuno!
VODNAR -
Puno prese-nečnj, sorprež vam pridejo lietos s strani vašega partnerja: bo želeu spremenit puno stvari v vašim življenju: hišo, dielo, parjatelje... Če se imata radi an se lepuo zastopeta, puode vse po pot. Cene se bota kregal vič, ku po navadi. Na stuojta pa se bat, počaso pocaso se vse postroje an pruoti koncu lieta stvari začnejo spet lepuo teč med vam. Če sta šele sami, vam damo an nasvet (consiglio): kar se zaljubeta v kajšnega, navadita se ga poslušat, videt, kaj Zeli on an ne samuo kaj želta vi. Samuo če bota buj paipravljeni poslušat an te drugega, stvari puodejo dobro napri, Cene... se vse poderè, še priet ku začneta kupe hodit. Dielo an sud - Tek vesoko skače... nizko pade! Bodita veseli tistega, ki imate že. Ce bota znal pomučat an potarpiet, na koncu se vse postroje an bota i-miel vse, kar sta uriedni. Tuole vaja naj če dielata pod kajšnim, naj če dielata sami za se. Če gledata ušafat dielo, biešta med ljudmi, storita se spoznat an pokazajta, ki dost sta uriedni. Za kar se tiče sude, ahtita tiste, ki jih imata. Na ostaneta brez, pa jih na bota tudi imiel previč. Zdravje - Ahtita vaše oči. An pregeld par zobozdravniku vam store dobro. Jejta puno zelenjave an puno sadja.
RIBA Ljubezan -
Dobro lieto za vas, ki sta v paru an želta imiet otroke.
Otroc pridejo an vaše življenje se spremeni, m duojs, sevt-eda, an tudi z vašim partneijam se bota lepuo zastopila. Za vse tiste, ki sta v paru, če se imata radi, tudi če vaš partner vam kako zakure... na koncu postrojeta vse. Če se niemata radi vič ku ankrat, vsaka malenkost bo dobra za se kregat an vič ku kajšan od vas se pusti.
Če sta šele sami, se vam zgodi, de se zaljubeta tu an magnjen. Colpo di fulmine, pravejo po ta-ljansko. An višno, de bo za nimar.
Dielo an sud - Če že dielata an vse teče dobro, lietos na bo velikih sprememb. Če pa sta na začetku vaše profesionalne poti, lietos bota muorli uagat kiek vič, bota muorli pokazat, de se na bojta sprememb (cambiamenti) an če vas bojo vprašal dielat nomalo vič, na stuojta se nazaj potegnit. Na koncu bota nagrajeni (premjani). Če dielata sami za se, lietos vam puode vse dobro. Če sta šele brez diela, na stuojta viervat tistim, ki vam bojo ponujal Buog vie ki. Rajš začet z malim, za potlè imiet puno an dobro. Za kar se tiče sude, lietos bota srečni: more bit, de kajšan od vas še udobi kiek.
Zdravje - Muorta začet jest nomalo buj zdravo an če kadita, pustita par mieru cigarete, vaše sarce vam bo hvaležno.
četrtek, 29. decembra 2005
------------ Kronaka	—
Dvie klaše kupeje lepuo!
Puobje an čeče od klaše 1956 an 1957 iz Nediških dolin Zeljo vsiem vam srečno novo lieto! Bo posebno an veselo lieto za vse vas, tuole se troštajo. Za Sigurno bo posebno lieto za tiste od klase 1956, ki v teku lieta 2006 bojo praznoval petdeset (50!) liet življenja!
Njih zadnje lieta, ki se začenjajo s "4” so jih praznoval kupe s tistim od klaSe 1957 'no posebno vičer, kar so se pejal do miesta Jesolo za iti jest ribe. Je bla 'na liepa gita s koriero, imiel so tudi "orkestro": Franco z njega ramoniko an vsi te drugi z niekimi posebnimi stru-
menti. Ta spriet so piel adno, ta zad pa drugo... So se pa vseglih lepuo zasto-pil, ku de bi od nimar hodil kupe okuo-le! Tisti od klaSe '57 zahvalejo tiste od klaše '56, ki so jih navadli puno reči (nimar poslušat tiste buj par lieteh!), tisti od 56 so pa hvaležni tistim od '57, ki so jim dal "sprint", ki gor na njih lieta ga niemajo vič (!). Kar so začel plesat pase nie vič zastopilo, ker je biu adne klaše an ker od te druge. So bli vsi, ku de bi imiel šele samuo 18 liet. Takuo se šele čujejo an tajšni so, vierta nam, ki jih lepuo poznamo!
Kaka sreča imiet godce tojih liet!
Je pru sreča imiet v klaši take, ki znajo tudi gost. An klaša 1954 Nediških dolin je pru srečna: ima tiste, ki so se rodili z ramoniko v rokah an jo pru zvestuo razstegavajo (Beppo auto an Mario Cont).
Je nimar še kajšan drug, ki jim parskoče na pomuoč še s kajšnim drugim štrumentam. Na kor skarbiet za godce, kar se zberejo za praznovat njih lieta! An na vičerji, ki so jo imiel an lietos za se srečat vsi kupe, se nieso bli še usedinli za mizo, ki so se že uzdignili za jo zaplesat. Zatuo se takuo dobro darže an so nimar veseli! Lietos za praznovat njih lieta nieso šli deleč, ustavii so se go par Cedrone, v domačim agriturizmu, kjer so se veselil malomanj do jutranjih ur
"Un poster per la pace", organizzato dal Lions intematio-nal e riservato alle scuole secondarie di primo grado, sono stati bravi tutti i ragazzi partecipanti, ma con orgoglio scriviamo, che a vincerlo è stata una nostra ragazzina, E-lena Tuan di Sorzento. Il Lions club di Cividale - Man-zano ha coinvolto in questo progetto anche l'Istituto comprensivo statale di San Pietro al Natisone, dove Elena frequenta la seconda media. Elena, assieme ai suoi compagni di scuola, guidata dalla prò-
novi matajur
Tednik Slovencev videmske pokrajine
Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.rj. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT
Fotostavek in lisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste
Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it
Reg. Tribunale di Udine n. 28/92
Naročnina-Abbonamento
Italija: 32 evro Druge driave: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro
Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331
Včlanjen v USPI Assodato all'USPI
lavorato per due mesi sul tema per il 2005/2006: "Una pace senza confini".
Tutti i lavori pervenuti sono stati di notevole interesse e la selezione è stata difficile, ma il globo accarezzato dalla mano di un extraterreste che Elena ha disegnato ha avuto la meglio.
Brava Elena!
Elena, con questa sua bella foto, desidera fare gli auguri di un sereno Natale ed un felice anno 2006 a tutte le persone che le vogliono bene.
Siamo in pieno inverno, ma ad Azzida pensano già alle gite di primavera e così hanno organizzato una "scappatina" a Roma.
Si parte sabato 22 aprile da Azzida alle 4. Il pranzo, in ristorante, sarà a Magliano Sabina. Nel primo pomeriggio sarete a Roma dove vi a-spetterà la guida per una pri-
Da Azzida in gita a
ma visita alla città. In serata sistemazione in albergo, dove ci sarà pure la cena. Domenica 23 aprile l'intera giornata è dedicata alla visita guidata alla Roma antica ed alla Roma cristiana. Pranzo in ristorante, cena e pernotta-
mento in albergo. Lunedì 24 aprile, dopo la colazione in albergo andrete a visitare con la guida i Musei vaticani e la Basilica di S. Pietro. Dopo il pranzo in ristorante partirete alla volta di Azzida, dove arriverete verso le 22. Per informazioni ed iscrizioni (entro il 15 febbraio): Antonello, 0432/789258.
SVETA MASA PO SLOVENSKO
v petek, 30. dičemberja ob 19. uri vAZLI
mašavu bo gaspuod BoZo Zuanella pieu bo zbor Rečan
Planinska družina Benečije
TEČAJ SMUČANJA CORSO Dl SCI
22. an 29. januarja / 5. an 12. februarja
info: Flavia 04321727631 - Daniela 0432/731190 - 714303
C.A.I. - Sottosezione Val Natisone 31 dicembre
Fine anno sul Matajur
Ritrovo alle ore 21.00 a Montemaggiore
Dežurne lekarne / Farmacie di turno
OD 31. DICEMBERJA DO 6. JANUARJA Cedad (Fomasaro) tel. 731264 OD 30. ZEN ARJA DO 5. JANUARJA Sriednje tel. 724131 Ukve tel. 860395 - Rezija tel. 353004
“Un poster per la pace”: è stata Elena la più brava
Al concorso intemazionale fessoressa Cinzia Merlino ha