Poštnina plafana v gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.. Cona posamezni Številki Din P50. TRGOVSKI Časopis zet trgovino, Industrijo In obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za y, leta 90 Din, za Yi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo In upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 25-52. Leto XVIII. V Ljubljani, v torek, dne 8. oktobra 1935. štev. 101. SPOMINU NEPOZABNEGA VODITELJA! V sedanjem težavnem zunanjem in tudi vse prej ko lahkem notranjem političnem položaju čuti jugoslovanski narod še zlasti globoko vso težo izgube, ki ga je zadela 9. oktobra 1934, ko je padel pod zločinsko roko najetih morilcev njegov veliki voditelj, nepozabni naš kralj Aleksander Ze-dinitelj. Odkar je stopil v jugoslovansko zgodovino, je bil živ simbol nepremagljive volje jugoslovanskega naroda, da si izvojuje svoje popolno nacionalno osvobojenje. In ko je bilo to v glavnem doseženo, je bil zopet naš nepozabni kralj vodnik vsega dela za našo gospodarsko osamosvojitev, ki je ključ k blagostanju naroda. Tako za našo politično, ko gospodarsko svobodo pa je prvi pogoj naša enotnost, naša sloga pred vsem tujim svetom in baš tu je naš blagopokojni kralj Aleksander s posebno r'o zastavil svoje izredne vladarske sposobnosti. Vsako njegovo dejanje, vsak njegov ukrep je imel vedno le ta cilj, da poveča skupno silo Jugoslovanov. Kar je moglo koristiti enotnosti Jugoslovanov, to je bilo že naprej deležno njegove podpore, kakor se je na drugi strani ob njegovi jekleni volji razbil vsak poskus razedinjenja Jugoslovanov. V razrvanih povojnih časih, ko so živele vs- stare tradicije še močno, nova jugoslovanska ideologija pa zaradi težkih socialnih, gospodarskih in političnih razmer ni mogla prav zavladati, je bila več ko enkrat prav resna nevarnost, da Jugoslovani pozabijo na to, da more živeti njih svoboda le, če so enotni. Historična zaslu- ga našega nepozabnega vodnika je, da Jugoslovani na to svojo prvo dolžnost niso mogli pozabiti in da se je pred najvišjimi interesi države in enotnosti jugoslovanskega naroda ustavilo tudi najtežje strankarsko p" prot je. Ta zasluga je tem večja, ker je skoraj že kazalo, da vidi jugoslovanski narod cilj svojega nacionalnega osvobojenja v tem, da razvije čim bolj svoje strankarsko življenje, pa čeprav bi že to bilo podobno anarhiji. Ko je ta nevarnost tudi v resnici že prišla, tedaj je zadonel njegov: Quos ego! — in politične strasti so se umirile in rešeni smo bili slabih strani pretiranega strankarstva. Jugoslovanski narod je dobil potrebni duševni oddih, da je mogel zopet mirno presojati politično življenje, da je dorastel za dolžnosti, ki mu jih nalaga demokratično politično življenje. Mi, ki smo doživljali vse dogodke od preobrata dalje, se ne zavedamo napredka, ki je bil dosežen v vseh teh letih. In vendar je ta napredek ogromen! Obroč samih zakletih sovražnikov okoli Jugoslavije, to je bil naš položaj po preobratu in še dolgo vrsto let kesneje. In sedaj! Padel je ta obroč, Jugoslavija pa je postala od vseh držav upoštevana in iskana sila, ki si je pridobila najmočnejši položaj na jugovzhodu Evrope. In to je nedosegljiva zasluga blagopokojnega kralja Aleksandra, ki je z neomajno vero v svoj narod vodil njegovo krmilo ter uravnaval njegovo pot. Oprt na edinstvo naroda in na vedno pripravljeno armado je priboril svojemu narodu v svetu ugled in spoštovanje. Nova zgodovina pa se je začela na Balkani^ ko je v sijajnih sofijskih dnevih oživel jugo-slovansko-bolgarsko prijateljstvo. Lovorjev venec, ki nikdar ne vene, si je priboril takrat naš nepozabni voditelj. Ves v službi svojega naroda je bil kralj Aleksander vse svoje življenje in zato je bil zvezan s svojim narodom z ljubeznijo, ki nikdar ne ugasne in ki živi večno. Zato pa jugoslovanski narod tudi s tem večjim moralnim ogorčenjem konstatira, da še vedno ni izrečena sodna obsodba nad onim izrodkom človeške družbe, ki se je upal dvigniti roko nad njegovim kraljem. Ves kulturni svet se je zgražal nad marsejskimi zločinci, in vendar ti še niso doživeli svoje zaslužene kazni, kakor da bi strah nad odkritjem ozadja tega zločina preprečeval sodni proces. Obupati nad vrednostjo vse kulture zapada bi moral naš pošteni narod, če ne bo zadoščeno pravici zaradi gnusnega marsejskega zločina. Imeli smo vodnika, kakor ga ni imel noben drug narod. Na zločinski način nam je bi ugrabljen, ker so mislili, da bi se jugoslovanski narod po smrti svojega voditelja razkropili kakor čreda, ki izgubi svojega pastirja. Prevarili so se nasprotniki jugoslovanskega naroda in v ljubezni do svojega nepozabnega vodnika je jugoslovanski narod v celoti sprejel njegovo misel in ostal enoten in složen v delu za napredek Jugoslavije. S sveto obljubo zvestega nadaljevanja dela svojega voditelja je pred enim letom spremil jugoslovanski narod svojega kralja na njegovi zadnji poti, isto slovesno prisego ponavlja tudi danes ob prvi obletnici marsejske tragedije. Očuvati Aleksandrovo Jugoslavijo pred vsemi nevarnostmi, to je ona slovesna pri-se^ , s kate^n praznuje jugoslovanski narod spomin blagopokojnega kralja in to je o a visoka misel, ki združuje vse Jugoslovane sedaj na večne čase. Večna slava spominu kralja Aleksandra I. Zedinitelja! Neo "ojfa zvestoba njegovemu delu! 19 ■ i fospadacske pasledice afosinsUt v&fat Prvi vplivi vojne med Italijo in Abesi-nijo so se pokazali na denarnih trgih in pred l v mečnih odlivih zlata iz Evrope v Ameriko. Zaradi tega so tečaji nekaterih evropskih valut oslabeli, zlasti lire, ki se je pa kesneje zbog intervencij ofici-alno popravila, a je v zadnjih dneh zopet nazadovala, posebno hudo v zasebnem prometu. Oslabel pa je tudi holandski goldinar in angleški funt. Na efektnem trgu je bila najprej zaradi nejasne situacije v Ženevi velika zdržnost, takoj v začetku pa so nazadovala posojila. Tako je padlo italijansko posojilo v Londonu za tri točke na 47 in doseglo s tem svojo dosedaj najnižjo stopnjo. V splošnem pa so tečaji na vseh velikih borzah, razen na njujorški, nazadovali, posebno močno pa na milanski borzi, kar je bilo zlasti posledica ostrih deviznih ukrepov italijanske vlade. A tudi na pariški borzi so se pokazale neugodne posledice napetega političnega položaja. Zlasti so padli vsi egiptski papirji, tako zlasti delnice Sueške družbe. Francoske rente so padle za 3 do 4 odstotke. Cene sirovinam so se skoraj povsod dvignile. Na svetovnih pšeničnih trgih je nastopila naravnost hausse, zlasti zaradi napetega političnega položaja in slabe kanadske letine. Velike količine pšenice so nakupile tudi Anglija, Nizozemska in Belgija. Velike kupčije So bile dosežene tudi v ruski pšenici. Cena je skoraj povsodi napredovala. Razen cina so narasle cene vseh drugih kovin; popravile pa so se tudi cene kavčuka in bombaža. Najbolj neugodne posledice pa so se Pokazale v gospodarskem življenju Bliž- njega vzhoda. Bližiija Sueškega prekopa vpliva neugodno in je povečala nervoznost v Palestini in v Egiptu. Že grožnja vojne je povzročila, da so začeli ljudje dvigati svoje vloge iz denarnih zavodov in niti solidarnostna izjava najmočnejših denarnih zavodov s slabejšimi ni dosti zalegla. Vse je nakupovalo zlato in ga tudi preplače-valo. Tako so kupovali ljudje zlatnike v vrednosti poldrugega funta za dva funta. Posledica tega je bila, da so banke omejile vse kredite, kar je škodljivo vplivalo na gradbeno delavnost. Že sklenjeni stavbni načrti so bili zopet odpovedani. Nadaljnja posledica splošne vznemirjenosti je bila, da so se živila znatno podražila. Oboroževalna industrija cvete Svetovna trgovina z orožjem je po podatkih konjunkturnega zavoda letos zopet krepko napredovala. Predvsem je veliko povpraševanje po letalih. Po količini se je izvoz orožja dvignil za 29 odstotkov, po vrednosti pa od 214 milijonov mark v II. polletju 1933 na 240 v istem času 1934 in na 300 milijonov mark v 1. 1935. Na silno povpraševanje po orožju kažejo tudi cene, ki so za druge sirovine padle na 47 odstotkov cen onih v 1. 1929., za orožje pa samo na 86 odstotkov. Najbolj je napredoval izvoz munirije in oror iz CC' slovaške, Anglije in Belgije, dočim je iz drugih držav prej popustil ko napredoval. Anglija in USA izvažata pretežno . rož j e, Češkoslovaška pa munici-jo in eksplozive. Bojnih ladij pa je največ izvozila Anglija, Francija pa je mogla izvoz letal skoraj podvojiti. Med kupci zavzema Italija prvo mesto Tako je kupila mnogo ladij in poleg tega najela v času od 1. avgusta do 15. septem- bra ladij za 300.000 ton. Posledica tega je bila, da so prevozne tarife narasle, kar čutijo tudi naši lesni izvozniki. V Ameriki je nakupila Italija velike količine bakra, v drugih državah, zlasti v Nizozemski Indiji, pa mnogo {petroleja, kavčuka in cinka. Na Holandskem je naročila Italija 500 tisoč parov vojaških škornjev, a niso Holandci tega naročila sprejeli, ker se boje, da bi jim v primeru sankcij vsa ta količina škornjev ostala, ker jih ne bi mogli dobaviti Italiji. Tudi neugodno stanje kli-ringa z Italijo je vplivalo, da je bilo italijansko i a. jčilo odbito. Italija je nato škornje naročila pri neki nemški tvrdki v Pir-masensu, ki pa je tudi naročilo odklonila. Nato je naročila Italija 300.000 parov čevljev pri Bafi v Zlinu, 400.000 parov pa pri Batini tvornici v Vukovaru. V Jugoslaviji je Italija nadalje kupila mnogo cementa, živil in lesa. Zaradi rastočega pasivnega salda Italije v italijansko-jugoslovanskem kliringu je bil sklenjen z našo Narodno banko poseben dogovor, po katerem se tečajne razlike, nastale med nakupom in plačilom, zaračunijo po posebni fakturni klavzuli. Velik del velikih nemških špedicijskih tvrdk je sklenil, da nujne pošiljke v le-vantska pristanišča ne bo pošiljal več skozi Trst, temveč po železnici v črnomorska pristanišča. Tudi Hamburg in Gdinja sta prevzela mnogo blaga, ki je šlo v normalnih časih skozi Trst. Avstrija je začela na veliko izpopolnjevati svoje premogovne zaloge ter je naročila zelo mnogo premoga v Nemčiji, Češkoslovaški in Poljski. Skupno je nabavila okoli 90.000 ton premoga. Cene, ki jih plačuje za premog, so višje, kakor pa jih plačuje običajno. Znatno se je opomogla »aradi afriške vojne tekstilna industrija na Češkoslovaškem in tudi v Jugoslaviji, ker Italija ne izvaža več tekstilij. Tudi na drugih poljih se pozna, da se je nehala italijanska konkurenca. Zbornice imenujejo za vsak odsek dva člana v davčne odbore Zadnji Fdnansijski zbornik finančnega ministrstva objavlja to pojasnilo: Na vprašanje Zbornice za TOI v Ljubljani, če ima pravico delegirati v davčni odbor po dva redna Slana in namestnika posebej za vsak svoj odsek, je izdal Davčni oddelek pod št. 62.575/111 z dne 4. septembra 1935 to pojasnilo: Ce pri skupnih zbornicah obstoje po pravilih samostojni organizirani odseki (n. pr. gostinski), potem pripada zbornicam pravica delegiranja v davčni odbor, in sicer za vsak tak samostojni odsek po dva redna člana in po dva namestnika. V konkretnem primeru pripada torej Zbornici za TOI v Ljubljani pravica, da delegira v davčni odbor po dva redna člana in po dva namestnika za trgovski, obrtni, industrijski in gostinski odsek. Ker je bilo to pojasnilo izdano samo preje imenovani zbornici po Dravski finančni direkciji, a velja tudi za vse ostale skupne zbornice, ki imajo organizirane samostojne odseke, se to pojasnilo sporoča vsem finančnim direkcijam in davčnim upravam, da o tem obveste zbornico s svojega področja. Tečaj za slovensko stenografijo ki ga prireja Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani, se prične v čelrtek, dne 17. oktobra ob 7. uri zvečer. Tedaj bo brezplačen. Prijave do vštetega četrtka, dne 10. oktobra v društveni pisarni Gregorčičeva ulica 27 med 8. in 2. uro. Hwa uvedba o 'S > S '3 O vo Cin čl d 03 &0 D.'o d G •c -a "bo a o , 1 100— 6— 4-50 1-50 2 98-50 7-— 4-43 2-37 3 95-93 8— 4-32 3-68 4 92-25 9— 4-15 4-85 5 87-40 11.-- 3-93 7-07 6 80-33 11 — 3 02 7B8 7 72-95 12— 3-28 8-72 8 64-23 Id- 2-89 10 1! 9 54-12 il— 2-43 11 -57 10 42-55 15— 1-91 13-09 11 29-46 15" — 1 -33 13 07 12 1579 16-50 0 71 15-79 137'50 37-50 100— •M _ oj ctj G on 173 o VJ 'G O 8. Izležene, a še ne plačane menice, morajo dolžniki zamenjati z novimi v 30 dneh z dneva pravilno izročenega opomina. Dolžnik, ki ne postopa tako, izgubi zaščito. S sprejemom nove menice ne izgubi upnik že priborjene izvršne pravice. 9. Porok ali solidarni dolžnik, čeprav nista kmetovalca, odgovarjata na isti način kakor kmetovalec-dolžnik. Ne smatra se kot porok ali solidarni dolžnik oni upnik kmeta, ki je postal upnik na podlagi kme-tovalčeve menice in mu je to žiriral. 10. Če upnik noče sprejeti zneska, ki mu ga je dolžnik ponudil v smislu odstavka 4., odnosno če noče sprejeti nove menice v smislu odstavka 7. in 8., založi dolžnik te zneske pri pristojnem sodišču. 11. Če dolžnik ne plača obresti ali katero letno odplačilo v roku 30 dni po dospelosti, ima upnik pravico do prisilnega izplačila. Dolžnik, ki ne plača treh zaporednih obrokov ali od katerega je moral upnik trikrat prisilno izterjati izplačilo, izgubi pravico na zaščito. 12. Če so bile na podlagi terjatev proti zaščitenim kmetovalcem izdane hipotekarne zadolžnice, se rok za njih plačilo, v kolikor bi preje dospelo, podaljšuje do konca do-plačilnega roka po odstavku 1- (Dalje prihodnjič.) Plačilo obresti 3. Zapadle obresti po prejšnji uredbi v višini 4'5u/o, odnosno l°/o za čas od 23. novembra 1933 do 15. novembra 1934 morajo dolžniki plačali najkesneje do 15. novembra 1935. Če se je dogovoril dolžnik z upnikom bolj ugodno, plača po ugodnejši pogodbi. Če pa je dogovorjen daljši rok odplačila, potem plača dolžnik v dogovorjenem roku, obrestna mera pa se zniža na l°/o. V maksimalni znesek letnih obresti se morajo vračuniti tudi vsa postranska plačila ali dajatve, na katere se dolžnik je obvezal poleg obresti, kakor so to: provizije, konvencionalne kazni, režijski stroški in podobno. Obresti plača dolžnik nakrat ali v več obrokih, kakor je zanj ugodneje. Izjemoma pa plača na menične dolgove pri denarnih zavodih in bankah v dveh tromesečjih, ki jih dolžnik sam določi. Prvo odplačilo glavnice se mora plačati najkesneje do 15. novembra 1936, nadaljnja letna odplačila pa do 15. novembra vsakega leta. Pri dolgoročnih hipotekarnih posojilih plača dolžnik odplačila z obrestmi v rokih, kakor so bili dogovorjeni. 5. Glavnici dolga, kakor je obstojala na dan 20. apnila 1932 se priračunijo neplačane in še ne zastarele obresti do 23. novembra 1935, in sicer obresti od 21. aprila 1932 do 23. novembra 1933, v kolikor ne presegajo višine, določene s predpisi § 3. odst. 1. do 3. zakona o zaščiti kmeta z dne 19. aprila 1932, obresti od 16. novembra 1934 pa do 15. novembra 1935, v kolikor ne presegajo višine, dopuščene po predpisih čl. 3 uredbe o zaščiti kmeta z dne 3. avgusta 1934 z dopolnitvami in izpremembami uredbe z dne 2. februarja 1935. Glavnici dolga se prišlejejo tudj pravomočno prisojeni pravdni in izvršni stroški, nastali do 23- novembra 1933, nadalje dejanski izdatki za zavarovalne premije, javne dajatve, takse za vknjižbo kakor tudi ostala plačila, ki jih je izvršil upnik mesto dolžnika. Na ta način povečana glavnica uživa isto vrsto prvenstva kakor prvotna hipote-karno ali z vknjižbo zavarovana glavnica. 6. Upniku, ki je po 20. aprilu 1932 pobral višje obresti, kakor so predpisane po prejšnjem odstavku, se višek odbije od glavnice. Odplačilo meničnih dolgov 7. Za menične dolgove se morajo poleg plačil in obresti izdali še nove menice, in sicer z istimi podpisi, kakor nr prejšnji menici. Denarnim zavodom se izdajo menice s trimesečnim rokom, drugim upnikom z enoletnim, računajoč od dospelosti menic. Ce dolžnik tega ne stori, ima upnik pravico vložiti tožbo za plačilo meničnih ter- 98-50 jatev. Dolžnik pa more v 15 dneh po ob- 95-93 vestilu o tožbi izdali novo menico. Ce tega 92'25 ne stori, izgubi zaščito. Ce ni dolžnik pre- 87-40 skrbel na novi menici iste ali enakovredne -80-33 podpise, se smatra, da ni izdal nove me- 72-95 niče. Ce stari podpisnik noče podpisali 64 ->3 nove menice, mora upnik sprejeli novo me- 54-12 nico, more pa zahtevali plačilo dolga od 4» 55 sla rega podpisnika in mote v ta namen 29 46 zadržati staro menico. Drugi ostali po-d- 15-79 pisnifei so cd regresivnih terjatev zaščiteni. — o vrednosti novih podpisov razsoja pri- stojno sodišče. f Kipar Alojzij Gangl V visoki starosti 76 let je umrl v Pragi nestor slovenskih kiparjev Alojzij Gangl. V zgodovino slovenske upodabljajoče umetnosti se je zlasti zapisal s svojim Vodnikovim in Valvazorjevim spomenikom ter kipi na opernem gledališču. Bil je umetnik, ki je bil svojemu narodu v čast. Slava njegovemu spominu! f Josip čad Sredi skrbnega gospodarskega dela je nenadoma umrl, zadet od kapi, Josip Cad, lastnik znane in renomirane gostilne na Sp. Rožniku. Pokojnik je bil mož dela, zvest in neomahljiv narodnjak ter vedno vedre in dobre voije, kakor vsi ljudje krepkega in lepega značaja. Zato je bil tudi krog njegovih prijateljev velik in trden. Pokojni Josip Cad se je rodil 8. oktobra 1879 na Poljanah kot sin pekovskega moj-sira in lastnika posestva na Sp. Rožniku. Po dovršeni nižji realki je absolviral trg. akademijo v Gradcu in vstopil po odsluženih vojaških letih v Ljubljansko kreditno banko, ki ga je kesneje imenovala za dirigenta svoje podružnice v Celovcu. V svetovni vojni je pokojnik kot rezervni častnik služil v najrazličnejših mestih, si nakopal močan revmatizem, a je moral kesneje zopet oditi na fronto, ker je bil vedno zvest narodnjak. Po vojni se je udeležil tudi plebiscitnih bojev na Koroškem, po končani koroški tragediji pa je prevzel očetovo gospodarstvo ter ga vodil tako vzorno, da je bila njegova gostilna vedno ena najbolj priljubljenih gostiln vse ljubljanske okolice. Marljivo pa je deloval tudi v narodnih društvih ter bil zlasti aktiven kot član Ljubljanskega Sokola. V ponedeljek je nastopil svojo zadnjo pot, spremljan od številnih, uglednih in resnično udanih prijateljev. Dobremu gospodarju, zvestemu narodnjaku in značajnemu možu bodi ohranjen svetal spomin! f Ivana Pečnik roj. Dolničar V nedeljo je umrla na Ježici Ivana Pečnikova, posestnica in gostilničarka v Stoži-cah. Njena gostilna ' Pri Urbančku« je bila na glasu kot ena najboljših gostiln ljubljanske okolice, ki je znana po svojih re-nomiranih gostilnah. Pokojnica je bila ena od tistih marljivih slovenskih gospodinj, o katerih pravi pregovor, da drže tri vogale pokonci. Zato je tudi uživala v vseh krogih veliko spoštovanje in ugled. Vrli gospodinji in gostilničarki ter skrbni materi bodi ohranjen svetal spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje. Izvoz lesa v Grčijo. Tvrdka Str. Nikifo-rakis, Le Piree (Grece) Rue Denis Cochin 9, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi producenti smrekovega in bukovi ga lesa. Ponudbe je nasloviti direktno na tvrdko (v frav -oskem jeziku). ‘Politične vesli Bolgarska vlada je baje v krizi, ker je zavzela preoster desničarski kurz. Tudi njene vesti o zaroti polkovnika Vlčeva so silno pretirane, da nekateri sploh dvomijo o resničnosti te zarote. Mussolini je v pismu na angleškega zunanjega ministra izrazil željo, da bi se s pogajanji med Anglijo in Italijo rešila vsa sporna vprašanja. Zlasti pa bi bilo po njegovem mnenju potrebno, da odpokliče Anglija svoje brodovje iz Sredozemskega morja, ker vendar nima spor med Anglijo in Italijo nobenega smisla. Italija je vedno pripravljena dokazati, da noče škodovati niti enemu angleškemu interesu. Na seji Sveta Društva narodov je med drugim dejal italijanski delegat baron Aloisi tudi to, da ni Italija samo sedaj, ieirtveč neprestano žrtev napada Abesineev. Pravijo, da so v Ženevi nad temi besedami italijanskega delegata vsi obmolknili brez besede. Poročilo šesterice, in trinajsterice, ki ju je izvolil Svet Društva narodov, da prouči abesinsko-italijanski kdbflikl, je soglasno ugotovil, da je Italija kršila pakt Društva narodov in da je treba proti njej, kot drža- vi napadalki, uporabiti sankcije, kakor jih določa čl. 16. pakta D. N. Predlog ital. delegata Aloisija, da bi se sklep odložil, dokler ne dobi novih navodil iz Rima, je propadel. Definitivno pa sklepa o sankcijah skupščina Društva narodov, ki se sestane pod predsedstvom dr. Beneša v sredo. Položaj na abesinskem bojišču postaja polagoma jasnejši. Italijani so Aduo vendarle zavzeli, a se bo boj za mesto najbrže obnovil, ker so dobili Abesinci močna oja-čenja. Tudi na vseh drugih frontah so naleteli Italijani na silen odpor Abesineev, ki so mestoma dosegli zelo pomembne uspehe. paje namerava Mussolini poleteti v Aduo, da se udeleži odkritja spomenika v Adui, ker je sedaj nekdanji poraz pri Adui maščevan, in da dvigne duh svoje vojske. Adua jo padla! Tako so poročali listi od petka dalje vsak dan znova in tako se glasi tudj najnovejša vest. Najbrže je sedaj tudi resnična, ker jo Mussolini takoj po zavzetju Adue izjavil francoskemu novinarju Sauervveinu, da je sedaj, ko je padla Adua (leta 1890 je bila pri Adui popolnoma uničena italijanska armada) maščevana, pripravljen na pogajanja. Najnovejše vesti pa pravijo, da so Abesinci Se vedno gospodarji Adue. Del abesinske vojske je udrl v Kritrcjo ter skuša obkoliti italijansko vojsko okoli Adue ter pretrgati njene zveze z zaledjem. Novo kraljestvo Tigriile hočejo ustanoviti Italijani po zavzetju Adue. Na čelo tega novega kraljestva hočejo Italijani postaviti dinastijo Disioo. Italijanska vojska je skušala obkoliti abesinsko vojsko pri Adui. Po posrečeni protiofenzivi Abesineev pa je la njena namera spodletela. Položaj Abesineev se je zato zboljšal. Abesinski vojski pri Adui, ki ji poveljuje general Ras Sejunt, prihaja sedaj na pomoč močna vojska najboljšega abesinskega generala Rasa Kasasa. Rimski'listi so objavili vest iz Asmaro, da je morala italijanska vojska ustaviti prodiranje, ker je nastalo zopet močno deževje. Oficialno še vedno ni izbruhnila vojna med Italijo in Abosinijo in italijanski poslanik je še vedno v Addis-Abehi, kakor tudi še' ni zaprlo abesinsko poslaništvo v Rimu. Pri bojili za Aduo je padlo po angleških vesteh 3600 Italijanov in 6(100 Abo-sincev. Vojna v Afriki je zelo vznemirila avstrijske vladne kroge, ki se boje. d« se Anglija nikdar ne bi tako angažirala za neodvisnost Avstrije kakor Italija. Zato je pripravljenost za sporazum z Nemčijo precej na-rastla. Značilno je. da ne propagirajo zbli-žanja z Nemčijo v prvi vrsti avstrijski narodni socialisti, temveč avstrijski gospodarski krogi. Zato je bil pred kratkim tudi v Avstriji dr. Scbacht. Ce bodo ta prizadevanja imela tudi uspeh, se danes še ne more reči. ............... Najbolj sijajne sankcije s: je izmislila Sueška prekopna družba. Kakor poroča jDaily Telegraph« razmišljajo gospodje iz le driižbe, če ne bi bila najbolj učinkovita sankcija, da bi družba povišala prekopne pristojbine za vojaške transporte na trikratno višino. V teni primeru ne bi bilo treba zapreti prekopa. Bilo bi tudi res škoda, ker bi potem dobiček dfužbe tako narasle!, da bi bilo najboljše, če bi vojna trajala kar par let. Resolucija Združenja slovanskih hranilnic Združenje slovanskih hranilnic je imelo v dneh ndlagi referatov zastopnikov hranilnic iz češkoslovaške, Poljske in Jugoslavije je sklenilo naslednjo resolucijo: Združenje slovanskih hranilnic je na svojem občnem zboru v Pragi v času od 28. do 30. septembra 1935 razpravljalo o gospodarskem položaju slovanskih držav in o nalogah hranilnic pni ustvarjanju gospodarskega blagostanja slovanskih narodov. Po proučitvi referatov je Združenje ugotovilo, da se narodno blagostanje povečuje najbolje tmn, kjer so komunalne hranilnice deležne trdne zakonske ureditve, ki jim daje predvsem značaj papilarno varnega zavoda in jim omogoča izpolnjevati obče-koristne naloge, da tako koristijo vsem slojem naroda, ter zadovolje potrebam časa in krajev, v katerih naj delujejo. Soglasno se je ugotovilo, da se ne more uspešno razvijati redno delujoče narodno gospodarstvo nobene države brez mirnega in vztrajnega ustvarjanja narodnega kapitala in da so to baš hranilnice, s kojih pomočjo se more ta kapital najzanesljiveje ul var jati, ker se opirajo na trden in stalno naraščajoč kader malih vlagateljev. Zato je potrebno, da se pri ukrepih za odstranitev krize osobilo ozirajo na to, da se ne jemlje z neprimernimi ukrepi zlasti glede ureditve obrestne mere, moratorija ■itd. prebivalstvu volja za nadaljnje štedenje in s tem ne slabi možnost ustvarjanja novega narodnega kapitala, ki ga je gospodarskemu življenju treba ravno tako, kakor človeškemu življenju krvi. I)a so trdnost in stalnost valute, pravično upoštevanje vseh gospodarskih sestavin države in naroda ter politični mir temeljni pogoji za utrditev gospodarskega miru, to je Združenje slovanskih hranilnic vedno smatralo in smatra tudi naprej za umevno in za jeonditio sine qua non«. V cilju praktične poglobitve sodelovanja slovanskih hranilnic se nalaga članom Združenja dolžnost, da se zavzamejo na kompetentnih mestih za to, da se devizni predpisi uredijo čimpreje tako, da se bo moglo v interesu udeleženih držav *er olajšanja izmenjave blaga in podpiranja tujskega prometa vršili brezgotovinsko plačevanje med našimi državami tudi s posredovanjem hranilnic slovanskih držav, ki morejo s svojo razse/jio mrežo najuspešneje služiti slovanski vzajemnosti. * Avstrijski šiling notira na večini evropskih borz nad svojo pariteto. V Pragi 5 do (5 odstotkov nad pariteto, v Budapešti pa celo do 25 odstotkov. V poletnih mesecih so zlasti pogrešali šilinge v Parizu, Londonu in Amsterdamu, ker so letoviščarji, ki so odhajali v Avstrijo, pokupili skoraj vse šilinge. AN Devizno tržišče Tendenca mlačna; promet Din 7,477.301-28 V preteklem borznem tednu je bila devizna kupčija neprimerno živahnejša in so bili perfektuirani tudi znatnejši devizni zaključki kakor v predzadnjem tednu. — Kajti porast deviznega prometa v minulem borznem tednu znaša v primeri s predzadnjim tednom celo nad štiri in pol milijona dinarjev. Devize Amsterdam predzadnji teden 04, minuli teden 137 (vse v tisočih dinarjev), Berlin —, 18, Budimpešta —, 145, Bruselj —, 1, Din-deviza 409, 314 avstr. priv. klir., Dunaj 1127, 793 priv. klir., Curili 382, 2.133, London 418, 1.007 Intel. priv. klir., Oslo —, 9, Ne\vyork 87, 1.241, Pariš 251, 837, Solun 54, 110 boni, Trst 41, 93, Stockholm 12, 22, Varšava -, 11. Naravnost ogromen porast prometa izkazuje deviza Curih, katere je bilo v prejšnjem borznem tednu zaključeno za 1.751 tisoč dinarjev več nego v predzadnjem tednu. Pravtako se je dvignil devizni promet v Londonu, Newyorku in Parizu. Nasprotno pa je nazadoval devizni promet v avstrijskem privatnem kliringu. Dočim so namreč v predzadnjem borznem tednu znašali skupni zaključki v avstr, šilingih in dinarski devizi nad 1.536 tisoč dinarjev, je padel promet v teh devizah v prejšnjem tednu za 429 tisoč dinarjev. Dnevni devizni promet se je gibal takole: 30. sept. Din 972.151'22 Din—Curih 1. okt. Din 5,255.881’54 Curih—Newyork 2. okt. Din 328.903"49 Dunaj—London 3. okt. Din 781.555*38 London—Newyork 4. okt. • Din 138.809-65 Dunaj Narodna banka je še nadalje posredovala le v Curilni, Amsterdamu in Parizu ter dala skupno za Din 125.000 deviznega blaga na razpolago. Avstrijski šiling je ves pretekli'borzni teden notiral na bazi Din 8'58 do 8'68. S prinio Narodne banke 3Q. septembra 1935 4. oktobra 1935 DEVIZE Povpra- Ponudb- Povpra- Ponud- ševanje ba ševanje ila Din Din . Din Din Amsterdam 2963-86 2978'46 295673 2971'33 Berlin 175608 176995 1755'03 1709-50 Bruselj 73990 744'9/i 738'11 743'17 ('urih 142422 1431'29 142422 1431-29 London 214-01 216'97 213'84 2159)0 Ne\vyork 4347'51 4388'82 4342'15 4378'47 Bariz 288-79 290'23 288'10 289'54 Praga 181 '10 182'30 18112 182-22 Trst 357'10 360' 18 354'67 35775 Od ponedeljka 30. septembra do prejšnjega petka 4. oktobra 1935 so bile dosežene te-le tečajne razlike: Amsterdam —7-13, Berlin —0'45, Bruselj —1'79, London — T07, Newyork —5'36, Pariz —0-69, Praga —0'07 in Trst —2'43. Edini Curih 78'— 79'— 68'— 74'— 44'— 62'— 79'-81'— 71"— 70’— 46'— 03 — 80 — 4. oktobra 76’ — 78-— 77. — 78'— 07' — 68'— 71' — 73'— 44' - 45’— 60' — 01'— 152' — 355'- srednjeroč-javnih del je beležil dosledno neizpremenjeno na bazi dosedanjih notic. Efektno tržišče Tendenca še vedno stalna Industrijski in bančni papirji tudi to pot niso notirali, med tem ko so bili na prvem, c ' riita na zadnjem borznem sestanku preteklega tedna doseženi naslednji tečaji: 30. septembra 7% investic. pos. 8% P,la ir 7% Blair 7% Seligman 4% Agrarne obv. 6% bogluške obv. 7% stab. posojilo 2lh% vojna škoda 357-— 859'-Zaključkov ni bilo; tudi 5°/o ne obveznice za finansiranje niso beležile. Žitno tržišče Tendenca čvrsta Prometa ni bilo zbog pomanjkanja blaga. Cene so ostale neizpremenjene, tako pri žitu kakor pri mlevskih izdelkih: Koruza: * Din popolnoma suha, s kvalitetno garancijo, fco. vagon bačka postaja, plačljivo proti duplikatu ...........................100'— 102‘50 popolnoma suha, s kvalitetno garancijo, fco. vagon banat. postaja, plačljivo proti duplikatu ....................... Pšenica: bačka 79/80, promptna dobava prekmur. 78, prompt. dobava Oves: nov, zdrav, suh, rešetan, fco. vagon slavonska postaja, plačljivo proti duplikatu 120-— 125-— Mlevski izdelki Moka: pšenična Og, banatska postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 250'— 255'— pšenična Og, bačka postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 250'— 255'— pšenična 2, bačka postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 230'— 240'— pšenična 5, bačka postaja, eksl. prometni davek, plačljivo proti duplikatu . . . 210'— 220'— Otrobi: pšenični, debeli, v egat. 50 kg vrečah, bruto za neto, ekskl. prom davek, franko vagon bačka postaja................110'— 115'— Lesno tržišče Tendenca še vedno neizpremenjeno mlačna Sezona za izvoz lesa, bi se morala v normalnih prilikah že zdavnaj pričeti. Vsestranske neprilike ter nesigurnost na svetovnem trgu pa naš izvoz, akoravno je povpraševanje po blagu, popolnoma ovira. 98'— 150 — 165 — 100'— 155'— 170 — ** , 0-°'° "8 n?,6 O rvie® *»«*' 0le* * <• O KLIŠEJE vs^/i vrši- p