4t. 125 V Gorici, v torek dne 31. oktobra 1911. Izhaja trikrat na tedei. in sicer ? ttrei, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po pošti prejemara ali v Gorici na dom pošiljana: Vi »v . . ¦ 5 » Posamične številke stanejo \0 vin. V Gorici se prodaja „S6čau v" vseh tobakarnah. .SOČA' ima .naslednje izredne prilogi: Ob novem* letu „1taŽipot po GeriSk«m in ftradittuskm" in dvakrat v le\u n?6ZBi ni ta-tesale, prstkov in postnih i?a*\ Ha naročila brez dopoilace na-račaiiia se ne oziramo. Teoaj xli »Vse za narod, svobodo in napredek!« Dr. f(. Lhvrii. Uredni*tYo s i nahaja v Oosposki ulici št. 7 Gorici v I. nadstr, na desno. Uprnvnidtvo se nahaja v Oosposki ulici St. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodi:. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. —• Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik «t izdajatelj Ivan Kav t tč v Gorici. TcleJon ftt, 83. -*-' »Gor. Tiskarna" A. G&ršček (odgov. J. Fabčičf tiska in sal. ' V Gorici, dne JO. 10. 1911. Kriza. Zopet kriza. Zdi se, kakor da je čas, ko v našem parlamentu ni krize, abnormalen. To je kostno dejstvo parlamentarizma, ki je služil doslej edinole nemškim zahtevam, in ki ni drugim narodnostim dajal več kot drobtine. V interesu istega parlamentarizma bi bila narodnostna sprava, a vsi tozadevni poskusi so se izjalovili; parlament sam se je izrekel proti njim. Posledice teh grehov čutimo vsi na svoji koži. Tem bolj je presenetil vsakega poznavalca avstrijskih razmer zadnji Gau-tsctiev govor, kjer je ministerski predsednik ex offo povedal, da brez Slovanov ne gre. Res, da ie to fraza. A vendar se je nase? mož, ki je z vodilnega mesta izustil te besede; dolgo je trajal), da si je to spoznanje dobilo pot iz narodove srede do stola ministcrskega predsednika; enako dolgo bo trajalo, in morda še več, da se spoznanje spremeni v dejanje. Ipak, sredi krize smo zopet. Kriza nam je obetala novega mimsterskega predsednika, toda d;;b;rno samo nov kabinet, (iautsch ostane; tacaš parlament počiva. Bije se boj za ministre. V Narodnem domu na Vinogradih je bil v nedeljo shod češke državnopravne stranke. Masa ryk je rekel, da Cel« se ne smejo zadovoljiti samo z dvema ministroma, marveč morajo upoštevati kakovost resortov. Novo ministerstvo! Kakor zatrjujejo Nemci, se izvrše premcmbc v poljedelskem ministerstvu, v trgovinskem, železniškem in v ministerstvu za javna dela. Cehi dobijo baje poljedelsko ministerstvo in ono javnih del. To naj bi bila pot, ki bi peljala do Gautscheve večine! Jugoslovani pri rekonstrukciji kabineta ne pridejo v poštev. K. t Gorici. V soboto zvečer se je vršil v dvorani hotela »Angelo d'oro« jako dobro obiskan shod državnih uradnikov v Gorici. Shod je bil velevažen, zato podajemo tu o njem obširneje poročilo. Predsedoval je prof. Horburger, tajnikovala sta višji poštni oficijal Bizjak in davčni asistent Šubic. Za uradništvo. Govori prof. Horburger. Se zahvali za izvolitev ter začne govoriti o draginji. Draginjsko vprašanje je pereče tudi pii nas in treba poiskati vsa sredstva, da se draginjo odpravi kolikor mogoče, oziraje se na lokalne okoliščine goriškega mesta. Dotakne se vladne predloge v pomoč usadništvii, ki pa ni zadostna. Dve poti sta, kateri mora vlada izbrati, ali /.boljšati plače primerno draginji ali odpraviti draginjo. Važno je prvo. Vlada pravi, da so avstrijski uradniki najbolje plačani v primeri z uradniki drugih držav. Ali oziraje se na živinske okoliščine so najslabše plačani. Vlada hoče s svojim načrtom pomagati uradnikom; ali če se je živež podražil za 25';*, je pa zboljšanja komaj 5r,i ali §V<. Izjavlja se za to, da je treba pomagati vsem kategorijam. Tarife raznih uradniških razredov treba zjedna- čiti z onimi častništva___. Naznanja, da je uradništvo vs Gorici poslalo vladi brzojavko, v kateri naznanja, da so goriški, uradniki solidarni z drugimi ter da naj se. Gorica uvrsti v f>rvi razred aktivitetnih doklad. Naznanja tudi, da je bil povabljen na ta shod goriškega mesta državni poslanec Llšaj pa je odpisal, da ima neko sejo, katere se mora udeležiti. V pomoč proti draginji. Nato govori višji poštni oficijal A. Bizjak. On je mnenja, da je malo pričakovati od .obline- in od'vlade glede na slabe finančne razmere; zato je svetovati, da s: pomagajo kolikor mogoče sami ter predlaga pridružitev uradniškemu konsmnne-mu društvu, ki je bilo ustanovljeno leta 1905. pra/ v odpomoč proti naraščujoči dtaginji ter služi v merilo cen tukajšnjega trga. Sprejeta resolucija nalaga eksekutiv-nemu odboru, naj stopi tostvarno v stik s konsorcijem. Meso, trgi, zelenjava, mleko. Na to je dobil besedo poštni upravitelj Velčič. Po kratkem uvodu omenja, da je meso prvo živilo za človeka. Predlaga ustanovitev mestne mesnice v Gorici. Taka mesnica, bi bila dobrota za mesto, ker poleg drugega bi služila za določanje cen mesarjem in če bi bilo vodstvo dobro, bi donašala koristi tudi izčrpani mestni blagajni. Omenja, da se je argentinsko meso prodajalo v Gorici dražje nego na Dunaju, Inomostu, Pragi in Lvovu. Govori o opra-vilnikii za trge, zlasti za ribji trg, ki potrebuje korenite premembe, da ne bo meščanstvo izpostavljeno volji prodajalcev rib, ki ceno višajo in nižajo, kakor se jim zdi. ,Gme naj bi bile nabile. Jednako bi moralo biti na pokritem trgu. Glede zelenjava meni, da bi moral magistrat dovoliti kmetom prodajo po hišah in znižati ure za izvozni trg, s katerim se okoriščajo grosisti in prekupčevalci po svoji volji v škodo celega meščanstva. Mestni magistrat naj pokaže, svojo avtoriteto proti izkoriščevalcem, ki si prilaščajo monopol za splošna živila, kakor je bil uveljavil svojo avtoriteto nasproti pekom. Tudi mleko je.drago v Gorici in še' pogostoma skvarjeno. Predlaga, naj se povabi magistrat, da naroči svojim užitninskim organom, naj pazijo najstrožje na mleko ter naj postopa z vso rigeroznostjo nasproti ponare-jalcem mleka. Izvoz živine v Italijo. Govori Kolerič, ki je pristav jujne železnice. k Omenja, kako gre po južni železnici na tisoče glav klavne živine Iz Avstrije v Italijo, kjer je meso ceneje nego v Gorici. Tukaj v Gorici je cena vedno ista, če- - -y «» padla cena živine. Goriški mesarji v jo. da si hočejo pomagati pozimi . -u. izgub poleti. Magistrat v Knninu je • ob- činsko mesnico, ki nima noi ^ izgube ampak dobiček. Tudi goriški magistrat more in mora tako storiti. Naj ne gleda magistrat, kateri stranki pripadajo mesarji, marveč dela naj za dobrobit mesta. Konecno zahteva od magistrata, naj upliva na mesarje, da znižajo cene mesa ali pa naj otvori mestne mesnice. Po daljši debati se je glede trga sprejela resolucija, naj ostane za izvozitelje zaprt do 9. ure dopoldne, Draginja stanovanj. Poroča poštni oficijal Ksist Hrovatin. Omenja zanemarjeno in antrhigieni-čno stanje mnogih hiš v Gorici; za te pa se mora plačevati ravno tako veliko najemnino kakor za nove. Krivda na tem tiči v prevelikih davkih, ki težijo Gorico. Potem so tu občinske doklade, ki bi pa morale biti nižje nego v drugih mestih. Konštatovati treba, da v Gorici se plača za poslopja z davki obtežena 40.66%, za poslopja prosta davkov 2,5.33%; v večini hiš ni ne plina ne vode; v drugih mestih se plačuje 20.66%, oziroma 14%. Naša naloga naj bo na merodajnem mestu uplivati na to, da, se zniža erarni davek ter se znižajo občinske doklade. — Omenja uradniško konsumno društvo, s katerim si morejo uradniki opomoci.'' Predlaga resolucijo: . Državni nastavljene« v Gorici, zbrani 28. oktobra 1911. na javnem shodu, pror sijo vlado glede" na njeno obljubo o rešitvi stanovanjskega vprašanja '¦**'•' Maksi m Gorki. FOMA GOEDJEJEV. Roman. (Dalje.) ¦v Neizčrpni so bili zakladi spomina in domišljije te sta-»ričfe; kedar je zaspal, se mu je dozdevala podobna zdaj čarovnici v pravljici, a dobri in ljubeznivi Čarovnici, zdaj krasotičt Vasilisi Premodri. Širokoodprtih očij in pridržuje" dihanje, je gledal deček v nočno temo, katere je bila polna vsa soba, in je videl v luči svetilke, ki je gorela pred* sveto podobo, njeno rahlo trepetanje. In Foma jo je -napolnjeval s čudežnimi slikami pravljičnega življenja. Neme, a »žive sence so se plazile ob stenah in čez pod, dečku je bilo strašno in prijetno, slediti njihovemu življenju, dajati jim oblik in barv in, započeiišemu njihovo bitje*. — razrušiti ga hipoma z enim migom trepalnic. Nekaj novega se je prikazalo v njegovih temnih očeh, bolj dethisko, naivno in manj resno; samota in mrak, ki sta ga polnila s-plahim čustvom vedrega pričakovanja, sta ga vabila, da je šel v temni kot, da bi pogledal, kaj se tam skriva za gostim zastorom mraka, Šel je in ni našel ničesar, a vendar ni izgubil nade, da najde še kaj ... Očeta se je bal in ga spoštoval. Orjaška rast Ignata, njegov doneči glas — kakor bi govorila trobenta — bradato obličje, glava z gostimi sivimi lasmi, silne dolge roke tri svetle oči, — vse to ga je delalo v Fominih očeh podobnega razbojnikom v pravljicah. Foma je vzdrhteval, kedar je slišal njegov glas ali njegove težke, trdne korake; če pa ga je vzel oče z do- brovoljnim nasmehom na kolena ali če ga je vihtel s širokimi dlanmi visoko v zrak, je izgineval dečkov strah. Nekoč, ko je bil že v osmem letu, je vprašal očeta, ravnokar vrni vsega se iz daljšega potovanja: »Ata! kje si bil?« »Po Volgi sem se vozil ...« »Si-li ropal?« je tiho vprašal Foma. »Ka-aj?« je zategnil Ignat in skrdil obrvi. »Saj si razbojnik, ata? Jaz že vem, da si ...« je be-sedoval Foma, zvito mežikaje z očmi, vesel, da je tako lahkim potom prodrl v tajnosti očetovega življenja. »Jaz sem trgovec!« je dejal Ignat strogo, a nato je malo pomislil ter se slednjič dobrodušno nasmehnil in dostavil: »A ti si norček! ... Jaz trgujem z žitom, delam s parobrodi ... »Ali si že videl »Jermaka«? No, vidiš, to je moj paro-bred in tvoj ...« »Siir.o. velik je ... «je dejal Foma, vzdihnivši. »Kupim ti majhnega, dokler si sam še majhen ... ali bi ti ga?« »Da!« je privolil Foma, potem je zamišljeno molčal nekaj časa in rekel nato žalostno: »A jaz sem mislil, da si ti tu-u-di razbojnik ... kak junak ...« »Trgovec sem, saj ti povem!« je ponovil zatrdno Ignat in v njegovem pogledu na razočarano obličje je bito nekaj nezadovoljnega, boječega ... »Kakpr pek Fjodor?« je vprašal Foma. »Da, da, kakor on ... le bogatejši sem jaz;, denarja imam več nego Fjodor...« »Mnogo denarja ...« »No, še več se, ga dotri pri kom.« »Koliko sodov ga imaš?« Česa!« "•"¦' I, no, denarja!« i;hv - »Norček! Ali se meri denar na sode?«:v *is^'^ l* »Kako pa!« je živahno vzkliknil Foiha,;iti,^dbrnivši lice k očetu, mu je začel hitro pripovedovati: »V neko mesto je prišel razbojnik Maksimka in si nabral pri nekem tamošnjem bogatinu dvanajst sodov denarja ... in razne srebmine; pa cerkev je oropal ... a nekega- moža je ubil s sabljo ter. ga vrgel raz -zvonik ..; tisti mož »Nisem bil ... pusti to ...« ; . •; '> »Res da ne?« ' ... . ¦¦"''¦'•'Vit »Saj ti povem, da nisem bil! Kakšen si vendar"/; .'"^.li je dobro, če je človek -razbojnik? ... Tisti razbojniki |.. so vsi grešniki. V Boga ne verujejo... cerkvam ropajo .*,.. in vse jih cerkev javno preklinja ...« ... '• »M-hm ...« , -*'-\\. ^ *.",'!. / »A veš kaj, sinko moj; učiti bi se tis-bilo.trfeba^Cas je, bratec; skoro ti bede devet let ... Torej začni z bofjo pomočjo. Pozjmi se boš učil, na spomlad pa te vzamem s seboj na potovanje po Volgi...« ^»V šolo bodem hodil?« je vprašal Foma plaho. J »Sprva se boTučil"doma,""sTetfcbT.V«"' * """v""" _. 4 ; 1, naj,zniža hišni davek, ki je sedaj previsok ter ni v pravem razmerju s Številom prebivalstva, obrti itd. 2. naj da : fconsorctju za uradniška stanovanja primerno podporo v obliki posojila.— Se sprejme. Najemninska davščina. Poroča poštni oficijal L. Lodatti. Pravi, da v času ko se vlada, notranje mimsterstvo in parlament Davijo s sredstvi za odpravo draginje, je goriški mestni svet sklenil najemninsko davščino. Največ, bodo trpeli pod njo oni s stalno plačo. Obžaluje, da je bil uradnik, The-drez, ki je priporočaj uvedbo najemninske davščine, Izreka pa zahvalo dr. Tomanu in prof. Kurschenu, ki sta se v mestnem svetu izrekla proti najemninski davščini. Pravi, da če bi bili v mestnem svetu na-stavlijenci s stalno plačo, bi ne bili sklenili take davščine. (KI če: Do tu in ne dalje! Smešno je opravičenje tza uvedbo najemninske davščine, češ, da radi pasivnih vojašnic gre mesto v bankerot. Mestni svet se je bil obrnil na deželni zbor z načrtom zakona, po katerem bi se troški za nastanjenje vojakov razdelili na celo .deželo; pa dosedaj Lv niso imeli časa razpravljati o tem. Mestni svet je najprvo zidal vojašnice, potem je "prosil vlado šele za posojilo, čez tri leta je moral plačati j dolg; sedaj premišljujejo, kako pokriti deficit. Drugodi občine najprvo napravijo finančni načrt, potem šele kidajo. Mestna občina si nabavlja zemljišča in poslopja za drage denarje, ki pri znani modri upravi ne dajejo dohodkov, kakor-sne bi dala privatnikom; zato najemljejo posojila in občina plačuje samo obresti posojila, ne da bi se amortiziralo; dočim bi se z modro finančno operacijo plačevale obresti in amortizacijske kvote. Afco plačujejo nekatera mesta več do-klad, nego Gorica, je iskati vzrok v manjši hišni davščini nego je v Gorici. Pa ta mesta .imajo upeljane v hiše vodovode, plin itd., česar pri nas ni. Stavi tako-le resolucijo: Cled6 na neznosno draginjo vseh življenskih potrebščin, med katerimi so najemnine za stanovanje za nastavljenee s stalno plačo dosegle višek, d ržav-sii nastavljenci v Gorici slovesno protestirajo proti sklepom goriškega mestnega sveta z dne" 18. oktobra 1911. za uvedbo najeirtiiinske davščine ter prosijo vlado, naj -,'fie predloži tega sklepa, škodljivega državnim uslužbencem, v sankcijo. 9prefeto. Za uvoz rib. Wieser ie govoril »na to o uvozu Živil, mesa, zlasti: o uvozu rib. Ribe prihajajo iz rok ribičev v roke izkoriščevalcev |*o majhni ceni. ^Priporoča odboru, . naj se potrudi za uvoz rib po ceni; se izreka proti kartelu prekupčevalcev; uvoz $b naj bi se vršil trikrat na teden. — Sprejeto. Na gospodarski podlagi. Velehorskv je priporočal uradnikom skupno organizacijo in solidarnost na gospodarski podlagi.. Lepo uspeli shod je »končal okoli 11. Kakor je razvidno iz tega poročila, so se uradniki bavili prav z aktualnimi življenskimi vprašanji,, ki, se tičejo vsega meščanstva ter segajo globoko v srednje in nižje sloje. Krepko so-se postavjji zlasti proti najemninski davščini. Vsa čast g. poštnemu oficijalu Lodattiju, da je govoril tako odkritosrčno in energično. — Da bi se le (želje na tem shodu izražene tudi izpolnile in da bi se sklepi udejstvili! V ta namen morajo pomagati vsi, ki žele dobro Gorici in njenemu prebivalstvu! Dama katera skril e» idr»r« kolo in hoče is ebttt s* peg ter ohraniti nežno In ¦ehko kolo ter belo polt, se nnlvft le s liljinira mlečnim milom fJUUIVlU Otunkft koajUdc) tvrdke BeransBB * iroff Teicben os E*l. Komad po 60 rta/se dobi r vseb lekamab, mirodUnieao i* prodajalnah parfumov. t Dr. Josip Vošnjak. Danes, pred dnevi spomina na mrtve, priobčujemo nagrobm govor, ki ga je govoril dr. Bogumil Vodnjak svojemu stricu dr. Jos. Vošnjaku ob grobu 24, t. m. »Stojimo ob grobu velikega idealista, ki je veroval v svoj narod, v njega bodočnost z vso silo svoje plemenite duše. Vprašam se, ali je treba iadikovanjv ali je treba sob ali je treba pesimizma tu ob grudi, ki ga bo zasula. Ko je bil rojen mož, čigar truplo danes tu leži,' v tužno-veseli predmarčni dobi, ni bilo še slovenskega naroda,, bilo je par slovenskih pesnikov in Iiteratov, in ko je bil dr. Josip Vošnjak mlad mož, je nastal razcvit nove dobe. Množica, slovenski narod, ki so ga zasužnili pred tisočletjem Franki, ie naenkrat vstal kakor iz groba. Med' tistimi mladimi možmi, ki so pred pol stoletjem klicali Slovencem besedo: Vstajenje^ je tudi on, ki ga danes pokopavamo. In Slovenci, ki so,prej v topi resignaoiji.hodili za plugom, ki jim je bilo življenje doslej le životarenje sredi vsakdanjih opravil, so hiteli —¦ kdo bi jih štel — na tabore, kjer je ravno ta, ki leži tu v krsti, oznanjal v srcu neskončno ljubezen do Svojega rodu: Slovenci naj se čutijo kot narod, njih naj bodi ta zemlja med Muro in Adri-jo, ki je ni lepše, sami naj določujejo svojo usodo, ne tujec. In mož, čigar glas je umolknil na veke, je bil izmed prvih, ki so s prepričevalno, — ali smem v cankarski, danes morebiti že premagani dobi — reči navdušeno besedo, ustvarili ono spoznanje med masami, da smo narod. Ni bila gladka, ni bila zložna pot, ki so jo hodili oni, katerih poslednji je danes tu pri sv. Venčeslu našel grob. Živeli so v maliih razmerah. In ako bi kak žolčljiv moderen kritik mogel očitati oni dobi neko ma-lenkostno-malomestno ozadje, je tako očitanje nepravično. Ti možje so živeli v •svoji dobi, in so bili plod svojih razmer. Pa s svojim toplim čustvovanjem in z zlato dušo so instinktivno čutili tisto dobo, ki pride. Dr. J os. Vošnjak je bil optimist, bil je sedemdesetletnik, pa bil je isuh misli ko mladina. In ko so prvič nastopili pogumni možje, katerih zadnji tovariš leži tu mrtev, bili so položeni temelji k vsemu tetini, kar ie znak in obramba slovenstva. »Naš viso^ ski vinogradnik je z drugimi ustanovil' slovensko žurnalistiko, ktunoval Slovenski Matici in ona družba, ki je danes prva za-ščitnica slovenske zemlje, je nastala po njegovih mislih in njegovem delu. Ko je bil dr. Jos. Vošnjak še mlad, so bili Slovenci brez svoje gospodarske organizacije, jedli so takorekoč tuj kruh. In danes? Ne trdim, da je naša narodna eksistenca povsem zagotovljena, pa vendar so Slovenci rastli in rastejo. Nešteto energije je tu na slovenski zemlji v okovih, ta energija in sila leži neplodna. Mož tu v rakvi je s svojo proroško dušo čutil in si bil v svesti, da morajo enkrat oživeti tiste danes še mrtve sile, mrtvi kapitalt. Ni bil prijatelj on% ki danes vladajo Slovenijo, ponižano in brezšilno, kakoršna ni bila od dni narodnega preporoda. Pa njegova koprneča duša je slutila, da se . porajajo tam doli na jugu novi socialni čmitelji, slovensko meščanstvo in delavstvo, ki hoče kazati nove pravice in smotre slovenskemu življu. SPrej neznani smotri se pojavljajo, vedno bolj se izpopolnjuje naša narodna kultura in gospodarstvo, kjijub borbi na mejah so postali Slovencj ^kot celota silnejši in razvitejši in daleč..za^rjami je-Bleiweisova primitivnost. Da se je to zgodilo, za to gre hvala tudi osebnosti tega, ki leži tu v rakvi. Bila je noč pred onim dnem, ko ga je zapustila zavest. In zabeležil je v vinogradniško knjigo za beležkami o kopi, rezi in trgatvi o polnoči svoje zadnje vrste: »O večni Bog, bodi milostljlv duši moji. Ne sodi jo preostro! Blagoslovi moj ubogi slovenski narod, da bi združen z drugimi Slovani dosegel vzvišeni cilj, ki si mu ga v svoji neskončni modrosti določil v zgodovini človeštva.« I Ko že ni več mogla kri krožiti j po njegovih-žilah, nemirno se je za- Iganjala v tiste snovi, ki jih je tam nakopičila bolezen, dasi je srce Še utripalo plaho in zopet burno, vendar je mislil samo na svoj narod v teh zadnjih ^ urah, da bi bil tu srečen. In ko je prišel t dan, kakoršnega niso še videle te osojne gorice, je vzkliknil: Kak lep dan, le solnce notri. In bil je njegov smrtni dan. Za nami je bila trgatev, v kleti je že kipelo mlado vino, pa zunaj m solncu je bilo kakor v vigredi, samo v vinogradih so bile žblte lise, glasnik pozne jeseni. Ta osojna harmonija naših goric, gor in lesov, kopajoča se v solnčnrh žarkih, je dihala toplo, strastno in vendar mirno življenje. Tisti pre-lestni, žarkov in vriskajočega koprnenja po življenju polni dan pred njegovo smrtjo je bil kakor večen simbol. Zdi se mi, da stojijo tam onstran groba Josipa Vošnjaka dramatične postave, tam je njegov romantično idealni Devin, njegova temnopoltna plaha in ljubeča Pavla, sarkastični Dolnik, nesrečni ambiciozni politik, parlamentarec dr- Dragan, strastna Lepa Vida, žrtev ljubezni in morja. Vem, da bo marsikateri estet zlovolj-no gledal na te postave, pa nikoli naj ne pozabi, da so to postave, ki so bile odraz razmer in miijeja, v kojem je živel po-kojnijc, hrepeneč z nezadostnimi sredstvi in lepote gladno dušo in polnim, vročim srcem za večnimi vrednotami umetnostj. Zdi se,; da se pogrezne z njim preteklost slovenskega preporoda danes tu v grob. Pa nekaj ostane živo in slavi zmago nad smrtjo. To je delo pokojnikovo iz njegove dobe. To veliko delo je živo med nami in za nas, to delo ne pozna smrti. O pokojnem Vošnjaku priobčimo v par sobot, številkah obširnejši oris njego^ vega življenja in delovanja. Taki zaslužni možje so vredni, da se o njih spregovori obširneje ter poda občinstvu njihovo sliko, da ve ceniti njihove zasluge. In zaslužen mož je bil pokojni dr. Vošnjak, nesebičen nenaveličan delavec, vedno poln svetega navdušenja za napredek Slovencev. Legel je v grob po velikem delu za narod brez premoženja, brez odlikovanj, orez križcev in naslovov, pravi požrtvovalni narodni delavec! Ob tej priliki omenjamo, da je nameraval malo dni pred smrtjo oditi v Gorico ter ostati tukaj nekaj časa pri bratu g. inženirju M. Vošnjaku — sli zajeja ga je smrt in mu prekrižala pot v Gorico. Dražba sv. Cirila in Metode Ko je g. Alojzij Drufovka, trgovec v Raštelu, v soboto večer jemal slovo od ta »ledig« stanu, se je nabralo za narodno šolo na Blanči 25 K. Za narodno šolo na Blanči je /.'.ožilo učiteljstvo zbrano pri Jelenu dne 31. t. m. o priliki učiteljske konference K 25. (Izročil g. Možina. Enako svoto dobi »Dijaška kuhinja«.) Za Narodno šolo na Blanči. — G. dr. B. Piki je daToval za C. M. šolo na Blanči 10 K. — Hvala!" Rodoljubi, podpirajte to potrebno šolo! Za narodno šolo na Blanči daruje družina F. 3 K mesto cvetja na grob svojim dragim rajncim. G. M. Plesničar, trgovec je daroval 2 K. Domače vesti Današnja deželnozborska volitev v Ljubljani. — Danes se je vršila deželnozborska volitev v Ljubljani. Narodno-napredna stranka je kandidirala tržnega nadzornika Ad. Ribmkarja, klerikafci mizarja Rojino in soc. demokratje E. Kristana. * Ker do 4. ure popoldne nismo mogli dobiti telefonične zveze z Ljubljano, ne moremo povedati v listu, kak rezultat kaže volitev. Izid naznanimo v oknu Gabrščekove trgovine v Gosposki ulici. Revizija ljudskega štetja v Gorici izkaže Slovencev 9800. Magistrat jih je bil naštel 6653, torej jih je prištela revizija nad 3100. — Prvotno so bili našteli na magistratu nad 1V000 Slovencev, potem je magistratova revizija znižala število na 6653. Sedaj smo narasli na 9800. Vsakdo pa ve, da manjka še 2000 Slovencev, ki so Še vedno ušteti za Lahe! — Lahov so našteli letos 17856. Če odštejemo naš prirastek iz vladne revizije 3100, dobimo. Lahov 14700. in še 2000 Slovencev, proč, ni Lahov niti 13000! fPokaže se povsodi, da je Gotica#dandanaJHi pol slovenska pol laška! Gospodična Klementina Hrovatlno-vsi, znana naša pevka, zapusti Gorico ter se preseli v Ljubljano, kjer je imenovana za učiteljico na.tamkajšaii, obrtni šoli. G.čna lirovatinova Že celo vrsto let ni manjkala pri nobeni prireditvi večjega glasbenega obsega v Gorici. Poznamo jo kot pevko Čitalnice, poznamo kot izborno moč Pevskega in glasbenega društva, pri katerega koncertih je sodelovala in si kot solistinja pridobila najboljše ime ter s svojimi nastopi obilo pripomogla Pevskemu in glasbenemu društvu do dosedanjih lepih uspehov. P. in gl. društvo je čutilo dolžnost, posloviti se na primeren način od gospodične, zato jej je priredilo sinoči večer »pri jelenu«. Zbralo se je več pevk in pevcev, članov odbora itd. Dr, Podgor-nik je v lepih besedah navajal zasluge oddajajoče g.čne Hrovatinove ter njeno vrlo požrtvovalno delovanje. Izrekel jej je zahvalo v imenu zbora in sporočil na občnem zboru društva izrečeno jej zalhva-lo za dolgo uspešno sodelovanje, Razvila je se prav animirana zabava in kvartet Črnko, l^adikon, Levpušcek in Jakic je storil svojo dolžnost. Tudi g.čna Hrovatinova je zapela jedno pesmico v slovo. Večer je poteke! lepo in vsi so se poslovili z željo, da bi jo Še kedaj videli v švoj: sredi, želeč jej ob jednem vse najbolje v beli Ljubljani. Poveljnik tukajšnjega 47, pespolka Fr. Kalser pl. Maasfeld je imenovan za brigadirja v Banjaluki. Kaj je z zvezo županov za Goriško okolipp? - Izvoljen je bil pred časom ob znanem posvetovanju pripravljalni odbor, kateremu je bila poverjena naloga, sklicati potrebna posvetovanja za ustanovitev zveze županov in podžupanov po vzorcu take zveze na Krasu. Ali seje še ni bilo nobene. Zakaj se ne zgane pripravljalni odbor? Toliko važnih skupnih reči je, ka-tce zaslužijo največjo pozornost in skupno obravnavanje; pripravlja se nov občinski red, itd. Prizadeti, nemudoma na noge, da se ustanovi za Goriško okolico potrebna zveza županov in podžupanov! Župan. Učiteljstvo goriškega okraja je imelo danes svojo letno uradno konferenco s sledečim dnevnim redom: I. Urauna naznanila in opazke c. k okraj. šol. nadzornika! 2. Kmetijske jia&aifevaine šple. 3. Telovadba v ljudski šoli. 4. Poročilo knjižnične komisije. 5. Volitev nove knjižnične komisije. 6. Volitev stalne komisije za prihodnjo učit. konferenco. 7. Predlogi. Nadzornik Finšgcr otvori konferenco, pozdravi vse učiteljstvo in navzoče goste, med katerimi so bili ravnatelji i;» profesorji tukajšnjih učiteljišč. Predsednik pozdravlja tudi gospoda voditelja c. kr. okraj, glavarstva dr. Baltiča in omenja spremembe na tem mestu. Spominja se odišlega gospoda grofa Attemsa in imenovanega gospoda glavarja Reheka, ki je konferenc ^ozdravil z daljšim laskavim pismom. Predsednikova poročila in opazke so notranjega šolskega pomena in ne zanimajo naše javnosti. , Debatiralo se ie mnogo o preosnovi pouka v risanju v smislu mmisrerskih določb. O kmetijskih*nadaljevalnih šolah za odrasle kmetske daikc je poročal učitel.! j Jakob Ro;c in žel za svoja zanimiva izvajanja obilo pohvale . • Vnela se je živahna debata, ki je zaključila z lepim pozivom nadučttelja Med-veščeka, da naj učiteljstvo uceplja v mFadinska srca ljubezen do rodne grude. \ Učitelj Stritar je poročal o telovadbi v ljudski šoli. Krasna izvajanja po Tvrše-vem sistemu so navdušila naše učiteljstvo za ta lepi predmet modeme ljudske Šole. Gotovo se bodo mnogo več telovadilo v našiti šolah, kar je res nujno potrebno. Dovoljuje se telovadbo tudi v telovadnih društvih, a vedno pod učiteljevem nadzorstvom. Poročilo knjižničarjev se ie vzelo v znanje. Mnogo smeha je povzročil učitelj Balič s predlogom, da naj se naroči kate-hetski list »Slovenski učitelj«, kar je pa naše učiteljstvo energično odbilo. Komisija knjižnična se je ponovno izvolila soglasno. •Stalna komisija za učiteljsko konferenco je ostala prejšnja. Učitelj Balič jo je grajal, ker je današnji dan določila za konferenco in s tem provzročila to veliko zlo, da bodo danes vsi učitelji grenil, ker bodo uživali mesno jed v Gorici. Salve smeha so odmevale po dvorani in Baliča j so poslali jest h kapucinarjem. Mnogi predlogi so se soglasno sprejeli in so bolj pedagoško-metodiškega pomena. Predsednik je zaključil konferenco s »Slava«,klici na cesarja. , obrodi lepe sadove za blagor' njih stanu in našega ljudstva. , t ' ¦ "Po sklepu konference je bila volitev dveh učiteljskih zastopnikov v č.' kr. okr. -šolski svet. Izvoljen* sta »©pet nadučitelja Križmaii in Bajt skoraj soglasno, kar dokazuje, da zna učiteljstvo ceniti njiju dosedanje delovanje. Živela! Pred izpraševalno komisijo za občne ljudske in meščanske šole v Gorici se pri-Čno, kakor smo že sp.>ročHi, prihodnji izpiti za usposobljenjc v ponedeljek, dne 6. novembra t. 1. ob osmih zjutraj. — Posebna vabila se ne bodo razpošiljala, nego naj se smatra pripuščenim in povaDljenim k izpit« vsak kandidat tozir. kandidatinja), ki ni bil obveščen v nasprotnem smisla. Volitev župana v PrvaCini. ~- Klerikalni rekurz proti občinskim volitvam je bil kot neutemeljen odbit. — Volitev župana se bo vršila v ponideljek 6. novem-bia ob .3' - popoldne. Za suplenta na državni gimnaziji v Gorici je imenovan dr. Pran Cadež. Nemško politično društvo v Gorici. — Na ustanovnem obLhem zboru so bili Izvoljeni v odbor nemškega političnega društva v Gorici nastopni gg.: predsednik inženir Alfred Koerting, podpredsednik c. kr. prof. Dttrich; odborniki: M. Tischler, c. kr. dvorni svetnik v pokoju, H Lavvinger, c. kr. gozdarski uradnik, dr. Fr. Horburgcr, c. kr. profesor, J. Vele-horskv, gozdarski uradnik, Jos. Strabcr-ger in Adolf Maiirer, c. kr. učitelja. Društvene stvari so poverjene gfe. fr. Wie-ser, c. kr. postajctuCcInik, A. • Kropsch, upokojeni nadzornik južne železnice ter c. kr. profesorji dr. Trener, dr. l>epinyi, Pe-sehek. Torej c. kr. nemški uradniki v (jorki so ustanovili nemško politično dra-štvo. Ti so pokbetni v Gorico delat tu nemško politiko! Odbor novega društva podpričuje to v polni meri. »Sudtitarkst« v Gorici. Doslej je bil predsednik »Stidmarke« inženir Alfred Koerting. Ta je sedaj odloži! to čast in na njegovo mesto je bil izvoljen Josip Pe-schek, c. kr. gimnazijski profesor v Gorici. Sami c. kr. Nemci vzdržujejo v Gorici podružnico »Siidmarke«*, tega agresivnega proti Slovencem zlasti naperjenega društva! Petje na gimnaziji v Gorici hoče poučevati vsenemški profesor Peschek, predsednik »Siidmarkine« tukajšnje podružnice. Pa dijaki nočejo iti na nemški lim. Večkrat že smo pav dar jati, kakšno bi moralo biti petje, da bi vzbudijo veselje pri slovenskih in laških dijakih, toda vse ostaja pri starem. Da bi peli le po nemško, tega pa dijaki ne marajo. In imajo prav. »Half s Maul!« — V nedeljo je šla rieka družba proti št. Ferjanu. Malo naprej je šel neki gospod iz te družbe in dva psa ž njim. Ko sta ta dva psa zagledala pred seboj na poti nekega drugega psa, sta tekla za njim, ne da bi mu hotela kaj storiti. Oni gospod iz Gorice, c. kr. višji uradnik, pa je hitro nabrali! onega, naj drži pri sebi »Mistvicrherje« m ko je ta nefcaj reagiral, mu je rekel: Hal t* s Maul! —- Xa take !e vrste -lirulacijc in žaljenja se omenjeni gospod in ž njim ona družba !fcp#"zahvaljuje tistemu c. Jcr. višjemu uradniku iz Gorice ter stori primerne korake, da se jih za bodoče ubrani. X. ^Popravek. — V sobotni »Soči« smo poročali v notici »Dva čuka pred sodni-jo«, da misli tožitelj Kante iz Šmarij na Vipavskem podjeiti dr. Pavletiča, da se ne sme govoriti o tožiteljih na tak način, kakor je govoril pri tej razpravi. — Na to smo izvedeli, da g. odvetnik dr. Pavletič ni bil navzoč pri razpravi, torej ni on branil obtožencev iz Šmarji. To p-prav-ljamo iz svoje volje, ker nočemo delati nobenemu krivice, tudi ne našim najhujšim nasprotnikom. Ona dva klerikalna obtoženca iz Šmarji je zastopal in branil dr. Pavletičev koncipijent gospod doktor Alojzij Rakun. Suum cuique! »Novi Čas« št. 42 je napadel na jako nedostojen način plesne vaje »G. S., M.« Daleč nam je misel, d# bi se hoteli opravičevati, ker Jo ni ^otrebno vsled okol- Ščine, da so .prt plesnih vajah navzoči stariši oziroma oni, katerim le poverjena skrb nad mladino. Pripominjamo le, da je po našem mnenju dolžnost poštenega poročevalca, da se poprej informira, predno piše. Mogoče naj tudi tukaj namen posvečuje sredstva? — Podzemska jama. — V Branici je pe-4^t-dne 27v4*a». Franc Kobol voz gnoja v svoj vinograd Vrh griča nad spomenikom!. Ko je dospel do ravnice pod vinogradom in v hipu, ko je zvrnil voz, je zapazil, da konjema zmanjkuje tal pod nogami. Po-greznib sto se v globino 3 metrov. Do-znavši za to so vvičani prihiteli na lice nesreče, kjer se jim je kazal strašen prizor, kako sta se konja tri metre globoko borila za življenje. Nihče ni mislil, da bo možno konja rešiti. Ali vendar so po dve-urnem napornem delovanju oba konja, povezana z verigami in vrvmi privlekli na površje. Sreča je bila, da je jama ob globočini .3 metrov vsled nekega kamna postala ozka, sicer bi se bila'konja po-grezaila najmanj še deset metrov gkibje. Knjigi »Fimrer durch Gorz und Gradišča« ter »Fuhrer durch Veldes«, kateri je sestavil g. F. Bayer v Gorici ter sta bili tiskani v naši tiskarni, sta sprejeti s •cesarjevim dovoljenjem v dvurno biblioteko. Ob jednem je bila nakazana g. Ba-veiju mala subvencija. Prospekte, služeče tujskemu prometu, želi napraviti g. E. Bayer v Gorici za občine Bovec, Tolmin, Kobarid, Cerkno. V kratkem obišče omenjene kraje v to svrho. Izpred sodnije. -- Neki Robert Kras-nizer je bil obtožen tatvine, storjene v hotelu Vvarnerjevem v Gradežu; ukradel je I (JO K iz zaprte omare. Obsojen je na 2 meseca zapora. Ivan Topiikar, 39 let star, iz Šem-pasa, je bil obtožen, da se je nespodobno obnašal v cerkvi, ko je duhov.nik pel ma-5x Obtožba ga dolži, da je imel klobuk na glavi v cerkvi, da je pljunil pred altar ter zaklel. Obsojen je bil pred okrožno sodnijo v Gorici na 7 mesecev težke ječe s posti. Žaloigro »Mlinar in njegova hči« vprizori v nedeljo 5. novembra dratnat-ski odsek Rokodelskega bralnega društva v Tolminu. Začetek ob 3. popoludne. Nekaj denarja je zgubil nekdo v Fo-¦novi gostilni v Semeniški ulici. Naj se oglasi tam. Padel je pod voz 14 letni deček Anton Bizjak z Banjštc. Peljal se je z očetom v Gorico. Kar je padel deček z voza in prišel pod kolesa. Poškodovanega ga je oddal oče v bolnišnico k usmiljenim bratom. Padel je pri igranju z otroki 13 letni deček O. Susič na trgu sv. Antonu. Pri padcu si je zlomil levo roko. Prenesli so ga v bomišnico. Zgubljeno. — Danes je nekdo izgubil na Piazza Cristo denarnico, v koji je W,o 22 kron. Pošten najditelj je naprošen, da jo prinese v naše upravništvo, kjer dobi postavno nagrado. Na Gradišču priredijo v nedeljo, dne 5. novembra t. I. fantje javni ples v dvorani g. 2nldarčiča. Svirala bo godba Narodne delavske organizacije iz Gorice. I FolltienJ pregled. Revolucija^na^tajskeni,.- Kitajski dvor je zbežal iz Pekinga. V Kantonu je proglašena republika. * Evropejci . beže. Mornarica, tudi simpatizira z republikanskim gibanjem. Republikanci so na potu v Peking. Spiski Ustnik. Telovadno društvo »Sokol« v Gorici priredi tudi letos 12. novembra svoj običajen »Martinov večer« v dvor?«i hotela »Jelen«. To je prva prireditev našega Sokola, ker je izostala, ka^or znano, poletna veselica, ki je stala mnogo truda in je povr zračila tudi stroške, radi deževnega vremena. Opravičeno upamo, da pribiti narodno čuteče občinstvo v velikem številu k tej edini Sokolovi prireditvi, ki obeča, da prinese .mnogo novega na zabavnem polju ter pokaže, da se ne da samo šteti na >kresiji« do številke 10000 temveč da čuti s'ovensko in da misli iz 10000 ljudi narediti res 10.000 Slovencev. Veselični odsek. rrgovskd-obrtne in gospodarske vesti. Razstava del obrtnih vajencev je odprta v Gorici v poslopju trgovske in obrtne zbornice. Zastopane so vse stroke. Razstavljena so tudi dela raznih slov. vajencev. Otvorjena bo do nedelje. Vojne meil Turčijo in lialijo. O novem boju pri Tripolisu. poročajo turški listi, ki bi se bil vršil 24. ¦t. m. med turškim oddelkom in Italijani. Turkom je prišlo na pomoč še okoli. ¦S00 jezdecev Arabcev; Italijani so se morali umakniti. ¦ . ¦ Turško poročilo o bojih pri Tripolisu t: in Bengaziju. Točnih poročil z bojišča ni. Očividno je, .dft.Italijanj.prikrivajo resnico, Turki pja pretiravajo- v-svojih- poročilih; .vesti iz TripoJ-jsa, .. :. .;:¦ ¦-, • ; .' Turška poročila govorijo o porazili ¦It'al;?*inov pri Tripolisu in Bengaziju ta-ko-le: Italijanska divizija za Tripolisom je napadla Turke, ki so, ojačeni po prostovoljcih napravili protinapad. Italijani so se umaknili v mesto v neredu in so baje izgubili 300 mrtvih in 700 ranjenih. Nekoliko italijanskih utrdeb je padlo Turkom v roke. »¦Bedam« je zvedel o bojih okolu Tri-polisa v zadnjih petih dnevih, da so Turki zasedli več toček, da so napadli prodirajoče Italijane, ki so bili poraženi. Ti poslednji so izgubili tudi mnogo vjetnikov, med temi več Častnikov. »Sabah« poroča iz Bengasi-ja: Dne 27. t. m. se je med Italijani in Turki, ki so šli na; rekognosdranje vršil enouren boj. Italijani so bežali v neredu, so pustili na mestu topove ter več mrtvih in ranjenih. Kakor poroča »Ikdarn« so Italijani izgubili v tem boju 200 mrtvih in ranjenih. Kako poročajo Italijani o boju pri Tripolisu. ,, , »Ag.,Štefani« poroča iz Tripolisaod 27. t. in,: Kakor poročajo ujetniki so imeli .IJur.kj.v boju dne 26. t. m. skupno 10 do 12.000... mož, poleg tega še topove in rni-.traljeze.. Sovražnik je baje imel 2000 mrtvih in 4000 ranjenih. Glavarji Arabcev v. Tripolisu so prišli pod vodstvom Hasan paše pred vrfmega poveljnika in so prosili milost.ter obljubili jamstev za javno varstvo. Porazi Italijanov. Turška poročila pravijo, da 23. t. m. zvečer za Tripolisom so hoteli Italijani z aeroplanom izvohuniti postojanke Turkov, toda Turki, ki so stali pred mestom, preden se je aeroplaii zopet spustil na tla, so napadli Italijane, kar je le-te presenetilo. Boj se je vršil na treh krajih. Italijani so bili poraženi pri Gargarehu in Harauil'Garbi ter so se umaknili pod varstvo oklopnih križarjev, dočim sta se ceh-' trum in levo krilo upirala. Ker pa ni streljanje oklopnih križarjev nič koristilo, se je moralo umakniti tudi levo krilo. Turki sd zasedli Misir Baba in so razvili oto-mansko zastavo. Turki so vzeli Italijanom osem poljskih topov in štiri mitraljeze ter so zasedli topniško in konjeniško vojašnico c.lda-Ijčno od mesta četrt ure. Italijanske izgube stf'Velike. Itailjanske izgube v zadnjih bojih. »Ag.'.Štefani*, poroča: Vrhni poveJj-nik tripolitanskega operacijskega zbora je br-ojavnim potom poslal seznam izgub, ki so jih imeli njemu podrejene čete v bojih pred Tripolisom od 23. do vštevši 26. t. m. Po tem seznamu je padlo 13 častnikov in 361 mož, 16 častnikov in 142 mož ! je bilo.pa ranjenih. . Upor italijanskega vojaka. Rezervist Marsetti 35.'pešpolka je v trenotku/^o ie imel s svojo stotnijo odkorakati v Tripolis, s puško ustrelil- na dvorišču vojašnice na skupino častnikov. Podpolkovnik žStroppa je bil ranjen .na plečih. iMarsetti-ja so le z veliko težavo obvarovali pred jezo ogorčenih vojakov. 'Potem je stotnija odpotovala, ne da bi bilo prišlo do novih incidentov.. Margetti je nameraval prbtiniilitaristično manifestacijo. Zadnja poročila naznanjata, & b; J||ytaiani doživelL v Tripolisu velike porazev tet da so.Turki baje Tripolis zavzeli! Vsled viharjev-ea morju bi bile Jadje morale • oditi- izpred Tripolisain Turki bi bili porabili to priliko za napad/Spopad je bil "tudi pri Hom-su.Ttaiijani poročajo' vedno le o zmagah. Turki so mogrii ter dobivajo p omoč iz •Egipta;;Arabci jim stojijo vrlo na stnini. Vojna v Tripolisu je težka ter spominja na boje v Bosmi. Regularne čete in Arabci se borijo skupno proti Italijanom kakor so.se: leta 1878. turške regularne čete in-bosniški uštaši skupno borili proti četam Filipoviča. Grof Andrassy je rekel, da se izvede-okupacija z eno zastavo-in vojaško godbo,-ali poslati jeiirlo treba en armadnl voj m za Maglajem inDohojem še <3.. Tako je narastlo vojaštva"¦¦lStf.eoo -mož. Tako .sličtib .gre Italijanom' v Tripolisu, toda odprto je vprašanje: Kakšen bo konec!?' ¦"¦• " .^'!"-""¦' •¦' .¦''••¦«¦ ^.^^ Razne yesitt ; iNa I. red. obč. zborn akad. društva »Adriia« v Pragi, se je sestavil dne 25. t. m. za .zimski tečaj 191.1/12 sledeči od bor: Predsednik: stud. iur..M; .R Lemež, pod-preds: pand. iur. France Tavželj, tajnik: stud. iur. Rihard Jug,.blagajnik: stud, iur. Mirko Gnus, knjižničar:. candV ing. E)pago Lfskovšek, dasmkar: stud. maeli. tRudv Švajger, gospodar: stud. ing. Ivan Žirjav, namestnika: stud. med. Fr. Marinidčin stud. med. Ivan Rak, preglednika J eand. ing. Janko Mačkovšek in eand. med. Ivan Jurečko. i* Akad. društvo »Slovenija« naznanja, da se bo vršil njen I. občni zhot danes 31. X. 1.1. ob 8. zvečer, z navadnim vspo-redom. Lokal: , Restavrant Leithner,' I. Auersperggasse 6. ; Žrtev dela v Trstu. — V čistilnici riža na Campo Maržo v Trstu je ponesrečil 32 letni Franc Poljšak, doma od Saksiddv v dornberški občini. Hotel je prestaviti cev, spodaj pa so lovili M v vreče; tako se je on, stoječ na rižu, začel ( z rižern vred pogrezati. Klical je na'pto-moč, toda r'z -\v je potegnjl s seboj in Poljšak se je v njem zadušil. | Z revolverjem je streljal na ljubico v Trstu neki 33 letni delavec Andrej Grelec. Gn ima 33 let, ljubica Antonija Ro-chelli pa 55! Kregala sta se že dolgo Časa, potem je rekla, da naj gre. Šel je pa prišel nazaj z revolverjem ter ustrelil štirikrat i na ljubico. Zadel jo je dvakrat v roke. Nato si je sprožil. krogljo v desno sence. Prelec je bolnišnici umrl. Iste se učenca ifc?ySL?MC» naSe upravniStvo. " ?f' , Knjigflvodkinjo,] ki ima že več let prakse in je izurjena moč se sprejme takoj. Zahteva se popolno znanja slov. jezika, nemščine in knjigovodstva. — Prednost imajo one, ki so bile že v - kaki trgovini' š; papirjem. ¦ *: ;>J Ponudbe na naše upravništvo poti šiifrb: »DELAVNOšK :' ; Naznanjam slav, občinstyu, da sem prevzel, počenši s 1. novembrom znani hotel sedaj popolnoma prenovljen .p okusno kuhinjo, dobrimi pijfr-r čami, s ceno.postrežbo in snaž-; nimi sobami; Otvoritev se bo vršila dne 5; novembra t. ,1, Anton Pečenko. Prvoinestna irzemska zavarovalnica (živijensko in renttio zavarovanje) s sijajnimi premijskimi tarifami in zavarovalnimi pogoji, ISCe v večjih provincijulnih mestih Kranjce (ozir. Goriške, (iradiške in v Trstu z okolic«)) zastopnike s pravico inkastrvanja proti primerni kavciji, kakor tudi lokalne zastopnike. — Zgovorni gospodje z zastopniškimi zmožnostmi naj vpošljejo svoje detnjlirane po-, nudbe z navedbo zahtev na anončno pisarno „UNIVERSAL" Ljubljana pod šifro „javni zavod44. Za one, ki trpijo iia želodcu! Vnem onim. M so n nakopali kako želodfno bolezen s prehlajenjem ali s preobloženem želodca, z zati2iti>m slabih, za prebavo težkih, premrzlih ali prevročih jedi ali z no-zmernim življenjem kakor: želodčni katar, krče v ?elodcu, bolečine v želodcu, težko prebavo ali ?asliženje, se priporoma tem potom dobro domače sredstvo, Cegar blagodejni vpliv so je preiskusil že več let. In to je (P^P- Hubert Ullricli-ovo zeliščno vino: --WB To zeliščno vino je izdelano iz izvrstnih, zdravilnih zelišč" in iz vina ter ojači in oživi prebavne organe Človeka. Zeliščno vino odstrani nerodnosti pri prebavljanju in pospešuje tvoritev zdrave krvi. _ • S pravočasno porabo se udnSijo želodčne bolezni že v kalu Zatorej se ne sme obotavljati pri vporabi. Simptomi, kakor: glavobolj. kolcanje. žganje, iiapihnjenost, bljuvanje, ki le pojavljajo pri starih želodčnih boleznih, pojenjajo večkrat po par požirkih tega vina. Z*prtie in njega slabe posledice, kakor kolika, utripanje, sica, slabo spanje, kakor tudi nabiranje krvi v jetrah, v slezeni in hemoroidne bolečimi se odstranijo t zeliščnim vinom. Zeliščno vino odstrani neprebavljivost in vse nepotrebne stvari i« želodca in čreves ¦ tem, da pospešuje stol. Suho in bledo obličje, pomanjkanje krui, c!aHr\ct 80 po navabike ioO.O. črešnjev sok :{21.0, auiž, razne rastlinske korenine itd. Te sestavine se zmešajo. ' t ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. |Sf lastni Mil, Oosposk« ulic« it. 7, K, nadstr.) — T«l*fon it. 70. Ha?m» poltae hranilnica Štev. 837.315. Na obdnem zbor« dne 23. aprila 1911. se je določilo: Hranilna vloge se obrestujejo po 47a%. Stalne večje vloge % enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentai davok plačuje posojilnica sama. ' * * Hranilne vloge po sprejemajo od vsakogar. \ Brezplačni hišni hranilniki. **• p*»°i|1* SG ?*i*}o zadružnikom na vknjižbe po 51/,*, na var-Š5mo ali zastave m na meiijice po.6%. Glavni tfalažl se obrestujejo koncem leta 1909 s 6 * KiJtt'*- "g^V 'Z*df**»«k°* 1886 z deleži v znesku 1^1? "p**?ni1**- Il°f ft!A. 1.423.351-26. Posojila: mš*<*' ~ Re8ervni zaklad: 92.847-44. - Vrednost hiš-. Nanut & Bregant i Gospodična, autorizouana staobena turdka ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena delu. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih coiinli. ki je absolvirala trgovski tečaj in ima IG-mesečno prakso, želi primerne službe kot kontourUtinja, blagdjuičarka ali knjigovodki' ja. Vešča je razun slovenske in nemške korespondence, ter knjigovodstva in računstva tudi strojepisja. Izurjena je tudi n koliko v prodajanju špecerijskega blaga. Prijazne ponudbe naj se pošlje poštno ležeče pod šifro »VIJOLICA« v Dol. Logatec — Kranjsko. Strojarski pomočnik Dolenjski krompir se sprejme v trajno delo. Vpraša se v strugami z motornim obratom Jos. Oberstar v Sodražici, Kranjsko. Ivan Maroni - Gorica ulica Ariostc Mattioli gor&kn lorarna mozaičnih plo?č, i/de-lauili po beneškem sistemu in iz navadnega cementa. Izvršuje raznovrstna olepševalna dela pri siavbah, bodisi iz cementa ali iz ponarejenega kamna. — Elegantne kopalne banje. — Cevi iz cementa v raznib sirjavah. Sprejme se liakorinoltall sfefo. izvrstne kakovosti,, prodaji v i vsaki množim in po zmerni j — ceni. — C. S1CHERLE & G\ Gorica Gledališka ulica 20. Spreten uradnik se išče za večje tovarniško podjetje; Kristjan, 22—28 let star, ne-oženjen, popolno m a zmožen slovenskega in nemškega jezika Obča in trgovska izobrazba. Ponudbe pod; A. B, na upravo teffa lista. tflfaldperie napravljena \t izbranih 'gozdnih sokov kojim je pridjaiu velika množina sladkorja. S soda vodo, mineralno vodo, al« studenčuico se lahko napravi izbomo osvežujočo pijačo. Postavno zavarovano. Zdravniško priporočeno. brez alkohola Edini izdeiovatelj - IflOrllZ UlD, Brlllll-KlISSOIDiti, Pozor rodoliubi! Zahtevajte povsod naše igralne karte u ^Primorka4* in „Slava Na prodaj so v Gorici: v trgovini GaspaiMlis tia Travniku št, 24, v tobnkarni Sartiauaa, Gosposka ulica, v Solkanu: tobakarna Andrej Učen, v Kojskem: trnovimi Karo! Lenartlie, v Tolminu: A. J. Vrtovcc« # fc Naznanilo preselitve. Trgovino „pri železnem m&zn(6 in za loj}« starin se je preselilo v magistralno ulico. Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd., itd. Zaloga novega orožja vseh vrst toliko za lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, §iber itd. itd. Cene konkurenčne* [VSI! Qljra, izdeMelj orožja fn zapriseženi iz.uedenec. & ¦ . " ' «¦ Kupujte, pri tvrdki Kupujte Kerševani