leto XXXII., št. 4
Ptuj, 1. februarja 1979
CENA 4 DINARJE
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
UUDSTVA
Dobro naložen stanovanjski dinar (stran 2)
Petovia ni edini primer (stran 4)
Pred jutrišnjo premiero v gledališču (str. 5)
Za uspešno delo večja povezanost v KS (str. 6)
Obopatiti ormoški kulturni trenutek (stran 7)
Z RAZŠIRJENE SEJE KOMITEJA OK ZKS PTUJ
VEČ POZORNOST! IDEJNIM
PROBLEMOM!
Tako je dejal France Popit,
predsednik CK ZKS, ko je slišal
poročila Emila Rojca, izvršnega
sekretarja P CK ZKS, Milana
Kneževiča, sekretarja komiteja OK
ZKS Ptuj in poročila ostalih raz-
pravljalcev. Dejal je, da je iz poro-
čil premalo razvidno, s katerimi
idejnimi problemi se srečujejo
komunisti znotraj svojih vrst in
tudi v odnosu z nečlani tam kjer
delujejo. Poročila so bila sicer ob-
širna in dokaj bogata s podatki,
vendar niso dala prave slike prav
na omenjenem področju.
Res je, da je za pred in pokon-
gresno obdobje značilna za
komuniste v ptujski občini večja
aktivnost, da poskušajo biti pri-
sotni na vseh področjih, še vedno
pa se prepočasi uveljavljajo nove
metode dela, ki prinašajo kvali-
tetno spremembo v vsebini dela
komunistov. V marsikateri
osnovni organizaciji je sekretar in
morda manjši del članstva nosilec
aktivnosti. Prav zato usmerjajo
komunisti svoje delo v utrjevanje
in uresničevanje odgovorne vloge
vsakega posameznega člana in
organizacije kot celote. Njiliovo
odgovorno delo se mora odraziti v
delovanju drugih družbenopoli-
tičnih organizacij, delegatskih
odnosih in v samoupravnih
strukturah. Zato morajo komuni-
sti pri uresničevanju novega načina
delovanja povezati idejnopolitično
usposabljanje s konkretnimi
problemi, skupno delovati in si
prizadevati za sprejemanje novih
članov ter ob tem skrbeti za
njihovo izobraževanje. Za slednje
lahko rečemo, da je v ptujski obči-
ni dobro organizirano, seveda pa
je odvisno tudi od posameznikov,
kako izobraževanje sprejemajo in
ga ustrezno uporabljajo v praksi.
Ob razpravi o gospodarski si-
tuaciji v ptujski občini je France
Popit opozoril prav na sporazume-
vanje in uresničevanje skupnih
interesov med sosednimi občinami,
kjer srno mnogokrat preveč
nestrpni. Ob združevanju moramo
upoštevati vsa dejstva, se dosledno
dogovoriti za izvajanje dohodkov-
nih odnosov, poiskati prave reši-
tve. Pa ne gre za take rešitve, kot
je dejal France Popit, ki ste jih
navajeni pri vas. ,,En mesec se
združujete, drugi mesec raz-
družujete in tako naprej. Dogovori
morajo res veljati, s konsekvenca-
mi in podobno. Pesem o tem
povezovanju med ptujskim
kombinatom in mariborsko TIMO
poslušam že ves čas, kar hodim
tod okrog. Enkrat je potrebno
razrešiti ta problem, če pa se ne
da, pa nehajmo o tem govoriti.
Mislim, da se to da rešiti, vpraša-
nje pa je, kako v teh kolektivih
nastopajo komunisti — ali vsak
vidi samo sebe, ali gledajo širše."
Produktivnost bomo povečali in
racionalizirali proizvodnjo, če
bomo združevali sredstva in se
odločali za skupne cilje. Komunisti
morajo biti tista povezovalna sila,
ki usklajuje različne interese, in si
prizadeva za praktične rešitve. To
velja na vseh področjih delovanja,
tako v združenem delu kot v
krajevnih skupnostih.
Ko je bila beseda o samouprav-
nih interesnih skupnostih, o svo-
bodni menjavi dela, je France
Popit dejal:
,,Tako kot so interesne skupno-
sti doslej delovale, so delovale kot
skupščine. Tam so bile več ali
manj postavljene potrebe izvajal-
cev, potem pa so se za
uresničevanje teh potreb postavile
prispevne stopnje, ker drugače tudi
ni šlo. Govorimo pa, da mora priti
do svobodne menjave dela. To
pomeni, uporabnik mora vedeti
kaj hoče imeti. Izvajalec pa mu bo
povedal na osnovi cene storitve ali
programa, koliko to stane. Smo
sedaj vsi pripravljeni, da najdemo
skupni jezik o teh zadevah. Gre za
to, poenostavljeno povedano, da
bo interesna skupnost postala kraj,
kjer se bosta dobila uporabnik in
izvajalec, se dogovorila kaj hočeta
imeti in koliko to stane. Zato pa se
morajo v delovnih organizacijah
izoblikovati potrebe, izvajalci
morajo vedeti, kaj hočemo."
Recimo, zdravstvo — tam je
tako, — toliko nam morate dati,
pa nič manj. Tudi tu je treba
postaviti vprašanje, kaj delovna
organizacija potrebuje od zdrav-
stva. Statistike je potrebno pra-
vilno oblikovati, da se bo videlo,
kaj je bolezenski izostanek in o
tem voditi račun. Videti je po-
trebno, kako je moč dvigniti
zdravstveni nivo ljudi, kaj je treba
storiti. Ali je treba v zdravstveni
službi kaj spremeniti, ali je vzrok v
delovnem mestu. Zračunati je tre-
ba storitve, včasih je to bilo. Naj-
brže je bilo to opuščeno, ker je
bolj enostavno reči, toliko denarja
hočemo imeti, ne glede na to, kaj
iz tega denarja bo. Mi moramo
priti do. cen storjtev. Prav komuni-
sti v zdravstvu bi se morali
angažirati, da pridemo čimprej do
pravilnih cen storitev. Seveda je to
potrebno sinhronizirati, čeprav bo
verjetno prišlo do razlik v cenah —
nekje bodo nižje, drugje višje."
V svoji razpravi je France Popit
izpostavil tudi nalogo ustanavlja-
nja družbenih svetov, ki jih v ptuj-
ski občini še ni. Prav ti morajo
postati mesto dogovarjanja in
reševanja problemov na posamez-
nih področjih.
Posebej je tudi opozoril na
akcije ob sprejemanju zaključnih
računov in dejal:
,,Res je, da smo s to akcijo prišli
,,post festum". Ni pa zaključni ra-
čun obravnavati samo koncem
februarja. Mi moramo to uvesti
kot stalno prakso. Delavci morajo
biti vsake tri mesece, sproti na
tekočem, da bodo vedeli pri čem
so. Kaj nam pomaga, če čez eno
leto v^š, da si porabil preveč
elektrike in podobno. To moraš
vedeti sproti, da lahko rečeš, da si
slabo gospodaril z elektriko, sedaj
pa je treba napeti vse sile, da bo
drugače. Sedaj tudi ni treba
govoriti, kaj je treba narediti.
Komunisti moramo biti nosilci
boja za večjo produktivnost, za
kvalitetnejše delo, proti izostan-
kom iz dela, proti slabeinu
koriščenju delovnega časa in tako
dalje. Z delom je treba pokazati,
kaj je storiti, ne pa samo z
govorjenjem."
Čeprav lahko rečemo, da smo
zapisali le nekaj misli o sedanjem
in nadaljnjem delu ptujskih
komunistov, pa vendarle velja
zapisati, da je celotna razprava da-
la smernice za nadaljnje delo.
Predvsem morajo biti komunisti
usposobljeni in pripravljeni za
akcijo in biti povsod, navzoči s
svojo ustvarjalnostjo — ne z
besedami. Ob tem pa ne smemo
pozabiti, da je prav delavec nosilec
našega razvoja. Zato je potrebno
zagotoviti, da bodo razvojni načrti
temeljili na združevanju sredstev in
manj na bančnih kreditih.
Prizadevati si je za podružbljanje
bančnega kapitala, saj delavci v
združenem delu premalo vplivajo
na njegovo razporejanje.
Naloga nas vseh je torej, da
vsak opravlja svoje delo s polno
odgovornostjo, posebej velja to za
komuniste, ki moramo dajati naj-
boljši vzgled.	N. D.
France Popit	Foto: zk
ZA VEČJO VARNOST V CESTNEM PROMETU
MEDOBČINSKI SVET SZDL MARIBOR
Medtem ko smo po mnenju
^avka Kleindiensta, načelnika
UJV Maribor, lahko relativno
zadovoljni s splošno varnostjo na
našem območju, pa postaja vse
Rolj pereč problem varnosti
udeležencev v cestnem prometu.
Na območju UJV Maribor je
trenutno registrirano 88.883
motornih vozil, kar je za 11
odstotkov več, kot leta 1977.
oraslo pa je tudi število voznikov
motornih vozil, kar za 14 odstot-
kov, tako, da jih je na našem
območju sedaj 121.376. Ce upo-
števamo dejstvo, da je ob teh
porastih skoraj nespremenjena
^estnoprometna signalizacija in da
so cestišča v zelo slabem stanju,
potem niti ni tako zaskrbljujoče
dejstvo, da je bilo v lanskem letu
na območju UJV Maribor 1696
i^zjih prometnih nesreč, v katerih
Je umrlo 137 ljudi. Napredek
^nteva svoje. Tudi za okoli 30
milijonov materialne škode na
'^"'h, kot beleži podatj.'k
^»varovalna skupnost Trielav.
Kazen tega pa je naša družba tako
1 rizadeta s celo vrsto posledicami.
nog, udeleženci nesreč ostanejo
rajni mvalidi, mnogi se zdravijo
. 'J časa, mnogi so odsotni z dela,
nnv	pa pomenijo spet
-
Zaradi izredno slabih varnostnih
^ITll-	cestah je
^edobcinski svet SZDI Maribor v
sodelovanju z UJV Maribor
j; 'pravil medobčinsko posvetova-
prometu na
^^'"ocju podrav>:k- regilv-
Posvetovanje je bilo v torek 25.
januarja v domu družbeno-
političnih organizacij v Mariboru,
na njem pa so sodelovali
predstavniki vseh ustreznih institu-
cij, samoupravnih interesnih
skupnosti, prometnih organizacij,
nekateri predsedniki občinskih
konferenc SZDL in predstavniki
republiških upravnih organov.
Iz številnih izredno bogatih raz-
prav udeležencev je bilo razbrati,
da je naša osnovna naloga
oplemenitenje vseh preventivnih
akcij. Vse udeležence v prometu je
treba usposobiti za varno udeležbo
v cestnem prometu. Posebej
zaskrbljujoč je podatek, da je v
lanskem letu bilo v prometnih
nesrečah udeleženih vse preveč
otrok in mladoletnikov — udeleže-
ni so bili v 191 prometni nesreči. V
šolah je nujno treba posvetiti več
pozornosti prometnemu
izobraževanju. Se več, v vrtcu naj
bi vzgojili pešca, v osnovni šoli
kolesarja, v srednjih in višjih šolah
pa voznike motornih vozil.
Največ nesreč v lanskem letu je
bilo na lokalnih cestah, za tem na
mestnih ulicah in v naseljenih kra-
jih. Med povzročitelji so na prvem
mestu vozniki osebnih avtomobi-
lov, na drugem mestu so pešci, na
tretjem vozniki koles z motorjem
in na četrtem vozniki tovornih
avomobilov. Veliko povzročiteljev
je med vozniki traktorjev. V vseh
prim -rih pa je biiO med po-
vzročitelji največ domačinov, naj-
več prav neposredno pred službe-
nim mestom ali domom.
Nedvomno sodi med vzroke
prometnih nesreč tudi neustrezna
cestnoprometna signalizacija.
Včasih stojijo prometni znaki tudi
tam. kjer niso potrebni, tam, kjer
pa bi morali biti pa jih ni. Za
postavitev potrebujemo preveč
časa. Prenekateri nesreči botruje
tudi slabo stanje cestišča. V
najslabšem stanju so lokalne ceste,
/aradi pomanjkanja sredstev pa
cest ne dogradijo zadovoljivo.
tako, da bi ustrezale osnovnim
predpisom. Nič boljše ni z
vzdrževanjem cest, še posebej v
času slabih prometnih razmer,
pozimi, v času poledic in podobno.
Tudi tu velja za nekoga popravni
izpit.
Dogaja se, da na nekaterih
predelih prihaja pogosteje do
prometnih nesreč, naj si bo zaradi
slabe preglednosti, zaradi ostrega
ovinka ali nagiba. Te, tako
imenovane črne točke bi bile lahko
označcr.. posebnimi znaki, kot
je t: >=e urejeno v sosednjih
republikah. Ne pa, u; /al vi)/nike
opozarjajo na črne točke križi ob
cestah, ki lahko vplivajo tudi
negativno.
Ugotovljeno je bilo tudi, da je
treba pri svetu podravskih občin
ustanoviti ustrezno telo, ki bi
usklajevalo posamezne interese.
Gre predvsem za različne želje in
časovna obdobja rekonstrukcij in
novogradenj cest in cestne
infrastrukture. V lanskem letu se
je namreč zgodilo, da so začeli z
rekonstrukcijami v največji sezoni
in to na najbolj obremenjenih
prometnicah. Tudi rekonstrukcija
ptujskega in novogradnja borlske-
ga mostu sodila mednje.
Vključevanje narodne zaščite v
cestnem prometu je treba popestri-
ti, pripadnikom je treba dati tudi
določena pooblastila, predvsem ob
večjih prireditvah na določenem
mestu. V okviru odborov za ljuds-
ko obrambo in družbeno
samozaščito pa je treba vključiti
tudi predavanja o varnosti v cest-
nem prometu.
Da bi zagotovili čim večjo var-
nost v cestnem prometu so ob
koncu posveta izvolili tričlansko
komisijo v sestavi Gorazd Mazej,
predsednik medobčinskega sveta
SZDL Maribor. Tone Boie, pred-
sednik sveta za preventivo in vzgo-
jo v cestnem prometu občine
Maribor • in Slavko Kleindienst,
načelnik UJV Maribor. Ta komisi-
ja bo na podlagi razpravIjalcev in
zaključkov posveta dopolnila
osnutek akcijskega programa za
zagi)tovitev večje varnosti v cest-
nem prometu, o katereni je na
pos- -'tu /e t- kla beseda. M. Ozmec
I dele/enti pos\elovanja pod predsedstvom (>ora/.da Mazeja, predsednika
MS SZDI. Maribor	Koto: M. O/mec
Letos že drugič
priznanja kulturne
skiqMiosti
v sredo 7. februarja se bomo z osrednjo prireditvijo ob slovenskem
kulturnem prazniku, ki bo v dvorani Narodnega doma v Ptuju, poklonili
velikemu poetu slovenskega naroda dr. Francetu Prešernu in tako
simbolično posvetili ta večer našemu kulturnemu snovanju in napredku,
l.ahko smo ponosni na doseženo pa vendar enako odgovorni, da bo naše
kulturno udejstvovanje resnično seglo do slehernega delovnega človeka in
občana. SlovTenski kulturni praznik je nemara tista priložnost, ko se lahko
s posebno zavzetostjo sprehodimo skozi prehojeno pot in ko lahko še
smeleje zastavimo korak na tej poti. Uvodno besedo bo na predvečer
praznika spregovoril dr. Miro Bračič, rektor mariborske univerze in naš
rojak, za tem pa bo predsednica skupščine kulturne skupnosti Ptuj Marija
Magdalenčeva podelila letošnja priznanja OLJENKE za
vsestranski prispevek na področju kulturnoprosvetne dejavnosti v ptujski
občini, ki jih bodo dobili Stane Stanič, Ljudska in študijska knjižnica.
Folklorna sekcija ,,Alojz Strafela" iz Markovec in Pihalni orkester OOS
,,Boris Kidrič" Kidričevo.
V zaključnem delu sporeda se bo nato ptujskemu občinstvu prvič
predstavil Mladinski pevski zbor Maribor, ki je pod vodstvom profesorja
Branka Rajšterja in s svojimi devetdesetimi člani dosegel velike uspehe na
domačih in mednarodnih koncertnih odrih.	mš
SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
SPREJET ZAČASNI
PBOGBAfl^ DELA
s se|o družbenopolitičnega zbora, ki je bila v torek, 30. januaija, je
bUo končano 10. zasedanje zborov skupščine občine PtuJ^^ker sta se zbor
združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sestala ze v sredo 24.
januarja.
Vsi trije zbori so sprejeli enoten začasni program dela do konca
marca letos, ko bo priprav^en predlog letnega programa dela.
Večina sklepov, sprejetih na sejah zborov in odlokov je objavljenih
že v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj, ki je priložen današnji
številki, zato jih v tem sestavku ni potrebno posebej omenjati.
Velja poudariti, da so osnutek družbenega dogovora za dravsko
lovsko gojitvenega območja, enako tudi za haloško, zbori SO Ptuj
prekvalincirali v predlog in oba družbena dogovora tudi sprejeli, le
kmečka delegacga v zboru združenega dela je bila proti. V razpravi je
bilo poudatjeno, da gre predvsem za ohranjanje narave in tudi za
vzdrževanje ustreznega ravnovega v staležu divjadi. Kako konkretno
izv^ati družbeni dogovor pa bo podrobnene zapisano v samoupravnih
sporazumili. Naj še omenimo, da družbeni dogovor za slovendcogoriško
lovsko gojitveno območje pripravlja dcupščina občine Maribor m bo o
njem sklepala skupščina občine Ptuj na prihodnji seji. Slovenskogoriško
lovsko gojitveno območje obsega tudi celotno občino Ormož.
Delegatska vprašanja so imeli na dnevnem redu vsi trije zbori,
delegati pa so tudi dobili odgovore na vprašanja, ki so bila predložena na
prejšnjih sejah. Posebno živahno je bUo na seji zbora krajevnih skupnosti,
kjer so predložile nova vprašanja delegacge iz kr^evnih skupnosti:
Destmik, „Boris Zilierl" Ptuj, Vitomarci, Kidričevo in Leskovec.
Ff
KSGORISNICA
PRED PRAZNIKOM
Svečane
akademiji
bov
soboto
Na pragu svobode so pod sovraž-
nikovimi streli 4. februarja 1945
veliki borci za svobodo: Anton Fer-
lež — Jelen, komandant 4. relejne
linije, Franc Belšak-Tone, sekretar
okrajnega odbora OF in komiteja
KPS, Ruda Sever-Vojo, komandir
TV 14-S in Franc Tobias-Zvonko,
kurir TV 14-S. Ta dan so si krajani
Gorišnice izbrali za krajevni praz-
nik.
Letošnje obeležje praznika bodo
pripravili v soboto ob 18. uri, ko bo
v avli osnovne šole svečana akade-
mija pod naslovom: ,,Se pomnite
tovariši". Po svečani seji organov
krajevne skupnosti in družbeno-
političnih organizacij, bo krajši
kulturni program, v katerem se
bodo predstavili učenci OŠ ..Franc
Belšak" Gorišnica, prosvetnega
društva ,,Ruda Sever" in tambura-
ški orkester.
V okviru praznovania krajevne-
ga praznika bodo obiskali tudi spo-
minska obeležja in nanje položili
cvetje.
2 ~ DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
1. februar 1979-
tsdnik
Temeljni kamen
za tretjo fazo gradnje
2e leta 1973, ko smo v Ptuju slovesno predali svojemu namenu nove
prostore LABODA iz Novega mesta — TOZD DELTA, so si v program
nadaljnega razvoja in možnostih zaposlovanja na področju ptujske
občine zapisali, da bodo nadaljevali s tretjo fazo gradnje proizvodno
skladiščnih prostorov s čimer bo nova možnost zaposlitve, predvsem
žensk.
Ta zastavljeni program kolektiv ptujske DELTE že začenja
realizirati. V torek, 23. januarja so uradno začeli z gradbenimi deli
proizvodno-skladiščnih prostorov v izmeri 2080 kvadratnih metrov
uporabne površine. V njih bo po predvidenem programu že v drugi
polovici letošnjega leta stekla proizvodnja srajc, za stroje pa bo sedlo 100
novih delavcev v neposredni proizvodnji.
Vrednost celotne investicije je 15 milijonov dinarjev, ki jih je
kolektiv priskrbel iz sredstev banke in zavarovalne skupnosti ter iz svojih
lastnih virov. Gradbena dela pa so bila po načrtih projektantske
organizacije Dominvest iz Novega mesta zaupana Stavbarjevi TOZD
Drava Ptuj, ki bi z gradbenimi deli morala končati do 30. junija. Po
opravljenih montažnih delih pa bi bili novi proizvodnoskladiščni prostori
DELTE nared za uradno otvoritev do letošnjega občinskega praznika
oziroma v okviru slovesnosti, ki jih bomo v teh avgustovskih dneh
organizirali v ptujski občini.
S tem pa investicijska vlaganja v Delti še ne bodo zaključena, saj
jih čaka še zadnja — četrta faza, ki bo obsegala gradnjo upravnih in nekate-
rih pomožnih prostorov.
mš
Uspehi in načrti
ptujskih opekarjev
Čeprav zaenkrat še ni mogoče govoriti o številkah iz zaključnega
računa, ugotavljajo v Opekarni Ptuj, daje bilo preteklo poslovno leto
zanje dok^ uspešno. Kot je omenil direktor Anton Hlupič, so edino v
obratu opekarne v Janežovcih že nek^ let poslovali s plansko izgubo, saj
so proizv^ali opeko po zastarelem postopku. Z intervencgskimi ukrepi
oziroma izboljšavami v tehnološkem procesu so poskušali to stanje
omiliti. Prišli pa so do zaključka, da bi lahko le znatna investic^a ali
izgradnja nove opekarne omogočila ekonomično poslovanje. Zaradi vseh
teh ugotovitev so se v ptujski opekami odločili, da ukinejo obrat v
Janežovcih. Vsi zaposleni v tem obratu so dobiU nova delovna mesta,
so povečali in preusmerili proizvodnjo pri vseh tistih proizvodih, ki
zagotav^ajo uspešno poslovanje. Pomembno je povdariti, da nekdanji
delavci obrata v Janežovcih ustvajjajo danes mnogo več in zagotavlj^o s
svojim delom tudi razširjeno reprodukcgo, znatno pa so se izboljšali tudi
njihovi delovni pogoji.
Strokovna in na novo formirana razvojna služba že pripravljata
program nadaljnjega investiranja. Prihodnost vidijo ptujski opekaiji v
ureditvi dcupne gramoznice in proizvodnji lahkih opečno beton^ih
elementov. Ena izmed investicflskih možnosti je tudi gradnja nove
opekarne. Za katero izmed teh dveh možnih investicg se bo kolektiv
odločil pa je odvisno od programov in perspektive omenjenDi obratov.
Ce se bo kolektiv odločil za preusmeritev proizvodnje v
opečno betonske elemente, bo lokacga novega obrata ob opuščeni
gramoznici v Markovcih. Novozgrajeni objekt bi pokrival površino 2500
kvadratnih metrov. V njem bi ot smo že omenili, proizv^ali montažne in
polmontažne elemente za stanovanjsko gradnjo in gradnjo kmetijskih
objektov. Proizvajali bi tudi n^različnejšo opremo hlevov, kot so stojišča
za govedi in svinje, korita - vse izdelano v kombinaciji klinkera in
betona, proizv^ali pa bi tudi n^različnejše betonske izdelke kot so
betonske sohe za vinograde, ograje in podobno.
Nova investic^a bi veljala 30 do 40 milijonov dina^ev, v tej
proizvodnji pa bi bilo potrebno okoli 30 novozaposlenih delavcev, kar je
za območje Slovenskih goric in Haloz, od tu izh^a večina delavcev v
Opekami Ptuj, precejšnjega pomena.
JB
Približevanje
družbenega
in zasebnega
gostinstva
Umetna pregr^a med družbenim in zasebnim gostinstvom ptujske
občine se počasi t^a. Dolgoletna nezainteresiranost, tudi strah pred
boljšimi ekonomskimi učinki enega in drugega dela gostinstva, postaja
stranica zadeva, s^ so tako eni in drugi zainteresirani za obojestransko
sodelovanje, zlasti še na področju organizacijsih vprašanj. Z bodočimi
oblikami sodelovanja so soglašali tudi člani občinskega odbora sindikata
delavcev gostinstva in turizma ptujske občine. Predlagali so tudi, da bi
zasebni gostinci bih prav tako vključeni v občinski odbor, s tem. da bi
ustanovih v okviru odbora poseben pododbor. Zasebni obrtniki so sicer
vključeni v sindikat, vendar niso organizirani po posameznih dejavnostih.
Na minuli seji so člani odbora tudi temlejito razpravljaU o študiji
razvoja turizma v ptujski občini do leta 2000. Ocenili so, daje študija
skrbno pripravljena in predstavna dobro podlago za nadaljnji razvoj obeh
dejavnosti v občini. Pripominjali pa so, da so nočitvene zmogljivosti do
leta 1990 prenizko ocenjene, s^ že sedaj vemo, da razvoj teh kasni za
eno srednjeročno obdobje. Skladno s tem razvojem pa bi morali
povečevati število sedežev v posameznih lokalih. Konkreto so dejali, so
prenizke napovedi za povečanje sedežnih zmog^ivosti na Ptujski gori in
Polenšaku, ki sta turistično izredno privlačna in ju iz leta v leto obišče
več turistov.
Študija tudi premalo poudarja pomen poslovnega turizma. V
bodoče bo tega več potrebno tesno sodelovati z združenjem zdravilišč
Slovenge, z raznimi zdravstvenimi centri in podobnimi ustanovami in
zavodi.
Pri razvoju turistične in gostindce dejavnosti, tako so poudariU člmi
odbora, bo potrebno tesno sodelovanje vseh dejavnikov v občini in širše;
potrebna bodo dcupna vlaganja, ker je gostinska dejavnost nizko
akumulativna. Pri tem je upoštevati tudi vphv razvoja dejavnosti na
razvoj terciarnih in kvartarnih dejavnosti ter druge družbeno-ekonomdce
vidike.
Ob koncu seje so se člani občinskega odbora dogovorili za program
aktivnosti ob obravnavi zak^učnih računov in sklicu delovnih sestankov
osnovnih organizacg sindikata v okviru gostindce dejavnosti.
MG
NALOGE NA PODROČJU RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V PTUJSKI OBČINI
Več za pospeševanje storitvene dejavnosti
v študiji razvoja malega gospodarstva v ptuj-
ski občini, ki je bila izdelana v preteklem letu,
so nakazane temeljne usmeritve nadaljnjega
razvoja te izredno pomembne gospodarske veje.
študijsko nakazani ukrepi so dobili širšo
družbeno veljavo. Ze v razpravah ob sprejemu
študije je bilo poudarjeno, da je na podlagi nje-
nih ugotovitev potrebno konkretno in
obvezujoče začrtati nadaljnjo usmeritev
drobnega gospodarstva v občini.
Januarja letos je izvršni svet SO Ptuj imeno-
val odbor za malo gospodarstvo z nalogo
spremljanja in pospeševanja razvoja malega
gospodarstva. Za predsednika odbora je bil
imenovan Jože Botolin; ostali člani odbora pa
so iz vrst potrošnikov in neposrednih nosilcev
razvoja malega gospodarstva, ki imajo tudi naj-
večji vpliv na bodoči razvoj.
.Med prednostnimi nalogami v prihodnje je
brez dvoma razvoj storitvenih dejavnosti, ki
zlasti v zadnjem času močno upadajo. Pri tem
je potrebno omeniti, da se na to navezuje tudi
problematika konkretnih oblik povezovanja z
združenim delom, ki pri proiz\'odni obrti ni
toliko prisotna, saj beležimo v občini velike
uspehe na področju kooperantskih odnosov.
Predvideva se tudi, da bo že v tem mesecu
stekla razprava o osnutku družbenega dogovora
o pospeševanju razvoja malega gospodarstva v
ptujski občini. Gre za to, da bi v njem kon-
kretno opredelili naloge posameznih nosilcev
razvoja. Seveda pa se je potrebno zavedati, da
dogovor ne more biti zgolj izdelek upravnih
služb, ampak se morajo v njegov nastanek od
začetka do konca vključevati vsi nosilci razvoja
drobnega gospodarstva v občini. Družbeni
dogovot mora biti tako konkreten, da ga bo
mogoče tudi sprotrro spremljati.
Pri bodočem razvoju drobnega gospodarstva
mora posebno mesto najti prizadevanje za
revitalizacijo starega mestnega jedra. Model
sanacije starega mestnega jedra, v katerega je
vključen predel Prešernove, Jadranske ulice,
Cvetkovega trga in Cankarjeve ulice, pripravlja
Zavod za spomeniško varstvo Maribor. O tem
dokumentu bo stekla široka javna razprava. Tu
bi lahko našli ustrezne lokale za določene stori-
tvene obrti in to področje ponovno oživili.
Tudi študija o lokaciji proizvodnih obratov
na manj razvitih območjih Slovenskih goric in
Haloz predstavlja dobro osnovo za razvoj
drobnega gospodarstva, zlasti še pri organizaciji
manjših proizvodnih obratov, za katere
obstajajo vsi pogoji. Gre predvsem za to, da se'
na tem območju postavijo dislocirani obrat
proizvodnih dejavnosti.
Svoje zahteve pa morajo jasno zastaviti tud
sveti potrošnikov in se tudi aktivno vključevat
v zagotavljanje /a uresničitev določenih potreb
Ni dovolj, da se izraža samo potreba. V vsakeif
primeru bo potrebno v okviru upravnU
organov občine Ptuj organizirati ustrezne
službo, ki ne bo samo zunanji spremljevalec
temveč tudi dejanski usmerjevalec. To b!
pomenilo, da bo ta delavec oziroma služba
skrbela, da bo določena potreba: primer zahte.
va po šiviljski delavnici, tudi izpolnjena.
Nekoliko več elastičnosti bo potrebno tudi pr,
ostalih službah, ki so vključene pri zagotavlja!
nju pogojev razvoja malega gospodarstva. Tu
mislimo na vključevanje samoupravne stano.
vanjske skupnosti, banke in podobnih služb,
Eden izmed vzpodbujevalcev razvoja so tudi
cene, ki pogosto povzročajo negodovanje tako
pri potrošnikih kot tudi obrtnikih.
Vsaj enkrat letno, tako je dogovorjeno, pa bi
v občini morali opraviti pregled uresničevanja
nalog na področju razvoja malega gospodar-
stva.
MG
Dobro naložen stanovanjski dinar
Večkrat pogovor nanese na
vprašanja okrog porabe stano-
vanjskega dinarja. Pogosto nevede
ali nehote pogodrnjamo in rečemo,
da ga slabo nalagamo, ga
obremenjujemo z raznimi
prispevki oziroma davki, katerih
vzroki so najpogostejši v slabi
organizaciji dela, neodgovornosti
in slabo postavljenih programih in
podobno. Primere v ptujski občini
pa še ,,obogatimo" z ugotovitvijo
češ, da stanovanjsko gradnjo
dražijo še arheologi. Delno je to
res, vendar moramo na splošno
potrditi, da v ptujski občini na
področju usmerjene družbene
gradnje zlasti v zadnjih petih letih
dosegamo izredne rezultate.
Sredstva, ki jih nalagamo za
gradnjo stanovanj v občini so v
celoti izkoriščena, kar pa se v osta-
lih slovenskih občinah ne morejo
pohvaliti. Ce želimo temu podatku
do dna, moramo vedeti, da je
samoupravna stanovanjska
skupnost ena izmed redkih
skupnosti, ki je organizirana tako,
da opravlja tudi investitorske
posle. Njeno sodelovanje z banko,
oddelkom za kreditiranje stano-
vanjskega in komunalnega gospo-
darstva pa temelji na dohodkovnih
■odnosih in v smislu utrjevanja
samoupravnih odnosov.
Kako je porabljen stanovanjski
dinar je v veliki meri odvisno tudi
od načina financiranja, ki jih
uvajajo banke in samoupravne
stanovanjske skupnosti. Franc
Meško, vodja oddelka za krediti-
ranje stanovanjskega in
komunalnega gospodarstva v KB
Maribor — PE Ptuj poudarja, da
je za samoupravno stanovanjsko
skupnost in banko značilno, da
najemata kredit brez posrednika,
ki služi za poravnavo obveznosti
do izvajalca in je tudi
brezobresten, dokler se ne preobli-
kuje v kredit za kupca stanovanj.
Tak način omogoča cenejšo
gradnjo in obenem gradnjo brez
posrednika. Seveda pa je to mogo-
če le, če je samoupravna stano-
vanjska skupnost organizirana kot
investitor.
Da bi kaj več izvedeli o uspehih
kreditiranja na tem področju v
ptujski občini v lanskem letu,
samo za pomenek zaprosili Franca
Meška, vodja oddelka za kredi-
tiranje stanovanjskega in ko-
munalnega gospodarstva v PE v
Ptuju.
Uvodoma je povedal, da so
samoupravni sporazumi o urejanju
stanovanjskih vprašanj, ki so v
pretežni večini že nadomestili
zastarele pravilnike, prinesli dolo-
čene novosti, ki so se odrazile v
tem, da so mnogi prosilci stano-
vanj v tem obdobju pospešene sta-
novanjske graditve, hitreje rešili
svoj stanovanjski problem. K temu
je veliko prispevala tudi KB Mari-
bor oziroma njena poslovna enota
v Ptuju z oddelkom za kreditiranje
stanovanjskega in komunalnega
gospodarstva, ki je s temeljnimi
finančnimi injekcijami" v pre-
cejšnji meri pripomogla k hitrejše-
mu začetku del, zlasti še gradbe-
nih. Posebej je potrebno opozoriti
na Lo, da je poslovna enota brez
značilne bančne togosti s precej
dopolnjeno kreditno politiko in
praktičnimi bančnimi prijemi
prispevala k temu, da so na tem
področju zabeleženi taki uspehi.
Takšna je tudi njena prihodnja
usmeritev. Seveda pa se dosežki
stanovanjske gradnje uspešno izra-
žajo tudi v poživitvi gospodarskih
gibanj v celoti. Dokaz za to je, da
je v vsakem dinarju stanovanjske
gradnje zastopan industrijski
proizvod z 69,7 par.
Analize kažejo, nadaljuje tov.
Meško, da bo nujno še bolj razviti
namensko varčevanje za stano-
vanja in doseči večje vključevanje
občanov v razreševanje svojih sta-
novanjskih problemov. Ne samo s
tem, da jih kupujejo , temveč, da
sodelujejo z lastnim posojenim de-
ležem, ko dobijo družbeno
najemno stanovanje. V oddelku
tudi ugotavljajo, da je število
sklenjenih varčevalnih pogodb
izredno nizko. Med vzroki za
takšno stanje lahko naštejemo
padec realnih osebnih dohodkov,
razvrednotenje sredstev zaradi vi-
soke inflacije in v končni fazi to
pomeni, da se je privarčevani zne-
sek ob nakupu ali zidavi stano-
vanja izredno zmanjšal.
Občani si lahko pridobijo sta-
novanjska sredstva na podlagi
varčevanja in vezave deviznih in
dinarskih sredstev, na podlagi po-
sebnih pogodb po pooblastilu ali
po komisiji in na podlagi posebnih
aranžmajev iz bančnih sredstev,
sredstev stanovanjskega poslo-
vnaja in po natečaju iz združenih
sredstev. Medtem ko organizacije
združenega dela pridobijo ustrezna
sredstva na podlagi vezave
sredstev, natečaja iz združenih
sredstev, s kratkoročnimi
premostitvami iz stanovanjskih
sredstev, finančnimi krediti iz
združenih sredstev in krediti iz so-
lidarnostnih sredstev.
V preteklem letu je poslovna
enota na podlagi navedenega do-
delila različne stanovanjske kredi-
te. Pri občanih je bilo teh kreditov
876 ali 84 več kot v letu 1977, pri
organizacijah združenega dela pa
64 ali 5 več kot v letu 1977.
Skupno je bilo v stanovanjske na-
mene odobrenih 940 kreditov v
znesku 215.900.918 dinarjev.
Krediti za stanovanjsko-
komunalno dejavnost so v letu
1978 zabeležili vidni porast, saj so
bile skupaj naložbe višje za
30.676.000 dinarjev. Tudi struktu-
ra naložb ustreza širšim družbeno-
ekonomskim smernicam.
Pri tem je potrebno poudariti,
da temeljne organizacije še po-
gosto nalagajo stanovanjska
sredstva na podlagi pogodbe po
pooblastilu. S tem pa zelo drobijo
razpoložljiva stanovanjska
sredstva in jih usmerjajo v kredite
za individualno gradnjo, ki jih da-
jejo z izredno dolgimi roki vračila,
Tako kreditiranje stanovanjske
gradnje tudi ovira smotrno združe-
vanje in naložbe teh sredstev.
Plan naložb je bil v letu 1978
presežen za 10 odstotkov ali v
znesku 27.842.000 dinarjev. To
dokazuje, da so bila razpoložljiva
sredstva v celoti izkoriščena. Tako
so strokovne službe oddelka
posvečale veliko pozornost temu,
da so pri poravnavi obveznosti do
izvajalcev gradbenih del vključeva-
li avista sredstva. Znano je, da so
prilivi rednih sredstev mesečni
(združena sredstva, sredstva za
družbeno pomoč), zato ta sredstva
tudi niso na razpolago v začetku
leta. Tako služijo avista sredstva
kot premostitvena sredstva do časa
prilivov.
Tov. Meško tudi pove, da bo v
prihodnosti potrebno popraviti
pravilnik o dodelitvi družbenih
stanovanj in ga prilagoditi tako,
da bo lastna udeležba nekoliko
višja, rok vračanja kreditov pa
krajši. S tem bomo dosegli,
poudarja tov. Meško, da bodo sta-
novanjska sredstva temeljnih orga-
nizacij bolj usmerjena v družbeno
in manj v individualno gradnjo.
Ugotovilo se je tudi, da so skladi
skupne porabe (stanovanski del)
pri organizacijah združenega dela
porasli v letu 1978 za 87 odstotkov
ali za 13.017.000 dinarjev. Smatra
pa se, da bi bilo bolj smotrno in
gospodarno, če bi bila ta sredstva
naložena kot kakovostna —
dolgoročna sredstva, namesto, da
so razdrobljena po OZD in se tako
več ali manj porabljajo za indivi-
dualno gradnjo, je zaključil tov.
Meško.
Pripravila: MG
Franc Meško
foto: zk

Na nedavnem posvetu članov političnega
aktiva ptujske in mariborske občine je bilo go-
vora tudi o skupni mlekarni vja obe občini, saj
sta tako mariborska kot ptujska mlekarna pred
novo investicijo. O dosedanjih prizadevanjih in
dogovorih smo povprašali Zvonko Kneževič,
članico izvršnega sveta za kmetijstvo, živilsko
indtustrijo in gozdarstvo, ki je povedala:
,,Ptujska mlekarna je pričela na sedanji
lokaciji proizvajati že pred osvoboditvijo. S ši-
ritvijo mesta je njen prostor postal tako
utesnjen, da je ob javni razpravi o urba-
nističnem programu občine Ptuj in urba-
nističnem načrtu mesta Ptuj, vprašanje sedanje
lokacije Mlekarne in njene širitve, kar je
predvideno v družbenem planu občine v tem
obdobju in kar skušamo uresničiti vsa leta tega
planskega obdobja, dobilo poseben pomen.
Po programu razvoja mlekarske industrije v
SR Sloveniji v letih 1976-1985, se ptujska Mle-
karna usmerja v proizvodnjo konzumne sme-
tane in masla ter kot edini proizvajalec kazeina
in derivatov v Sloveniji. Pregled zmogljivosti
investicij po mlekarnah v Sloveniji v obdobju
1978-1985 kaže, da namerava ptujska Mlekarna
prostore povečati in opremiti za proizvodnjo
kazeinatov, masla in dograditi skladišča. To
investicijo predvideva v letih 1978 in 1980.
Obnoviti namerava tudi pasterizacijo in
maslarno v letih 1981 — do 1985. Predračunska
vrednost investicije je 98 milijonov din.
Mariborska Mlekarna pa namerava v letih
1978 in 1979 rekonstruirati hladilni sistem,
sušilnico, sirarno, skladišče in nabaviti dodatno
opremo. V času od 1979 do 1981 pa nameravajo
zgraditi novo mlekarno. Za vse je predračunski
znesek 172 milijonov 600 tisoč din.
V razvojnem projektu Temelji razvoja agro-
živilstva v severovzhodni Sloveniji, ki je v izde-
lavi, se je ob obravnavi nadaljnjih usmeritev
mlekarstva v regiji pojavilo vprašanje združe-
vanja mlekarstva kot potreba, ki istočasno
pomeni tudi napredek v živinoreji.
Občina Ptuj je z nad 40 % kmečkega prebi-
valstva še vedno kmetijska občina. Zato dajemo
razvoju kmetijstva velik pomen. Do nedavnega
smo kot celota spadali med manj razvite občine,
zato si ne moremo privoščiti velikopoteznosti in
moramo pri vsem iskati skrajno racionalne re-
šitve. Tu je tudi vzrok, da se je ob razpravi o
navedenih urbanističnih dokumentih pojavil
predlog o gradnji skupne mlekarne v regiji na
novi lokaciji, kar pa ima svoje osnove tudi v
nekaterih ostalih dokumentih.
Ugodna rešitev, ki bi bila po vsej verjetnosti
sprejemljiva tudi za mariborsko Mlekarno, se
nam ponuja v industrijski coni v kompleksu
Zlatoličje-Slovenja vas. Tam je na razpolago
okrog 50 ha manjvrednih kmetijskih zemljišč, v
neposredni bližini pa so tudi vsi infrastrukturni
objekti, pri čemer je tudi dovolj tehnološke
vode in kjer že stoji hladilnica.
Kljub temu, da je mariborska Mlekarna
glede izgradnje v časovni prednosti, saj je loka-
cijski postopek že uveden in so v zvezi s pripra-
vami na novogradnjo nastali že stroški, vendar
tehten premislek samoupravnih struktur vseh
OZD, ki so vključene v proizvodnjo, predelavo
in prodajo mleka na območju regije o našem
predlogu, ni odveč. Argumentov za skupno
izgradnjo je dovolj. Gre za en rezervat zemljišč,
za zemljišča slabše kakovosti, za veliko skupno
količino surovin za predelavo, za ekonomičnost
in višino sredstev za izgadnjo. Povdariti
moram, da gre tudi za racionalno obnašanje v
prostoru in pri porabi finančnih sredstev."
Iz povedanega je razvidno, da je skupna
naložba edina pravilna pot. Zato so na seji
političnih aktivov obeh občin sklenili, da
morajo odgovorne strukture v organizacijah
združenega dela s tega področja pripraviti
konkreten dogovor za sodelovanje. Ob tem
lokacija ne sme predstavljati ovire in se morajo
dogovoriti o primarnih faktorjih, ki bodo
odločali za določitev lokacije. Eden od njih — in
to pomembnejši je, da mora biti nova mlekarna
na taki lokaciji, ki bo imela vse prednosti za
dostpo k potrošniški mreži v obeh občinah.
N. D-
tsdnik
- 1. februar 1979
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
IzobraŽevanje za okrog 5000 delegatov
Občinska konferenca Socialistične zveze
AMnvnih ljudi Ptuj bo v prihodnjih treh mesecih
v.eh krajevnih skupnostih v občmi izvedla izo-
hr Jevalne seminarje za delegate, družbenopoli-
delavce in za organe krajevne samouprave.
Tre torej za usposabljanje vseh omenjenih struk-
f r zato so seminarji šele v tem letu, ko so bile
ravljene tudi volitve v socialistični zvezi in
Eievni samoupravi	, .	.
Program obsega 8 tem, ki jih je potrebno
permanentno obravnavati do konca mandata.
7a nrvi seminar so izbrane tri teme:
^ smeri razvoja političnega sistema samo-
unravljanja, kjer bo poudarek na vlogi
subjektivnega faktorja v naši družbi, na vlogi
samoupravnega, delegatskega in političnega
'^^''^^delovanje delegatskega in skupščinskega
sistema kjer je povdarek na delovanju delegatov
v zborih občinske skupščine, skuoščinah interes-
nih skupnosti in v skupščini krajevne skupnosti;
— družbenoekonomski razvoj in ekonomska
pohtika, kjer bodo obdelane bistvene naloge pri
uresničevanju določil zakona o združenem delu,
s povdarkom na izvajanju resolucije v tem letu in
v tem srednjeročnem obdobju.
V	jeseni, morda pa že prej, bo obravnavana
posebna tema o planiranju za naslednje srednje-
ročno obdobje, predvsem o planiranju v krajev-
nih skupnostih, združenem delu, interesnih
skupnostih ter usklajevanje planov, ki je tu
potrebno.
V	prvem ciklusu seminarjev bodo zajete vse
zunanje krajevne skupnosti, kjer se bodo začela
predavanja 5. februarja. Za vsako temo je dolo-
čenih več predavateljev, povečini iz vrst druž-
benopolitičnih delavcev, da bodo lahko svoja
predavanja popestrili s konkretnimi podatki.
Pri OK SZDL so se dogovorili, da bodo pre-
davanja trajala največ dve šolski uri za posa-
mezno temo, sledil pa bo še razgovor, da bi
lahko razjasnili tudi dileme, ki se pojavljajo v
posameznih okoljih v praksi. V večjih krajevnih
skupnostih in tam, kjer imajo ugodne prostorske
možnosti, bodo pripravili'več seminarjev, da ne
bi bilo število seminaristov oreveliko.
Koncem februarja bodo v Ptuju tudi speciali-
zirani seminarji. Tako bodo predavanja posebej
za delegate, ki delegirajo delegate v zbore občin-
ske skupščine, potem za delegate skupščin inte-
resnih skupnosti, za funkcionarje krajevne
samouprave ter predavanja za vodstva KK
SZDL in njihovih organov.
Skupaj s sindikati pa se dogovarjajo za izved-
bo seminarjev v združenem delu, tako da bi
združili delegate v manjših delovnih okoljih in
pripravili posebne seminarje za večje organiza-
cije združenega dela.
N. D.
O aktivnosti mladih v vzgoji in izobraževanju
Tudi mladi konference v vzgoji
in izobraževanju pri občinski
konferenci ZSMS Ptuj so se sestali
v torek 23. januarja v klubu mla-
dih v Ptuju na redni seji. Predsed-
nik te konference je Marija
Meznarič, ki sicer poučuje na
■gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju.
Največ razprave so mladi v vzgoji
in izobraževanju namenili spreje-
mu akcijskega programa dela. O
tem je Marija Meznarič povedala:
,,Vsem osnovnim organizacijam
smo že na prejšnjih sestankih
zastavili naloge naj o tem
razpravljajo, vsi so prejeli predlog
programa dela konference mladih
v vzgoji in izobraževanju, sicer
malo bolj pozno, kot so
komentirali, pa vendar o njih so že
razpravljali. No v programu smo
dali precej povdarka akciji naše
konference in akciji vseh mladih v
ptujski občini. Gre za usmerjeno
izobraževanje. Naša konferenca se
mora vključevati, mora sodelovati
v akciji usmerjenega vpisa dijakov
na srednje šole. Prav tako moramo
spremljati in evidentirati mlade v
šolo, ki izobražuje za pedagoške in
vojaške poklice. Spremljati
moramo delo mladih v
samoupravnih organih in vplivati
na njihove odločitve.
Pri izvedbi informativnih dne-
vov na šolah mora sodelovati tudi
naša konferenca. Prav tako mora-
mo tesno sodelovati s pripadniki
JLA, vključevati se moramo v
obrambne priprave. Mlade bomo
evidentirali v enote teritorialne
obrambe. Skrbeli bomo, da bodo
ustanovljeni marksistični krožki
povsod tam, kjer jih še ni. Večjo
pozornost bomo namenili
evidentiranju in pripravljanju
mladincev za sodelovanje na
republiških mladinskih delovnih
akcijah, zato bomo večkrat
organizirali tudi enodnevne'
mladinske delovne akcije. S svojim
delom pa bomo sodelovali tudi pri
uresničevanju delovne akcije. S
svojim delom pa bomo sodelovali
tudi pri uresničevanju programa
aktivnosti MDA Slovenske gorice
1979.
Tudi sodelovanje z osnovnimi
šolami bom.o popestrili. Tesneje
bomo sodelovali s pionirskimi
organizacijami in jim bomo
priskočili na pomoč povsod tam,
kjer jim lahko koristimo.
Organizirali bomo tudi razgovore,
o pomenu in vlogi ZSMS v naši
družbi, da bodo pionirji dovolj
zgodaj osveščeni. S svojim delom
pa se bomo vključevali v vse oblike
organiziranega preživljanja proste-
ga časa, v vse akcije, ki jih
organizira občinska konferenca
mladih in ostale družbenopolitične
organizacije v naši družbi."
Razen programa dela ste na
kratko obravnavali tudi vsebino
seminarja, ki ga boste v kratkem
izvedli za člane konference v vzgoji
in izobraževanju, o čem bo tekla
beseda?
,,Zaenkrat seminar terminsko še
ni določen. Dogovarjali smo se
predvsem o tem ali naj bo
dvodnevni ali enodnevni seminar.
Vendar so mentorji, ki so se naše
seje udeležili v lepem številu menili
— tudi zaradi stroškov — naj bo
seminar dvakrat po en dan. Glede
vsebine so mladi predlagali, da
želijo več izkušenj za vodenje
sestankov, za metode dela z
mladimi. Tudi sama organiziranost
občinske konference mladih je za
nekatere neznanka,seveda pa bomo
v seminar vključili tudi pokongres-
ne usmeritve. Vsi pa so menili, da
je treba več besed nameniti
usmerjenemu izobraževanju v
ptujski občini, mlade zanima kam
se bodo lahko vpisali, kako to
poteka in podobno.
Vse to so seveda le predlogi, ki
jih bomo verjetno vključili v delo
seminarja, vse ostalo pa bo določi-
la komisija za idejno politično delo
med mladimi, ki deluje pri
predsedstvu OK ZSMS Ptuj."
Prepričani smo, da so si mladi
v vzgoji in izobraževanju zastavili
dovolj nalog, želimo jim, da bi jih
izvedli čim bolje in da bi imel od
tega vsak posameznik čim več.
M. Ozmec
Marija Meznarič, predsednik
konference mladih v vzgoji in
izobraževanju pri OK ZSMS Ptuj.
Foto: M. Ozmec
Deset let revije Naša obramba
Slovenska obrambnovzgojna
revija NAŠA OBRAMBA je z
decembrsko številko sklenila dese-
to leto izhajanja. Njen predhodnik
je bil Vojaški informator, ki je
začel izhajati leta 1963, januarja
1969 pa se je razvil v revijo, ki je
dobila ime Naša obramba.
Revija Naša obramba ima med
vsemi slovenskimi revijami
najvišjo naklado, lani je izhajala
poprečno v 112.000 izvodih,
letošnje januarska številka pa je že
izšla v nakladi 125.000 izvodov. V
izjavi za revijo Start je Franc
Šetinc, sekretar predsedstva CK
ZKS, med drugim rekel, da je revi-
ja Naša obramba fenomen v
jugoslovanskem merilu. Revije ali
časopisa s podobno vsebinsko
zasnovo in s tako priljubljenostjo
med bralci ni niti v SFRJ niti zunaj
naših meja.
Njene vsebine prav gotovo ni
potrebno posebej navajati, saj je
večina naših bralcev tudi bralcev
revije Naša obramba. Velja pa
poudariti tri pomembne naloge, ki
si jih je na podlagi dosedanjih
izkušenj in iz sedanjih potreb naše
družbe na področju obrambnega
usposabljanja zadalo njeno
uredništvo:
—	Naša obramba mora še nada-
lje prilagajati svojo vsebino potre-
bam na področju splošne ljudske
obrambe in družbene samozaščite
v skladu z navodili in priporočili
nosilcev obrambnega usposablja-
nja in z željami bralcev.
—	Akcijo „NAŠO OBRAMBO
V VSAKO DRUŽINO" je treba
pospešeno nadaljevati z nameno:n,
da bi bil čimprej uresničen njen
končni cilj.
—	Prizadevati si je treba za
čimprejšnjo uresničitev predloga,
da bi z izdajanjem Naše obrambe v
srbohrvaščini vključili v
učinkovitejše obrambno
usposabljanje tudi več kot 100.000
delavcev iz drugih republik, ki so
na začasnem delu v Sloveniji.
Velja poudariti, da akcije ,,Našo
obrambo v vsako družino" tudi na
našem območju še nismo do kraja
izpeljati v vseh krajevnih skupno-
stih. Zlasti to za KS na območju
Ptuja, kjer se je ob koncu leta
1977 že začelo z akcijo v okviru
prejšnje velike krajevne skupnosti,
potem pa je z ustavnim
preoblikovanjem in spričo drugih
nalog bilo potrebno akcijo začasno
preložiti. Prav sedaj je čas, da jo
do kraja izvedemo.
FF
Treba se bo
temeljito
pripraviti
že uvodoma je treba poudariti
veliko odgovornost v zvezi s
pripravami delavcev na razprave o
zaključnih računih, ki bodo prav
gotovo marsikje sprožile precejšnje
polemike, predvsem še tam, kjer je
bilo poslovanje manj uspešno ali
celo z izgubo. V naslednjih dneh
bo moralo biti več govora tudi v
delovnih skupinah sindikata v vseh
rOZD in DS SSS v DO TGA o
dejanskem stanju. Ob tem bo tre-
ba dati vsem delavcem resnično
tako poročilo, da ga bodo lahko
razumeli vsi proizvajalci in o njem
tudi konkretno razpravljali, dali
svoje pripombe in nato sprejeli še
ustrezne sklepe v zvezi sprejetja
zaključnega računa.
. Naloge, ki so v teh dneh pred
sindikalnimi aktivisti, skupaj z
ostalimi družbenopolitičnimi
organizacijami niso lahke in so ze-
lo odgovorne, saj bo v mnogočem
oa tega odvisno nadaljnje poslova-
nje prav v času, ko to delovno
organizacijo pestijo izredne težave,
predvsem cena električne energije,
aa o ostalih niti ne govorimo.
Uosedanji stabilizacijski progra-
mi, so se dobro izvajali in doseženi
so bih tudi dobri rezultati, toda
"ai tukaj nastane enkrat določen
Nihče v TGA ne trdi, da
anko sami še marsikaj storimo,
toda treba bo večja pomoč tudi od
drugih pPO in forumov, ki imajo
^ vphva na rešitev sedanjega
•eugodnega položaja v tej delovni
rganizaciji in tako na svoj način
pomagajo pri rešitvi. Skratka
TrA*""^,!^ o zaključnem računu v
^A bodo brez dvoma živahne in
klit	^^^^ prinesle tudi
"KSne premike za bolje v naprej!
France Meško
V SZDL tečejo tri akcije
Najbrže ni potrebno posebej navajati, za katera
akcije gre, pa vendar naj zapišemo: sprejemanje sta-
tutov, volitve v krajevno samoupravo in volitve v kra-
jevne odbore in konference socialistične zveze. Vsi po-
datki sicer še niso zbrani, kljub temu pa smo Franca
Zadravca, predsednika OK SZDL Ptuj, prosili za kra-
tko oceno omenjenih akcij:
,,Povsod akcije res še niso končane, lahko pa re-
čem, da tam, kjer so dosledno izpeljali akcije ni nobe-
nih problemov. Statuti so bili v večini krajevnih skup-
nosti dobro pripravljeni, izvedena je bila široka
razprava. Krajani so izvolili po njihovem mnenju naj-
boljše in najprizadevnejše delegate za vodilne funkcije
v krajevni samoupravi in obenem tudi evidentirali mo-
žne kandidate za OK SZDL in njene organe.
V nekaterih krajevnih skupnostih so se sicer poja-
vila določena odstopanja, vendar so tam, kjer ni bilo
vse v redu, postopke ponovili in izvedli na res
demokratični osnovi. Reči je treba, da je bila ob vseh
treh akcijah dejavnost izredna, posebej so se angažira-
li funkcionarji družbenopolitičnih organizacij v
krajevnih skupnostih in tudi društvenih organizacij.
Ocenjujemo, da je akcija potekala tako, kot je bila
zastavljena. Zato smo prepričani, da bodo rezultati
delovanja v naslednjem mandatnem obdobju pokaza-
li, da so občani doumeli ves ta sistem v krajevni skup-
nosti. Mislim, da so občani predlagali take kandidate,
ki lahko v krajevni samoupravi in KK SZDL uresniči-
jo tisto, kar od njih pričakujejo.
Delno nam je uspelo ustanavljanje krajevnih orga-
nizacij SZDL po vaseh, naseljih, ulicah. Doslej smo
imeli 115 krajevnih organizacij, sedaj pa jih je 144.
Ugotavljamo pa. da kar v osmih krajevnih organiza-
cijah sploh niso organizirali krajevnih odborov, kar je
nepravilno. Najbrže gre tu za odpore pri funkcionar-
jih krajevne skupnosti, ki razumejo to kot odvzema-
nje ,,oblasti" in da bodo poslej težje delovali. Taka
organiziranost socialistične zveze pomeni, pritegniti k
sodelovanju kar največ ijudi. iako lahko tudi KK
SZDL lažje in učinkovito deluje, saj lahko akcije pre-
nese na krajevne odbore, ki naloge v svojem okolju
konkretno izpeljejo.
Omeniti moram tudi nekatere izredne primere, kjer
so se organizirali v krajevne odbore po manjših nase-
ljih in tam je pričako-. ati boljšo aktivnost, saj je pokrit
celoten teren. Precej pomislekov je okrog vloge sekcij,
ki bi naj delovale. Ocenjujemo, da bi naj v vsaki KS
delovale vsaj tri sekcije, če ne več. Pri OK SZDL bodo
morda 4 ali 6, s tem da bi pritegnili tudi več strokov-
njakov za posamezna področja, ki imajo najbrže tudi
drugačne poglede na posamezna vprašanja in bi jih v
okviru SZDL laže razčistili."
V mnogih krajevnih skupnostih se srečujejo tudi s
prezasedenostjo posameznikov, ki jim nalagajo vedno
nove funkcije in jim zato tudi ni dano res dobro delati.
,,To drži. Vendar ni potrebno, da imajo krajevni
odbori po vaseh tako močno kadrovsko zasedbo. Ce
se ljudem na preprost način pojasni, kaj želimo bodo
to razumeli in ni potrebne neke večje usposobljenosti
za posamezno delo. Nekoliko zahtevnejše je delo
funkcionarjev krajevnih konferenc SZDL in krajevne
skupnosti, ker bodo morali določene stvari
pojasnjevati, nanje opozarjati na več straneh. Sedaj se
je razna vprašanja obravnavalo običajno na enem se-
stanku, na sedežu krajevne skupnosti, če pa je sedaj
več krajevnih odborov, si bodo morali funkcionarji
delo razdeliti in odhajati na teren. V tem je tudi pred-
nost take organiziranosti. Boljše je, da hodi okrog
nekaj funkcionarjev, kot pa da občani iz oddaljenih
vasi hodijo uro ali več na sedež krajevne skupnosti. Po
drugi strani pa na sestankih manjših skupin ljudje laže
povejo svoje želje in potrebe, naloga KK SZDL pa je,
da te potrebe usklajujejo glede na širše interese."
N. D.
SINDIKALNEAKTIVNOSTI
V ospredju
zaključni računi
v vseh osnovnih organizacijah sindikata in sindikalnih konferencah
z n^večjo vnemo pripravljajo programe aktivnosti ob razpravah
zak^učnih računov za preteklo leto. Vsi posveti, ki jih je v prejšnjem
tednu sklical občinski svet ZS Ptuj in posveti v tekočem tednu so
vsebovali obravnavo teh aktivnosti. O tem pa so razprav^ah tudi člani
predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj. Poudarjeno je bilo, da n^
obravnave zaključnih računov ne bi organizirali v velikih skupinah,
temveč po sindikalni skupinah; torej v ozkih sredinah, kjer posamezni
problemi n^hitreje pridejo do izraza in kjer je tudi n^lage ugotoviti
vzroke za nastalo stanje. Seveda pa morajo biti vsi pregledi gospodaijenja
pripravHeni enostavno in v razumljivi obliki.
Delavci občinskeg^a sveta pa poleg tega aktivnosti skrbno pripravljajo
tudi programe delovnih obiskov v večjih organizacijah zdruzenega dela
ptujske občine. Iz teh obiskov želijo predvsem dobiti podatke za bodočo
akcgo izobraževanja in u^osab^anja delegatov iz zdmženega dela za
delovanje v zbom združenega dela in v skupščinah samoupravnih
interesnih skupnosti.
Vse do 20. februarja oziroma 15. marca pa bo potekala v osnovnih
organizacgah sindikata in sindikalnih konferencah dejavnost v zvezi s
pripravo in izvedbo delovnih sestankov, na katerih bodo sindikalni
delavci ocenjevali svojo aktivnost v letu 1978 in sprejemali programe dela
za naslednje obdobje
MG
KURiRCKOVA POSTA
Pionirji po poteh
borcev
Med vsakoletne aktivnosti pioniijev spada tudi kurirčkova pošta, ki
je ena izmed oblik seznanjanj mladih z revolucionarnimi tradicijami
NOE. Letošnje aktivnosti kuriričkove pošs so posvečene 87, rojstnem
dnevu maršala Tita, 60-letnici SKOJ-a in pripravam na splošno ^udsko
obrambo in družbeno samozaščito.
Pioniiji bodo nosili pošto po več trasah, v katere je vk^učenih vseh
60 slovenskih občin. Predvideva se, da bo kuričkova pošta prispela na ci^
19. maja. Seveda pa bodo pioniiji ob vseh aktivnostih ob sprejemu in
oddaji kurirčkove pošte, pripravili še vrsto prireditev, srečanj z
nekdanjimi borci, obiskali bodo spominska obele^a in jih okrasili; pisali
pa bodo tudi spise na temo 60-obletnice ŠKOT-a.
Ptujski pioniiji pričakujejo kuričkovo pošto 20. marca, ko jo bodo v
Stopercah sprejeli od pioniijev anarske občine; oddali pa jo bodo na
forminskem mostu pioniijem ormošce občine tri dni kasneje.
V tem letu se bodo pioniiji ptujske občine udeležili tudi zbora
pioniijev Jugoslavge, ki bo v mesecu m^u. Tudi v proslavo jubileja
prihoda 14, divizp na Štajersko se bodo vk^učili s svojimi aktivnostmi.
Tako bodo pripravili pohod po poteh borcev legendarne 14. divizge.
Pohod bo v mesecu marcu. Posamezne občine pa poleg tegapriprav^^o
še vrsto drugih prireditev in manifestacij, zdmženih pod naslovom
ohranj anja in prenosa tradicg N O Bna mladi rod.
MG
I^EENOTNOST
V AKCIJSKEM
DELOVANJU
KOMUNISTOV
Ob obisku delovne skupine CK ZKS, ki jo je vodil Emil Roje, izvršni
sekretar P CK ZKS v TOZD bolnišnica in Združenem zdravstvenem
domu, so v pogovoru s komunisti poskušali oceniti delo in vlogo DPO ob
pripravah na referendum ter v sedanjem času, ko je pred zdravstvenimi
delovnimi organizacijami izvedba samoupravne organiziranosti.
Že ob zadnjem referendumu se je izLazalo, da si komunisti v TOZD
Služba splošne medicine pa tudi v ostalih TOZD, niso odgovorno
prizadevali za medsebojno povezanost in za preoblikovanje vseh
zdravstvenih ustanov v zdravstveni centei.
Dedanja dohodkovna povezanost premalo upošteva širše interese,
čeprav so v tem obdobju pričeli z uveljavljanjem samoupravne
organiziranosti na osnovi dohodkovnih odnosov. V formalno sicer enotni
akcijski usmeritvi zveze komunistov je prihajalo in še prihaja do
neenotnosti v akcijskem delovanju, do odpora proti uveljavljanju novih
družbenoekonomskih odnosov, predvsem pa do nedoslednosti pri
uveljavljanju dogovorjene vsebine med delavci v zdravstvu.
Različno učinkovitost dela med komunisti v bolnišnici, kjer odporov
ob vseh treh referendumih ni bilo in v Združenem zdravstvenem domu, so
pogojevale razlike v pridobivanju dohodka in podobno. Doslej še ni
prišlo do skupnega dogovora komunistov z? enotno in odgovorno
izvedbo akcije.
Situacija se sicer izboljšuje z uveljavljanjem svobodne menjave dela,
dogovarjanjem in sporazumevanjem za program zdravstvenih storitev, ki
mora biti finančno ovrednoten na podlagi dejanskih stroškov, vendar je
vpliv uporavnikov znotraj občinske zdravstvene skupnosti še premajhen.
Precejšnjo oviro predstavlja pri tem nedosledno izvedena menjava dela v
regionalni zdravstveni skupnosti in premočan vphv strokovnih služb v
njej. Prav tu je skupna naloga OO ZK, ki morajo vplivati na proces
preoblikovanja strokovnih služb tako, da bodo te sodelovale pri
oblikovanju finančno realno ovrednotenih programov dela.
Zveza komunistov bi si morala prizadevati tudi za uresničevanje
nagrajevanja po delu in rezultatih dela; za načrtno kadrovsko politiko, za
menjavo dela med TOZD in DS SS, za boljšo povezanost delegatskega
sistema s samoupravnimi strukturami m informiranost, nenazadnje pa
tudi za dobre medsebojne odnose. Med člani ZK so tudi zgolj pasivni
opazovalci, ki ne uresničujejo dogovorjenih nalog, kar pomeni, da bo
potrebno zaostriti odgovornost vsakega posameznika. Poleg tega se zlasti
v ZZD kaže, da je usposobljenost OO ZK za akcijo prešibka, saj so jasno
pokazali svoje nepoznavanje ali namerno nerazumevanje bistva
vsebinskih premikov v dohodkovnih odnosih in svobodni menjavi dela.
Akcijo so seveda vodili, vendar le formalno, da so zadostili zastavljenemu
akcijskemu programu.
Na razgovorih so se dogovorili za nadaljnjo skupno akcijo z
neposrednimi zadolžitvami, katerih izvajanje bodo tudi sproti preverjali.
Obenem so v preteklem tednu ustanovili pet novih OO ZK, tako da jih je
sedaj glede na shemo nove samoupravne organiziranosti deset. Tako
bodo, prisotni v vseh okoljih, poskušali z večjo učinkovitostjo in skupaj
uresničevati zastavljene naloge ob uresničevanju novih
družbenoekonomskih odnosov v zdravstvu ptujske in ormoške občine.
N.D.
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
1. februar 1979 -
Petovia ni edini
primer
v omenjeni TOZD Kmetijskega kombinata Ptuj se že od leta 1974
vleče izguba. Pogojujejo jo zastarele tehnlogoe, dotrajani objekti, slaba
proizvodna in poslovna dokumentacga, kailrovska nezasedenost in
podobno. Že v m£yu 1977 je bil sprejet sanacijski program, ki predideva
izvedbo in zak^uček sanacge 31.12. 1978. Kot vemo, temu ni bilo tako,
zato sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ptujske občine
na zadnji seji 24. januaija letos na pobudo TOZD I%tovia in DO
Kmetgski kombinat, sprejela pobudo za uvedbo začasnih ukrepov
družbenega varstva in imenovala komisijo.
Na seji združenega dela pa je teme^na delegacija TOZD Petovia
posredovala pojasnilo delegacije, za katerim bi n^ praviloma stal celi
kolektiv. V pojasnilu nagprej opozarjajo, da zbor delavcev 27. 10. 1978
ni sprejel predloga za uvedbo posebnih ukrepov, prav tako o tem niso
sklepale družbenopolitične organizacije v TCfeDi Povdarj^o tudi, daje
potrebno reati kadrovske težave, - pe za vodstvene kadre - in
podobno. Q) koncu svojega pisanja pakgub temu apelirajo na komisijo,
da se n^' res angažira, preveri dejansko stanje in da prisluhne
delavcem iz neposredne proizvodnje ter svoje ugotovitve posreduje zbom
združenega dela.
Cb pojasnilu delegacge pa je bila zanimiva razprava sekretarke
TCED Vlaste Vaupotič, ki je predstavila tudi drugo plat meda^e.
Delegacga se je namreč v tej mandatni dobi tokrat prvič sestala,
pojasnilo je bilo delo posameznika ali ozke skupine, ki že dolgo vpliva na
neugodno razpoloženje delavcev v tej TCZ D Poleg tega pa so bih o seji
temeljne delegacge obveščeni le delegati, ostali delavci za sejo niso
vedeli.
Iz tega primera se je moč marsičesa naučiti. Očitno je, da deluje
delegacfla zelo „samostojno", nepovezano z družbenopolitičnimi
organizacigami in samoupravnimi organi v TOZD, kq šele v povezavi z
istimi strukturami na nivoju delovne oiganizacge. Ob tem bi se
komunisti v TOZD Petovia morali vprašati, kje je njihova odgovornost za
delo delegacge, za dosledno izvajanje delegatiih odnosov v tem
delovnem okoju, s£y njihova vloga povezovalca vseh struktur v tem
primeru sploh ni priSa do izraza. Tudi informiranost v kolektivu ni na
j^trebnem nivoju, vse to pa kaže na nemoč ali pa na nezainteresiranost
da bi skupno prikazali težave vsem delavcem in nakazali tudi
nqbolj še možne rešitve.
Sluč^no je takšno „samostojno" delovanje delegacge pokazalo v
Jravi luči prav v tej temegni organizaciji, ker to pogojuje njihov trenutni
'inančni položaj. Najbrž pa bi do podobnih zakjučkov prišli tudi v
drugih delovnih okojih, ko bi prišlo do podobnih težav.
Komunisti in vse ostale družbenopolitične organizacije so se v
pokongresnem obdobju zavzeU za dosledno izv^anje dele^tskih
odnosov, temu so namenjeni tudi izobraževalni seminajji v krajevnih
skupnostih in v združenem delu. Iz opisan^a primera pa se vidi, da
zagnanih besed v praksi š ne uresničujemo. Ob tem primeru bi se moral
marsikdo med nami vprašati, kako pa je v mojem kolektivu ! Vendar je
jasno, da ne smemo ostati le pri vprašanju. Primer n^ bo v pouk tistim
okojem, kjer delegatski odnosi niso del celote, kjer si vsi premalo
prizadev£yo za uresničevanje delegatskih odnosov in prepuščajo
delegacge same sebi.
N.Di
Odnos izvajalca
do porabnika
To, kar sem doživela v petek, 5. januarja 1979 želim na kratko
opisati z namenom, da pride v javnost. Bilo paje tako:
Iz ambulante v Ivanjkovcih so poklicali rešilni avtomobil v Lahonce,
da bi mojega štiriletnega sina prepeljal v bolnišnico. Z rešilnim vozom je
prišel os^no vodja reševalne postne Ptuj. Zal je bila sestra ambulante v
Ivanjkovcih prav tisti trenutek odsotna, zato voznik rešilnega avtomobila
ni vedel h kateri hiši naj gre iskat bolnika. To gaje n^brž vznejevoljilo,
da je bil do mene, matere bolnega otroka neprgazen, čeprav jaz nisem
bila ničesar kriva.
Ko smo se pripeljali do internega oddelka splošne bolnišnice v Ptuju,
je voznik rešilnega avtomobila po svoji dolžnosti pregledal n^otnico in
zdravstveno knjižico, ki pa žal resnično ni bila potgena. Moram
povedati, daje bil hud nad mano, zak^ nimam potijene knjižice, s^ bi se
lahko zgodilo, da moj mož ni več v delovnem razmegu in podobno. Pri
tem je omenil, da je enkrat že vozil (domnevno mojega moža) od naše
hiše, ki ni imel potrjene zdravstvene knjižice, potem paje izginil in so
morali drugi plačati prevoz. To pa ni res, s^ je moj mož že več kot 15 let
redno zaposlen pri podjetju „Gradis" in bi se n^ šofer naprej prepričal,
preden človeku k^ očita.
Vse to me je prizadelo in menim, da odnosi izv^alca do porabnika
nikakor niso pravilni. Res je, da nisem imela potijene zdravstvene
knjižice, vendar bi se to v nujnem primeru moralo upoštevati, s^ je
dostikrat treba hitro poklicati rešiln avtomobil, ko zdravstvene knjižice
ni moč prej dati potrditi.
Danica Šef, Lahonci 5
622259 Ivanjkovci
Pomemben
je tudi odnos porabnika
do izvajalca
v zvezi s pritožbo Danice Šef menim, da sem do tovarišice obnašal
popolnoma človeškoko. Res je, da sem ob prihodu v Ptuj pregledal vso
doKumentacgo, kar je moja dolžnost, in ugotovil, da že ceh dve leti ni bil
potrjena zdravstvena i^aznica. Opozoril sem jo, da zdravstvena
izkaznica mora biti potrena vsakih 3(5 dni, to velja tudi zadruge bralce,
ker nam strokovne službe v občindcih zdravstvenm skupnostih zavračajo
račune, če ugotovijo, da bolnik ni bil več zdravstveno zavarovan. To mu
je lahko prenehalo iz različnih vzrokov in takih primerov imamo precej,
saj nam v reševalni službi celo do 10 odstotkov računov zavrnejo zaradi
omeraenih primerov.
Prizadeti tovarišici sem tudi rekel, da sem pred leti že vozil nekega
pacienta, ki se je pisal Šef in to prav k njihovi hiši, ki pa ni imel urejemh
dokumentov, zato smo dobili račun za prevoz zavrnjen. Nisem pa trdil,
daje bU to njen mož, še manj, da ni v delovnem razmepu itd.
Pravilno je, da vsak uporabnik spozna svoje pravice, vendar ob tem
ne sme pozabljati tudi na svoje dolžnosti To zadeva tudi tovarišico
uporabnico, s^ je njen otrok bolehal že dalj časa, ljub temu pa
zdravstvene izkaznice ni imelpotrjene že celi dve leti. To o pravicah in
dolžnostih velja za vse občane, na vseh področjih, s^ iz vsake pravice
izhaja tudi dolžnost in obratno.
Pri tem moram omeniti tudi ambulanto v Ivanjkovcih. Tja sem prišel
ob 13. uri, pa v ambulanti ni bilo nikogar, čeprav bi n^ bil delovni čas
od 6,30 do 14,30, povrh tega paje sestra vedela, da prihaja reševalec, ki
mu je treba dati naslov za naročen prevoz. Ptujdci di^ečer je namreč
prevzel naročilo za prevoz brez naslova bolnika, temveč samo naročilo,
da se n^ reševalec z^asi v ambulanti Ivanjkovci.
Mislim, da sestra ni imela pravilnega odnosa in čuta odgovornosti do
dela in tudi ne pravilnega odnosa do reševalca, saj sem moral čakati 20
minut preden sem dobil naslov bolnika, pa še tega mi je dala terenska
babica, ki je prišla na moje klice s sireno, vendar tudi ona ni zagotovo
vedela, če je naslov pravilen, s^ je imela sestra na koledarju ns^isano
samo ime in priimek. Sicer to ne spada v javna občila, vendar sem
mimogrede omenil, ker upam, da bodo samoupravni organi v TOZD
Zdravstvena postna Ormož podvzeli potrebne ukrepe za odstranitev
vsega kar kvari odnose med izv^alci in uporabniki.
Rudi Gregorec, vodja
reševalne službe Ptuj
KAJ PRINAŠAJO DRUŽBENI DOGOVORI
O LOVSKOGOJITVENIH OBMOČJIH?
Na območju ptujske občine sta
trenutno v javni razpravi dva
predloga družbenih dogovorov o
lovskogojitvenih območjih in sicer
za dravsko in haloško
lovskogojitveno območje. Oba sta
širšega družbenega pomena, zato
je prav, da o njih izvemo kaj več.
O osnovnem namenu obeh
družbenih dogovorov je Milan
Trafela, predsednik izvršnega
odbora Zveze lovskih družin Ptuj
uvodoma povedal:
,,Naš glavni namen je zagotoviti
obravnavanje divjadi v okviru
biosistemov ali ekoloških enot, ki
jih določajo zakonitosti življenja v
naravi. Zato naj območja
omogočajo obravnavanje naravne
življenjske skupnosti divjadi, ki jo
imenujemo populacija v svojem
življenjskem prostoru, kot celovit
biosistem življenjske združbe.
Te odnose pa je mogoče
obravnavati le, če obravnavamo
populacijo kot celoto vključeno in
odvisno od celote njene življenjske
združbe. Zato je samo ob upo-
števanju divjadi v okviru njenega
domovinskega območja mogoče
načrtno skrbeti za ohranitev in
izboljšanje življenjskega okolja
divjadi. V okolju je možno
predvidevati potrebne ukrepe in te
vskladiti s posegi drugih dejavnosti
v naravno okolje. Predvsem mis-
lim na kmetijstvo in gozdarstvo.
To pomeni vzdrževanje in urejanje
ustreznega okolja za življenje
divjadi. Ce bomo zastavljene cilje,
ki jih načrtujemo z družbenim
dogovorom in kasneje s
samoupravnimi sporazumi upo-
števali potrebe drug drugega, se
bomo s tem izognili celi vrsti
nasprotij, ki jih po nepotrebnem
dostikrat beležimo.
Skratka je in mora biti splošna
družbena skrb, ki jo konkretizirajo
in uresničujejo družbenopolitične
skupnosti ter za gospodarjenje s
prostorom odgovorne gospodarske
in družbene organizacije. Pri tem
so enakopraven nosilec družbene
aktivnosti in odgovornosti za var-
stvo in gojitev divjadi nedvomno
lovci. Različnost stališč in pogle-
dov bo potrebno premagovati s
strpnimi in demokratičnimi
razpravami. Le tako se bomo
izognili ali pa vsaj omilili nasprot-
ja, hkrati pa bomo tako rešili
naravno ravnotežje v biocenozi, ki
je edino zagotovilo nemotenega
obstoja kmetijskih kultur, gozdnih
sestojev in divjadi v istem okolju.
Družba je gotovo zainteresirana,
da obenem z donosi kmetijske in
gozdarske proizvodnje ohranja
tudi vse druge ugodnosti .mednje
pa sodi tudi divjad."
Kakšne naloge pa stojijo pred
lovci po sprejemu obeh družbenih
dogovorov?
,,Po sprejetju, oziroma po
podpisu družbenega dogovora nas
lovce čakajo še samoupravni
sporazumi, ki se vsklajeni z za-
konom o varstvu in gojitvi divjadi.
Gre predvsem za vključevanje lov-
stva v prostorsko planiranje,
pomembne pa so tudi lovsko-
gospodarske smernice za gojitev
divjadi po lovskogojitvenih
območjih z vsemi posebnostmi."
Kaj bo pri vsem tem najbolj
zanimalo kmetijce?
,,Mislim, da predvsem to, kako
bomo reševali skupne interese za
vlaganje in preprečevanje škode od
divjadi. Prav gotovo pa tudi to, da
bo treba povrniti škodo, ki nastane
takrat, ko so vsi ukrepi zavarova-
nja izvršeni. V takih primerih je
lovska organizacija dolžna, da to
škodo poravna."
Kljub temu gre le za širše
dogovarjanje, ki je v splošnem
družbenem interesu?
,,Da predvsem to, kajti, gotovo
je interes širše družbene skupnosti,
da se enotno dogovorimo o reševa-
nju omenjenih problemov.
Samoupravni sporazum bo seveda
podrobno obdelal posamezni
področji. To pa je razen gozdar-
stva in kmetijstva zanimivo tudi za
samostojne kmete.
Moram povdariti, da pri
družbenem dogovoru nima noben
nikakršnih finančnih obvez. Vse
administrativne posle in javno
razpravo vodi Lovska zveza, kot
asociacija teh lovskih društev na
območju obeh lovsko-gojitvenih
območjih."
In kdaj predvidevate podpis
družbenih dogovorov?
,,Ce bo vse teklo brez bistvenih
predlogov in pripomb, potem bo
podpis obeh družbenih dogovorov
koncem meseca februarja. Upam
pa, da pri tem ne bomo imeli
nobenih težav."
Naj ob koncu zapišemo, da so o
obeh predlogih lovskogojitvenih
območij (dravskem in haloškem)
razpravljali tudi delegati vseh treh
zborov občinske skupščine, še
prej pa so o predlogih razpravljali
tudi predstavniki vseh krajevnih
skupnosti, kmetijskih in gozdar-
skih delovnih organizacij in drugi,
ki neposredno segajo v naravno
okolje.
M. Ozmec
Ing. Milan Trafela, predsednik
izvršnega odbora Zveze lovskih
družin Ptuj.
Foto: M. Ozmec
Tihožitje po lovsko
2. SRECANtfE ŠTIPENDISTOV KMETIJSKEGA KOMBINATA PTUJ
KONKRETNE OBLIKE
SODELOVANJA
Že drugič so se srečali štipendisti kmetijskega
kombinata Ptuj. Srečanja, ki je bilo 29. januarja, se
je udeležilo blizu 50 štipendistov. Njihovo, srečanje je
bilo delovno, saj so izmed sovrstnikov izvolili tudi
predsedstvo aktiva štipendistov ter si zadali naloge
za bodoče tesnejše sodelovanje s štipenditorjem. Za
predsednico aktiva so izvolili Darjo Vilčnik, študent-
ko VEKŠ-a.
Branko Gorjup, generalni direktor kmetijskega
kombinata je to pril6žnost izrabil za predstavitev
delovne organizacije, s posebnim poudarkom na
prikazu uspehov in problemov na področju kmetij-
stva. Poleg tega je precej povedal tudi o
organiziranosti kombinata, sedanjem stanju in o
nadaljnjem razvoju. Štipendiste je seznanil tudi s pla-
nom potreb po novih kadrih in o usmerjevanju
štipendij. V kombinatu potrebujejo sposobne
tehnologe, diplomirane ekonomiste — finančna smer,
ekonomiste za smer plana in analiz, turizma in
diplomirane pravnike.
Štipendisti so se seznanili tudi z delom
samoupravnih organov ter družbeno-političnih
organizacij v okviru kombinata. Da bi njihovo
sodelovanje ne ostalo zgolj pri besedah, so se odločili
vključiti predsednico aktiva v koordinacijski svet
ZSMS kombinata. Poleg tega so nakazali konkretne
oblike sodelovanja za daljše razdobje. Tako bodo še
letos organizirali več podobnih srečanj.
Zaključek srečanja so izrabili za ogled temeljne
organizacije Kletarstvo Slovenske gorice, kjer so jih
prisrčno sprejeli predstavniki te temeljne organizacije.
MG
Program
predavanj za
kmetovalce
v izobraževalni sezoni 1979 bodo
kmetovalci poslušali predavanja iz
živinoreje, prašičereje, poljedel-
stva, sadjarstva in vinogradništva.
Pri živinoreji bodo obravnavali pri-
delovanje in spravilo krme za gove-
do, krmljenje krav molznic in
pitancev, ureditev hlevov za govedo
in prašiče in osemenjevanje krav;
pri prašičereji rejo plemenskih svinj
in vzrejo pujskov, zdravstveno var-
stvo prašičev, pitanje prašičev in
ureditev hlevov za prašiče; pri po-
ljedelstvu pa pridelovanje koruze
za zrnje in silažo, pridelovanje
krompirja in sladkorne pese, zašči-
to koruze, krompirja in sladkorne
pese ter vrtnarstvo.
Najprej bodo na vrsti predavanja
iz živinoreje in sicer v Stopercah 5.
2., Moškanjcih 6. 2., Cirkulanah 8.
2. in na Vidmu 13. 2. Začetek pre-
davanj bo ob 9. uri. Predavanja iz
poljedelstva bodo v Moškanjcih 9.
2., Muretincih 6. 2., Dornavi 7. 2.
in Cirkovcah 8. 2. z začetkom ob 9.
uri.
1. k.
Prevzemi
pujskov
Kmetijska zadruga Ptuj si je v
svojem načrtu dela za letos zadala
nalogo, da pri zasebnih kmetijskih
proizvajalcih poveča proizvodnjo
pri pitanju prašičev za več kot 1(X)
odstotkov, torej enkrat več kot je
sedanja proizvodnja. Za izvedbo
tako velikega povečanja bodo orga-
nizirali redne prevzeme pujskov na
treh dosedanjih odkupnih mestih in
sicer v Trnovski vasi, Moškanjcih
in na Hajdini.
Odkup bo vsak prvi in tretji če-
trtek v mesecu po naslednjem raz-
poredu: v Trnovski vasi od 7.30 do
8.30, v Moškanjcih od 9.30 do
10.30 in na Hajdini od 11.30 do
12.30. Zagotavljajo, da bodo puj-
ske v teži 20 do 24 kilogramov prev-
zemali redno dvakrat v mesecu.
Prvi odkup bo že v četrtek 1. fe-
bruarja. Zato vabijo rejce plemen-
skih svinj, da povečajo proizvod-
nj saj bodo . prihodnje imeli \a-
gotovljen redni prevzem pujskov.
1. k.
Dokumenta o narodnem heroju
Vinku Megli
26. januarja je poteklo 37 let od smrti narodnega
heroja Vinka Megla od Tomaža pri Ormožu. O
njegovi smrti pripovedujeta dva nemška dokumenta:
poročilo orožniške postaje Tomaž pri Ormožu
političnemu komisarju ptujskega okrožja z dne 27.
januarja 1942, in poročilo z dne 2. februarja 1942 iste
postaje varnostni policiji in varnostni službi za Sp.
Štajersko v Mariboru. (Op. Poročili sta v muzeju NO
Maribor).
V obeh poročilih beremo, da so zvedeli na orožni-
ški postaji pri Tomažu, 26. januarja 1942 ob 22. uri
15 minut o komunistu in teroristu Vinku Megli, da se
zadržuje pri viničarki Mariji Krajnc v Mali vasi 38, v
občini Tomaž. Tam prenočuje z neko osebo. Ob 22.
uri 30 minut istega dne so se napotili tja orožnik
Franz Monschein in pomožna policista Anton Zampa
in Anton Slapar. Z njimi je šel še njihov zaupnik, ki
je pri Tereziji Kranjc v Mali vasi potrkal na hišna
vrata in rekel, naj odpre, ker bi si rad pri njej v kleti
natočil žganja v steklenico.
Krajnčeva mu ni hotela odpreti. Zato so orožniki
pričeli trkati na vrata in pritiskati na kljuko. Po dol-
gem in močnem trkanju je Kranjčeva odprla vrata, za
katerimi se je skril Vinko Megla, iztegnil roko, v
kateri je imel pištolo in naperil strel na vstopajočega
orožnika Monscheina. Pištola pa ni zadela cilja. Vin-
ko Megla je tedaj močno zgrabil orožnika za ovratnik
in mu razparal obleko. Čeprav je imel Monschein v
roki strojnico (MP), mu je Megla preprečil, da bi jo
uporabil, ker ga je takoj po zgrešenem strelu zgrabil.
Na pomoč je sedaj priskočil Josef Taberhofer, ki je
vstopil v hišo. S pištolo je dvakr-'" ustrelil v Vinka
Megla, da se je zgrudil mrtev.
Pri mrtvem Vinku so našli v žepih rjavo usnjeno
denarnico z desetimi naboji za njegovo Walter pišto-
lo. odprt žepni nož in jajčno ročno bombo. Pištola je
bila nabita z osmimi naboii.
V hiši je bila Emilija Bokša, rojena 27. maja 1926
v Središču, pristojna k Tomažu, dijakinja, stanujoča
v Ljubljani, Frančiškanska ul. 5. Iz Ljubljane je
prišla 24. januarja 1942. Pri Krškem je ilegalno
pristopila mejo. Istega dne je srečala v gozdu pri
Novi vasi Vinka Megla. Nazaj v Ljubljano je hotela
27. januarja, spet ilegalno čez mejo pri Krškem.
Nemško poročilo navaja še, da je Vinko Megla
ranil 30. avgusta 1941 s strelom iz pištole pomožnega
policista pri Tomažu, ki ga je pozval, naj se na cesti
ustavi. Nato je Megla zbežal na Madžarsko. Oktobra
ga je tam ustavila madžarska orožniška patrulja blizu
Murske Sobote, ko je bil v družbi komunista Štefana
Kovača. Kovača je patrulja ustrelila. Megla pa je
pobegnil. Za njim je bila izdana tiralica. Vinko Meg-
la krojaški pomočnik, je bil že leta 1941 zaprt v
Zagrebu en mesec zaradi komunističnega delovanja.
,,Emilija Bokša in Marija Krajnc sta bili aretirani
in predani varnostni policiji v Ptuju. Vinko Megla je
bil tiho pokopan 28. januarja 1942." S tem je pisec
zaključil poročili.
Obe poročili je podpisal vodja orožniške postaje
pri Tomažu Josef Taberhofer.
Ko beremo poročilo o smrti Vinka Megla, se sprva
zdi, da ni bil dovolj spreten ob vdoru prvega orožni-
ka v hišo. Ko pa premislimo, v kakem položaju se je
znašel, sprevidimo, da je lahko slabo nameril strel, v
zaklonu za vrati, nato pa opazil strojnico, ki jo je
verjetno iztrgal orožniku iz rok, ali pa mu vsaj
onemogočiti, da bi jo uporabil. Ne da mogel izvesti
A'oj načrt, je iznenada omenil ko-ga je drugi orožnik
ustrelil.
Tako je umrl zaradi izdaje Vinko Megla, komaj
d'ajsetletni neu;.'rašen bojevnik /a pravicc - ojega
naroda, organizator vstaje pr ."i okupatorju v
Slovenskih goricah, Medžimirju in Prekmurju.
V. R.
•tBDNIK-^
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
1. februar - dan računovodskih in finančnih
delavcev Jugoslavije
Prvega februarja praznujemo računovodski
n finančni delavci Jugoslavije svoj dan. Na ta
dan, pred 34 leti, v času najtežjih bojev za do-
končno osvoboditev naSe celotne domovine, je
sprejelo predsedstvo AVNOJ-a na predlog Na-
cionalnega komiteja osvoboditve Jugoslavije
odlok o uvedbi enotnega računovodstva na
ozemlju Demokratične federativne Jugoslavije.
Ta dan je Zveza računovodskih in finančnih
delavcev Jugoslavije na svečanem zasedanju 26.
decembra 1977, ob praznovanju jubilejev tova-
riša Tita in dvajsetletnice dela Zveze, proglasilo
za praznik računovodskih in finančnih delavcev
Jugoslavije.	....
Povdarjamo, da ne gre za praznik v smislu
prostega dne, saj le-teh imamo že veliko. Gre za
obuditev spomina na pomembne zgodovinske
dogodke, ki so se odvijali v naši novonastajajo-
čl ljudski oblasti, prav v času najhujšega besa in
paničnega pustošenja podivjane množice oku-
patorja. Pomembnost tega dneva danes vse
globlje spoznamo, ko se oziramo na prehojeno
pot, ki jo je v ognju vojne, pod vodstvom KP
pričela Osvobodilna fronta, najširša organizaci-
ja slovenskega ljudstva. V zmagovitem boju je
ustvarjala in ustvarila pogoje za vsestransko
obnovo porušene domovine, uničenega
gospodarstva in izgradnjo socialistične družbene
ureditve.
Pri tem ne smemo pozabiti na pionirske za-
četke ustvarjalcev in sodelavcev finančne in
knjigovodske službe ter njihovega pomembnega
prispevka za uspešno urejanje perečih finančnih
in gospodarskih problemov med NOB in po
osvoboditvi.
Začetki organiziranega delovanja, seveda
prilagojenega za vojne razmere, segajo že v
začetek NOB, to je v leto 1941. Iz zgodovinske-
ga arhiva NOB lahko ugotovimo, da je bila že
ob ustanavljanju prvih Narodno-osvobodilnih
odborov (NOO) posvečena posebna skrb fi-
nančnim vprašanjem v NOO. Prvi okrajni NOO
v Beranih leta 1941, nato NOO Cačak, usta-
novljen novembra 1941, glavni NOO za Srbiio
so formirali v okviru NOO tudi posebne
oddelke in poverjeništva za financiranje. Pričeli
so delovati narodnoosvobodilni skladi (fondi),
ki so bili organizirani po vzoru in izkušnjah iz
dela skladov prve pomoči in narodne pomoči
pri KPJ še pred NOB. Ze takrat so finančna in
knjigovodska opravila postala sestavni del boja
za novo družbeno ureditev.
Iz številnih arhivskih dokumentov ugotavlja-
mo, da je temu vprašanju že takrat posvečal
izredno skrb tov. Tito. V času obnove in admi-
nistrativnega socializma, je zaradi ostankov
kapitalizma in sovražnikov naše nove ureditve,
bila budnost za ohranitev pridobitev NOB še
kako potrebna, zato so tudi računovodski in fi-
nančni delavci s svojim delom in nenehno
skrbjo za pravilnost in zakonitost poslovanja
veliko pripomogli k napredku naše družbene
skupnosti. V nenehnem iskanju učinkovitejšega
in pravičnejšega ekonomskega sistema, ki bi
omogočal tudi dejansko oblast delovnega člove-
ka, so računovodski in finančni delavci vlagali
vedno nove napore, pri iskanju poti in možnosti
za praktično uresničevanje političnih načel na-
šega samoupravnega družbenoekonomskega
sistema. Naša pomembna pridobitev Zakon o
združenem delu in čedalje hitrejše urejanje nje-
govih določil v življenju pa jim nalaga še
pomembnejše, ne samo strokovne, ampak tudi
idejnopolitične naloge.
Kot aktivni dejavnik v samoupravnem siste-
mu odločanja morajo dajati pravilne,
objektivne in pravočasne informacije o
poslovanju. V sodobnem gospodarstvu pa ima-
ta računovodstvo in finance poseben pomen,
zlasti pa njihove informacije v pogojih pridobi-
vanja dohodka temeljnih organizacij na podlagi
samoupravnih sporazumov o združevanju dela
in sredstev. Sodelovati morajo z družbenopoli-
tičnimi organizacijami pri informiranju in pri
pripravah poslovnih in družbenopolitičnih
odločitev, saj to hoteli priznati ali ne, le-te
temeljijo vedno na realnih materialnih osnovah
vsakršne družbe.
V boju za socialistične vrednote, ko uresni-
čujemo načela nove ustave, sta vsaka mani-
festacija naših dosežkov torej tudi dosežkov
računovodskih in finančnih delavcev in
priznanja, prispevek k nadalnjemu
družbenoekonomskemu napredku.
,,Gradimo samoupravno, socialistično
družbo, ki mora ob uspešni krepitvi svojih
idejnih temeljev razvijati tudi trdno materialno
osnovo svojega obstoja. Delovni ljudje v raznih
oblikah svojega povezovanja s svojim delom.
predvsem pa z uporabo družbenih sredstev
ustvarjajo to materialno osnovo. Toda, da bi
bili stalno, če je mogoče vsak dan na tekočem o
uspešnosti svoje ustvarjalnosti, koliko in s
kakšnimi stroški so proizvedli, koliko in kako
so vnovčili, kakšne so obveznosti in kako bodo
delili dohodek ter kolikšen bo v tej delitvi delež
vsakega od njih, jim lahko pokažejo samo dobri,
tekoči in vsakomur jasni knjigovodski podatki
in informacije. Zato so računovodski delavci v
OZD tisti živec v vsakdanjem življenju vseh
oblik organiziranega delovanja, ki prispeva
ogromen delež k materializaciji samoupravnih
odnosov.
Toda, prav takšna vloga delavcev v računo-
vodstvih in delovnem procesu nalaga tej profesiji
posebne dolžnosti. Biti moramo ne le poslušni
izvajalci zakonskih predpisov in dobri pozna-
valci vseh računovodskih operacij, temveč še
mnogo bolj borci za novo pojmovanje knjigo-
vodstva v službi delovnega človeka.
Zaradi tega se v zvezi z računovodstvi če-
dalje bolj uveljavljajo interesi na dveh straneh
in jih morata obe strani tudi čedalje bolj uresni-
čevati:
—	sama služba mora skrbeti za temeljitejše
obveščanje delovnih ljudi o finančni situaciji,
—	delovni ljudje pa si morajo v svojem inte-
resu prizadevati za čim višjo raven računo-
vodske službe v vsaki delovni organizaciji.
Samo tak odnos bo lahko v največji možni
meri prispeval k še hitrejšemu razvoju mate-
rialnih temeljev naše samoupravne skupnosti in
s tem h krepitvi samoupravljanja nasploh."
Te besede, izrečene ob podelitvi visokega
odlikovanja tov. Tita Zvezi RFD Slovenije
(Svetozar Polič, podpredsednik SZDL SR Slo-
venije) si moramo prizadevati uresničiti vsi, ne
le računovodski in finančni delavci.
Menimo, da prav te dni, ko pripravljamo
poslovne informacije o poslovanju, lahko te be-
sede tudi v dobri meri uresničimo. Računo-
vodski in finančni delavci proslavljamo naš
praznik delovno, skromno toda, s ponosom.
Vsem članom iskreno čestitamo!
Za društvo RFD
PTUJ — ORMOŽ
predsednik
Franc LUKMAN
V zasebnem kmetijstvu
na trdnejših temeljih
Po daljših pripravah in prizadevanjih, kako v občini Slov. Bistrica
kar najbolje organizirati nadaljnji, predvsem pa hitrejši in kvalitetnejši
razvoj na področju zasebnega kmetijstva, so letos, 3. januarja postavili
temelje nove organiziranosti na tem področju.
Z referendumom na katerega so se pripravljali že v lanskem letu,
izvedli pa 3. januarja 1979, so tako ustanovili novo delovno organizacijo
Kmetijsko zadrugo Slov. Bistrica, ki je nastala iz TOZD Kooperacije KK-
KZ Slov. Bistrica. Za samostojno KZ je glasovalo kar 98,51 odstotka
članov in sedaj Kmetijska zadruga Slov. Bistrica vključuje skupno prek
530 članov — zasebnih kmetovalcev, ki so že vpisali svoj članski delež.
Istočasno z referendumom o ustanovitvi nove Kmetijske zadruge Slov.
Bistrica pa je potekal tudi referendum za ustanovitev dveh TOZD v
okviru te zadruge. Tako je za ustanovitev TOZD v Oplotnici od 142
vpisanih kmečkih proizvajalcev in kooperantov glasovalo 117 članov, od
teh kar 80 odstotkov za TOZD. Za TOZD v Slov. Bistrici, kjer je
vpisanih 392 kmetovalcev in kooperantov je glasovalo skupno 354 članov
od tega prek 98 odstotka za ustanovitev TOZD.
Ing. Jože Brečko, direktor nove delovne organizacije Kmetijska
zadruga Slov. Bistrica je glede nove organiziranosti in aktivnosti tega
kolektiva povedal, da so pred njimi velike in odgovorne naloge, ki jih
bodo uspešno reševali samo s skupnimi zavzemanji vseh članov in s kar
najbolj uspešno razpodelitvijo dela, zlasti pa z razvijanjem kooperacijskih
odnosov, ki so po zaslugi aktivnih pospeševalcev, v zadnjem obdobju
zabeležili zelo pomembne uspehe.
,,Da bi bili še večji, moramo biti dobro organizirani," je še dodal ing.
Jože Brečko in osvetlil še nekatere oblike organiziranosti, saj bodo TOZD
Slov. Bistrica sestavljale tri zadružne enote in to v Slov. Bistrici,
Poljčanah in Polskavi, medtem ko bo TOZD Oplotnica predstavljal
enovito organizacijo. Delovale bodo tudi posebne obračunske enote:
Hranilno kreditna služba. Kmetijska oskrba. Slov. Bistrica, Oplotnica,
Polskava, Poljčane, Makole, Skladišče Poljčane, skladišče in odkup
Poljčane, trgovine Jesen Šmartno, Dom Zg. Ložnica in trgovina Šumik v
Oplotnici.
Med prednostnimi cilji novoustanovljene kmetijske zadruge je ing.
Jože Brečko poudaril nadaljnje pospeševanje kmetijstva v zasebnem
sektorju, kratkoročno in dolgoročno kreditiranje kmetijske proizvodnje,
saj se trenutno v okviru te zadruge obrača okoli 30 milijonov novih
dinarjev. Posebno pozornost bodo posvetili tudi nadaljnjemu
organiziranju tržne proizvodnje, odkupu in prodaji kmetijskih pridelkov,
oskrbi kmetijstva z reprodukcijskimi materiali in tudi prodajo blaga za
široko potrošnjo.
Vzpostavljanje tesnih vezi s kmetovalci in kooperanti, člani zadruge
bo tudi v prihodnje glavna naloga, saj se zavedajo, da so prav dobri
medsebojni delovni odnosi temelj na poti uspešnega razvoja sodobnega
kmetijstva in tudi nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja članstva. To
vlogo so že doslej uspešno opravljali kmetijski pospeševalci, ki so si za
letošnje leto zadali še nove naloge, predvsem na področju pridobivanja
novih kooperantov, kvalitete njihovega dela in razširitev dosedanjih
zmogljivosti kooperantov.
Nova zadruga ima v svojem okviru obširen program razvoja trgovske
mreže za oskrbo kmetovalcev s potrebnimi orodji, semeni, gnojili in
drugim materialom za uspešno uresničevanje letnega proizvodnega plana.
Medtem, ko je bil sodoben trgovski lokal pred slabim letom predan
svojemu namenu že v Slov. Bistrici, načrtujejo podobne prodajalne v
prihodnje urediti tudi v Poljčanah in v Makolah.
Besedilo in
posnetek: Viktor Horvat
Šmartno na Pohorju z okolico se iz leta v leto močneje uveljavlja kot
središče kooperantov, čeprav je prej prevladovalo pridobivanje lesa in
razdrobljeno kmetijstvo.
CESTNO POSOJILO
Zadovoljni z vpisom,
ne pa tudi z vplačilom
Na zadnji seji občinskega štaba za izvedbo posojila za ceste občine
Ptuj so ocenili stanje vplačevanja vpisanega posojila za ceste v občini. Po
podatkih je do 31. decembra prejšnjega leta od dcupno vpisanega obveze
31.016.021 dinaijev bilo vplačanih 28.438.180 dinaijev aU 91,69
odstotka celotne obveze.
Lahko trdimo, da je bila akcga vpisa izredno uspešna, tega pa ni
mogoče trditi za vplačila vpisanDi zneskov. Doslej so se n^bolj izkazali
vpisniki iz skupine A: delavci v združenem delu, ki so od dcupno
vpisanega zneska 22.413.237 dinaijev vplačali že 22.040.180 dinaijev ah
98,34 odstotkov; vpisniki skupine B: obrtniki, kme^e, upokojenci in
drugi so od obveze 2.784.460 dinaijev doslej realizirali 2.380.263
dinaijev aU 85,84 odstotka n^slabše vplačilo pa beležgo vpisniki skupine
C: uporabniki družbeni!) sredstev, ki so od vpisanega zneska 5.817.315
dinaiiev, doslej vplačah le 4.017.735 dinaijev ali 69,05 odstotka.
Člani štaba so soglašali, daje potrebno vse, ki svoje obveze še niso
poravnali poklicati na skupni sestanek, na katerem se bodo dogovorili za
izpolnitev vpisane obveze. Kljub u^ehu vplačila v združenem delu, pa
bo potrebno na posameznih mestih še pregledati stanje vplačanega
posojila. Ugotoviti tudi, katere delovne organizacge so bile sposobne
plačati obvezo, pa tega niso storile in tudi katere svoje obveze niso mogle
izpolniti iz objektivnih vzrokov. Naj ob tem zapišemo še to, daje davčna
uprava za vplačilo vpisanega posojila poslala 12.225 položnic in tudi 898
opominov tistim, ki so na svojo obvezo pozabili. Nekateri teh, med temi
je tudi 31 obrtnikov, ki so vpisali večje znedce, svoje obveze še niso
izp>obiili.
Ob koncu seje so se člani štaba dogovorili za kandidatno listo, v
kateri so zabeleženi vsi, ki so se v akcgo vpisa in vplačila n^bolj uspešno
vključiU in jih predlagali za priznanje republiške skupnosti za ceste.
» TO
PRED JUTRIŠNJO PREMIERO
V PTUJSKEM GLEDALIŠČU
Ptujski ljubiteljski gledališki
ansambel, ki v zadnjih nekaj letih
doživlja pravo krizo v pomanjka-
nju kvalitetnih režiserjev in na
osnovi tega tudi dobrih gledaliških
predstav je v letošnji sezoni ponov-
no povabil v goste režiserja mari-
borske opere Franja Potočnika, ki
se je ptujskemu občinstvu že pred-
stavil z dvema postavitvama reci-
talov in režijo štirih dramskih del:
Čarovnice, Andora, Zakonski vrti-
ljak in Hlapec Jernej. Vse predsta-
vitve v njegovi režiji so bile pri
občinstvu toplo sprejete, saj je bilo
na primer kar 29 predstav Hlapca
Jerneja kjer je odlično zaigral
naslovno vlogo dolgoletni član
ptujskega gledališča Lojze Matja-
šič. O svojem delu na ptujskem
odru nam je tovariš Potočnik pove-
dal nekaj misli ob postavitvi Cer-
vantesovih mediger na oder
ptujskega gledališča:
,,Kot režiser Cervantesovih med-
iger sem stal pred problemom kako
z najosnovnejšimi sredstvi ustvariti
enotnost vseh treh mediger, ne
glede na to ali zahteva ena eksterier
~ to je zunanje prizorišče dogaja-
nja ali ineterier; tu pa je še važen
faktor enotnost kostumov. Vendar
je prvo in drugo bolj tehničnega
značaja. Mnogo važnejše je bilo
vprašanje kako tri različne enode-
janke, če jih smem tako imenovati,
povezati v celoto. Odločitev pri
celovečernem delu je gotovo
ninogo lažja, prav tako je predsta-
vitev dela enkratna ne pa trikratna,
saj se mora gledalec ob vsaki novi
igrici na novo vživljati. Torej tri
razne medigre, ki sem jih moral
povezati v strnjeno celoto, pri tem
pa ohraniti posebnosti vsake posa-
mezne.
Zavedal sem se, da bom našel
najosnovnejšo rešitev v tem, če
bom izhajal iz španskega odra
^Vl. stoletja. In kakšen je bil ta
oder? Nekaj klopi in čeznje polo-
žene deske. Dekoracija? Stara
zavesa v ozadju, prostor za njo pa
je služil istočasno za oblačilnico,
rekvizitarnico, maskirnico in še za
kaj. Za to zaveso so bili
muzikantje, ki so spremljali deja-
nje ali pa izpopolnjevali kratke
odmore s svojimi kitarami.
In še važnejše vprašanje —
zasedba. Spet pogled v preteklost,
— kakšne in koliko članov so štele
te potujoče gledališke komedijant-
ske skupine. Eden od Cervanteso-
vih sodobnikov piše o tem, da je
skupino sestavljala ženska, ki je
pela (pri imenitnejšem ansamblu
tudi dve), pet moških pa je igralo
vse vprek. Lahko si zamislimo
kakšno je bilo življenje teh potujo-
čih komedijantov, romajočih iz
kraja v kraj, s svojim vozom, na
katerem so imeli naloženo vse
potrebno za izvajanje svoje
,,obrti". Ob tem pa ne smemo
pozabiti, da so bili brezdomci, iz
družbe izobčeni ljudje, komedijan-
ti, ki so jih enačili z razbojniki in
vlačugami.
Ob teh ugotovitvah se mi je reši-
tev ponujala sama. 25 vlog, —
toliko jih je v teh treh medigrah,
sem porazdelil med enajst oseb in
prav nič ne moti, da nekateri igralci
nastopajo v dveh ali celo v vseh
treh medigrah. Nasprotno, to da
celoti še večjo verjetnost takšne
,,potujoče španske skupine," kjer
se igralci za novo vlogo ne menjajo,
temveč zamenjajo samo obleke. Da
vsa skupina pride skozi dvorano,
na že razsvetljeni oder, na katerem
ni nobene scene, glavna zavesa je
namreč že dvignjena, vse si pripra-
vijo igralci sami, — to je drug ele-
ment ,,španskih" burkačev, ki sem
se ga poslužil. Medtem ko eni pri-
pravljajo sceno se drugi priprav-
ljajo in oblačijo z^ nastop. Vodja
komedijantov pa medtem pozdrav-
lja občinstvo in je v resnici prav on
tisti, ki povezuje medigre v logično
celoto.
A pohištvo? Ce bi komedijantje
pri svojem preseljevanju vlačili s se-
boj še to ,,kramt)" bi bila kmalu
samo še za kurjavo. Najlažje so
gotovo prišli do sodov, imeli so jih
sami ali za vodo ali pa je bilo v njih
vino. In ko je bil tak sod prazen je
rekviziter dobil en kos pohištva
več. Ce se je polomil, nič zato, naj-
lažje je bilo dobiti drugega.
In scena? No, ker že pridejo na
oder, najdejo na njem stare kulise
in si jih izposodijo za svoj nastop.
Postavitev teh mediger na odru
nikakor ni preprosta stvar niti za
režiserja niti za igralce, predvsem
pa še za mlade igralce, ki se morajo
v enem večeru tudi trikrat preleviti.
še posebej, ker bi morali nekateri
plesati in celo peti. Ples in petje pa
sta bila bistvena sestavna elementa
teh komedij, zato se jima v celoti
nikakor nismo mogli izogniti.
Moje mnenje je, da smo storili
vse, da bi gledalcem ob zabavi
nudili prav tisto osnovno kar nam
te srednjeveške male komedijo
nudijo. Ni moj namen prikazati del
srednjeveške Španije, temveč dati
povdarek tistemu, kar je od pisca
DON KIHOTA še danes živo in
aktualno. Tako Cervantes ob
bičanju mežnarske zvitosti v
BUDNEM STRAŽNIKU pokaže
tudi na žensko preračunljivost in
donkihotsko vojaško samovšeč-
nost; se ponorčuje iz praznoverno-
sti v SALAMANSŠKl JAMI, v
DVEH JEZIČNIH pa blebetavosti
namišljenega učenjaštva in ženski
jezikavosti."
Morda ob zaključku samo še
beseda ali dve o avtorju mediger.
Miguel Cervantes Smuedra je živel
med leti 1547 do 1616. Bil je komik
in tajnik rimskega kardinala, pa
vojak — ranjen 1571 leta. Ko seje
vračal v Španijo so ga zajeli pirati
in odpeljali v Alžir, kjer je pet let
čakal na osvoboditev in pri tem
skušal večkrat pobegniti. Naposled
so ga proti odkupnini izpustili in se
je leta 1580 vrnil v Španijo.
Cervantes je živel v veliki revščini.
Njegova prva služba je bila kot
nakupovalec žita in olja za vojsko
in ker niso bili z njim zadovoljni so
ga zaprli in izobčili iz cerkve. Nje-
gov prvi roman je GALATEJA, ki
je doživel dokaj skromen uspeh.
Pozneje pa je objavil svoje največje
delo DON KIHOT (1605), ki je ne-
prizanesljiva kritika viteških ro-
manc, španske fevdalne družbe in
razkrivanje mračnjaške inkvizicije.
M. Šneberger
Režiser Franjo Potočnik že sedmič
gostuje na ptujskem odru.
Foto: M. Ozmec
In še delovni posnetek uvodnega dela igre.
Foto: M. Ozmec
Kako je dejansko z vodovodom
v KS Velika Nedelja
Na šesti strani Tednika z dne 18. januarja je bil objav^en sestanek
'»Največ za ceste in vodovod", vendar vse, kar je bilo zapisano zal se ne
Vstreza dejanskemu stanju. Voda namreč še m stekla po ceveh v vaseh
Lunovec, "Senešci, Strmec, Sardinje in Vičanski vrh. Ob času pisanja
Mega članka še niso bile montirane niti števcne ure. Vodni stolp na
vicanskem vrhu pa še ni zgragen dalje kot do polovice m prav gotovo ne
končan pred majem letos. Interesenti za vodovod smo res konc^ s
priključki že oktobra lani, to je do takrat, ko nam je bila obljubljena
^oda.
Smatram, da je zaradi objektivnega obveščanja javnosti to treba
povedati. Kdor pa napisanemu ne veijame, se n^ osebno zglasi pn na^
Pnprav^eni smo ga takoj angažirati, da nam bo brezplačno nosil v kantah
^odo do takrat, ko bo ta resnično stekla po ceveh.
H. M.
6 - IZ NASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
1 ■ februar 1979 - TgmtffK
Smeli
poreferendumski
načrti v KS Destrnik
v krajevni skupnosti Destrnik so v nedeljo 17. decembra uspešno
izvedli referendum za novi krajevni samoprispevek na osnovi katerega
dokaj smelo načrtujejo akcije v naslednjem obdobju do leta 1985.
Občani so že na svojih zborih povdarjali katere naloge imajo prednost in
kje se bo potrebno naprej lotiti dela. Zato se je tudi večina izrekla na
vseh glasovalnih mestih, da bodo prispevaU svoj delež in tako kraju
omogočili hitrejši napredek.
V obdobju petih let bodo po dosedanjih podatkih zbrali okrog 220
milijonov starih dinarjev. Poleg obsežnega spiska potreb in žejya, je v
krajevni skupnosti dogovor, da je najprej potrebno asfaltirati cesto
Zgornji Velovlak-Svetinci, kjer bodo morali občani primakniti še del
sredstev po posebnih pogodbah. Pomembno področje je tudi vzdrževanje
krajevnih cest, sofinanciranje izgradnje primarnega vodovoda (že več let
je čutiti pomanjkanje vode). V nekaterih območjih imajo tudi slabo
električno napetost in je potrebno dati svoj delež za nove
transformatorske postaje v Placaiju, Ločkem vrhu in na Drste^L V
naslednjem srednjeročnem programu bomo morali planirati asfaltiranje
ceste Janežovci—Jiršovci, ker bo sosednja krajevna skupnost Selce že
letos uredila cesto do naše občinske meje. Kot nam je povedal
Sredsednik sveta KS Destrnik imajo že več drugih načrtov v katerih bo
el sredstev predstavljal tudi krajevni samoprispevek. Tako bi radi imeh v
Destmiku novo samopostrežno trgovino in vsaj eno telefonsko številko v
vsako vas.
Pred nedavnim so imeli v tej krajevni skupnosti tudi zbore občanov na
katerih so evidentirali možne kandidate za KK SZDL ter izvolili vaške
odbore in kandidate v krajevno samoupravo. Od meseca novembra pa
imajo v razpravi novi statut, ki ga bodo tudi v tem času sprejeh.
Poleg te poreferendumske in aktualne družbenopoUtične aktivnosti se
v krajevni skupnosti Destrnik trenutno ukvarjajo tudi z vprašanjem kaj
bo z edino delovno organizacigo na njihovem področju, to je z obratom
opekarne Žabjak, ki so ga zaradi nerentebilnosti, zastarelosti naprav in
proizvodnje zaprh ter delavce zaposUh v Žabjaku. Tovariš Simeonov nam
je v zvezi s tem dejal:
„To vprašanje je bilo že nekajkrat prisotno na zboru delegatov in
občanov v KS. Z OK SZDL v Ptuju smo se dogovorili, da je skhcala
sestanek z vsemi prizadetimi na katerem smo sprejeli sklep, da bodo
strokovne službe opekarne pripravile okvirni program o možnostih, da bi
da bi ta obrat ostal in da bi ga obnovili.
Menimo, da z izgubo te edine delovne organizacije v našem kraju
izgubimo še tisto m^o ugodnosti, ki je imamo in moramo storiti vse, da
proizvodnja ne zastane ali pa da poiščemo zainteresirano delovno
organizacgo, ki bi uvela kakšno drugo proizvodnjo."
mš
Za markovški vrtec se je
potrebno še dogovarjati
v srednjeročnem programu razvoja otroškega varstva v ptujski
občini in načrtovanih novogradnjah v tem obdobju je med drugimi
predvidena tudi gradnja otro^ega vrtca v Markovcih za 60 otrok v letu
1979. Po sprejetem samoupravnem sporazumu je markovSci vrtec takoj
za vrtcem in jaslim v Ptuju za 200 otrok katerega gradnja je bila
predvidena že v letu 1978. Od predvidene predračunske vrednosti
2,772.000 din za investicijo v Markovcih, je bil predviden delež krajevne
dcupnosti v polovici tega zneska, za novogradnjo v Ptuju pa od
predvidene vrednosti 9,240.000 dinarjev prispevek bivše krajevne
skupnosti Ptuj 5,544.000 dinaijev. Razen tega pa so bih v teh dveh letih
predvideni še novi vrtci pri Lovrencu na Dr. polju, v Destrniku, Grajeni
in na Vidmu.
Zaradi izredno velikega pritiska staršev na ptujdce vrtce, predvsem pa
zaradi številnih nerešenih prošenj za jasli, je skupščina skupnosti
otroškega varstva sprejela sklep o dvoetapni gradnji jasli in vrtca v Ptuju s
centralno kuhinjo in pripadajočimi upravnimi prostori ter investicgo
ocenila na 22 milflonov dinaijev. Po preoblikovanju kr^evne skupnosti
Ptuj v enajst novih krajevnih skupnosti pa seje glede na njihove potrebe
in samoupravne odločitve občanov zmanjšal tudi delež iz samoprispevka
od prvotnih 5,544.000 dinaijev na 1,800.000 dinaijev v teh dveh letih.
Vse to je načrtovalce programa vodilo, da so glede na razpoložpva
sredstva lahko vnesli le gradnjo jash in vrtca v Ptuju do leta 1980, kar
pomeni izpad vseh ostalih predvidenih investicg na tem področju v
občini, ki jih je potrebno prenesti v naslednje srednjeročno obdobje in
jih z ozirom na dejanske potrebe po že sprejetem prioritetnem vrstnem
redu tudi izvajati.
Tako je med prvimi prizadetimi kr^evna skupnost v Markovcih, ki bi
rada skupaj z novo šolo in ureditvijo njerie okoUce realizirala tudi
gradnjo vrtca za katerega del samoprispevka kr^anov že zbirajo. V torek,
23. januaija so se v tej kr^evni skupnosti sestah predstavniki
družbenopolitičnih organizac^ in skupnosti otroškega varstva ter se
ponovno dogovaijali z možnostih reševanja in usklajevanja interesov. Po
temeljiti analizi dejstev in možnosti do leta 1980 so prišh do zak^učka,
da se je potrebno sestati s predstavniki vseh ptujdcih krajevnih skupnosti
in njihovimi vodstvi družbenopolitičnih organizacg ter se dogovoriti o
možnostih realizacge njihovega deleža pri novem ptujskem vrtcu še za
ostalih 3,744.000 dinaijev, saj kar sedem kr^evnih dcupnosti v Ptuju ni
predvidelo za novi vrtec niti dinarja iz samoprispevka. To seveda
postavlja krajevno skupnost Mark ovci v neenakopraven položaj, ker bi
morala skoraj sama prispevati toliko kot vseh en^st krajevnih skupnosti
v Ptuju. Sestanek bo po vsej verjetnosti sklican v prvi polovici meseca
februarja.
mš
Občni zbor GD Tržeč
v soboto so se, tokrat že na 48. letni konferenci, sestah člani
gasilskega društva Tržeč. Poleg članov se je letne konference udeležilo
veliko število gostov - predstavnikov sosednjih gasilskih društev,
občinske gasilske zveze, krajevne skupnosti Videm m oddelka milice
Podlehnik.
Namen letne konference je ocena dela v preteklem letu in dogovor v
bodočih nalogah. Kot smo shšali iz poročil, je bilo delo GD Tržeč v letu
1978 zelo uspešno, za kar gre zevala vodstvu in nekaterim zares
požrtvovalnim članom. Tudi predstavnik občinske gasilske zveze Herbert
Sorec je poudaril, da sodi gasilsko društvo Tržeč med n^aktivnejše v
občini. Pionirske, mladinske in članske desetine se udeležujejo vseh
tekmovanj v centerskem, občindcem in celo repubhškem merilu, za kar
je gasilska zveza Slovenge odlikovala pionirsko desetino z zlato
tekmovalno značko z diplomo.
V lanskem letu so gasilci zelo uspešno izvedli akcgo za nabavo
gasilske avtocisteme. Pogodbeni dobavni rok je bil sicer že konec leta,
zaradi določenih težav dobavitelja, pa jo pričakujejo v tem^ mesecu. 47
starih milgonov, kohko avtocistema stane, so zbrali s pomočjo kredita, s
prostovoljnimi prispevki kr^anov ter dotac^ami občinske gasilske zveze,
občinskega štaba za civihio zaščito in krajevne skupnosti Videm. Konec
leta so dobih ponujen še en kredit zato so se odločiU za nabavo
gasilskega kombibusa za prevoz ljudi in opreme, veljal pa bo 23 starih
milijonov.
Ko bodo nabavih tudi ostalo tehnično opremo bodo gasilci iz Tržca
še bolj uspešni pri gašenju požarov na svojem in na območjih sosedinih
gasilskih društev. Pomen nove avtocisteme pa rii samo v gašenju požarov,
saj že razmišlj^o o nabavi dodatne opreme za pluženje cest, v poletnih
sušnih mesecih pa bodo z njeno pomočjo napolnih marsikatero izsušeno
odno cisterno v Halozah.
JB
Za uspešno delo je potrebna
večja povezanost v krajevnih
skupnostih
KLJUB ŠTEVILNIM TEŽAVAM, KI SE POJAVUAJO
PRI FINANCIRANJU DEJ A VNOSTl, PROSTORSKIH,
KADRO VSKIH IN M A TERIA LNIII POGOJE V DEL O VANJA
KRAJEVNIH SKUPNOSTI, LAHKO UGOTOVIMO ZA
MINULO LETO, DA JE BILO DOKAJ USPEŠNO IN DA SO
TUDI V LETU 1979 PRED NAMI OBSEŽNE IN
ODGOVORNE NALOGE. ZA PODROČJE DELOVANJA
KRAJEVNIH SKUPNOSTI JE PRI IZVRŠNEM SVETU
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ ZADOLŽEN ANTON ZOREČ,
KIJE DELO NA TEM PODROČJU TAKOLE OPISAL:
„Za minulo leto je značilno
dvojno financiranje delovanja
kr^evnih skupnosti - iz
združenih sredstev po 0,5 % iz
brutto osebnega dohodka in iz
občindcega proračuna za
delovanje delegatskega sistema. Pri
financiranju iz tega drugega vira je
bilo v lanskem letu precej težav,
ker smo v Ptuju ustanovih enajst
novih krajvnih skupnosti. V
začetku smo govorili, da nas
njihova dejavnost ne bo več stala,
vendar smo kmalu ug^otovUi, da to
ni res in da vsaka krajevna
skupnost zahteva enake pravice
kot zunanje krajevne skupnosti —
ker ima po mojem mnenju tudi
pravico. Znesek, ki smo ga v letu
1977 predvidevali za delo
krajevnih skupnosti za naslednje
leto smo morah razdehti na 35
kr^evnih skupnosti, kar je za 10
vec kot smo prvotno predvidevah.
Zunanje krajevne skupnosti so
zaradi tega dobivale celo manjše
zneske kot leto prej in to ob
dejstvu, da v ptujski občini že
taico malo dajemo za to dejavnost,
- celo tri do štiri krat manj kot v
razvitejših občinah SRS.
Sredstva, ki smo jih zbirali iz
osebnega dohodka in tista iz
sohdamostnih virov pa smo
u spešno razdelili Krajevnim
skupnostim Dolena, Zavrč,
Destrnik, Majšperk, Stoperce,
Grajena in drugim za razvoj
dejavnosti, ki so bile v
samoupravnem sporazumu za
razvoj posameznih KS v letih
1976 do 1980. Pojavljajo pa se
določene težave, ker ponekod ne
vedo k^ imajo z^eto v tem
samoupravnem sporazumu. Tako
so na primer v Zavrču hoteh
modernizirati del ceste v eni
smeri, del pa v drugi Končno so
se le dogovorih, da bodo
modernizirali samo cesto proti
Turškemu vrhu, kar je tudi v
sporazumu zapisano."
Tovariš Zoreč, - v letošnjem
letu so že v začetku pred
krajevnimi skupnostmi obširne
naloge. Gre za sprejemanje novih'
statutov, voUtve organov krajevnih
skupnosti in materialne možnosti
njihovega dela, razdelitev sredstev
in za druga aktualna vprašanja.
Kako bomo uspešno izvedli vse te
naloge in akcije, ki obenem
pomengo veliko za življenje in
delo ljudi.
,,Že lani smo se začeh
priprav^ati na to kako bomo
poskrbeli za delovanje
samoupravnih struktur v krajevnih
skupnostih, predvsem
delegatskega sistema, - to je
osnovne delegacije za zbor
krajevnih skupnosti, skupščine
krajevnih skupnosti in njenih
komisij ter sveti KS. Z OK SZDL
se dogovarjamo, rezervirah pa smo
tudi potrebna sredstva 19
milijonov starih dinaijev, da bomo
kupili potrebno opremo in tako
omogočili, da vsi delajo pod
enakimi pogoj L
Pred nami so seveda še večje
naloge kot je samoupravno
organiziranje in sprejemanje
statutov. Za nekatere foajevne
skupnosti že ugotavljamo, da se
niso držah postopkov in smernic
SZ pri razpravi in sprejemanju
statutov s čimer so bile kršene
samoupravne pravice delovnih
ljudi in občanov. V teh sredinah
bodo postopek morali ponoviti,
ponovno sprejemati statut in vohti
organe, v večini pa akcija poteka
zadovoljivo in menimo, da bodo
novoizvoljeni organi zelo uspešno
delah. To moramo tudi z^otoviti,
ker je letos pred nami še naloga
sprejemanja ter za razvoj krajevnih
skupnosti v naslednjem
srednjeročnem obdobju do leta
1985.
Za statute lahko rečem, da so
jih ponekod že sprejeh in akcijo
izvedU zelo uspešno na osnovi
smernic SZDL in objavljenih ^v^
Občanu. Vsebina staitutov je
prilagojena dejandti situacgi v KS
in menim, da nimamo krajevnih
skupnosti z enakimi statuti ah, da
bi bih statuti prepisani.
Drugo vprašanje je financiranje.
Za letošnje leto smo v občinskem
proračunu predvideh, skupščina
ga je že prejela, da bomo za
krajevne skupnosti namenih
2,900.000 din^ev in sicer za
funkcionalne izdatke. Tu smo
dosegh napredek, ker smo imeli
lansko leto za 500 tisoč dinarjev
manj sredstev kar pomeni, da bo
vsaka KS v občini lahko dobila za
16 tisoč dinarjev več sredstev kot
leto poprej.
Pri združevanju sredstev iz
brutto osebnega dohodka je
potrebno povdariti, da je
samoupravni sporazum le delno
uspel, vendar kar v precejšnji meri.
Ne moremo si predstavljati kako
nekatere delovne organizacije tega
samoupravnega sporazuma niso
sprejele, ker vemo, da v njih delajo
tisti delavci, ki se voz g o iz
odda^enih krajev in nujno
potrebujejo posamezne
komunalne storitve, dvorano v
svojem kraju itd. Problemi so
predvsem v zunanjih krajevnih
skupnostih in naša družba se mora
zavedati, da je potrebno tem manj
razvitim območjem dati enake
pogoje kot v ptujskih krajevnih
skupnostih.
Gotovo je bilo dostikrat tudi
napačno posredovano delovacu -
kaKO sprejeti samoupravni
sporazum? In to kljub vsemu, da
je bilo podano v dodatnem
gradivu vse področje dela, ki ga
bomo v KS razvgali od
modemizacge cest, ojačitve
električnega omrega in padnje
transformatorskih postaj, -
skratka vse smo poizkušah
posredovati delavcem. Posamezni
ljudje bi morah gradivo
preštudirati in ga delavcem
pravilno prenesti. Menim, da tam
kjer samoupravnega sporazuma
niso sprejeli tega tudi niso
upoštevah na zborih delavcev.
Prve prošnje za sohdarnostna
sredstva, ki jih delovni ljudje
združujejo v višini 30% od
skupno zbranih sredstev po
samoupravnem sporazumu, že
prihajajo. Razdelih jih bomo
predvsem tistim KS, ki so v
letošnjem sporMumu predvidene.i
To bodo veijetno- KS Žetale,
Dolena - letos bomo tam
praznovah občinski praznik in
kjer so potrebni osnovni pogoji za
delo delegatskega sistema in
krajevne skupnosti."
Kaj pa področje strokovnega
dela v krajevnih skupnostih?
MisUm predvsem tajnike. Ponekod
niso polno zaposleni in bi bilo
potrebno združiti naloge z opravil
šefov krajevnih uradov. Nastaja pa
tudi vprašanje samoupravne
organiziranosti teh delavcev.
„Vprašanje samoupravnega
organiziranja tajnikov KS je
prisotno že dalj časa. Vzemimo
samo za primer landco leto, ko
smo volili samoupravne organe
skupščine občine Ptuj in ko
tajniki niso imeh nikjer vohlne
pravice. Zato se že dalj časa
pogo valjamo z ustreznim
oddelkom pri SO, da bi poizkušah
v manjši krajevni skupnosti
združiti delo tajnika in šefa
krajevnega urada. To bi bilo v naši
občini značilno za 15 krajevnih
skupnosti. Delavci, ki opravlja o
matično službo morajo imeti
srednješolsko izobrazbo , in
ustrezni izpit za opravljanje teh
del in nalog. Mislim pa, da bomo
uspeh in da bomo že v priliodnjili
dveh mesecih tudi takšno skupno
službo organizirali. O tem se
bomo podrobneje pogovarjali še v
tem in naslednjem tednu v
prizadetih krajevnih skupnostih.
Drugo večje vprašanje je
organizacga računovodske službe,
ki je več ne bodo mogh opravljati
razni upokojeni finančni delavci
ali tisti, ki zato nimajo pogojev.
Dogovagamo se o možnostih
združitve računovodskih poslov v
diupnih službah krajevnih
skupnosti v Ptuju. V eno delovno
skupnost bomo morali povezati
tudi vse tunike v krajevnih
skupnostih ptujske občine, ki
imajo pohii delovni čas, da
izenačgo svoje pravice z ostalimi
delavci v združenem delu."
Z ozirom na oprav^eno
analizo so ponekod zelo slabe
možnosti delovanja. Kaj ste
ugotovUi na terenu?
„Posamezne KS so v izredno
težkih delovnih pogojih. Vzrok je
v tem, ker ponekod sami niso
skrbeh za opremljanje prostorov
in nabavo potrebnih delovnih
sredstev, ker je bilo del sredstev iz
občinskega proračuna za to
namenjenih, vendar pa
neracionalno izkoriščenih. Po
drugi strani pa v posameznih KS
ugotavljamo, da delajo ločeno od
krajevnih uradov, kar pa seveda ni
v smislu naših družbenih
prizadevanj. Imamo pa nekaj
manjših krajevnih skupnosti, ki so
precej oddaljene od mestnega
središča in imajo zelo težke
delovne pogoje. Tu moram
omeniti Trnovsko vas, Vitomarci
in druge, predvsem v Halozah in
Slovenskih goricah. Ravno pri tem
bomo morah vložiti precej
naporov in omogočiti ustrezne
delovne pogoje. Program teh del
in nalog bomo sprejeh po analizi v
celotni ptujski občini."
Kako bi lahko ocenih delovanje
delegatske baze v krajevnih
skupnostih in katera so tista
delegatska vprašanja, ki jih
najčešče dobivate?
»Ugotavljamo, da delegacge v
, posameznih KS niso povezane s
^samoupravniihi organi v krajevnih
skupnostih in zato pride na
zasedanju skupščine dostikrat do
vprašanj, ki bi jih lahko sami
uspešno reševah. Naletimo tudi na
določene težnje posameznih
program za da^še obdobje in
morajo najti v njem svoj interes vsi
krajani. Ko neka akcija steče bi jp
morali tudi sto odstotno realizi-
rati, da bi končno ljudje dobUi
zaupanje v delovanje našega
samoupravnega sistema. Predvsem
pa bi morah sestankom delegacij
prisostvovati predsedniki svetov in
skupščin krajevnih skupnosti ter
predstavniki družbenopolitičnih
organizacij, predvsem SZDL.
Drugo pereče vprašanje je
financiranje krajevnih cest pri tem
ugotavljamo, da jih je tri do
štirikrat več kot lokalnih in s tem
tudi tohko več težav. V nižinskih
predehh jih je že precej
asfaltiranih, drugače pa je v
gričevnatih območjih krajevnih
skupnosti v Slovenskih goricah in
Halozah, kjer je gramoziranje
neuspešno in voda sproti opravi
svoje. To o^omno stane in
povprečno velika krajevna skup-
nost, ki bi hotela vzdrževati
takšne ceste bi morala imeti na
voljo 30 do 40 milnonov starih
dinaijev, tega pa dostikrat ni.
Upravičeno zato postavljajo vpra-
šanja in primerjajo Ptuj, kjer so
vse uhce asfaltirane in urejene,
urejeno pa tudi financiranje, česar
pa pri zunanjih kri^evnih skupno-
stih ne moremo reči. Le m^hen
delež prihaja nazaj v kr^evno
skupnost od prispevka za traktorje
in prikohce, ^i je za srednjo
krajevno skupnost okrog osem
tisoč dinarjev, kar je zelo, zelo
malo. To vprašanje bomo morah
reševati skupno, ne pa ga
prepustiti samo kr^anom v KS, ki
so že tako ah drugače obreme-
meni z raznimi prispevki in
d^at\'ami. Ti morajo precej
glob^e seči v žep kot tisti na
razvitejših področjih."
M. ŠNEBERGER
Največ delegatdcih vprašanj je v zvezi z vzdrževanjem krajevnih
cest-	'	Foto: Z. Kodrič
Najtežji delovni pogoji so predvsem v krajevnih skupnostih na
območju Haloz in Slovenskih goric. Na sliki je središče KS
Cirkuiane.
Foto: R
Anton Zoreč: ,JFinanciranje
in samoupravno organiziranje
delovanja krajevnih skupnosti
je pomembno področje naše-
ga dela in prizadevanj v
občini..."
Foto: M. Ozmec
tednik -1-februar1979
VRHUNSKI DOSEŽKI MLADINSKEGA
PEVSKEGA ZBORA MARIBOR, KI SE BO PREDSTAVIL
TUDI PTUJSKEMU OBČINSTVU
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
v okviru letošnjega praznovanja
slovenskega kulturnega praznika se
hn v sredo zvečer predstavil v dvo-
rani Narodnega doma v Ptuju tudi
Sdinski pevski zbor Maribor
vodstvom profesorja Branka
haišterja, ki ga vodi vse od
ustanovitve leta 1964 kot zborovo-
dja in dosega z njim vrhunske
dosežke na področju mladinskega
zborovskega petja. Clani tega zbo-
so učenci mariborskih osnovnih
fol kar 90 je vanj vključenih v
starosti od devetih do šestnajstih
et Na koncertih in številnih dru-
gih prireditvah pa jih stalno nasto-
pa 60 — 75 in večina jih obiskuje
tudi glasbeno šolo.
Zbor je v jugoslovanskem
merilu na festivalu v Celju dosegel
pet prvih mest in si priboril kar pet
zlatih plaket. Na tem festivalu je v
mednarodni konkurenci zasedel
dvakrat prvo mesto, v Arezzo v
Italiji tretje mesto, v Varni v
Bolgariji prvo mesto in v Neerpel-
tu v Belgiji prvo mesto in posebno
nagrado strokovne žirije, vse to v
mednarodni konkurenci. Za dose-
žene uspehe je zbor dobil tudi
plaketo mladosti, Gallusovo
plaketo in nagrado Prešernovega
sklada.
S koncertnimi nastopi pa se je
zbor poleg tekmovalnih prireditev
udeležil še gostovanj v Avstriji
;5x), Švici (2x), v Romuniji,
Franciji, na Nizozemskem, v
Bolgariji, Belgiji in v Veliki Bri-
taniji, kjer je imel po več koncer-
tov v razJičnih mestih. S posnetki
pevcev tega zbora pa izpopolnju-
jejo svoj program RTV Ljubljana,
radio Gradec in Celovec, radio
Zuerich, radio Trst ter radijske
postaje Budimpešta, Bukarešta, in
Stuttgart. Posneli so tudi eno malo
in veliko ploščo s skladbami jugo-
slovanskih skladateljev. Poleg tega
pa se lahko pohvalijo tudi s ponu-
dbo, da bi gostovali na koncertnih
abonmajih v dvorani Vatroslav
Lisinski v Zagrebu, v Križankah v
Ljubljani na poletnih igrah v
Dubrovniku.
Naj ob koncu citiramo še samo
besede mednarodne žirije na festi-
valu v Celju, ki je zapisala: ,,Zbor
je na evropskem nivoju. V izvaja-
nju programa se je predstavil kot
zrelo in homogeno umetniško telo
Dirigent je muzikaličen in prenaša
svoja hotenja na zbor. Muzicira
intezivno ter dosega velike napeto-
sti. Bogat je expresivni register.
Dinamična lestvica je pestra od
,,PP" prek ,,Crescenda" do
zaokroženih akordov. Kultura gla-
sov, elastičnost in doživljena
intenziteta fraziranja, čistost stil-
nega izvajanja kot tudi usklajeva-
nje vseh elementov glasbene
reprodukcije so se odražali v celo-
viti interpretaciji temperamentnega
in strokovno izobraženega dirigen-
ta, ki je ustvaril reprodukcijo vi-
soke kvalitete.."
Nič manj pohvalno, še z več
besedami priznanj kvaliteti in
ubranosti petja, pišejo tudi drugi
kritiki, povsod tam kjer je zbor
gostoval, vendar je že teh nekaj
besed dovolj o mladinskem pev-
skem zboru iz Maribora in bo
gotovo tudi koncert v Ptuju pravo
glasbeno doživetje.
mš
„Muzejske zbirke moramo bolj
približati obiskovalcem"
Kolektiv Pokrajinskega muzeja v
Ptuju je v začetku letošnjega leta
dobil novo sodelavko - umet-
nostno zgodovinarko Meto Cigle-
nečki, ki bo opravljala dela in
naloge kustosa pedagoga. Tovari-
šica Ciglenečki je diplomirala na
filozofski fakulteti, oddelku za
umetnostno zgodovino in je to
prvo njeno delovno mesto. Pravi,
da se je že nekdaj zaljubila v Ptuj
kot študentka in sed^ se jih je z
dokočno preselitvijo vanj tudi
uresničila dolgoletna želja. Zado-
vo^na je s sprejemom v novem
delovnem kolektivu, o svojem
bodočem delu in nalogah pa nam
je med drugim dejala:
„V naših muzejih še nimajo
povsod kustosov pedagogov ker so
opravila in naloge mlajšega
datuiha. Na nedavnem posveto-
vanju v Mostaiju je bilo še posebej
povdaijeno vk^učevanje peda-
goScega in znanstvenega dela v
muzejih, ki ga je potrebno ločiti
in obenem usklajevati.
Moje delo bo usmeijeno na
povezovanje s šolskimi ustanovami
in delovnimi organizacijami, druš-
tvom prijate^ev mladine, turisti-
čnimi delavci in drugimi s
pomoqo katerih se bo lahko
muzej dejansko odprl navzven.
Doslej smo v muzeju samo
čakali, da nas bodo vsi ti obiskali
in da jih bomo lahko povedU skozi
zbirko. Sedaj nameravamo mi
sami stopiti z njimi v stik in jih
pozvati, da nas obiščejo. Povedati
jim želimo - keg jim lahko
ponudimo, obenem pa tudi
vprašati k^ si želgo. To pomeni,
da bomo v okviru naših možnosti
poizkušali krojiti razstavno de-
javnost na osnovi želja.
Šolam in drugim ustanovam
bomo ponudili možnost, da v
okviru muzeja organizirajo preda-
vanja, dali jim bomo na vo^o
ustrezno gradivo, slikovni material
in drugo.
Nek^ odziva na prve poizkuse
takšnega povezovanja je že bilo
šole se že obračajo s prošnjo, da
pripravimo vodstva po razstavnih
prostorih. Na gradu bomo uredili
tudi ustrezen prostor za predava-
nja in štorih še druge korake, da
bo delo kustosa pedagoga zaživelo
tako, kot smo si ga začrtali"
mš
„NE JOCh MATL."
(35 let Kajuhove smrti)
Ob Prešernovem kulturnem prazniku, 8. februaiju in
35-letnici smrti n^pomembnejšega partizanskega pesnika Karla
Destovnika-Kajuha, kije padel 22. februarja 1944, bo Ljuddcain
študgska knjižnica pripravila v spomin na tega n^večjega barda
narodnoosvobodilnega boja razstavo njegovih del in literaturo o
njem. Razstava, ki jo bomo dopolnili s prvimi Kajuhovimi
primerki iz mariborske Univerzitetne knjižnice, bo odprta v
prostorih študijske knjižnice od 7. do 28. februaija 1979 vsak dan
od 7-19. ure, v soboto od 7-12. ure.
Vstop prost.
Uprava knjižnice
. VIDA ROJIC .
UPORNE
SLOVENSKE GORICE
(82. nadaljevanje)
PRIHOD ŠUMENJAKOVE SKUPINE V PREKMURJE
Šumenj akova skupina se je zadrževala največ pri Pihleijevih v
Radomerju. na Kogu pri Temnaiju, v Cerovcu pri Križanu in še ponekod,
njenih akcijah je sodelovalo več domačinov.
Ze septembra je prispela Šumenj akova skupina v Prekmuije. Jernej
^lin-Drago se je iz Prekmuija hitro vmU zaradi zveze z VOS
(Varnostno obveščevalno službo). Dane Šumergak-Miran pa je moral v
^dimpešto. Z njim je šel kot spremljevalec Viktor Ženkovič-Ciril.
^Ptembra so se Miranovi skupini pridružili tudi Jože Kramar-Juš, Franci
in Slavko Cervič-Bojan. Juš je bU sekretar okrožnega komiteja
^KOj za Prekmuije, Bojan je sedaj sprejel novo ime Sergej. Kasneje je
pristopil v skupino še Franc Flisar-Borko.
LJUTOMERSKEGA OKROŽJA OF PREXMURJU
Da bi izpolnil svojo nalogo, vžgati znova upor v Prekmuiju, je Ivan
iNemec-Vojko poslal januaija 1944 pred svojim odhodom iz Slovenskih
goric - v Prekmuije Staneta Crviča-Bojana. Avgusta pa so tja poslali še
Jozeta Kramaija-Juša in Franca Kosqa Franja. Vsi tr^e so si prizadevali,
^^ bi razživeli osvobodihii boj.
p Na koncu leta 1944 je poslal okrožni komite KPS Ljutomer v
prekmuije požrtvovahio aktivistko, bivšo sekretarko okrožnega komiteja
^to Letonjo-Ateno in še: Milana Samena-Crta, Janka Tibauta, Slavo
^"enič in Vinka Puklavca-Srečka. Na pot so odrinih z Grlave 5.
decembra.
../omoč Prekmuiju je prišla še od drugoci. Iz Lackovega bataljona je
"Osio na ukaz CK KPS s Kozjaka v Prekmuije že maja 1944, 30 borcev,
^ 01 pomagah ustanavljati odbore OF in jih pripraviti za prevzem oblasti
Kapitulac^i Madžarske. Sem so prispeU pod vodstvom Ivana
BgJ^a-Džemsa. Četa je potovala po Slovenskih goricah do Gornje
. ^dgone, nato pa proti Vidmu in Ljutomeru in se je zadrževala nekaj
Gibbi'	^ Slovenskih goricah se ji je pridružil Ivan Sčavničar iz
, .Četa pa se je v Prekmuiju razkropila, k^ti Madžari so hajkali za njo,
° J e po prihodu v Prekmuije v Črnem logu demonstrirala. FUsar je
^gubil stik s četo, k^ti drugi borci so se posamič vrnili v Slovenske
sonce. Nazaj na Kozjak jih je prispelo le 15.
Na koncu decembra 1944 je poslal oblastni komite KPS za Štajersko
v Prekmuije FUipa Korošca-Bora, Frančeka Majcena in Jožeta Talanyja,
same močne aktiviste. Za njimije napotil še 13 partizanov, kijih je vodU
Ferdo Godina. S seboj so nesli radijsko oddajno postajo, ki pa v
Prekmuiju ni delovala.
Velflca pomoč Prekmuiju je razgibala osvobodilno gibanje v tej
pokrajini.
POVEZAVA SLOVENSKIH GORIC Z MEDŽIMURJEM
Ker je bilo tudi Medžimuije prik^učeno Madžarski in je mejilo na
vzhodne Slovenske gorice, je bila naloga ljutomerskega okroga OF,
vzdrževati tudi stike s tem predelom.
Kakšni stiki so bili z Medžimu^em leta 1941, že vemo. Za leto 1942
velja zatige, ker so biU pomembnejši organizatoiji ubiti ah zaprti. Toda
že leta 1942 se^ vmU v Globoko v Medžimurie domačin Franček
Alt-Mifan, član KP že pred 1. 1941, kije bil po vdoru okupatoij a nekaj
časa na Madžarskem in v Hrvaškem Zagoiju.
Jeseni 1943 se je z Altom povezal Slavko Ivajnšič-Boris. Septembra
je Alt ustanovil štiričlanski odbor OF za ta predel Ko seje na koncu leta
1944 ustavil Ferdo Godina na poti v Prekmuije v Medžimuiju, je
ustanovil okrajni odbor OF za štrigovsko in razkrižko območje. Stiki
med osvobodilnim gibanjem ljutomerskega okroga in Medžimuija so
ostali do konca vojne.
OSVOBODILNA FRONTA V PTUJSKEM OBMOCJU SLOVENSKIH
GORIC
Vemo že, daj/ okupator razširil pt^sko območje Slovenskih goric s
tem, da je k ptuj^emu okraju prik^ucil tedanjo občino Lenart ter še
nekaj občin v zahodnem delu ptujskega predela Slovenskih goric. Teh
meja pa se organizacija Osvobodilne fronte ni oprijela, s^ so aktivisti OF
maribordcega okrog a z^eli v svojo mrežo OF ptujskemu okrogu
priključene predele in segU tudi na območje Slovenskih goric, ki so
spadale že pred vojno v ptujski okr^, kakor Trnovska vas, Gradišče in še
nekateri kraji
Znano nam je tudi, da je leta 1943 segla tudi Osvobodilna gronta
ljutomerskega okroga v ptujski vzhodni del Slovenskih goric, kar seje
nadaljevalo tudi v letu 1944 na ormoškem območju, kije spadalo pred
vojno in med vojno pod ptujsko okupacgsko okroge.
Ko je prevzel novembra 1943 organizacijo OF na levi strani Drave v
ptujdcem okrogu Milko Golob-Jožko, je tod delovalo le nek^
poveijenikov OF, ki sta jih imenovala leta 1943 Ivan Nemec-Vojko in
Cvetka Praprotnik-Štefka. Osvobodilno gibanje se je v ptuj dcem obmoqu
Slovenskih goric organizacijsko okrepilo poleti 1944. Junga je poslal
Jožko v ormoški predel Frančeka Kajnča-Izidoija (22), študenta
elektrotehnike iz Velike Nedelje, kije predtem vodil od februa^a 1944
ciklostilno tehniko OF v Muretincih na Ptujskem po^u. Poveril mu je,
naj v ormoško-središkem predelu naveže stik s poverjeniki OF in prične z
njimi ustanavljati odbore OF.
Na ptujskem območju Slovenskih goric (brez ormoško-središkega
predela) so pod vodstvom Milka Goloba-Jožka delovali številni aktivisti
Med njimi so bih Ivan Strafela-Don, električar iz Borovec, Martin
Žgeč-Janez, sin posestnika iz Dornave in Mimica Legaart-Nataša, bivša
dijakinja in nato pomočnica v trgovini svojega očima v Stojncih na
Ptujskem polju. V ilegalo je odšla avgusta 1944 skupaj s svojo polsestro
Sonjo Flajs-Majdo, mladinsko aktivistko. Natašino območje delovanja so
bile predvsem tedanje občine Polenšak in Juršind. Leta 1944 ie delovala
na ptujskem območju Slovenskih goric tudi Ida Zadravec-Nada, bivša
dgakinja iz Male Nedelje. Ko je bU aprila leta 1944 poslan v ptujsko
okroge za sekretarja iz litijskega okroga. Srečko Kimovec-Francoz, seje
tudi veliko zadrževal v SlovenskDi goricah. Tu so delovali še drugi
aktivisti iz domačih vrst kot sodelavci že omenjenih. Omeniti moramo
Marico Gašparičevo-Dragico iz Trgovišča, Štefko Kolaričevo-Gozdano iz
Žabjaka, Franca Rajha-Dušana iz Vehke Nedelje, Vlada Peteršiča-Janka
in Mirka Peteršiča-Groma iz Dornave, Vlado Peteršič-Janko sije pridobil
v osvobodilni tisk in ga razpečaval po Slovenskih goricah. Udeležil seje
mnogih uspelih partizanskih nastopov. Po vojni pa je stopil na nepravo
pot in zbe^ v tujino.
Ivan Strafela-Don je deloval n;gveč na območju Destmik a pa tja do
Trnovske vasi, kamor je že segala mreža Osvobodilne fronte
mariborskega predela Slovendcih goric. V območju Trnovske vasi se je
kot aktivist uveljavil predvsem Jože Vidic, pravnik iz Crm^e. Pri delu mu
je pomagal njegov svak KamUo Kronfogel in še nekateri V osvobodilno
fronto so pritegnih zavedne domačine v Crm^i, Bišu, Bišečkem vrhu,
Trnovski vasi in Trnovskemu vrhu.
Nada^evanje prihodnjič
Mimica Legvart-Nataša (r.
1916) iz Stojnc je bila od
avgusta 1944 aktivistka OF v
Slovenskih goricah. Padla je v
Bratislavcih, 9. februaija
1945.
Sonja Fajs-Majda, roj. 1928,
Natašina polsestra, mladinska
aktivistka ZSM v Slovenskih
goricah od avgusta 1944.
Padla prav tako v Bratislavcih,
9. 2. 1945.
Kako obogatiti ormoški kulturni trenutek
Ali v Ormožu in drugih okoliških krajih zares
vlada nekakšno kuhurno zatišje? Vprašanje
zahteva odgovor. Ne bi smeli z vso gotovostjo
trditi, da je temu v Ormožu res tako. Treba pa
je reči, da so trenutki, ko kulturnih užitkov in
umetniškega poslanstva med občani in delovni-
mi ljudmi takorekoč ni.
,,No, ko v skupščini kulturne skupnosti in v
izvršnem odboru uredimo financiranje in sofi-
nanciranje ter razdelimo sredstva vsem občin-
skim in ptujskim kulturnim zavodom, potem
lahko konkretneje spregovorimo o kulturnem
trenutku in umetniških dejavnostih v občini,"
je uvodoma dejal Viktor Stanjko, predsednik
izvršnega odbora kulturne skupnosti občine Or-
mož.
,,Za kulturne dejavnosti so potrebni prostori.
Te probleme rešujemo počasneje kot bi to bilo
potrebno. Glede denarja pa je tako. V lanskerp
letu smo nekako uredili prosvetno dvorano v
KS Podgorci in dom kulture v Ormožu. Letos
bomo ob pomoči republiške kulturne skupnosti
uredili in obnovili dvorane v Ivanjkovcih, pri
Tomažu in Miklavžu. Potrebno bo tudi
popraviti streho na gradu v Veliki Nedelji.
Seveda pa z urejenimi prostori še ni kulturne
hrane za naše občane. Potrebni so nam kadri.
potrebna so nam društva in entuzijasti. Prek
ZKO v občini deluje precej prosvetnih društev.
Delo v njih je na zadovoljivi ravni. Ta ugotovi-
tev seveda velja za krajevne skupnosti. Pravo
nasprotje pa je ormoško združeno delo. Kako
slabo je s kulturnim poslanstvom naj pove
podatek, da potujoča knjižnica obišče samo to-
varno ,,Jože Kerenčič" in nobene druge delovne
organizacije v občini. No, tudi drugih oblik
kulturne dejavnosti ni. O teh zadevah bi se
morali pogovoriti s predstavniki sindikata. Ce ti
kupujejo vstopnice za gledališko predstavo, še
ne pomeni, da so svojo nalogo opravili. Kul-
turne animatorje v združenem delu zelo
potrebujemo. Ti bi tudi vplivali na še večji raz-
mah kulture v krajevnih skupnostih, kajti de-
lavci bi lahko opažanja v združenem delu
prenašali v kraje, kjer živijo. Problem pri kul-
turnih dejavnostih predstavljajo tudi mladi,
tudi teh ni.
Kulturna dejavnost nekako še najbolj živi v
osnovni šoli, pa tudi tu smo napol poti. Ko
začnemo govoriti in ocenjevati gledani film,
spoznamo, da nimamo kadrov, ki bi nam
osvetlili to dejavnost. Da, kadrovski problemi
so zelo hudi.
V letošnjem letu bomo kulturno gibanje
obogatili s slovesnostjo, ki bo ob 20. obletnici
delovanja Ljudske knjižnice. Prireditev bo 5.
februarja, ko bomo proslavili jubilej in sloven-
ski kulturni praznik. Ob tej priložnosti bomo v
Ormož povabili Slovenski oktet.
Na področju arheologije smo močno zastopa-
ni, vendar še ne toliko, da bi lahko bili zado-
voljni z uspehi izkopavanj. Zelo nam je potre-
ben katalog arheoloških najdb, ta bi bil dobro-
došel pripomoček za tujce in vse tiste domačine,
ki zgodovine Ormoža še ne poznajo dovolj do-
bro."
Viktor Stanjko je še dejal, da se zelo zavze-
ma, da bi ob vinski cesti v bližnji prihodnosti
zgradili, ali obnovili zidanico in v njej napravili
etnografski muzej. Nekaj predmetov in starega
orodja je še ostalo. Prav bi bilo, da bi ga
ohranili. V tej akciji bi morali sodelovati še
predstavniki Turističnega društva in delovna
organizacija Jeruzalem Ormož.
Upajmo, da smo vprašanju o kulturnem zati-
šju v Ormožu nekako le odgovorili. Kakšen us-
peh bo ta odgovor žel, pa bomo lahko ocenili
po tem, kako bodo dogovorjene naloge oprav-
ljene.
zk
PESEM KULTURNO
BOGASTVO
Na obmoqu občine Slov, Bis-trica deluje trenutno 12 pevskih
zborov. Predvsem so ti v okviru delavsko prosvetnih društev. Zbori
združujejo bUzu 300 ljubiteljev amaterskega pe^a. Največja baza novih
pevcev amateijev izh^a iz pevskih zborov na osnovnih šolah bistriSce
občine, kjer deluje trenutno okoU 20 pevskih zborov v njih pa se
združuje čez 300 mladih pevcev, ki prav v sekcijah zborovskega petja
n^dejo svojo dodatno obliko izpopolnjevanja in tudi koristnega
preživljanja prostega časa.
Večji razvoj je ta oblika dejavnosti v bistriški občini zabeležila v
zadnjih štirih letih, ko je bUo ustanovljeno tudi več novih zborov, od
oktetov naprej. V njih se enako uspesno zdruzujejo kmetje, neposredni
proizvajalci, študentje in intelektualci. Pevski zbori iz osnovnih šol vsako
leto pregledajo svoje uspehe na področju zborovdcega petja ob zak^učku
šoldcega leta, na posebni mladinski revgi pevskih zborov, ki bo letos v
mesecu maju, zbori iz krajevnih skupnosti in delovnih organizacg pa
nastopajo na vseh pomembnejših prireditvah v domačem okolju, večkrat
gostujejo tudi v okoUških naseljih. Mnogi zbori predstav|ajo edino
množično kulturno dejavnost v kraju ali krajevni skupnosti
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Iz zadnje rev^'e mladinskih pevskih zborov bistriške občine.
8- IZ NASIH KRAJEV
1. februar 1979- TEDNIK
ZVEZNI SEKRETARIAT ZA LJUDSKO OBRAMBO -
PERSONALNA UPRAVA -
RAZPISUJE
natečaj
za sprejem učencev v splošne srednje vojaške šole in gojencev v
srednje vojaške šole rodov in služb v letu 1979, in sicer:
1.)	Za učence 1. in 3. razreda splošnih srednjili vojaških šol (prej
vojaških gimnazg):
-	Letalske splošne srednje vojaške šole ,,Maršal Tito" v
Mostarju,
-	Splošne srednje vojaške šole ,,Bratstvo i jedinstvo" v
Beogradu,
-	Splošne srednje vojaške šole ,,Ivo Lola Ribar" v Zagrebu,
-	Splošne srednje vojaške šole „Franc Rozman-Stane" v
Ljubyani (samo za učence s področja SR Slovenije),
2.)	Za gojence l.in 3. letnika srednjih vojaških šol rodov in služb
(prej srednjih vojaških šol):
-	Srednje vojaške šole rodov kopenske vojske v Sar^evu (smeri:
pehota, artilerga, artilerijsko-raketne enote protizračne obrambe,
oklepne enote, inženirstvo, zveze in ABK obramba),
-	TehniŠce srednje vojaSce šole kopenske vojske v Zagrebu
(smeri: strojniška, elektrotehniška, prometna in kemgskotehniška),
-	LetaJskotehniške srednje vojaške šole v Rajlovcu (smeri:
'strojnotehniška, elektrotehniška, elektronskotehniška in
telekomunikacge),
-	Mornariškotehniške srednje vojaške šole v Splitu,
-	Intendantske srednje vojaSce sole v Sarajevu in
-	Sanitetne srednje vojaške šole v Novem Sadu.
Pogoji natečaja
Natečaja se lahko udeležijo fanlje, državljani SFRJ, ki
izpolnujejo naslednje pogoje:
a)	splošni pogoji
-	da so zdravi in sposobni, kar bo ugotovila pristojna vojaška
zdravniška komisija,
-	da niso bih sodno kaznovani in da niso v kazenskem
postopku,
-	da imajo priporočDo o moralnopohtičnih kvahtetah za šolanje
in službovaige v oboroženih silah in
-	da imajo soglage staršev - skrbnikov;
b)	posebni pogoji
1.	Kandidati za 1. razred
-	da so rojeni leta 1963 ah kasnge,
-	učenci, ki obiskujejo 8. razred osemletke, morajo 7. razred
imeti končan z najmanj dobrim uspehom: tisti, ki so osemletko že
zak^učih, morajo za 8. razred imeti n^manj dober uspeh,
-	učenci, ki imajo v 7. oziroma v 8. razredu dober uspeh,
morajo v tem razredu imeti v matematiki, fiziki in kemgi n^manj
oceno dobro;
2.	Kandidati za 3. razred
-	da so rojeni leta 1961 ah kasneje,
-	učenci, ki obiskujejo 2. razred šole srednjega usmerjenega
izobraževalca, morajo imeti 1. razred končan z n^manj dobrim
u^ehom, tisti, ki so 2, razred že končali, mor^o tudi za ta razred
imeti najmanj dober uspeh,
-	učenci, ki imajo v 1. in 2. razredu dober u^eh, morajo v tem
razredu v matematiki, fiziki in kemiji imeti najmanj oceno dobro.
Ce se bo za kako izmed navedenih šol prijavilo iz posameznih
sociahstičnih republik in pokrajin vehko število kandidatov,
določenega števila kandidatov iz tiste republike ah pokr^ine ne bodo
poklicali na speciahstični zdravniški pregled in jih tudi ne bodo
sprejeh v šolo.
Udeležba na natečaju
Kandidati, ki se želijo udeležiti nateč^a, naj prošnjo, kolkovano s 4
din^i, pošljejo občinskemu upravnemu organu za ljudsko obrambo.
Prošnjo je treba napisati na obrazcu, ki se dobi pri omenjenem
organu.
Prošnji je treba priložiti:
-	učenci 8. razreda potijen prepis spričevala z ocenami po
predmet^ za 6. in 7. razred, medtem, ko kandidati, ki so osemletko
že končah, priložijo potijen prepis spričevala z ocenami po
predmetih za 7. in 8, razred,
-	učenci 2. razreda potijen prepis pričevala z ocenami po
predmetih za 1. razred, medtem ko učenci, ki so že končah 2, razred
sole srednjega usmeijenega izobraževanja, priložijo potijen prepis
spričevala z ocenami po predmetih za 1. in 2. razred.
-	potrdilo o uspehih po predmetih v pohetju razreda, ki ga
obiskujejo,
-	potijen prepis izpiska iz rojstne matične knjige.
Šolanje, pravice in obveznosti
učencev in gojencev
V splošnih srednjih vojaških šolah in srednjih vojaških šolah
rodov in služb se bo pouk začel 1. septembra 1979. in tr^al štiri leta
oziroma dve leti.
Med šolanjem bodo učenci in gojenci stanovah v internatu in
imeh na stroške finančnega načrta Zveznega sekretariata za ljudsko
obrambo pravico do: stanovanja, hrane, obleke, obutve, šolskih
potrebščin, učbenikov, zdravstvenega varstva, denarnega nadomestila
za prevoz do doma in nazaj ob poUetnih in letnih počitnicah ter do
mesečnih denarnih prejemkov.
Učenci Letalske splošne srednje vojaške šole ,,Maršal Tito" bodo
v času šolanja poleg učenja po rednem programu leteh po programu
jadranja-letenja z jadralnimi in motornimi letali z dvojnimi
komandami, po končani šoli pa bodo nadaljevah šolanje v letalski
vojaški akademiji.
Učenci splošnih srednjih vojaških šol bodo po končani šoli
nada^evah šolanje v vojaški akademiji rodov kopenske vojske in
intendantske službe, po potrebi pa tudi v drugih vojaških akademijah.
Gojenci srednjih vojaških šol rodov in služb bodo po končanem
šolanju dobili čin aktivnega vodnika ustreznega rodu ah službe.
Učenci oziroma gojenci bodo morali po končanem šolanju ostati v
službi JLA tohko časa, kolikor je to določeno v Zakonu o
službovanju v oboroženih silah.
Medsebojne obveznosti učencev oziroma gojencev in Zveznega
sekretariata za ljudsko obrambo bodo urejene s pogodbo, Z njo bo
urejeno tudi nadomestilo za stroške šolanja (stroški za hrano,
stanovanje v internatu in mesečni denarni prejemki) za primer, če
učenec oziroma gojenec po svoji krivdi ne bi izpolnil obveznosti,
Nateč^ ve^a do li). marca 1979,
Kandidate bo o rešitvi prošenj obvestila komisga za izbiro
učencev m gojencev do konca maja 1979.
Podrobnejša pojasnila v zvezi z natečajem lahko dobite pri
občinskem upravnem organu za ljudsko obrambo, pove^stvu
vojaškega okrona m na vojaških šolah.
TUDI ZA KULTURO CAS IN PROSTOR
IMAJO GLEDALIŠKI ABONMA
Talija je prišla tudi v manjše
kraje. Ugotovitev velja za kraje-
vno skupnost Cirkovce, kjer je
prosvetno društvo za vse ljubitelje
gledališča organiziralo gledališki
abonma, ki obsega pet predstav.
Prejšnjo nedeljo so v dvorani
doma krajanov gostovali igralci
mariborskega gledališča in se
številnim obiskovalcem predstavili
z Jurčičevim Desetim bratom. In
kaj so nekateri od njih menili o
abonmaju in kulturni hrani v
Cirkovcah?
Franc Spindler iz Starošinc:
,,Včasih sem v gledališče še hodil
pogosteje kot danes. Rad imam
gledališče in vse kar je v zvezi z
njim. Igra na odru je del mojega
razpoloženja, vpliva nanj in prav
zato sem ljubitelj te umetnosti.
Zelo sem hvaležen predstavnikom
domačega prosvetnega društva,
ker so se odločili m abonma, tak-
šnih gledaliških večerov si želim še
več."
Marija Hergan iz Zg. Jablan:
,,Ze v mladih letih sem brala Dese-
tega brata, sedaj ko imam prilo-
žnost ogleda nekaterih takih del.
sem prišla v gledališče. Rada imam
igre, v prihodnje si želim še več
predstav, veseloiger na primer.
Mislim, da delim mnenje marsika-
terega občana, da je bila poteza
krajevne skupnosti in prosvetnega
društva o uvedbi abonmaja na
mestu. Da je temu res tako so
dokaz številni obiskovalci in polna
dvorana."
Štefan Trčko iz Sp. Jablan:
,,lgro poznam še iz mladih let.
Tudi sem se v mladosti ukvarjal z
igro. Vaški odri niso bih redkost.
No, ker delo zelo dobro poznam,
sem se odločil, da si ga ogledam še
v predstavi. V zimskem času bi teh
predstav moralo biti Se več.
Kmetje imamo sedaj nekoliko več
časa. Radi prihajamo v dom, ne
samo zato ker smo ga skupno gra-
dili, temveč tudi zato, da se nečesa
naučimo."
Metka Mesarič iz Starošinc:
,,Rada hodim v gledališče, zanima
me vse, obleka, igra igralcev, še
najbolj pa vsebina. Mislim, da mi
bo predstava zelo dobrodošla,
kajti obvezno čtivo Desetega brata
bom še natančneje spoznala.
Najbrž nisem edina, ki si gledali-
ških predstav želi še več, abonma
bi moral biti tudi v prihodnjem
letu. Seveda pa bo potrebno rešiti
problem financiranja."
Majda Dobiž iz Mihove: ,,Mari-
bor je daleč, predstave so zvečer in
pozdravljam predlog krajevne
skupnosti, ker se je odločila za
uvedbo gledališkega abonmaja.
Sedaj imamo takorekoč vsi
možnosti za ogled gledaliških
predstav. Bila sem na vseh
predstavah, posebno navdušena
sem bila nad Gorenjskim slav-
čkom. Ker je ljudi dovolj in je
zanimanje močno, je prav, da
abonma v Cirkovcah ostane. To je
želja vseh krajanov."
Besedilo in posnetki: zk
Z leve: Štefan Trčko, Marija Hergan, Franc Spindler, Metka MesariČ in Majda Dobič.
Pregled dejavnosti mladih
PODLEHNIK: V petrolovem motelu se je v petek,
26. januarja, začel izobraževalni seminar za pred-
sednike osnovnih organizacij in aktivov ZSMS. Semi-
nar, ki so ga mladi končali v soboto, 27.januarja, je
organizirala občinska konferenca ZSMS Ptuj skupaj
z Delavsko univerzo Ptuj. Na seminarju so
obravnavali vlogo in delovanje mladih komunistov v
družbenih organizacijah in društvih, o vključevanju
mladih v SZDL, o ljudski obrambi in družbeni
samozaščiti v KS, o samoupravljanju v krajevni
skupnosti in povezovanju z združenim delom, o
pripravah in vodenju sestankov in metodah dela z
ljudmi, o mladinskih klubih, o dejavnosti verskih
skupnosti in klerikalizmu, o vlogi obveščanja v
ZSMS in podobno.
PTUJ: V klubu mladih je bila v torek, 23. januarja
konferenca mladih v vzgoji in izobraževanju. Sprejeli
so program dela konference, se dogovorili, o vsebini
programa seminarja za mlade iz vzgoje in izobraže-
vanja in evidentirali delegate v komisije pri predsed-
stvu OK ZSMS Ptuj. Na isti dan so se sestah tudi
člani komisije za delo s pionirji pri predsedstvu OK
ZSMS in sprejeli svoj program dela.
Koordinacijski svet ZSMS Kmetijskega kombinata
Ptuj je organiziral 29. januarja drugo srečanje
štipendistov KK Ptuj. Mladim, ki se izobražujejo so
predstavili delovno organizacijo, probleme in razvoj
kombinata. To srečanje je bila hkrati tudi volilna
konferenca, saj so mladi štipendisti izbrali vodstvo
svojega aktiva in izvolili predsednika, potem pa so si
ogledali šq delo v eni od temeljnih organizacij
združenega dela.
ZAGOJlCl: Mladi Zagojičani so se v soboto, 20.
januarja, v gasilskem domu sestali na redni letni kon-
ferenci. Poročali so o dosedanjem delu in uspehih,
številčno pregledali svoje članstvo, sprejeh program
dela za letos, najdelavnejšim pa so podelili priznanja
in knjižne nagrade. V razpravi so ugotovili, da ude-
ležba na sestankih ni vedno najboljša, čeprav so
popestrili vsebino svojega dela. Med mladimi na ses-
tanku ni prave zainteresiranosti, ker so posamezniki,
ki kalijo zbranost, udeležba mladih v družbenopoli-
tičnem življenju vaške in krajevne skupnosti pa je še
vedno preskromna.
MAJSKI VRH: V soboto, 20. januarja, so se na
letni konferenci zbrali tudi člani mladinskega aktiva
Majski vrh pri Vidmu in pregledali svojo dejavnost v
letu 1978. Aktivni so bili zlasti na športnem podro-
čju, pri tem je treba posebej poudariti aktivnost mla-
dih planincev. Marksistični krožek v aktivu ni bil
posebno delaven, saj so se zbrali na sestanku le en-
krat. Zastavili so si obširni program dela in zagotovi-
li, da ga bodo v letošnjem letu bolj dosledno izvajali,
Upajino, da ne bo ostalo le pri obljubi.
N. T.
»Mladi polet" prinaša nove cilje
Pred dnevom je izšla v 170 izvodih letošnja prva
številka glasila Mladi polet, ki ga že nekaj let uspešno
izdaja OK ZSMS Slov. Bistrica. Njen osnovni namen
je informirati mlade na področju občine Slov. Bistri-
ca o uresničenih nalogah in o tistih, ki še stojijo pred
mladimi.
Letošnja prva številka je še posebno obširna, saj
prinaša bogate spomine iz jubilejnega X. kongresa
ZSMS in ZSMJ, ki so jih zabeležili delegati bistriške
občine: Poseben poudarek pa so v glasilu namenili
tudi 8. januarju, prazniku občine Slov. Bistrica in
deležu mlade generacije v okviru svečanosti pa tudi
njihovemu uveljavljanju pri vsakodnevnem
družbenopolitičnem in gospodarskem življenju obči-
ne, tako v krajevnih skupnostih, delovnih organizaci-
jah in v šolah.
Glasilo obširno poroča tudi o akcijskih programih
OK ZSMS, njegovih komisij in svetov, za obdobje
letošnjega leta. Ker je vsaj nekaj številk prejela vsaka
osnovna organizacija in aktiv ZSMS na območju
bistriške občine, je to tudi pomembno gradivo za pr-
vo letošnjo sejo predsedstva OK ZSMS Slov. Bistrica.
Viktor Horvat
V Obrežu vsestransko
dejavni
Delavnost ljudi v Obrežu
potrjueje podatek, da smo že leta
1946 elektrificirali gornji del Obre-
za. Potem smo krajani udarniško
zgradili postajno poslopje, da smo
tako dobili železniško postajališče.
Uprava železnic nam je prispevala
samo material. S prostovoljnim
delom smo gradili nasip ob Dravi
v Obrežu in na Grabah, da smo ta-
ko obvarovali pred poplavami
mnogo hektarjev dobre plodne
zemlje.
Povedati je treba, da imajo
danes prav na tem območju svoj
,,eldorado" (zlata ali deveta deže-
la)' naši ribiči. Odkar je namreč v
pogonu HE na Hrvaškem, je
skoraj vsa voda iz stare dravske
struge zbrana na tem območju z
njo pa tudi ribe. zato hodijo sem
pridno ribarit celo iz Maribora in
od drugod.
V Obrežu gradimo kulturni
dom, ki bo zaenkrat največji v
ormoški občini. Gradnja tega
doma ii slučajna, saj je kulturno-
prosvetno zelo razvito, predvsem \
okviru K UD Obrež s svojo dram-
■■ko in folklorno skupino. Pod
vodstvom delavne predsednice
Tilike Kolarič, je dramska skupina
v zadnjih letih uspešno nastopala
po naši ožji domovini, delno pa
tudi v sosednji Hrvatski.
Delo folklorne skupine Obrež je
bralcem znano, saj tudi Tednik
večkrat poroča o tem, ni pa bilo
zabeleženo lanskoletno gostovanje
v Avstriji, oziroma sodelovanje na
evropskem mednarodnem festivalu
,,Ljudski ples 78". Ta festival je
bil od 5. do 9. maja 1979, na njem
je sodelovalo 16 evropskih držav,
med njimi je našo socialistično
Jugoslavijo uspešno zastopala prav
folklorna skupina iz Obreža.
Martin Kolarič
Alfred
Bradač
razstavlja
v četrtek, 25. januaija so v
avli doma upokojencev Dani-
ce Vogrinec na Pobregu v
Mariboru odprli razstavo foto-
grafij. Na njej se s svojimi deli
predstavlja Alfred Bradač,
upokojenec iz Ptuja, ki s
svojimi foto prispevki sodelu-
je tudi v našem Tedniku.
IJc.
Keramični krožniki
z likom kurenta
v ptujskih trgovinah s turističnimi spomeniki so ponovno začeh
prodajati keramične krožnike z Mihehčevo upodobitvijo kurenta. Po
naročilu ^ovskega podje^a MIP Ptuj (Mercator-Izbira-Panonga), je
krožnike izdelala tovarna keramičnih izdelkov iz Liboj. Med kupčije za
te vrste spomirJcov vehko zanimanje,
MG
Za skupne
akcije
vKS
Minuli teden so se sestali na svo-
jem prvem sestanku predsedniki
novoizvoljenih KO SZDL
Kidričevo, ki so mu prisostvovali
tudi predsednik, sekretar in tehni-
čni sekretar dosedanje KK SZDL.
Novi predsedniki KO SZDL so se v
preprostem nevezanem razgovoru
dogovorih o bodočih nadaljnih
akcijah in delu KK SZDL, KO
SZDL in tudi drugih v KS Kidriče-
vo.
Beseda je tekla predvsem o tem,
kako čimprej učinkovito vključiti v
aktivno delo vsa društva in
organizacije na območju KS kako
aktivirati vse tiste, ki še stalno
kolebajo pred svojimi nalogami, ki
bi jim lahko zmogli, žal pa se ne
zavedajo dovolj svoje odgovorno-
sti pred tistimi, ki so jih na zborih
občanov in volitvah izvolili, s tem
zaupali svoj da za napredek in
nadaljnji razvoj v KS in v občini
Ptuj.
Ponovno so spregovorili o nedo-
voljni aktivnosti koordinacijskega
odbora za kadrovska vprašanja pri
KK SZDL, saj le-ta ne izvršuje
svojih nalog tako kot bi moral in
kot narekujejo potrebe prav na
območjih KS Kidričevo. Prav
gotovo so enako odgovorni tudi
drugi nosilci vodilnih funkcij tako
v KK SZDL, kot v KS, ki bi morali
voditi več računa o delu tega
odbora, čeprav nihče ne prevzema
funkcije zato, da bo stalno dru-
gega opozarjal kaj mora storiti in
kaj so njegove naloge. No, tudi o
tem problemu bo potrebno v
bodoče storiti ustrezne ukrepe, da
bo tak pomemben odbor nenehno
deloval v KS v okviru KK SZDL.
Delo ne bi smelo potekati kot
doslej, saj je vse ležalo le na
ramenih dveh ali treh članov lO
KK SZDL, kar pa je lahko že v
naprej obsojeno na neuspeh. Tudi
v KK SZDL bo moralo biti osnova
za uspeh v skupnih dobro
pripravljenih in tudi izved ih
akcijah, saj bodo le tako naši
občani v bodoče postali bolj
aktivni.
Razgovor je bil koristen, saj je
bilo sprejetih tudi nekaj sklepov in
stališč, o katerih so spregovorili
delegati KK SZDL na svoji prvi
seji, ki so jo sklicali za ponedeljek
29. januarja 1979. Na tem prvem
sestanku novoizvoljenih delegatov
KK SZDL so izvolili tudi novo
vodstvo (predsedstvo) lO KK
SZDL, predsednika, sekretarja,
blagajnika, (tudi podpredsednika
KK SZDL) in še nadzorni odbor.
Izvolili so tudi delegata za OK
SZDL in potrdili vse predlagane
nosilce vodilnih funkcij v OK
SZDL Ptuj in evidentirali druge
nosilce funkcij v okviru OK SZDL
Ptuj.
France Meško
tednik
1. februar 1979
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 9
DELO AEROKLUBA PTUJ V PRETEKLEM LETU
Količinsko da, kvalitetno še ne
Program dela aerokluba Ptuj v
preteklem letu je bil v vsem svojem
•"u ' ou dosežen, na katerih podro-
si^celo presežen. Kot je na nedav-
i .kuoščini ob 25-letnici delovanja
Uuba dejal predsednik Alojz Goj-
lahko to trdimo za obseg plana,
ne pa za njegovo kvalitetno izvaja-
> Vzroke za nedoseganje kvalite-
ie potrebno razdeliti na objektiv-
in osebne. Med objektivnimi
7roki so neprimerni vremenski
• noeoii, vrsta okvar v prvi polovici
ietalske sezone. Zaradi premajhne
Uvzetosti in odgovornosti je
nrihalalo do telesnih poškodb m
S okva na letalih. Vendar se je
vse srečno izteklo, tudi pristanek
poškodovanega letala ob mitingu v
počastitev Dneva mladosti. Nekate-
ra letala so bila zato dalj časa izven
uporabe.
Za boljšo kvaliteto dela bo po-
trebno zraven osebne zavzetosti več
narediti na dnevni in tedenski orga-
nizaciji dela na letališču. Strokovna
plat izvajanja plana je v
odgovornosti strokovnega sveta, ki
se je v preteklem letu sestajal več-
krat kot leto poprej. Več tvornega
sodelovanja bodo morale pokazati
tudi posamezne sekcije in zlasti
njihovi vodje. Gre pa tudi za boljše
delo učiteljev in medklubsko
sodelovanje.
Z doseženimi rezultati modelar-
ske sekcije so brez dvoma zadovolj-
ni. Udeležili so se vseh planiranih
prireditev in tekmovanj, rezultati
pa so njihov ponos. Pionirja
Tomaž Hostnik in Matija Zuran sta
na republiškem prvenstvu v Celju
med 60 nastopajočimi osvojila dru-
go in tretje mesto. V članski
konkurenci je v kategoriji
gumenjakov republiški naslov
osvojil Miro Dajčman in pri
penjačih Konrad .lanžekovič. Na
državnem prvenstvu prostoletečih
modelov je bil Dušan Peček pri gu-
menjakih odličen tretji, Oto Velun-
šek tretji pri penjačih, ekipno pa z
Janžekovičem tudi tretji. Zelo us-
pešna sta bila Oto Velunšek in Pe-
ter Alič na državnem prvenstvu ve-
zanih modelov. Velunšek je dosegel
svoj peti državni rekord in naslov,
Alič je bil drugi. Prvo mesto sta
dosegla v ekipni dirki in dosegla
normo za nastop na svetovnem pr-
venstvu. Izmed osvojenih naslovov
modelarjev lahko izdvojimo
naslednje: 19. Soko kup (Mostar),
tretjič zapored Dolenjski pokal.
Štajerski pokal in kot največji
uspeh osvojitev Pokala republike v
Zagrebu v močni mednarodni kon-
kurenci. Peter Alič je osvojil tudi
zlato značko z dvema diamantoma,
Mirko Dajčman je prejel srebrno
značko, Ivan Furjan in Matjaž Pra-
protnik pa sta osvojila C značko.
Ponosni so bili tudi na nastope mo-
delarjev z radijsko vodenimi mode-
li.
Padalska sekcija je v začetku se-
zone imela vrsto težav z letalom,
kasneje so to vrzel zapolnili. Plan
skokov so visoko presegli, pravta-
ko v ostalih nalogah, le načrtova-
nih značk niso dosegh. Podobno
velja za športne rezultate. V
prihodnji sezoni bodo morali več
razmišljati o metodah in kvaliteti
dela za boljše uvrstitve na tekmova-
njih. V mladinski konkurenci sta
sezono uspešno začela Marjan
Rogina s prvim in Bojan Žmavc s
tretjim mestom na Pokalu Primor-
ske. Bojan Žmavc je postal republi-
ški mladinski prvak, na državnem
prvenstvu je bil prvi v figurativnih
skokih, skupno pa tretji. Pohvalo
zasluži tudi Sonja Veršič.
V	jadralni sekciji bodo morali
več pozornosti posvetiti vadbi pilo-
tov brez dovoljenj. Tako v tej kot v
ostalih sekcijah bo potrebno več
pozornosti nameniti kadrovanju
mladink in mladincev v letalsko
šolo. Kljub relativni množičnosti
(50 pilotov), sorazmerno dobremu
letalskemu parku in vlaganjem v
opremo, večjih rezuhatov niso do-
segli. Dejstvo pa je, da so uspehi v
letalstvu plod dolgoročnega skup-
nega dela. Od športnih dosežkov
lahko omenimo 5. mesto Slavka
Petroviča na republiškem in držav-
nem prvenstvu jadralcev. Kadrov-
sko so pripravljeni tudi za boljše
rezultate.
V	motorni sekciji so odgovorno
izpolnili posamezne pogodbene ob-
veznosti pri šolanju začetnikov in
trenaži pilotov. Sodelovali so pri
vajah civilne zaščite v krajevnih
skupnostih, šolah in organizacijah
združenega dela, kar je njihova že
utečena oblika. Tudi ostale naloge
so dosegli razen enega naziva šport-
nega pilota. Sodelovali so na vseh
planiranih tekmovanjih in dosegli
dobre rezultate. Vizir kup v Cakov-
cu je osvojil Milan Kralj, Drago
Krepfl je bil drugi na tekmovanju
za memorial zagrebških pilotov,
Milan Kralj pa na istem tekmova-
nju tretji. Danilo Hojnik je bil na
republiškem prvenstvu motornih
pilotov drugi, na 21. zveznem aero-
rejliju za pokal maršala Tita od
Kruševca do Ptuja pa šesti.
Memorial Branka Ivanuša v Porto-
rožu sta osvojila Danilo Hojnik in
Kostja Kolarič. Posebno pozornost
pa zasluži drugo mesto Danila
Hojnika in Ota Verbančiča na ev-
ropskem aerorejliju med 89 nasto-
pajočimi.
Med izvedenimi nalogami v pre-
teklem letu velja izpostaviti odlično
organizacijo in izvedbo zaključka
21. zveznega aerorejlija motornih
pilotov, peto prireditev za Ptujski
pokal v Podlehniku in uspešno
izdajo jubilejne številke revije Kri-
la.	1. kotar
Z mitinga v Moškanjcih	foto OM
'adalec z zastavo — foto OM
N^ZKORISCENE MOŽNOSTI
BELE OPOJNOSTI
Rekreacgski center občine
Slovenska Bistrica je v okolju
kakršnega si lahko današnji
delovni človek le zamišlja. Na
biku 1000 metrov nadmorske
višine se razprostirajo športno
rekreacgske površine, s središčem
planinskega doma „Anton Štuc
hec" pri Treh kraljih na Pohoiju.
Medtem ko je to območje v
^letnih mesecih prijetno zato-
čišče občanov, ki si želflo mirnega
in predvsem nemotenega oddiha,
pa je zimdco obdobje, kadar je
dovolj snega, pravi raj za smučanja
že^ne rekreativce. Tudi ob dnevih,
ko so se v drugih zimskošportnih
središčih jezili nad prenatrpa-
nostjo, saj izgube mnogo drago-
cenega časa ob čakanju na
vlečnice, so se gubitelji smučanja
pri Treh kraljih počutili sproščeni,
Ker je bila čakalna doba zelo
Čakanja zares niso
oDcutih, to pa je tudi največ
^edno. Res je, da v planinskem
domu sed^ ni mogoče dobiti
proste postelje, ker je zmojgljivost
veliko manjša kot povpraševanje.
Zato pa je toliko več tistih, ki se
iz Slovenske Bistrice pa tudi iz
drugih kr^ev občine z lastnimi
prevozi pripeljejo do smučišč, ki
sicer niso primerna za zahtev-
nejše smučaije, zato pa je veUko
več vesela za tiste, ki jim je
smučanje rekreacga in tudi pouk v
naravi. Prav te dni poteka na
smučiščih pri Treh kraljih
smučarski tečžg za učence
osnovnih šol iz Slovenske Bistrice
in okolice. Organiziran^ red in
disciplina na smučiščih pa
zagotavljata, da ni gneče.
Vlečnica, ki je bila zgrajena
predvsem iz sredstev delovne
o^ganizac^e IMPOL Slovenska
Bistrica m je dolga čez 400
metrov, lahko prepelje v eni uri
okoli 900 smuč^ev. Ta možnost
pa tudi v največjih „špicah"
smučarske sezone še ni bila
izkoriščena v celoti. Med vzroki
navajajo predvsem prem^hne
.gostinske kapacitete, predvsem
nočitvene kot tudi bližina Areha.
Posnetek in besedilo:
Viktor Horvat
Medtem ko se v drugih zimdcošportnih središčih povzpne
smučar z vlečnico na vrh smučišča enkrat, se pri Treh kraljih
trikrat pa tudi večkrat
SAH
Dvoboj KS
Juršinci in
KS Gorišnica
v prostorih OS Gorišnica so se
januarja pomerili šahisti KS
Gorišnice in Juršinec. Srečanje je
J''® na desetih ploščah,
J^okrožno. Značilnost dvoboja je
velika borbenost in mladost
nastopajočih šahistov, kar
"■^azuje, da je šah v teh dveh KS
priljubljen.
Skupni rezultat je bil 13:7 za KS
Juršinci.
Posamezni rezultati dvoboja:
'j-aiuta:Toplak 2:0; Horvat:VoršiČ
Pavlin:Geč 1:1;
^^Jh:Ličina	1,5:0,5;
„ -saričiVrbančič 1:1; Bezjak
^•^^ebar i:i; Podhostnik:Krajnc
iak	F.:Murkovič 1:1; Bez-
j.j ^ ■'^eberc 1:1; Ilešič:2nidarič
Slavka Cafuta
Lidija Horvat osvojila naslov
mojstrskega kandidata
Mariborska šahovska z\'eza je
organizirala regionalno mladinsko
prvenstvo, ki je bilo v prostorih
ŠK Kovinar, od 20. do 25. januar-
ja. Tekmovanja se je udeležilo 20
šahistov, med njimi tudi člani ŠK
IZBIRA Rado Brglez, Tomaž
Žmavc in Lidija Horvat, ki je bila
na tekmovanju edina ženska
predstavnica. Odigranih je bilo 9
kol po švicarskem sistemu, čas
igranja pa 2 uri za 40 potez za
posameznega igralca.
Prvo mesto in pokal je osvojil
Mladen Tancer z 8 točkami, drugo
mesto Jure Mohr s 6,5 točke, tretje
mesto Milan Stavanja z enakim
številom točk, četrto mesto si je
priboril Miran Zupe s 5,5 točke,
peto mesto pa je osvojila Lidija
Horvat z enakim številom točk kot
četrti Zupe, s tem je osvojila na-
slov mojstrskega kandidata, kar je
doslej največji uspeh za to mlado
nadarjeno šahistko.
Tudi ostala dva predstavnika SK
IZBIRE sta dosegla dobre uvr>- it-
ve. Uspešnejši je bil Rado Brglez,
ki je s 4,5 točke osvojil 12 mesto,
Tomaž Žmavc pa je s tremi točka-
mi pristal na 16. mestu.
Besedilo'*in posnetek:
Slavka Cafuta
Mlada šahista ,,Izbire med igro Rado Brglez (levo) in lomaž Zmavc
(desno>
00 1.00 4. FEBRUARJA
Smučarsko
prvenstvo LAO
Danes, 1. februaija popoldne bo na Pohoiju svečan začetek
letošnjega smučarskega prvenstva ljubljanskega armadnega obmo^a. To
prvenstvo je že tretje zapovrs^o in je pomembna manifestac^a športne
aktivnosti pripadnikov Ijubljan^ega armadnega območja.
Po današnji svečani otvoritvi, bodo jutri, v soboto in v nedelo
tekmovanja v različnih disciplinali priljubljenega zimskega športa, V
nedego popoldne bo svečan zak^uček tekmovanj s podeUtvijo pokalov
in priznanj. To zimdco-športno manifestacgo vojakov in starešin
ljubljanskega armadnega območja bodo premijah tudi številni novinaijl
PORAZ DRAVE
Košarkaiji v republiških ligah nadaljujejo tekmovarue v treh
skupinah in sicer prvi republiški ter vzhodni in zahodni ligi Igralci
ptujske Drave nastopno v vzhodni dcupini, zraven njih pa še Pomuge,
Zlatorog, Trnovo, Elektra, Dravograd, Šentjur in Konus. V prvem
srečanju je Dravograd v Ptuju prem^al Dravo z rezultatom 69:66
(32:30). Koše za domačine so dosegli: B^edrač 23, Dobrgevič 12, Filipic
11, Serona in Srečkovič po 6, Beranič in Musič po 3 in Sotler 2. V
naslednjem kolu gostuje Drava v Šoštanju kjer se bo pomerila z domačo
Elektro.
l.k.
Prvo tekmovanje
v soboto se je na Pohoiju končal smučarski tečg za prvo skupino
otrok iz ptujske občine. Enotedenskega začetnega in dveh nada^evalnih
teč^ev se je udeležilo 228 otrok, potekal pa je brez zastojev in
nevsečnosti in kar je n^bolj razvese^ivo, brez vidnejših telesnih poškodb.
Ob koncu teč^a so pripravili tudi prvo tekmovanje v velesl^omu za
različne starostne skupine. Rezultati:
-	pioniiji do 8 let: 1. Matjaž Murko, 2. Miro Brus, 3. Rok Strašek;
od 8 do 10 let: 1. Bojan Urbanič, 2. Dušan Lunder, 3. Robert Mokina;
od 10 do 12 let: 1. Mi^a Gjurasek, 2. Matjaž Kekec, 3. Ma^až Vuletič;
nad 12 let: 1. Igor Vedenjak, 2. Aljoša Valent, 3. Stanko Pernat;
-	pionirke do 8 let: 1. Mojca Masten, 2. Sabina Žinko, 3. Jana
Kjiže; od 8 do 10 let: 1. Alenka Župec, 2. Aleška Kovač, 3. Barbara
Svage^; od 10 do 12 let: 1. Zdenka Gomilšek, 2. Mojca Kerbler, 3. M£ya
Stres; nad 12 let: 1. Maijeta Žlahtnik, 2. Karmen Rakuša, 3. Eva
Pavlinič;
V tem tednu pa poteka teč^ za drugo skupino, ki pa je veliko
slabše zasedena kot prva, saj šteje 35 otrok.	l.k.
Priprave igralk Drave
Igralke rokometnega kluba DRAVA se na nadaljevanje tekmovanja v
severni skupini druge zvezne rokometne lige pripravlj^o v Rovinju. Pod
vodstvom treneijev I^uričain Pergeija vadgo vse igralke članske ekipe in
nek^ perspektivnih ml^ših igralk. S priprav so pozdrave poslale našemu
uredništvu in vsem bralcem Tednika.
Prvi dve srečanji v nadaljevanju prvenstva bo Drava odigrala doma.
Najprej bo gostovala Podravka iz Koprivnice in nato Zamet z Rgeke.
Torej težki preškušnji že na samem začetku. Zato pa se je potrebno
dobro pripraviti.	1. k.
Nogometaši s potno paro
Preteku torek so s prvim delom priprav pričeU tudi igralci pete
selekcije nogometnega kluba Drava. Vadgo štirflcrat na teden, od tega
dv^rat na igrišču, po enkrat pa v dvorani in bazenu. Prvi del priprav,
tr^'al bo do sredine februaija, je namenjen psihofizični pripravi. Nato
bodo na vrsti tehnične prvine, telesna priprava in taktika igre.
Začetek tekmovanja v drugem delu prvenstva vzhodne skupine
repiibUške lige je bil prvotno predviden v drugi polovici marca. Zaradi
obilice srečanj v ligi in jugoslovanskem poTcalu ter raznih drugih
prireditev, bo začetek že v prvi polovici marca. Tako jim za dobre
priprave ni ostalo veliko časa, preostalega pa bodo morali dobro
izkoristiti.	Lk.
Najboljši letalski športniki
Izvršni odbor Zveze letalskih organizacg Slovenje je na prvi letošnji
seji kritično obravnaval stanje v dovenskem letalstvu, zmsti gre za
pomanjkanje kadrov v klubih. Svetla igema je le aeroklub Ptuj kjer že
vrsto let načrtno vzg^^o vodilni kader.
Objavili pa so tudi seznam najbo^ših letalskih športnikov v pretekli
sezoni, t^jboljši letalski modelar je Oto Velunš^ iz AK Ptuj, pri
jadralcih StrukeU iz ALC Lesce, Ptujčan Petrovič je peti Med padalcije
prvi Humar iz Alpskega letalskega centra, Bojan Zmavc iz AK Ptuj je
peti, NaboMši motorni pUot je Oto Verbančič iz Maribora, nato pa
sledgo Hojnik, Krepfl in Kralj iz AK Ptuj. N^boljšo letalsko šolo ima EC
Maribor pred Lescami, Ljubljano in Ptujem.
Za dobitnika Zlatega ori^ n^vigega priznanja v letaldcem športu, so
tokrat predlagali motornega pilota Ota verbančiča.	i. k.
10-ZA RAZVEDRILO
1. februar 1979-
HUMOR
Halo šefa prosim ... kaj, na seji skupščine, saj sem bila
sam tam, ko je bila pred eno uro končana. . . razumem,
razumem, naj me on pokliče ko pride s seje . ..
Madonca, imate kulturnega psa.
Resnično, še ljudje se po njem zgledujejo.
Ni mogoče?
Ce komu postane vroče, stegne jezik!
Jaz vama pa bom eno zaigral, da boste lage delali
Za kulturni praznik dve
kulturni večeiji, prosim!
- Žal nimamo, lahlio pa
dobite navadno z dragoceno
solato.
Rečem ti, v prizadevanjih za razvoj
malega gospodarstva, odkrivamo vse več
takih z malo pame^o .. .
-	Kaj si delal s škaijami Bojan?
—	Nič mamica, ko sem prej rezal pločevino so
bile še v redu.
ARICA = luka v severnem
Čilu
AVF.RBAH = sovjetski šahov-
ski velemojster od leta 1952
(Jurij)
DIDONA = mitološka ustano-
viteljica Karagine
J ARO V IT = bog zmage pri
polabskih Slovanih
KEBE = slovenski narodni
heroj (Lojze—Štefan)
LEG = poljski književnik,
avtor mnogih epigramov in
aforizmov (Stanislav Jerzy)
OVERLORD = šifra za
izkrcanje zaveznikov v Fran-
ciji v drugi svetovni vojni
TONKIN = vrsta bambusa za
smučarske in ribiške palice
TRNINA = znamenita hrvaš
ka operna pevka-sopran,
interpretinja VVagnerjevih del
(Milka, 1863-1941)
LINGA = indijska verska
sekta
REŠITEV	PREJŠNJE
KRIŽANKE
VODORAVNO: Spa, sklop,
tolovaj ka, opaši, ON, komen-
tar, Elton John, B, dan, čar,
oseba, Ston, sirek, osteolog,
polo, Akon, astat, EKA,
amcre. Ljuba, sholar, lovor,
Olevano, Oruro, Odetta,
Radpv, JI, odurnost, elegani,
Meiecith, rang, AS.
fSDNIK
- 1. februar 1979
OGLASI IN OBJAVE - 11
RAZPRAVA NA SEJI PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZS PTUJ
SINDIKALNA LISTA NAJ OSTANE
Po precej burni razpravi na ponedepovi seji
predsedstva občinskega sveta ZS Ptuj, ko so
clani predsedstva soglašali, da bi v letu 1979
upoštevali stališča sindikalne liste 78. Zavzeli
so se za to, dse glavna določila liste le ohranijo,
k^ti v nasprotnem bi to pomenilo rušenje že
doseženega. Po novem bi nq sindikalna stdišča
imela kup popisanih — okoli 5 2 strani, bila pa
bi brez številk. Kaj to pomeni, rd potrebno
posebej poudaijati. Lahko povzroči tudi
določeno stihgo pri porabi materialnih
stroškov in drugih namenih. Pri tem pa se je
potrebno krepko zavedati, da vsi ne ustvarjajo
dohodka pod enakimi pogoji, kot je to na seji
poudaril Janko Bezjak, član predsedstva
občinskega sveta.
Na seji so se tudi dogovorih za osnovne
smernice delovanja v tekočem letu. Glavna
pozornost v sindikalnem delovanju bo tako
posvečena razvoju samoupravnih odnosov.
samouprav^anju delavcev, krepitvi materialne
podlage dela, usklajevanju internih aktov z
določili zakona o združenem delu, utrjevanju
samoupravnih odnosov, delegatskih odnosov,
pospeševanju inventivne dejavnosti, reševanju
socialnih vprašanj in podobno. Ob tej
priložnosti so potrdih tudi roke, v katerih bodo
razprav^ali o določenih vprašanjih. Seveda pa
bo potrebno od časa do časa program tudi
dopolniti glede na reševanje aktualnih vprašani
določene sredine. Sindikati pa bi se n^ med
drugim tudi aktivno vk^učevali v delo
problemskih sej, kijih bo organizirala komisija
za uresničevanje zakona o združenem delu pri
SO Ptuj. Prva taka razprava bi n^ segla na
področje delitve po delu.
Clani predsedstva so razpravljali tudi o
poslovniku občinskega sveta. V razpravi so
imeli nek^ pripomb, ki jih bo potrebno
upoštevati pri sestavi predloga poslovnika. O
njem bodo razprav^ali tudi člani občin^ea
sveta na svoji prihodnji seji. Za tem ga bodo
s^irejele še vse osnOvne organizacge sindikata in
sindikalne konference.
Ob koncu seje so potrdih še predlog
kadrovske zasedbe 15 skupin, ki bodo obiskale
OZD, da bi ugotovile vsebinske rezuUate
uresničevanja zakona o združenem delu. Med
svojimi obiski bodo uporabljale posebne
vprašahiike, ki jih bosta priravili skupaj
komisga za samoupravljanje pri občinskem
svetu in občinska komisga za uresničevanje
zakona o združenem delu.
Razpravljali pa so tudi o priporočilu o
Začasnem financiranju v osnovnih organizacijah
sindikata, ki v bistvu prinaša spremembe v
prerazdelitvi sindikalne članarine. Po tem
priporočilu bi se n^ prispevek repubhacemu
svetu povečal.
MG
Dvanajst sekcij DPD »Svoboda"
vključuje 188 članov
Številni sodelavci v tako
imenovani Mubite^ski kulturni
dejavnosti, ki svojo zagnanost
manifestirao v n^razhčneiših
sekcgah oa pevske do e^rantov,
so se minuh petek zbrali na
rednem letnem občnem zboru
delavsko prosvetnega društva
SVOBODA v Ptuju, da bi ob
prisotnosti števihiih predstavnikov
občinskega družbenopolitičnega
in kulturnega življenja ter v družbi
gostov iz nekaterih sosedmih
slovenskih in hrvaScih društev
pregledali opravljeno delo v
minulem obdobju in se ob tem
pogovorili tudi kako v prihodnje
vključiti v to dejavnost še več
delovnih ljudi in občanov.
Andrej Fekonj^ predsednik
DPD Svoboda Ptuj je v uvodni
besedi obširno gjregovoril o
minulem delu in pri tem poudaril,
da društvo deluje pod tem
imenom že od leta 1919 in tako
nadaljuje tradicge nekdanjih slo-
venskih čitalnic. To pomeni, da
letos obeležujemo že 60-letnico
dela društva in bo potrebno temu
jubileju dati poseben poudarek.
Delo ptujske SVOBODE se
trenutno odvija v 12 sekcijah in v
baletni šoli, kar pomeni daje v vse
z^ete oblilce kulturnega življenja
na obmoqu mesta Ptuja zgetih
188 občanov od katerih so
nekateri vključeni tudi v več
sekcig. Okrog 40% je mladih,
del^o pa ljume vseh poklicev med
katerimi prevladinejo delavci
Osnovni problem, ki tare
društvo je prostor za delo.
Narodni dom je pogosto zaseden
in se v njem odvija druga aktivnost
s področja družbenopolitičnega
živBenja; lahko bi govorili tudi o
primernosti prostorov in o tem. da
bi z ozirom na številnost sekcij
potrebovali vsaj še toliko razpolo-
žljivih kapacitet. Seveda pa pri
tem ne smemo pozabiti še na
gledahšče, ki v glavnem služi tej
sekcgi in v letošnji sezoni še
folklori.
Na občnem zboru je bilo
opozorjeno še na številne kadrov-
ske težave, kijih imajo v prvi vrsti
pri tamburaškem orkestru, fol-
klorni in gledališki sekcgi, lutkaiji
in drugi. Nič manj ni odprto
vprašanje strokovnili delavcev v
sekcgah in seveda v zvezi s tem
financiranja dejavnosti. V prihod-
nje se bo potrebno bo^ povezati z
drugimi v mestu - kot so krajevne
skupnosti, razne organizacije in
društva; bolj bo potrebno v^l^e-
vati programe in se izogibati
raznih dvotimosti in podobno.
Tudi odprtost društva do delovnih
organizacig je ena pomembnih
ndog, prav tako pa odprtost
delovnih organizacg do dejavnosti,
ki se v društvu odvija.
V nadaljevanju svojega uvoda je
tovariš Fekonj a spregovoril tudi o
delu posameznih sekcij in nakazal
n^osnovnejše podatke iz vsake
dejavnosti posebej začenši z
gledališčem, vse do plesne šole, ki
je bUa ustanovljena lani in jo
obidcuje 123 učencev v štirih
oddelkih.
O sodelovanju in povezavi
društva navzven je bilo rečeno, da
je posebej dobra z OSS v Ptuju in
sicer s komisgo za kulturo, z
Ustreznim odborom pri OK SZDL,
ZKO, Kulturno ^upnosljo, s
strokovnimi repubUškimi zdniže-
nji in drugimi. Pn tem je izredno
pomembno tudi sodelovanje z
drugimi prosvetnimi društvi z
obmoga Slovenije in sosednje
Hrvatske, s kulturno prosvetnim
društvom iz Globasnice na
Koroškem, s Prešernovim gleda-
liščem iz Kranja s čimer je dana
možnost širokega uve^avljanja in
širjenja dosežkov društva v širši
slovenski in jugoslovanski prostor
ter v zamejstvo.
Delavsko prosvetno društvo
Svoboda Ptuj je za delo v minulem
obdobju prejelo priznanje Zveze
kulturnih organizacn Slovenije,
odličje Svobode z zlatim listom,
priznanje OF in druge zahvale za
raznoliko in bogato kulturno
poslanstvo, ki ga med našimi
delovnimi ljudmi in občani
opravka.
'Na petkovem občnem zboru so
sprejeli tudi program dela posa-
meznih sekcg ter ga ustrezno
ovrednotili, poleg tega pa še
okvirni program proslave 60-let-
nice društva, ki zajema prireditve
od 20. maja do 10. junija.
Vključile se bodo vse sekcge pa
tudi nekatera društva s katerimi
ptujska Svoboda sodeluje, ki bodo
v tem času vsak dan pripravljale
n^različnejše prireditve - ne
samo v prostorih namenjenih
kulturi, temveč tudi na uhci, v
tovarniški hah, v šolah in drugod.
Ob 60-letnici bodo izdali tudi
posebno publikacgo, ki bo zaela
vso to dejavnost in se še bo K
vključevali v naš širši kulturm
prostor.
Občni zbor ie tudi pooblastil
novoizvoljeni l3-članski izvršni
odbor, da na osnovi tako
sprejetega programa praznovanja
izdela dokončni načrt proslav in
prireditev in jih tudi'finančno
ovrednoti.
Po kratkem programu nekaterih
sekcg, - predstavile so se
gledališka, folklorna, tamburaška,
mešani pevski zbor, e^erantisti,
foto-kino klub s priložnostno
razstavo in drugi, so občni zbor
pozdravih tudi nekateri gostje in
ptujski ljubiteljski kultun zazeleli
v naslednjih štirih letih uspešno in
ptodno delo.
V imenu občinskega sveta ZS
občine Ptuj ter komisije za
kulturo in medrepubliško sodelo-
vanje je nato Feliks Bagar izrekel
priznanje tamburaScemu orkestru,
ptujskemu instrumentalnemu kvi-
ntetu Frančka Zibrata, ansamblu
Toneta Kmetca ter članom
likovne sekcge in folklorni skupini
za aktivno sodelovanje pri
uresničevanju programa OS 2S
občine Ptuj na področju medrepu-
bhške kulturne izmenjave ter v
okviru srečanj bratstva m prijatelj-
stva. V imenu medo^cinico
-medrepubliškega odbora občin-
skih svetov zveze sindikatov
Hrvatske in Slovenije ter sodelu-
jočih občin je nato izročU plaketo
"bratstva in prijateljstva Franju
Hribernjku in ansamblu Toneta
Kmetca.
Ob koncu občnega zbora DPD
Svoboda Ptuj so izvolili še novi
13-članski upravni-odbor, ki se bo
na svoji prvi sdi tudi konstituiral
ter nadzorni odbor in disciplin^o
komisgo.	m. šneberger
Zlata para iz Apač
in Starošinc
v poročni dvorani na ptujskem magistratu je bila v soboto, 27.
januaija dvojna slovesnost. Pooblaščeni delegat skupščine občine Ptuj je
ob prisotnosti matičaija in številnih svojcev svečano razglasil za
zlatoporočenca kar dva para, oba z območja Dravdtega po^a.
Zlatoporočenci so:
Janez in Ljudmila OBREHT, doma v Starošincah 13, KS Cirkovce.
Janez je bil železničar, danes upokojen, star je 74 let, Ljudmila paje dve
leti mljgša in je delala doma oz, gospodinjila. Imela sta dva otoka, danes
pa že tudi 4 vnuke.
Franc in Marga ZAJC, doma v Apačah 13, KS Kidričevo. Franc je
bil znani kovaški mojster, danes je v pokoju, star je 70 let, Marga, ki mu
je vse življenje stala ob strani, delila z njim težave in skrbi pa bo šele
aprila dopolnila 69. leto starostu V zakonu se jima je rodilo 7 otrok,
danes imata 13 vnukov in 1 pravnuka.
Janez in Ljudmila Obreht v spremstvu svojih n^dragih ob
svečani proglasitvi za zlatoporočenca	Foto: Langeriiolc
Franc in Marija Zaje po 50 letih skupnega življenja ponovno v
poročni dvorani	poto: Langeihoic
Tekmovanje enot PM Ptuj v plavanju
Pod pokroviteljstvom dr. Cveta
Dopliharja, predsednika SO Ptuj
je osnovna organizacija ZSMS
Postaje milice Ptuj organizirala v
četrtek 25. januarja drugo tradi-
cionalno tekmovanje v plavanju.
Med seboj so se pomerile miličnice
in miličniki PM Ptuj in oddelkov
in sicer v treh skupinah.
Med miličnicami je bila najbolj-
ša Zvonka Mišja, takoj za njo seje
uvrstila Anka Hertiš. Med milični-
ki nad 30 let je bil Husein Jupič,
drugi je bil Jože Pompe, tretji pa
Miloš Ličina. V skupini miličnikov
pod 30 le pa se je najbolje odrezal
Marjan Orožen, za njim pa Ivan
Kralj in Zdenko Sanda.
Najbolje uvrščeni so prejeli
priznanja in pokale.
— OM
Dr. Cveto I>oplihar (levo) izroča pokal in priznanje Marjanu Orožnu
(desno), ki se je med mlajšimi miličniki najbolje odrezal.
Fofo: M. Ozmec
S TOVORNJAKOM V POSI-
PAI.MK
V	četrtek, 25. januarja ob 21.00
se je zgodila zelo huda prometna
nesreča na magistralni cesti pri,
Podlehniku. Voznik tovornjaka —
posipalnika Ciril Pinterič iz Zg.
Hajdine je posipaval cesto med
Ptujem in Macijem. Ker je pri Pod-
lehniku posipainiku zmanjkalo pe-
ska je z vozila stopil delavec Alojz
Petrič iz Svetincev 37 pri Ptuju.
Stopil je med tovornjak in posipal-
nik ter s kamiona začel nakladati
pesek v posipalnik.
Iz mariborske smeri je takrat
pripeljal voznik tovornega avtomo-
bila jordanski državljan Anvvah
Abdul Radžeg, ki se je z.aietel v
posipalnik. Pri tem je Petriča med
tovornjakom in posipalnikom stis-
nilo tako močno, da je umrl na
kraju nesreče.
PRKPOZNO ZAGLKDAL PKVi-
MKTNIZNAK
V	soboto, 27. januarja, nekaj
minut po polnoči se je na zagrebški
ccsti v Ptuju zgodila prometna ne-
zgoda, ki jo je zakrivil voznik
tovornega avtomobila s priklopni-
kom Ljubiša Lukič iz Beograda.
Vozil je v smeri proti železniškemu
nadvozu. Spregledal je prometni
znak. ki dovoljuje višino vozila
Miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov so v dneh od 22. do
vključno 29. januarja posredovali le v eni prometni nesreči, v dveh požarih,
dvakrat pa so morali posredovati tudi zaradi poplavljanja Framskega
potoka v Zgornjih Jablanah in Rogoznice pri Ptuju. Sicer se je pri Podleh-
niku zgodila še ena zelo huda prometna nesreča s smrtnim izzidom, kjer so
posredovali miličniki PM Maribor.
Glavni vzrok nesreče je tokrat neupoštevanje prometnega znaka, na
vozilu pa je za okoli 80.000 din materialne škode.
3,5 m, vendar je kljub temu začel
zavirati, ker je njegovo vozilo bilo
visoko 3,6 m je zadel v železniški
nadvoz, zaradi česar se je vozilo
prevrnilo na desni bok delno izven
vozišča, tako, da je bil promet
nekaj časa delno oviran. Voznik se
ni poškodoval, na vozilu pa je z.a
okoli 80.0(X)din materialne škode.
POŽAR V TRNOVSKI VASI
V ponedeljek, 22. januarja ob
20.15 je bil oddelek milice v Destr-
n'ku obveščen, da gori gospodar-
sko poslopje gostilničarja Alojza
Urcerja iz Trnovske vasi 44. Kljub
intervenciji gasilcev iz Ptuja in oko-
lice je pogorelo gospodarsko poslo-
pje z okoli 2000 kg prešane slame
okoli 2000 kg koruznega klasja,
okoli 5000 kg pese in okoli 2000 kg
krompirja. Vzroke požara še raz-
iskujejo, materialna škoda paje ne-
uradno ocenjena na okoli 150.000
din.
POSI.OPJF Z(.()RKLO OB OD-
SOTNOSTI (iOSPODARJA
V ponedeljek, 29. januarja ob 02
ponoči je bila PM Ptuj ob\eščena,
da gori gospodarsko poslopje Iva-
na Mohoriča iz Drbetinc 7 pri Vito-
marci h. Na kraj požara so takoj
odhiteli ptujski gasilci, vendar je
kljub temu zgorelo gospodarsko
poslopje s stiskalnico, okoli
4000 kg koruze, 15.000 kg sena in
razno kmečko orodje. Skupna ma-
terialna škoda znaša okoli 200.0(X)
din, vzroke požara pa še raziskuje-
jo. Gospodar Ivan Mohorič in nje-
gova žena, sta bila v času požara
odsotna.	— OM
Vincenc in Marija Lukman v poročni dvorani skupščine občine Ormož ob
proglasitvi za zlatoporočenca.	Besedilo in posnetek: J. Sever
Zlata poroka
tudi v Ormožu
v soboto, 20. januarja sta v
krogu svojih najdražjih proslavila
zlati jubilej VINCENC in MA-
RIJA LUKMANTz Krčevine 9 pri
Ormožu. Vincenc je dan prej
dopolnil 76 let, Marija pa je dobre
tri leta mlajša. Kot pridna in
vzorna delavca sta celo življenje
posvetila kmetijstvu, dobro kmeto-
vala in si lepo uredila lasten dom. V
njunem zakonu se je rodilo pet
otrok, 3 sinovi in 2 hčerki, vsi so
poročeni, imata že 9 vnukov, v
kratkem pa pričakujeta tudi prvega
pravnuka.
Poroke,
sklenjene
v Ormožu
Franc Klement, Cven 68 in Nada
Vrbnjak, Pršetinci 14; Lenart
Erhatič, Osluševci 28 in Stanislava
Zelenjak, Senešci 60; Stanislav To-
mažič, Trgovišče 1 in Jožefa Gro-
belnik, Mihovci 1; Ivan Šestan, Tr-
novec 60 in Jelka Kolar, Središče,
Slovenska 75; Marjan Miško, Vin-
ski vrh 14 in Alojzija Janežič, Vin-
ski vrh 7; Ludvik Hernja, Pavlovci
13 in Danica Znidarič, Dobrava
19/a; Franc Novak, Stopno 16 in
Elizabeta Šegula, Predava 2; Sta-
nislav Kukovec, Ritmerk 15 in Na-
da Hojnik, Ritmerk 4; Stjepan
Rožmarič, Vinica, Nazorjeva 90 in
Marija Leskovar, Petrijanec, Vla-
dimi ra Nazorja 97; Miran Miklin,
Badličan 3 in Irena Trop, Jastrebci
18; Alojz Zajšek, Maribor, Tabor-
ska 8 in Zlatka Lašič, Maribor,
Partizanska 48.
RODILE SO:
Katarina Zemljič, J<rčevina pri
Vurberku 105 — Katjo; Kristina
Zagovec, Maribor, Lenardonova 4
— Bojana; Lidija Kaisersberger,
Kidričevo 26/a — Tadeja; Ivica
Potrč, Ilčeva 1 —Gabrijelo; Dragi-
ca Verdenik, Majšperk 91 — Aleša;
Hilda Notesberg, Muretinci 70 —
Dominika; Zvezdana Turk, Majš-
perk 53 — Borisa; Barbara Milošič,
Mali Okič 43 — Slavico; Marija
Grof, Veličane 50 — Simono; Ana
Meglič, Markovci 4/b — Blaža;
Ljubica Mulier, Brczovec 17, Rad-
lje ob Dravi — Zlatka; Milica Vu-
zem, Belski vrh 36 — Zvonko;
Marta Horvat, Ob Trnavi 4 — Ma-
tejo; Dragica Blaževič, Trg svobo-
de 2 — dečka; Zdenka Ornik, Gere-
čja vas 109 — deklico; Marija
Krajnc, Hajdoše 29/a — Boštjana.
POROKE:
Zvonko Kokol, Spuhlja 73 in Te-
rezija Petek, Gajevci I6/a; Stani-
slav Mlakar, Tržeč 53/a in Marija
Tement, Spuhlja 91; Stanislav
Vertič, Spuhlja 57 in Marija Še-
šerko, Dornava 56; Franc Krušič,
Cermožiše 33 in Marija Volavšek,
Ljubljana, Cepelnikova 3; Ivan
Arnuš, Domžale, Brejčeva21 in Jo-
sipa Džura, Veliki Okič 20; Alojzij
Vidovič, Polenci 26 in Ana Ofen-
tavšek, Vintarovci 46; Janez
Donaj, Gajevci 22 in Marija Zamu-
da, Placerovci 14; Franc Mohorič,
Trnovska vas 33 in Marija Kumer,
Bi-,ečki vrh 56.
UMRLI SO:
Ivanka Dok K Grabe 32. roj.
1897, umrla 22. jan. 1979; Janez
Kosec, Prešernova 1, roj. 1921,
umrl 25. jan. 1979; Kristina Hren,
Lendava, Srednja Bistrica 78, roj.
1907, umrla 25. jan. 1979; Terezija
Topolovec, Velika Varnica 104,
roj. 1953, umrla 25. jan. 1979; Kri-
stina Marinšek, Stoperce 59, roj.
1913, umrla 26. jan. 1979; Helena
Lovrenčič, Cesta 8. avgusta 8, roj.
1907, umrla 20. jan. 1979; Ana
Jošt, Podvinci 23, 1889, umrla 22.
jan. 1979.
THINIIC
izdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADIO-TEDNiK
62250 Ptuj, Vošnjakova 5, poštni
predal 99. Ureja uredniški kolegij,
ki ga sestavljajo vsi novinarji za-
voda, direktor in glavni urednik
MIHAEL GOBEC, odgovorni
urednik FRANC FIDERŠEK.
Uredništvo in uprava Radio-Ted-
nik telefon (062 ) 771-079 in
771 226. Celoletna naročnina
znaša 200 dinarjev, za tujino 300
dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj
52400 603-31023. Tiska ČGP Ma-
riborski tisk. Na podlagi zakona
o obdavčevanju proizvodov in
storitev v prometu spada TEDNIK
mod proizvode, za katere se ne
()lačuje temeljni davek od prome-
ta proizvodov.
vreme ^
do nedelje, II. februarja 1979
Prvi krajec bo v nedeljo, 4.
februarja ob 1,36
Napoved: Ves čas do 11.
februarja bo pretežno lepo
vreme, do šestega še precej
mrzlo, nato nekoliko topleje,
k _Alojz Cestnil^
RAZDRTA
DOMAČA
OGNJIŠČA
v razstavnem paviljonu
Dušana Kvedra v Ptuju smo v
teh dneh priča pretresljivim
dokumentom, ki izvirajo iz
časa nacističnega divjanja in
njihovega pekienskeganačrta,
da v okupiranih deželah izve-
dejo akcijo ugrabljanja otrok,
ki so bili po zunanjem videzu
svetlolasi in modrooki, med-
tem, ko so »manjvredne«
pošiljali v koncentracijska
taborišča, kjer sta jih čakala
trpljenje in smrt. Usoda vseh
naših otrok, ki jih je bilo
ugrabljenih in izseljenih nad
10 tisoč, je bila tako že vna-
prej določena, prav tako tudi
tistih, ki so jih okrog 600
iztrgali materam v dveh akci-
jah na ozemlju vse Spodnje
Štajerske. Ti otroci so izhajali
samo iz partizanskih družin in
družin ustreljenih talcev. Iz
Celja so jih nato pošiljali v
razna otroška taborišča, da
jih prevzgoje v janičarje.
Po nekaterih podatkih, ki
jih priobčuje tudi spominski
katalog, je bilo iz nekdanjega
ptujskega okraja ukradenih in
izseljenih okrog 100 otrok,
teror paje bil najhujši prav v
letu 1942, to je bilo leto dejav-
nosti slovenskogoriške čete,
leto junaške smrti njenih bor-
cev in vsi, ki so bili kakor koli
povezani s to skupino, so
:)ostali žrtve fašističnega nasi-
ja in preganjanja.
V tem našem današnjem
zapisu smo segli po pričeva-
njih ukradenih otrok z našega
ožjega območja, ki jim je
posvečena tudi spominska pu-
blikacija, posvečena je vsem
tistim mladim, ki so tako ali
drugače preživeli strahote fa-
šizma, izgubili vse — starše.
svoje najbližje, domače ognji-
šče in bili oropani brezskrbne
mladosti, ostali so vojne siro-
te. Odlomki iz teh nepodpisa-
nih zgodb so le droben ka-
menček iz peklenskega mo-
zaika zločinskega nacizma.
Preberimo jih, se ob njih za
trenutek zamislimo in se uči-
mo iz te velike zakladnice
naše zgodovine, ki se ne sme
nikoli več ponoviti.
»Prišli so 4. avgusta 1942
leta in odpeljali našo družino.
Pričenjala se je trnova pot
slehernega izmed nas. Naci-
zem je razbil toplo domače
ognjišče — vsi smo romali po
številnih nemških taboriščih.
V Frohnleitnu smo bili de-
ležni vojaške discipline —
zvonec nas je budil in gorje,
če so koga našli v postelji, pa
ni bil bolan. Sledil je skromen
zajtrk, nato razpored dela in
kontrola po barakah.
Po šestih tednih sva z
bratom Milanom dospela v
Neustift, v neki samostan,
kjer so nas železna vrata
ločevala od nun, ki so bivali v
nekaterih prostorih.
Dovolili so, da pišemo do-
mov, toda le v nemškem jezi-
ku. Vendar nam je uspelo, da
smo se spretno organizirali in
dobivali, pa tudi pošiljali
pošto v domačem — sloven-
skem jeziku. Odhajali smo na
pošto in odnašali s seboj
pisma iz pisarne »lagerfuhrer-
ja« še predno jih je pregledal.
Po petih mesecih je moral
brat v Seligenporten. Takoj
po odhodu fantov so k nam
prišli malčki in mnoge med
njimi sem poznala. Tako smo
me — starejše prevzele skrb
nad mlajšimi.
Sledili so novi pretresi. Iz
dneva v dan smo dobivali
sporočila o smrti staršev — in
nekega dne sem izvedela, da
mi je umrla mama v Ausch-
vvitzu. Nimam besed s kateri-
mi bi lahko povedala — kako
mi je bilo hudo.
Po enem mesecu sem mora-
la k neki premožni družini v
Amberg in čez nekaj tednov
sem se spet vrnila; začelo seje
romanje naprej. S tremi de-
kleti sem odšla na delo v neko
SS šolo, kjer smo bile zaposle-
ne v kuhinji in na vrtu. Med-
tem paje prišla iz Aushwitza
v taborišče llsenburg moja
sestra. Prosila je, da bi prišli
skupaj, toda še predno naj bi
se srečali, je bila premeščena
v Hamburg. Tako sem bila
spet sama v llsenburgu in tam
sem dočakala tudi osvobodi-
tev. Po nekaj mesecih sem s
transportom pripotovala v
domovino, polna bridkih spo-
znanj in oropana brezskrbne-
ga otroštva.«
»Odpeljali so me v mari-
borske zapore, ko so 10.
decembra 1944. leta ustrelili
mojega moža Janeza. Tam so
me obesili na obešalnik, kije
bil pritrjen na steno. Obesili
so me za palca obeh rok tako,
da soju pritrdili z vrvjo. Bila
sem noseča in padla sem v
nezavest... Znašla sem se na
stranišču, kjer so me polivali z
vodo. Marca 1945 so me
odpeljali na Rogoznico. v
»zapore« pri Bračiču in me
kmalu nato poslali domov, ker
sem pričakovala porod. Z
mamo. ki je bila tudi tam
zaprta, sva prišli domov —
hiša v Strmcu pri Leskovcu je
bila prazna. Mojc starše, star-
še mojega moža. sestre in
svake so januarja odpeljali...
Mojega 7-lelnega sina Jan-
ka so Nemci zaprli isti dan
kot mene in naju ločili že v
Ptuju. Odpeljali so ga v Nem-
čijo. S pomočjo svoje so.šolke
sem ga našla šele leta 1947.
Ko je sin izvedel zame je
bil preseneče. saj ni vedel, ali
še živim. Pisal mi je nekaj
pisem in poslal svojo sliko.
Slovensko je pozabil. Na
Jesenice gaje pripeljala prija-
teljica. Po sprejemu sporočila
sem se napotila v internat, v
katerem so bili otroci —
sirote.
Bilo je pozno ponoči, ko
sem svojega sina iskala med
otroki, ki so spah. Nisem ga
prepoznala. Upravnik inter-
nata mi gaje pokazal. Sin se
je prebudil, pa ni vedel, kdo
sem. Gledal me je dolgo...,
nazadnje je skočil k meni in
me objel. Vrnila sva se do-
mov.«
»Hudi časi so se pričeli za
svojce in sodelavce slovensko-
goriške čete po njenem padcu.
Postali smo žrtve fašističnega
genocida. Potrebno nas je bilo
iztrebiti. Ptujski zapori so se
začeli polniti...
Spravili so se tudi na nas —
otroke. V začetku avgusta so
nas odpeljali od doma in iz
ptujske žandarmerije nas je
pot vodila v Celje. Med
zaprtimi smo bili sami taki, ki
smo imeli svojce pri partiza-
nih ali pa bili sami tako ali
drugače povezani z osvobo-
dilnim gibanjem.
Dogodkov v Celju si ne
morem izbrisati iz spomina.
Določen sem bil v skupino, ki
bi morala bili ustreljena. In
ko sem čakal na sodbo, so
Nemci preverjali naše osebne
podatke. Kakšna ironija uso-
de! Zame so ugotovili, da mi
manjka en dan do 17. leta. Ta
—	en dan. mi je rešil življenje.
Pred očmi mi stopajo groz-
ljivi prizori, ki so bili tedaj za
mladega človeka le pretežki
—	gestapovec Lurker je od
mene sadistično zahteval, da
več ur — oprt z nogami na
steno — stojim in čakam...
Potem je nenadoma od nekod
pripeljal gestapovski avto.
Nepričakovano je predme
skočila mlajša sestra Trezika.
Vse to se je bliskovito dogaja-
lo in po nenadnem srečanju so
naju nato odpeljali k ostahm,
ki so čakali na deportacijo.
Sledilo je najhujše — loče-
vanje starejših, nad 18 let od
nas, mlajših. Tedaj so nam
vzeli tudi mamo. Neusmiljeno
je jokala in tarnala za nami.
Ali je še kaj hujšega za mater
kot to? Ali je to človeško?!
Bilo je nepopisno. Razlegal se
je grozljiv jok in moledovanje
z vseh strani. Tega ni mogoče
pozabiti še po tolikih letih.
Dobesedno so nas mlajše
trgali od starejših, od najbliž-
njih..
Odpeljali so nas v Frohnlei-
ten. Žalostna povorka otrok s
culicami in okrog 20 dojen-
čkov, ki smo jih starejši nosili
v košaricah, je krenilo proti
zbirnemu centru. Življenjski
udarci so si sledili. Tam sem
izvedel, da je brat Alojz,
borec slovenskogoriške čete,
padel v Mostju. Od tam smo
pričenjali svojo romarsko pot
skozi različna taborišča, ki so
bila v bistvu otroška prevzga-
jališča. Potujčiti so nas hoteh.
vcepiti v nas strog pruski red
in disciplino ter izkoristiti
naše mlade moči v prid nem-
škega rajha. Pri vsakem delu
smo znali kljubovati in tako
izkazovali sovraštvo do naših
prevzgojevalcev. Red je bil
povsod isti: stroga natanč-
nost. vstajanje ob 6. uri, apel,
preštevanje, vaje starejših,
skromna hrana... Ko sem se
vrnil iz pregnanstva, sem imel
45 kilogramov. Velikokrat
sem boro skorjico kruha delil
šc s svojim bratom Vladom,
sestro Treziko in MilenoJuva-
novo... Spominjam se Ivana
Hreniča. kije delal na kmetih
v Selingenportenu. kako nam
je po nekem žlebu pošiljal
hrano.
Sleherni dan nam je prina-
šal nova spoznanja in kar
prehitro smo dozorevali, oro-
pani brezskrbne mladosti.
Po osvoboditvi Saldenbur-
ga smo se štirje fantje odpra-
vili do jugoslovanske repatri-
acijske baze. Srečal sem pri-
jatelje iz Ptuja — Milana
Lacka, Dragico Reševo... to
je bilo nepopisno doživetje.
Solze so nam vrele iz oči,
solze sreče...
Dočakali smo svobodo, to-
da grenkoba nas je morila ob
spominu na naše drage, kijih
ni bilo več, na opustele domo-
ve...
Po enem mesecu smo odpo-
tovali v domovino. Pričenjali
smo novo življenje.
Spominjam se nekega do-
godka. V taborišče je prispel
vojaški obisk iz Celja. Ukaza-
li so nam, da ga pozdravimo z
nemško pesmijo. Tega nismo
storili. Ko so nam rekli, naj
zapojemo slovensko, smo za-
peli Hej Slovani...«
Še in še bi lahko nizali
spomine, polne trpke boleči-
ne. kijih ne more nič na svetu
izbrisati, izpovedi nekdanjih
ugrabljenih otrok, danes ma-
ter in očetov, osivelih in
prepričanih, da se to njihovim
otrokom ne bo nikoli zgodilo.
Sedanje generacije morda o
tem vse premalo vedo, zato
pričujoča razstava ni name-
njena samo nekdanjim —
ukradenim otrokom, name
naje njihovim sinovom, hče-
ram in vnučkom, da bodo
zvedeli, kaj so morali pretrpe-
ti njihovi starši, dedki in
babice, in to samo zato, ker so
bili Slovenci in so živeli na
pomembnem koščku sloven-
ske zemlje.
pripravil: mš
Lizika Lacko, hčerka heroja Jožeta Lacka, v Neustiftu leta
1944.
Janko Mere iz Strmca pri
Leskovcu. Očeta so mu leta
1944 Nemci ustrelili, mater
zaprli ter malega Janka odpe-
ljali v nemško taborišče. Mati
ga je našla šele leta 1947.
FOTOGRAFIJA MESECA
Že tretje leto zapored so člani fotokino kluba
DPD Svoboda izbrali temo Kurentovanje za
Fotografijo meseca. Veliko Število sodelujočih
avtorjev priča o tem, da je tradicionalna ptujska
prireditev še zmeraj fotografsko zanimiva. 18
fotografij šestih avtorjev je bila izbrana za najbolj-
šo slika Bojana RODETA: Pust.
Fotokino klub bo aktivno sodeloval pri priredi-
tvah ob 60-letnici DPD Svoboda Ptuj. Ob razpolož-
ljivem gradivu bo klub uredil razstavne panoje, ki
bodo prikazovali razvoj in delovanje posameznih
sekcij društva. Ti bodo v mesecu maju razstavljeni
v izložbenih oknih nekaterih ptujskih trgovin. Prav
tako bo klub soorganizator razstave članov fotoklu-
ba tovarne »VIS« iz Varaždina. Člani kluba se
bodo, še predstavili ptujski javnosti s svojimi
novejšimi deli na razstavi, ki bo v domu »Franca
Krambergerja« ter tako proslavili visok jubilej
društva.
FKK
Otroci iz območja Destrnika in Trnovske vasi. Med njimi matere Brunčičeva (levo sedi), Juran-
čičeva (desno zadaj) in Grabarjeva (desno spredaj)
2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
19. april 1979 - TEIMUIK
Roman Jagušič
pripoveduje
Med ljubitelje slovenske
besede in napredne slovenske
delavce prav gotovo sodi tudi
Roman Jagušič, ki se je v
ptujsko Svobodo vključil leta
1922. Ne bi hoieli ponavljati
znanih in dokumentiranih
dejstev o delu ter poslanstvu
ptujske Svobode, ki prav letos
slavi visok jubilej — 60.
obletnico.
Dolgoletni član Svobode in
tajnik društva. Roman Jagušič
takole pripoveduje:,,Zelo
dobro se spominjam
preteklosti", je začel pogovor
Roman Jagušič, njegove
besede so bile izbrane, njegove
kretnje polne nemira in
dokazovanja. ,,Ko sem prišel v
društvo, bilo je to leta 1922,
me je Franc Gabrijel, ki je bil
predsednik društva, zelo lepo
sprejel. Reči moram tudi to, da
je takrat tovariš Gabrijel bil
uslužbenec bolniške blagajne in
me je pravzaprav on navdušil
za sodelovanje v društvu. Kaj
kmalu je ugotovil moje
napredno misel za slovenstvo
in mojo sposobnost . za
organiziranje ljudi. V zelo
kratkem času sem postal tajnik
društva. V takratni kraljevini
Slovencev, Hrvatov in Srbov in
pozneje v kraljevini Jugoslaviji
nisi smel biti socialist, še manj
pa komunistično opredeljen.
Tudi proti buržoaziji nismo
smeli biti nastrojeni . No,
nekaj je vseeno bilo takih
fantov. Najplivnejši sodrugi so
takrat bili dr. Potrč, Lacko,
Matjašec, Klep in drugi. Svoje
društvene prostore je društvo
imelo v prostorih sedanje de-
lovne organizacije Olga
Meglič, no pa pustimo to, to
so zelo znani podatki, mar ne.
Pripadnost	in
revolucionarnost smo ,,krili" s
kulturno dejavnostjo. Ker je
vsak član društva deloval na
svojem področju, sem se
odločil, da ustanovim ptujsko
gledališče. V Ljubljani sem v
letih 1929/30 opravil režiserski
izpit in ko sem prišel nazaj v
Ptuj, sem s srcem začel delati v
gledališču, ki je postalo
popolnoma naše. V naših
rokah je bil program, tudi
finance. Dagajalo se je, da smo
sami prodajali vstopnice, trosili
lepake, , lepili plakate itd.
Zelo smo si prizadevali, da
kulturi dajemo veliko
pozornosti, slovensko besedo
smo negovali in ljubili.
Prostore je gledališče imelo v
banki v Lackovi ulici. V
gledališču so se poleg mene
udejstvovali še Mirko Bezjak,
Olga Meglič itd. Ko je leta
1931 v Ptuj prišel Josip
Domanjko, sem se vključil še v
Esperantsko društvo. Po
opravljenem režiserskem izpitu
sem predlagal, da ptujsko
mestno gledališče pre-
imenujemo v Ljudski oder
(podobno je bilo tudi v
Ljutomeru, tudi tam smo
gledališče poimenovali:
Ljudski oder). Zgodilo se je
tudi to, da so nam zaprli
gledališče, vendar je Franc
Gabrijel vložil vse svoje sile>
da je gledališče postalo
Svobodino. V 30. letih sem v
Ptuju režiral več predstav:
Jakob Ruda, Vražjo misel.
Vdovo Rošlinko, Hlapec
Jernej, Rokovnjači, Pri belem
konjičku in tako fiaprej. Ker
smo imeli Svobodaši tudi
pevski zbor, sem režiral tudi
operete. Pri gledališču so
veliko pomagali Bratko,
Žnidarič, Segula itd.
Ker se bliža praznik dela naj
ob tej priložnosti rečem še
•kakšno besedo o tem. Ob
prvem maju smo vsako leto
praznovali. Trosili smo letake,
pisali po zidovih ter tako ljudi
spominjali na krvave dogodke
ob 1. maju in na oktobrsko
revolucijo. Leta 1935 so v
Celju organizirali zlet Svobod,
naša Svoboda se je tega zleta
udeležila. Bilo nas je 10 ali 12.
Teh trenutkov ne bom nikoli
pozabil, tudi mojih sodrugov
ne.
No, še beseda o gledališču.
Ko sem prišel iz Ljubljane smo
v Ptuju na oder postavili tudi
Hlapca Jerneja, bil sem režiser
predstave, celo pri sceni sem
imel prste zraven in Jerneja
sem tudi igral. Živo se
spominjam tistih trenutkov, ko
sem stopil na oder in z
gorečnostjo, bolečino, žalostjo
in veseljem igral velikega
Jerneja. Stik z gledalci je v
hipu nastal. Vsi — igralci na
odru in gledalci v parterju —
smo zaživeli z likom Jerneja. S
patetiko smo igrali, vendar ni
bilo slabo. Predstava je zelo
uspela. Sedaj, ko praznujemo
60 letnico Svobode imam samo
eno željo: spet bi rad zaigral
tistega Hlapca, tistega Jerneja,
ki je pri župniku, pri carju in
drugod prosil pravice...
V letu 1936 smo člani
Svobode oblikovali
Vzajemnost, tudi v tem dru-
štvu so delovali isti sodrugi. Po
vojni smo spet oblikovali
Svobodo. V društvu so bili
razni odseki. Najboljši so bili
člani tamburaškega orkestra,
pevski zbor itd. Ob 40.
obletnici zleta Svobod sem bil
v Celju in se takrat, v letu
1975, spet spomnil mladosti,
tovarišev in naše bojevitosti ter
ljubezni do slovenskega jezika.
§e danes sem aktivni član
DPD Svobode in upam, da
sem s tem kratkim pripo-
vedovanjem nekaj le prispeval
ob njeni 60 letnici."
Roman Jagušič leta 1934
Roman Jagušič letos
Otroci
(posnetek Stojan Kerbler)
SREČANJE
PESNIKOV IN PISATEUEV
ZAČETNIKOV
Zveza kulturnih organizacij Slovenije razpi-
suje v počastitev rojstva Josipa Murna-Alek-
sandrova v sodelovanju s: KUD Ernestek
Golob-Peter, RS ZSS, RK ZSMS in tednika
Mladina, revijo Antena, časopisom Kmečki
glas. Društvom slovenskih pisateljev in kul-
turnimi. družbeno-političnimi skupnostmi in
organizacijami v občinah, kjer bodo organizi-
rana območna srečanja in zaključno srečanje,
8. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov.
Območna srečanja bodo od junija do no-
vembra 1979, osrednje srečanje pa bo 10. in
11. februarja 1980, za najuspešnejše avtorje
vseh območnih srečanj v Gradišču v Sloven-
skih goricah. Sestavni del 8. srečanja je poleg
območnih srečanj, zaključnega srečanja tudi
4. literarna kolonija, ki bo v oktobru 1980.
Na 8. srečanju lahko sodelujejo pesniki in
pisatelji začetniki, ki še niso izdali (razen v
samozaložbi) nobenega svojega dela v knjižni
obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše na
dosedanjih republiških srečanjih. Kandidati
morajo biti stari več kot petnajst let. Sodelu-
jejo lahko z literarnimi prispevki v slovenskem
jeziku napisanimi s pisalnim strojem v treh
izvodih.
Člani žirij bodo upoštevali prispevke vseh
vrst proze, poezije in dramatike.
Sodelujoči morajo poslati svoje prispevke v
treh izvodih, podpisanimi le s šifro. V večjo
ovojnico, v kateri so prispevki, je treba prilo-
žiti zapečateno ovojnico s polnim imenom,
točnim naslovom, izobrazbo, poklicem, sta-
rostjo in šifro. Na večji ovojnici zadaj naj bo
napisana avtorjeva matična občina. Organiza-
torji ne bodo upoštevali prispevkov, ki bodo
namesto s šifro podpisani s pravim imenom.
Organizatorji vabijo k sodelovanju vse
pesnike in pisatelje začetnike iz Slovenije,
Slovence v drugih republikah, iz slovenskih
zamejskih območij v Italiji, Avstriji in na
Madžarskem, kakor tudi pesnike in pisatelje
začetnike med delavci v tujini, izseljenci in
pripadniki JLA.
Vse poslane Iprispevke odstopajo avtorji za
morebitno objavo brezplačno. Tričlanske
žirije bodo med pravočasno prispelimi pri-
spevki s svojega območja izbrala okrog deset
najboljših avtorjev za nastop na območnem
srečanju in enega ali dva avtorja za osrednje
srečanje.
Imena avtorjev, kijih bodo območne žirije
predlagale za osrednje srečanje in naslovi
izbranih tekstov bodo znani do 1. decembra
1979.
Prispevke je treba poslati na naslov: Zveza
kulturnih organizacij Slovenije, Organizacij-
ski odbor 8. srečanje, Dalmatinova 4, Ljublja-
na do 15. maja 1979.
tednik - ^p"' ^^^^
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
Franjo Brumen
(Biografski roman petih rodov)
12. nadaljevanje
Vsak dan sta romala na pokopališče s
štirimi svežimi šopki svežih rož. Najlepšega
sta položila na Irenin grob.
Po enetn tednu globoke žalosti sta svaka
svetovala, da bi bilo najbolje, da bi se Dušan
iztrgal iz nesrečnega okolja in se odpeljal z
materjo v domači kraj. Dušanu so obljubili,
da bodo pridno obiskovali in negovali oba
sveža groba. Sprejel je nasvet in odpeljala sta
se.
Za bolnega, strtega, ali pa obupanega
otroka ni boljšega zdravila, kot je materino
gnezdo. Srečen, kdor klone prej, preden so
mu pokopali mater...
Dušan je le zelo počasi dvigal skonjeno
glavo. Mati, ki je že tudi sama opešala, ga je
bodrila, kolikor je mogla. Tudi vsi ostali
sorodniki so pomagali z besedo in dejanji.
Nagibal je poslušati nasvet, naj se ne vrne več
v tujino.
Po daljšem času je prispelo pismo z
Dunaja. Sonja je sporočila, da mora Dušan
na zapuščinsko razpravo.
Na sodišču so razsodili tako, da se je
Dušan moral odločiti prodati hišo in vse
ostalo, ker se nobena od sester ni hotela obre-
meniti s prevozom domačije. On sam pa strt
in razbičan po tolikih udarcih usode ni videl
več možnosti življenja v tujem svetu. Pred
očmi mu je lebdelo prekletstvo Potokarjevega
rodu. Sklenil je umakniti se nazaj v ožjo
domovino v okolje svoje ostarele matere.
Pri tako nagli razprodaji ostane od izku-
pička bore malo. Kdor v stiski razprodaja,
napol poklanja. Kupci se spravijo nad obu-
panca kakor krokarji nad mrhovino. Žene jih
prastari nagon, pohlep po zlatu.
Ko so odmerili doti za obe hčerki, se je
pokazalo, da zanj ne bo ostalo kaj prida. Da
ne bi bilo morda kakih očitkov, ki pri
delitvah dediščine skoraj vselej nastajajo_
— tudi v najuglednejših družinah — se je
odločil pustiti vse. Vzel je le svoje stvari in
odšel je od hiše, kakor je nekoč prišel s svojo
skromno culico.
,,Moj del dediščine, ki je komaj vredno o
njem govoriti, ostane vam, da boste postavili
na grob primeren družinski spomenik in da
boste ob prilikah v v spomin prižigali svečke.
Kakor sem prišel reven na Dunaj, tako
odhajam z Dunaja z mirom v žalostnem
srcu. " Tako se je poslovil in odšel. "
Dom je sprejel nesrečnega sina z vso toplino,
ki jo more nuditi le materino srce. Mnogo je
žensk na svetu, toda mati je samo ena! Le
materino naročje nesebično celi rane. Koliko
je ljudi, ki so tako srečni, da so spoznali to
resnico, preden je mater zagrnil grob? Koliko
je ljudi, ki zablode prepozno objokujejo!. . .
Medtem so se Potokarjeve hčerke razženile.
Le najmlajša je še delala družbo ostareli ma-
teri. Zadnjo sobico, kije imela okni na vrt, je
naselil Dušan. Hišo so znova obnovili in
opleskali. Zob časa in talna vlaga sta jo že
nagrizli nad kamnitim podstenjem. Na dvo-
riščni strani soprizidali še en prizidek z nizkim
širokim oknom. Tu je Dušan nameraval na-
mestiti svojo zadnjo čevljarnico. Skromno
pohištvo so skromno obnovili in dopolnili.
Nekaj tednov je Dušan porabil za oddih.
Mnogo sta se pogovarjala z materjo. Oba
najbolj sorodna po svojih značaji in srcu. Sinje
pač vedno bolj podoben materi in je skoraj
zmeraj pravi dvojnik lastne matere. Pa tudi po
usodi sta si bila zelo blizu. Oba je nepričako-
vano doletela podobna nesreča. Ko bi najbolj
rabila oporo, sta zgubila najbližjega.
Mnogo je zahajal na sprehode, za katere po-
prej n i bilo časa. Najraje se je podajal čez progo
prek pašnikov, med njivami v jelševje in bele
topile na Dravi. Tam je obujal lepše in vese-
lejše spomine na mlada leta in na lovske po-
hode, ki sta jih nekoč na očetovem posestvu
tolikokrat obhodila. Pokrajina ob Dravi je
bila podobna očetovemu lovišču. V tistih časih
je bila še polna pestre divjadi, posebno mnogo
je bilo lepih fazanov.
Počasi se je bistrilo Dušanovo razpoloženje
in tudi pogled je postajal veselejši. Tudi pri
njem je čas celil rane. Postajalje zgovornejšiin
ni se več izogibal ljudem. Ko je mati v pogovo-
rom opazila, da se sin zopet predaja mislim na
novo življenje, da že zopet kuje nove načrte Je
prinesla iz skritega predala v omari hranilno
knjižico, kije bila vpisana na njegovo ime. V
njej je skrbna mati shranila vse prihranke,
kolikor jih je Dušan poslal tekom let svoje
odsotnosti. Čeprav so bili namenjeni materi v
olajšanje, stajih bila sedaj oba z Dušanom zelu
vesela. Prihranek je z obrestmi kar lepo na-
rasel. Nakupil je vsega, kar je bilo za obnovitev
hiše še potrebno in uredil je delavnico v dvo-
riščnem prizidku ob nizkem širokem oknu.
Odločil se je poleg navadne obutve izdelo-
vati lahke športne škornje, kakršne so na
Dunaju prodajali jahalnim klubom.
Vest o njegovem povratku je prispela tudi do
Smrekarjevih, ki so tedaj živeli že v pokoju v
lepem mestu na Gorejskem. Nepričakovano se
je nekega dne pripeljal stari doktor Smrekar.
Prineselje darilo zo porokn, katere zahm se je
za Dušana 'a:'- hitro m nesrečno ki-n^ai.
Neprijetni. J' Mlo stcir^mu	k(. j-
z\'dei	=	je za
je bil p(.'vezan tudi spomin na pokojnega pri-
jatelja. ko je iz velikega kovčka razvil lepo
ohranjeno nčetovo lovsko puško.
Pogostili in prenočili so nekdanjega očeto-
vega prijatelja. Drugi dan ga je stric A ndrej s
kočijo odpeljal v mesto znamenitih vin, kjer je
pred leti opravljal ugedno službo. Oh slovesu je
rekel: »Rad bi še enkrat videl lepote tistega
kraja in obudil spomine na mlada leta. Obiskal
bom preživele prijatelje in grobove umrlih.«
To je bilo zadnje srečanje nekdanjih prija-
teljev. Nedolgo potem so čitali v časopisu, da je
glavar nenadoma umrl za kapjo.
Očetova puška, žalosten a obenem dragocen
spomin, je pripomogla, da se je Dušan hitreje
in znova ujel v življenju. Že na prvi lov so ga
povabili domači lovci. V njihovi vedri družbi je
preživel prijetne trenutke. Lovci so bili pravi
prijatelji, nikjer nobenega razloga za nespo-
razume, kaj šele za sovaraštvo in zavist. Pri-
jatelj je povabil prijatelja. Nikdar jih ni bilo
preveč, ne premalo. Število pušk je bilo
odmerjeno po lovnem predelu. Zgagarji so
obsedeli oh svojih zapečkih. To je bila zlata
doba v lovski zgodovini.
Čevljarski poklic potrebuje razvedrila z gi-
banjem v naravi in tegaje bilo na lovih v čistem
zraku med njivami in jelševjem ob Dravi do-
volj.
Leto dni je Dušan delal sam. Po enem letu
pa je sprejel vajenca. Hotel sije sam vzgojiti
dobrega pom.očnika. Mati Ana je bila že v
letih, z veliko težavo je opravljale le še najlažja
opravila, vse ostalo je moral oskrbeti Dušan,
na polju pa večinoma težaki.
Tako sta gospodarila dobri dve leti, ko je
Dušan nekega jutra opazil, da mati dolgo ne
pride iz svoje sobice. Zaskrbljen je stopil v
njeno splnico. Matije ležala mrtva, že hladna
na svoji postelji. Ležala je spokojno, kakor da
bi spala, z mirnimi potezami na obrazu. Nikjer
ni bilo znakov trpljenja. Tudi zvečer pred
smrtjo ni potožila, da bi ji bilo kaj hudega.
Dušan je sicer bil vajen udarcev usode.
Materina smrt pa gaje zadela najgloblje v srce.
Mati mu je bila edini nesebični prijatelj.
Hitro so se zbrali vsi otroci in sorodniki.
»Kako hudo mi je, da sem se odselila! Morda
bi materi še lahko pomagala!« je potožila
objokana najmlajša hčerka, ki se je pred
kratkim omožila od doma.
Niso napravljali novega groba, zagrebli so
jo poleg njene matere in očeta v prvem grobu na
spodnjem koncu ob sredinski poti farnega
pokopališča nad Črncem. Hčerke so pridno
zalagale grob s svežim cvetjem, pa tudi Dušan
je pogosto zavil mimo kapelice na Bregu.
Odkar je umrla mati, je bilo pri Potokarje-
vih še bolj pusto in prazno. Dušan je začenjal z
delom na vse zgodaj in dela nekatere dni pozno
v noč. Edina družba mu je bil vajenec, kije
prihajal in odhajal redno ob uri iz vasi onstran
Mladolesja. Kuhala sta si sama, vajenec sije
navadno pogrel lonček, ki mu ga je naprtila
mati, da ne bi bil lačen.
Stric in teta, ki jih je bilo v tistem kraju
mnogo, so začeli nagovarjati Dušana, da se bo
treba ponovno poročiti. Tudi sam je že raz-
mišljal o tem. pa mu je manjkalo poguma.
Preveč so se zajedle številne družinske nesreče
v njegovo dušo. Pa še pregovor, da gre v tretje
rado. ga je svaril.
Stric Andrej je jeseni pripravil trgatev bolj
na veliko. Tete so vse dobro premislile in pri-
pravile. Na trgatev so povabili izbrana dekleta
in nekaj mladeničev. Vsi so dan pridno
delali. Zvečer so stiskali grozdje in po večerji je
sosedov viničar nategnil mehe. Mladina seje
zavrtela, da je odmevalo daleč od koče. Du-
šanu ni bilo do plesa. Zdelo seje. kot da seje
zakrknil trajni žalosti v prepričanju, daje
svet zanj dolina žalosti. Tudi spodbujanje tet ni
zaleglo.
Tedaj pa je godec zagodel melodijo, pri
kateri dekleta obvezno izbirajo plesalce. To je
bil za Dušana odločilen trenutek. Brhka sta-
sita Mastenova Ana je povabila Dušana na
ples. Odreči ni mogel in lepo sta zaplesala.
Dušan se je nemalo začudil, kako spretno je
kmečko dekle lepo v ritmu prestavjala nožice.
Povsod veljajo enaka pravila, tudi Dušan je
moral vabilo vrniti. /Va koncu drugega plesa je
1 na tako neumorni- ploskala, da so pritegnile^
še ostale plesalke in gnder se je hočeš no^eš^
m- ral vdati a ist-> meh-Jij'^ ponoviti še tretjič
vrteli i- '	v,' mnog- ' 1-
ravem tempu, da so široka krilca v obročih
vihrala dekletom visoko nad kolena.
Tak ples je bil v vseh časih in je še neke vrste
preizkušnja, predvsem za mladeniče. Dame
imajo priliko in prednost, da pokažejo svoje
simpatije, oziroma pristanek na ponujeno
ljubezen. Mladeniči pa morajo svoje lju-
bezenske dileme zaključiti in jih usmeriti v bolj
določeni smeri, četudi zaenkrat še neobvezno.
Vendar, če ne že prej. po takem plesu nastanejo
navadno govorice, ki skušajo zakoličiti mla-
deničevo pot. Nekako tako se je primerilo tudi
našemu Dušanu.
Pri naslednjih plesih je Dušan postajal ak-
tivnejši. Nobenega ni zamudil, pridno je vrtel
ponujeno Ano. ki je bila lepo dekle. Damski
valčki so se še in še ponavljali in A na je pridno
hodila po izvoljenca. Tete in njihove prišepe-
tavke so sedele na stolih stisnjenih ob stenah,
stikale glave in si mencale roke v zadovoljstvu,
da jim je naklep in načrt tako enostavno uspel.
Budnemu očesu ni moglo uiti pomežiko-
vanje med godcem in njimi. Verjetno je godec
že vnaprej vedel svojo nalogo.
Dušan ie začutil v svojem srcu nekaj, kar je
zaplapolalo v njem kot sla po novem življenju.
Ne bi mogli reči, da bi to bila morda že lju-
bezen na prvi pogled. Življenje je Dušana
prekovalo tako, da je poslal skorajda preveč
previden. Objemanje nežnega, a dovolj buj-
nega Aninega telesa med plesom je zbudilo v
Dušanu dotedajpotlačeno telesno moškost, ki
je bila v njegovi dozorevajoči moški dobi še
vedno na višku. Pravemu moškemu se je le
težko izmotati iz objema take kače.
Ženske, ki so v tem oziru mnogo tenkočut-
nejše, so že z gotovostjo ugotavljale, da so
nastavljene pasti prijele in da večer ter srečanje
z Ano ni šlo mimo Dušana brez posledic. Med
tiste, ki so pasti nastavljali je spadal tudi har-
monikar, kije bil na tem področju ar lisjak in
je pokazal, da razume življenje...
Minila je zima. Dušan ie imel v svoji de-
lavnici čedalje več dela. Za razvedrilo je hodil
vsako nedeljo na lov. Z Ano pa sta se videvala
vsako nedeljo pri jutranji maši. Razvnela Ana
seje postavila v cerkvi tako, da je bila obrnjena
poševno proti oltarju in obenem k Dušanu, ki
je sedel vedno na istem mestu v njihovi klopi.
A na je neprestano bliskala s svojimi očmi proti
Dušanu, hotela je ujeti vsak njegov pogled.
Ob sobotah je Dušan redno zahajal na
sprehod proti pokopališču, kjer je spotoma
položil kako skromno rožico na materin grob.
Včasih je tudi prižgal svečko in se spominjal
svojih grobov v tujini. To priliko je izkoristila
brhka Mastenova Ana. Ce je le mogla, se je
iztrgala od doma in tudi pohitela na pokopa-
lišče. Njihovi grobovi so bili blizu Dušanove
matere.
Pri tej ljubezni, ki se je razvijala le počasi,
predvidno tipaje, je bila mlada Ana dosti bolj
potrudna. Ce je bilo kaj opravka na Maste-
novem grobu ali ne, vedno se je trudila nekaj
preurejati, je prekopavala in presajala, samo
da bi bila njena prisotnost opravičena. Delo si
je usmerjala tako, da se je lahko malo pred
Dušanom napotila domov. Ker sta hodila oba
isto pot, je bilo treba le hoditi tako počasi, da
jo je Dušan dohitel. Po precej dolgi poti sta se
pomenila o mnogočem. Radevedne ženice so ju
opazovale izza oglov in čim več je bilo rado-
vednih pogledov, tem bolj srečna je bila A na.
Češ naj le govorijo, potem se bo hitreje sku-
halo.
Nekega večera ju je na poti domov zalotilo
neurje in morala sta prevedriti pod kozolcem,
ki je sameval onstran pokopališča na sveži
senožeti. Deževalo je postrani in veter je nali-
val debele deževne curke skozi kozolčjo
ograjo. A na je stopila pred Dušana, da se je
zakrila. On je imel ohranjeno širokokrilo pe-
lerine. Stisnila seje z hrbtom k njemu. Zagrnil
jo je z obema krajnikoma poeirine in jo tako
nehote objel okrog telesa. Tudi to priložnost je
podjetna Ana izkoristila. Sunkovito se je
obrnila k njemu. Bila je nižje postave, dvignila
je glavo vznak in uprla svoj žarki pogled v črne
Dušanove oči.
Če bi imel namen ali ne. vse je bilo naravno
tako, da sta se poljubila. Poljub-pa je iskra, ki
zaneti plamen ljubezni.
P-: nevihti je bil večer zeh hladen. Ana je
bila i^hh'.:ena v lahk" kriU - in bluzico s krat-
kimi r-)kavi: Dušan jo je ogrnil v svrjjo pelerini-
' ispremil d', doma.
Tisto noč je Dušan predremal samo v pre-
sledkih. V^ kratkem snu so se mu napletale
bujne sanje, ki so segale daleč nazaj v mladost,
tja pod Bredino okno.
Sanje o Bredi so bile lepe in blagodejne,
kakor nekoč melodije njenega klavirja. Do-
godki v .sanjah so se menjavali in prepletali.
Čustva so se prelivala iz enega ekstrema v
drugega. Podobe iz sanj so bile kakor vizije
brez odločnih kontur in so se izgubljale v ne-
kakšnih koprenastih meglah, ki niso uspele
prikazati tistega, kar bi bilo v začetku priča-
kovati.
Tudi ljubezen do Irene, sprva nežna in lepa,
se je prav tako, kakor v resničnem življenju,
zaključila v sanjah s krutim doživetjem prve
zakonske ljubezni. V presledkih seje s tesnobo
v srcu prebujal.
Ko se je zjutraj po taki noči prebudil, gaje
sprva prevladal strah pred novim življenjem.
Tekom dneva pa je resnična vsakdanjost iz-
ravnovesila strah s slo po življenju. Proti ve-
čeru so se pridružila nežna čustva prave lju-
bezni in znova se je pridružil A ninim željam.
Nič ne ostane prikrito radovednim očem.
Tihi pomenki so pačasi postali glasni pogo-
vori. ki so jih tete še krepko podpirale. Dušana
so ženili povsod, kjer so se srečavale ženske.
Ljubezen je zorela vsporedno z govoricami in
kmalu je bilo tako daleč, da četudi bi hotela, ne
bi mogla več narazen.
Pa je nekega dne rekel Dušan: »A na moja,
ljubim te! Res, da sem v tej svoji ljubezni bil
dosedaj neodločen in previdno zadržan. Ne-
kakšen notranji strah mi mori svobodnejši
razmah. Bojim se, da bi s svojimi usodnimi
obremenitvami onesrečil še tebe. Zato boš
morala o vsem ti sama svobodno odločiti! ...
Živeti moram. Sam pa ne morem! A na, ali bi
hotela biti moja druga žena!? Vse o meni ti Je
znano, ničesar o sebi ti nisem zamolčal. Pre-
misli tudi ti in mi boš povedala! Res je, da
nisem več mladenič, morda te moti poročiti se
z vdovcem? Če imaš kakršnekoli pomisleke, še
vedno je čas, da vsak po svoje usmeriva živ-
ljenje. Nič nama ne nalaga obveznosti.«
»Dušan, ni mi treba razmišljati! Povem ti
lahko takoj! O tem sem tudi sama že dovolj
razmišljala. Razveselil si me s svojo željo in
tako prisrčnim odkritjem ljubezni. Tudi jaz te
ljubim! Že od prvega plesa v goricah.« Je
odgovorila Ana, ga objela in poljubila.
Sedaj se je začelo za Dušana novo življenje.
Vedno pogosteje sta se sestajala. Nek večerje
A na spremljala sorodnika, kije bil na obisku,
na postajo. Nazaj grede je stopila pred Duša-
novo delovno okno. Povabiljo je v hišo. Vse sta
pregledala in napravila nove načrte. Zamudila
se je dolgo, da se je že zmračilo. Prižgala sta luč
šele pred njenim odhodom. Ko jo je tisti večer
spremljal domov, jo je vodil objeto okrog pasu
in ko sta hodila po ozki samotni poti nad levim
obrežjem Trnave, sta se ustavljala skoraj ob
vsakem drevesu in se vroče poljubljala. Naj-
brže sta ta večer popila prvo nedolžno ljubezen.
To je bila nenapovedana zaroka brez gostov...
Pri Mastenovih so začeli pripravljati gosti-
jo. Tudi tete niso držale rok križem. Cim je
napočil pravi čas gostij, so se odločili.
Onstran Trnave na Aninem domu seje že
teden dni neprenehoma kadilo iz dimnika in
lučke so brlele pozno v noč. Hiteli so s pri-
pravami. Pri hiši so se mudile šivolje in pletilje.
Celo stara babica je zavrtela kolovrat, da bi
bilo domačega lanenega platna dovolj.
Že v soboto in nedeljo bo gostija. Tudi pri
tetah imajo polne roke dela. Pečejo potice in
sladka peciva. Bik v ogradi je že dva dni raz-
beljen, v njem napekajo mnogo belega in so-
ržičnega kruha, ki mora prijetno dišati in imeti
tedo hrustavo skorjo. Po dvorišču pa se spre-
hajajo in vozijo kočije dolgonogi purani, ki so
jih nakupili nekje v Zagorju. Druščino jim
delajo spitane in tolste gosi in mencave račke.
Teliček pa še vesel poskakuje okrog, ker ne ve,
da so tudi njemu ure štete. Niti pujski ne kažejo
nobenih skrbi. Toliko jih je, da nobeden ne
more vedeti, kateri bo na vrsti.
Stric Andrej je pripeljal sodček najboljšega
z Vinskih vrhov. Dodal je tudi tri zapečatene
steklenice najstarejšega traminca, ki ga bosta
dobila po en kozarček samo ženin in nevesta,
ostali pa le po eno šilceza pokušnjo in na dobro
zdravje. Pozavčini z okrašenimi klobuki in
palicami že nekaj dni vabijo na gostijo in iz
čutaric ponujajo »snahino mleko«.
Tudi ženin se je potrudil. Izdelal ie četrte
zlate čeveljčke. Sam pravi, da so zadnji. Zlasti
čeveljci so res lepi in lični le tedaj, če so izdelani
za majhne nožice. Ce bi bili krojeni po veliki
meri, bi bili smešni, lepi so samo, če so maj-
čkeni kakor igračka.
V soboto popoldne se je v ulici onstran
Trnave zbrala dolga vrsta lepo okrašenih ko-
čij. Povabljenih je bilo šestintrideset gostov.
Sorodstvu obeh družin je bilo namreč samo
tistem trgu zelo številno, nekaj pa jih je prišlo
tudi iz drugih krajev.
Ko seje ženitovanjskapovorkapremaknila,
je bila dolga od Aninega doma, pa do tistega
mesta, kjer v plitvini cesta prebrede nizko
Tnavo. Prva. najlepša kočija, je zdirjala čez
vodo. V njej sta se vozila ženin in nevesta.
Ostale kočije so obstale na klančku na levem
bregu. Taka je bila poročna navada. Vsi so
zvedavo gledali na vodo in preštevali večje
mehurčke, ki .v^ v^' upenili pod kopiti konjev.
Kolikor najve^ji^' mehurčkov je splavalo naj-
daliv od koč;jr 'lizdol po vodi. toliko otrok bo
nevesta rodil',.
Nadaijevarj. prihodnj-i
4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
19. april 1979 - tednik
Strah ima velike oči
Dobro se še spominjam, bil je mrzel zimski dan. Odpeljali smo se k
stan mami na koline. Prišel je mesar in naredili so klobase vseh vrst.
Bila sem še majhna, zalo me niso pustili, da bi jim pomagala. Lahko
sem jih samo gledala. Zvečerilo seje. V kuhinji je bilo živahno. Ker sem
bila najmanjša, so me poslali k sosedu po sol. Do soseda je bila dolga
pot, kajti takrat je bila vas redko naseljena. Moja pot meje vodila mimo
hiše. kije bila prazna. Ob hiši je bila živa meja in govorili so, da vsak
večer v njej spi mrtev gospinlar.
Ustavim se pred živo mejo in pogledam okrog. Nenadoma zatuli
pes. V živi meji se nekaj premakne. Potuhnem se in obračam oči. Od
strahu ne vem, kaj naj storim. Stečem mimo in se ustavim pred sosedovo
hišo. Potrkam, sosed mi odpre vrata. S tresočim glasom mu povem, da
so me poslali po sol, nato se zajočem. Sosed seje smejal, ker je vedel, da
je bila samo potegavščina. Dvignil meje in me odnesel domov.
Kadar se spomnim tega dogodka, se samo nasmehnem, ker zdaj
vem, da ima strah velike oči.
Suzana Pajcur
Tokrat brez presenečenja, kajti spet se nam oglašajo »stari
znanci«. Prispevke za 4. številko Domače rasti so nam poslali
likovniki i/ OŠ Toneta Žnidariča, literarne prispevke pa so
prispevali učenci iz OŠ Stoperce, Toneta Žnidariča in Franca
Belšaka iz Gorišnice. Prav bi bilo, če bi se v naslednji številki
literarne priloge oglasili še drugi!
Izgubljena
ura
v življenju doživljamo mnogo
svetlih in senčnih dni. Na slednje
so spomini boleči, zato se jih tudi
neradi spominjamo.
Zgodilo se je v odmoru. Redi-
telja sta odhitela po malico.
Dekleta smo, prepotena in zmu-
čena od telovadbe, posedla in si
razdelila prtičke. Skozi vrata je
stopila učenka sedmega razreda
in se plaho ozirala po učilnici,
nato pa pogled usmerila v drugo
klop. Oči so se ji zasvetile, ko je
pod klopjo zagledala pozabljeno
jopico. Stopila je h klopi: »Ivan,
daj mi prosim jopico. Pazi, poleg
je ura.« Ivan je rahlo potegnil
jopico in ko jo je pregledal, je
začudeno dejal: »Kje imaš uro?
Pod klopjo je ni.« — »Mora biti,
saj sem jo položila na jopico. Veš,
ura niti ni moja. Sošolec, ki je
imel uro telovadbe, mi jo je dal v
varstvo. Prosim, poglej še en-
krat.» »Saj nisem slep. Ure ni,« je
glasneje dejal Ivan.
Medtem je prišla dežurna tova-
rišica in se takoj pozanimala, kaj
se dogaja. Tudi ona je pogledala
pod klop, toda ure ni bilo. Obu-
pana učenka seje ozrla po nas in
vprašala: »Je kdo mogoče našel
moško uro, ki sem jo pozabila v
tem razredu? Sedela sem v drugi
klopi.« Vsi smo odkimavali, a ker
smo ji hoteh pomagati, smo brž
začeli pregledovati razred. Tedaj
pa se je spomnila ena izmed
sošolk: »Kdo je sedel pred odmo-
rom v drugi klopi? Ivan, ti.« —
»Res sem sedel, toda videl sem le
jopico,« je branil. »Kaj se izmi-
kaš! Samo ti si sedel tukaj.
Gotovo veš, kje je ura,« se je
oglasila druga sošolka. Spravila
ga je v hudo zadrego. »Kako pa
naj jaz vem, kje je pogrešana ura?
Saj so bili tudi drugi sošolci v
razredu,« se je razburjal Ivan.
»Že, že,« je nadaljevala sošolka.«
a se mi le zdi, da si imel ti prste
vmes. Daj no? Ali je ura dobila
noge ah pa...« in ga pomenljivo
pogledala. Ivan še vedno ni
doumel, kam meri. Spet se je
oglasila sošolka: »Pregledali bo-
mo tvojo torbo. Se strinjaš?« Zdaj
je Ivan onemel. »Ah si znorela?
Mene si osumila, da sem tat?« je
boleče izjecljal. Skrušen je stal
med nami in solze so mu napolni-
le oči. Gledal je v tla. Obtožbe, ki
so padale nanj, so bile težke.
Ves čas sem samo poslušala,
zdaj pa je v meni prekipelo:
»Poslušajte! Zakaj ste se vsi
spravili nadenj? Kaj je storil?
Malo premislite, čemu naj bi vzel
uro? Z njo se ne bi mogel bahati,
saj bi se hitro izdal. Tudi doma bi
ga vprašali kje je dobil uro.«
Tišina je legla v razred. Toda
bolečina je ostala.
Mateja Fric
STORILA SEM KRIVICO
Ljudje si kaj radi delimo krivice. Tudi jaz nisem
izjema. Po nebu so se podili črni oblaki, zemljo je
močil dež in na dvorišču so se nabirale mlake. Ker
sva bili s sestro sami doma, sva se dolgočasili.
Preselili sva se v kuhinjo in se pričeli žogati. Žoga je
švigala sem ter tja. Nenadoma je zadela ob luč in
koščki stekla so obležali na tleh. Krivda je bila
moja, paje nisem hotela priznati. Sestra je obsojala
mene, jaz pa njo.
Sedli sva in čakali, kdaj se bo vrnila mama.
Minute so se vlekle, mame pa od nikoder. Molčali
sva in se jezno gledali. Končno je le prišla mama in
takoj ugotovila, da je nekaj narobe. Pogledala je
sestro, nato mene ter vprašala: »Kaj sta spet
ušpičili?« Molk. Gledali sva v tla in čakali kaj se bo
zgodilo. Mama je še enkrat ponovila vprašanje,
toda spet vse tiho. Kakor bi slutila, je pogledala v
strop in zagledala razbito luč. »Kdo je to storil?«
Obe hkrati sva se zgovarjali: »Ona.« Sedaj pa seje
zapletlo. Mama meje sumljivo pogledala, še ostreje
pa sestro. Vnel se je prepir in na koncu koncev je
bila kriva sestra. Ponoči nisem mogla spati. Pred
očmi mi je plesala žoga in razbita luč. Preganjala
me je misel: »Kako si mogla sestri storiti tako
krivico?« Vsa prepotena sem bila zaradi stiske.
Tiho sem vstala in pridrsala do sestrine postelje.
Rahlo sem jo zbudila in zajecljala: »Vesna, oprosti,
hudo mi je, ker sem krivična do tebe.« Sestra me je
razumela in oprostila.
Drugo jutro sem se opravičila tudi pred mamo;
bila je vesela. Našla sem pogum in popravila
krivico storjeno sestri. Mama meje poučila, da kaj
takega nikoli več ne smem storiti.
Suzana Kujec
Kurirčkova pošta
Pred trgovino smo pričakali pionirje iz sosednje šole. Nato so nam
predali kurirčkovo pošto. Ko smo jo sprejeli, nas je spremljala harmonika.
Harmoniko je igral Zvonko Nemec. Ko smo prišli v dvorano je šel na oder
drugi razred. Pred nami je zaigrala harmonika. Potem smo mi zapeli in
zaplesali. Nato je zapel pevski zbor. Ko smo mi končali so prišli na oder
rogaški otroci. Imeli so pevski zbor. Fančika je prebrala kurirčkovo pošto
vseh slovenskih pionirjev. Ko je bilo konec proslave, smo šli domov.
Kurirčkovo pošto so nesli trije kurirji naprej.	Dušica Fulež
Na vrtu, linorez, Slavica Ornik
Cvetje in trnje izpod drevesa
Fridolina Žolne
(ocena ali kritika)
Knjigo Cvetje in trnje izpod peresa Fridolina Žolne je napisal Franc
Miličinski. Sestavljena je iz humoresk, ob tejle:
Srečata se Butalec in Tepanijčan. Pa pravi Butalec Tepanjčanu: ,,Če
uganeš, kaj imam v ko.šari, ti dam vse breskve, ki so notri." — ,,Breskve
imaš," pravi Tepanjčan.
Butalec se začudi in reče: ,,Ce pa uganeš, koliko jih imam, ti dam vseh
šestdeset."
,,Šestdeset," pravi Tepanjčan.
Butalec se še bolj začudi in reče: ,,Ce pa uganeš, kako je ime moji ženi
Katri, ti dam še njo."
,,Nak, nak," reče Tepanjčan, ,,tako neumen pa še nisem, da bi jemal
tvojo babo Katro. Kar obdrži jo z breskvami vred."
Knjiga mi je bila zelo všeč in ni mi žal časa, ki sem ga porabila m bra-
nje, saj so prav humoreske zgodbe, ki jih najraje prebiram. To >o zgodbe s
preprosto, a duhovito vsebino, primerne za mlajše in tudi starejše bralce.
Ob branju humoresk in knjige Cvetje in trnje se pošteno nasmeješ in spro-
stiš. Zato priporočam, da si knjigo preberete tudi vi.
Feliciia Domiter
Prvošolčkova krivica
Zgodilo se mi je v prvem razredu, ko sem bila še nebogljen otrok.
Moja sošolka je bila tudi Irena, ki še danes nosi očala. Takrat smo
hodili še v staro šolo, v kateri stranišča niso bila tako urejena, kot so
danes. Zazvonilo je in otroci smo se usuH na stranišče. Med njimi Irena
in jaz. Ker je bilo deklicam namenjeno le eno samo stranišče, smo se
morale postaviti v vrsto. Irena je stala pred mano. Kmalu so pritekle
deklice iz drugih razredov in nastala je huda gneča. Vsakdo je hotel biti
čimprej na vrsti. Deklice so se prerivale. Mene, ki sem stala za Ireno, je
neka deklica tako močno sunila, da sem se zaletela vanjo. Irena je padla
in si razbila očala. Drobci stekla so jo tudi ranili, da ji je po obrazu
tekla kri. Irena je zajokala, deklice pa so vpile name, da sem krivec.
Vpitje je privabilo še druge učence. Prišli so tudi tovariši in razči-
ščevali, kdo je povzročil nesrečo. Obsodili so mene, ker sem pač stala za
Ireno. Poravnati je bilo treba škodo. Niti učiteljem niti doma nisem
mogla dokazati, da so me obsodili po krivem. Kriva sem bila le toliko,
ker sem stala za njo. Ali je bilo to z o dejanje?
Čeprav seje to zgodilo pred osmimi leti, v letu, ko sem bila prvošolček,
te krivice nisem pozabila. Od časa do časa se bolečina oživlja. Z njo
bom odšla čez osnovnošolski prag in jo odnesla v življenje.
Mirjana Kesar
Borba za pravico
Sama sem se že večkrat borila za pravico.
Babica mi je dala sto starih denarjev, ki sem jih spravila v svoj
predalnik. Čez nekaj dni sem opazila, da v predalniku ni več denarja.
Odhitela sem v kuhinjo in vprašala sestro Majdo: »Ah si si ti izposodila
mojih sto dinarjev?« — »Kakšen denar neki?« seje čudila Maja. »De-
nar, ki sem ga dobila od babice,« sem odvrnila. »Kako pa naj jaz vem,
kje imaš svoj denar?« je zavpila sestra. »Lepo priznaj, da si mi ga ti
vzela,« sem silila vanjo. »Jaz naj bi ti vzela denar?« se je razburjala.
»Kdo pa potem?« sem zasliševala dalje. »Jaz ga nisem,« je užaljeno
odvrni a in se obrnila.
Razočarana sem odšla v sobo in premišljevala: »Kaj si bom zdaj
lahko kupila, ker mi manjka sto dinarjev?« Medtem sem slišala, da seje
iz šole vrnil bral Stanko. Odšla sem v njegovo sobo in ga pozdravila:
»Stanko, ali si mi ti vzel denar?« — »Se ti blede?« se je izmikal. »Nič se
mi ne blede. Vrni mi denar,« sem se razhudila. »Čigav denar naj ti
dam?« je vprašal. »Mojega vendar,« sem zakričala. »Jaz ga nimam,« je
smeje odgovoril. »Zakaj pa se potem smeješ?« — »Denarja nimam in
pika,« je rekel.
V sobo je stopila mama. »Mama, si videla moj denar?« sem jo
vprašala. »Denar?« seje začudila. »Ja. denar, ki mi gaje dala babica,«
sem stisnila iz sebe. Kot blisk sem odhitela k Stankovi torbi in pobrska-
la v njegovi denarnici. Našla sem svojih sto dinarjev in jih pomolila
Stanku pod nos. rekoč: »Čigav paje tale denar?« — »Če si ga našla v
moji denarnici, je moj,« je odvrnil brat. »Ne, to je moj denar, da veš,«
sem zavpila.
Mama. ki je doslej samo poslušala, je vprašala: »Majda, se nisi
zmotila?« — »Ne, mama. res je moj denar,« sem hitela odgovarjati.
Stanko je pobledel in na koncu le priznal, da si je denar izposodil za
kino. Tudi sama sem si oddahnila, ker sem zmagala v boju za pravico.
Mira Vojsk
BORIL SEM SE PROTI
KRIVICI
Dostikrat se borimo proti krivici. Včasih v tem boju uspemo,
včasih pa tudi ne.
Tudi sam sem se že večkrat spopadal s krivico in tudi s pravico.
S prijateljem sem šel v trgovino. Zaupal mi je, da mu je teta dala
nekaj denarja, zato nam je v trgovini nakupil sladkarije. Ko sva se
vračala, naju je videla prijateljeva mama. Takrat seje prijatelj zmedel.
Denarja namreč ni dobil od tete, pač pa gaje verjetno ukradel doma.
Pred mamo seje izgovoril, da sva kupila za moj denar. Ker mu tega ni
verjela, je sklenila, da se bo o tem prepričala.
Mojemu očetu je iz hlač zmanjkalo nekaj denarja. Po vsej verjetnosu
gaje izgubil, ker ni bil spravljen v denarnici. Ko paje zvedel, da sem bil
v trgovini, je bil prepričan, da sem mu ukradel denar. Soseda je odšla.
Začel meje zasliševati. Bolj sem mu govoril, da nisem krivec, bolj mi ni
verjel. Oče seje hudo razburil. Pretepel meje; mislil je. da sem kradel
in lagal. Jokal sem bolj od jeze kot od bolečine. Sklenil sem, da bom
nesramnega prijatelja pošteno prebutal. pa ga nisem, je večji in močnej-
ši od mene.
Krivica je boleča, toda včasih smo v boju zanjo zelo nemočni.
Janko Horvat i
Boleča
krivica
Sonce je že zlatilo nebo, ko sem
se prebudila. Hitro sem stekla v ku-
hinjo, kjer so že vsi domači sedeli
za mizo. Dobro jutro! sem zakli-
cala. Komaj sem pojedla svoj
zajtrk, že so mi naprtili Klavdijo,
osemletno razvajenko, ki je bila pri
nas na počitnicah. Tisti dan si je
vtepla v glavo, da se greva kopat.
Uprla sem se, ker mi ni bilo za ko-
panje. Bolj sem ji dopovedovala,
da je voda umazana, bolj je vztra-
jala. Morala sem popustiti.
Ko sva prišli do vaškega kopali-
šča, je Klavdija zagledala čoln in
zakričala: ,,Hočem se voziti!" O
tem nisem hotela niti slišati. Tedaj
se je Klavdija vrgla na tla, tolkla z
rokami, brcala in kričala. Zgrabila
sem jo za lase. Ko bi jo slišali, kako
je potem kričala! Pomirila jo je šele
Alenka, rekoč: ,,No, pelji jo, Ire-
na." Pregovorila meje.
Preden sva stopili v čoln, sem ji
dajala, naj se sleče. Spet trma! Ni
hotela ubogati. Preveslala sem cel
ribnik in se precej utrdila. Roke so
me bolele, toda Klavdija se je za-
bavala. Vzela mi je veslo iz rok in z
njim udrihala po vodi. Skakljala je
v čolnu, ki se je že nevarno nagibal.
Hotela sem jo umiriti, ker sem iz
lastnih izkušenj vedela, kaj se
lahko zgodi. Deklica je trmarila.
Odskočila je in me z veslom udarila
po glavi. Začutila sem, da mi teče
kri. Medtem se je čoln nevarno za-
majal in... čof!
Ko sem se ovedla, kaj se je zgo-
dilo, Klavdije ni bilo nikjer. Čeprav
me je rana močno bolela, sem se
potopila in pregledala dno. Toda
brez uspeha. Ko sem priplavala na
površje, sem jo videla, kako se je
oklepala grma, ki je rasel ob vodi.
Odplavala sem k njčj in ji pomaga-
la na kopno. Za hvaležnost mi je
priselila zaušnico in odvihrala do-
mov. Ko sem si umila obraz, ki je
bil ves krvav od krvi, ki mi je tekla
i/ rane na glavi, sem se tudi sama
odpravila proti domu.
Na hišnem pragu se je ulila name
ploha hudih besed. Klavdija se je
namreč zlagala, da sem jo pahnila v
vodo, da sem se smejala, medtem
ko je ona skoraj utonila. ,,Ni res,"
sem zavpila. ,,Skakljala je v čolnu,
me udarila in čoln seje prevrnil."
— ,,l,ažeš!" je kričala Klavdija in
tako jokala, da je še skoraj meni
omehčala srce.
Hoicla sem se braniti, pa me niso
poslušali. Nasedli soji. Potrta sem
odšla v zgornjo sobo. Bolela meje
gUua, še huje pa spoznanje, da so
mi storili krivico.
Krivica, proli kateri .sem bila ta-
krat nemočna, živi še danes.
Irena Petek
DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja zavod za časopisno in radijsko
cfejavnost Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO RAST ureja uredniški
odbor Nataša Belšak, Viktorija Dabič in Zdenko Kodrič.
Delo na polju, linorez, Brumaj Igor