Štev. 289.
POLITIČEH LIST ZA SLOVENSKI NAROD.
leto XXXII.
r
Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vbod čez fivarlU« nad Hikarne).
Z urednikom je mogoče govoriti le od
10.—-12. ure dopoldne. Rokopisi se ne Tračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74.
.A
sr
Cehi in vlada.
Češki Brod, 19. dec.
Danes se je tukaj vršil mnogobrojno obiskan shod, na katerem sta govorila načelnik mladočeškega kluba dr. P a c a k in njegov namestnik dr. K r a m a f.
Dr. Pacak je rekel: Češki poslanci niso opustili obstrukcije, dasi v zadnjem času niso obstruirali, ker se je zbornica cele tri tedne bavila z vladno izjavo. Pripustili smo vladno predlogo glede državnih podpor in dve tretjini sta se že v odseku izrekli proti vladi. To dejstvo uči, da je najbolje, ako imajo poslanci v taktičnih vprašanjih proste roke.
V vsaki ustavni državi bi vlada odstopila, ako bi se dve tretjini izjavili proti nji, kakor se je to zgodilo dne 9. t. m. v proračunskem odseku. Toda Avstrija ni ustavna država; pri nas vlada absolutizem in parlament je le radi lepšega. Zato se utegne zgoditi, da vlada ostane. Obtičali smo na mrtvi točki in skrbeti moramo, da se premaknemo preko te točke.
Pričeli smo z obstrukcijo, ker vlada noče ustreči našim upravičenim zahtevam. Nasprotno pa pretč Nemci z obstrukcijo, ako nam vlada ustreže. In to imenujem „mrtvo točko". Merodajni krogi morajo torej uvideti, da ne zahtevamo narodnih ali političnih koncesij, marveč le izvršitev zakona, ki tudi nam zagotavlja ravno-pravnost in sredstva za kulturni razvoj. Ali pa mora priti vsem narodom pravična vlada, in mi takoj ustavimo obstrukcijo. Tudi tretje bi bilo mogoče, da se namreč Čehi in Nemci sami poravnajo med sabo.
S tega stališča je treba presojati našo taktiko. V odseku smo glasovali proti vladi, ker ta ne stori svoje dolžnost nasproti nam, ako ji ne devolijo Nemci. Ti pa so glaso-
V Ljubljani, v ponedeljek, 19. decembra 1904
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelj* Jn praanik«, t>b polu «. ur. popoldne. — Velja po posti prejeman: za celo leto 26 K, m polovico leta 13 K, za be trt leta «50 K, ia 1 mesec 2 K 20 h. Vupravništvu prejeman: <t salo leto 20 K, s* jiol leta 10 K, »a ietrt leta 5 K, z« 1 mesec 1 K 70 v. Za pošiljanje v Ljubljani na <tom je iostavnine 20 h. Plačuje se vnaprej.
Upravništvo je t Kopitarjevih ulicah štev.,2. Vsprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — I » i t r iti >< računalo enostopna petltvrsta (dolžina TI ulllmetrav) za enkrat 13 b, za dvakrat 11 b, aa trikrat
9 b, za več kat trikrat 0 h. f reklamnih noticah stane enoslepia garmondvrsta •)• h. - Pri večkratnem ebjavl|en|« primeren popusl.
Upramlikega telefona iter. iHH.
vali proti vladi ker so sodili^ ijla'nam hoče vlada ustreči brez njih dovoljenja! Mi čemo mir in spravo, to pa je mogoče, a&o je vlada pravična vsem narodom. Toda sprava mora biti poštena, ne pa gnila, ki ima v sebi kalf novih bojev. Ako je Nemcem na tem, da se napravi mir in vzdrži naša država, potem je sprava mogoča. Ako pa Nemcem ni do obstanka Avstrije, potem seveda imajo druga pota in druge namene. Naš narod je bil že večkrat v taki težavni situaciji. Kakor vedno je tudi sedaj najvažnejše, da ustrajamo in smo edini!
Nato govori dr. K r a m a f : Konec jesenskega zasedanja je med češkim narodom vzbudil zadovoljstvo. Vlada je doživela poraz, ki hujši ne more biti. Vlada je upala, da pridobi češko delegacijo, ako napravi slovanski vsporednici na učiteljiščih v Šle-ziji in imenuje češkega ministra. Toda to se ni zgodilo, ostali smo trdni in narod to odobruje. Vlada je računala na bedo kmečkega prebivalstva, to je hotela izkoristiti v svoje namene. A tudi ta vladni manever ni omajal našega stališča. Ostali so trdni tudi agrarci, in tako smo prekrižali zviti račun Korberjeve vlade. To je kazen za malenkostno politiko vlade, za njeno polovičarstvo in neodkritost.
Dvojno je mogoče: Ali mi ostanemo neizprosni na svojem stališču ali pa mora vlada ustreči našim skromnim željam, da omogoči delavnost parlamenta ter redne lazmere. Polovičarstvo je škodljivo. Vlada naj govori odkrito in jasno, da nikogar ne vara. Ako vlada nastopi proti nam s silo, ne bodemo tarnali, marveč pogumno sprejeli boj, brez strahu, da bi podlegli. Saj so že poiskušali s silo, toda češki narod se je T boju le ojačil. Za tak boj pa sedanja vlada nima več dovolj moči. Vlada ima nalog, da omogoči delavnost parlamenta. Izbrala si je v ta namen pot, na kateri ne
nastopi odločno proti nam, a tudi našim zahtevam ne ustreže, dasi jih v teoriji vedno priznava. S tem polovičarstvom si je odtujila Nemce, a nas ni pridobila. Posledica je hudi poraz, kakor ga ni doživela še nobena vlada. In ne čudimo se, ako vlada ne odstopi, kar bi logično morala storiti. Gotovo pa je, da bode vlada v bodočnosti na vseh stra#eh zadela ob nezaupnost, karkoli stori. Zato ta vlada ne bode zboljšala žalostnih razmer.
Vlada se sicer norčuje, češ, da so „di-sparatni življi" glasovali proti vladi v odseku. A pomisli naj, da pač more še podpisati to ali drugo naredbo s pomočjo § 14., toda 29 glasov proti vladi je jasen „me-mento" za tiste, ki bi sicer posodili denar. In ta zavest dovolj odškoduje „disparatne „življe" za ironijo g. ministrskega predsednika.
Priznati pa moram, da se ne smemo že veseliti zmage. Neizvedljiva so pota avstrijske politike in znano je, da sedanja vlada ni ravno izbirčna v sredstvih. Vendar pa naj vlada pomisli, da so bile v Avstriji malo pred padcem trdnejše vlade, katere pa je odrinil pritisek političnih razmer, ki so močnejše nego osebno zaupanje. Ako pa je res stališče vlade trdno, potem je to pač žalostno izpričevalo za nas vse, za ves par lament. Žalostno je, da birokraška vlada tako govori s parlamentom, »-.ehi smo že navajeni, da vlada z nami govori v .duru" in „mo!u". Čudno pa je, da Nemci trpč tak ton od vlade, ki je podlegla na vsej črti. Ali ne čutijo Nemci, da ravno oni omogo-čujejo ministrskemu predsedniku tako prezirljivo govorjenje, ker se upirajo skromnim češkim zahtevam? Ali ne vidijo, da mi vsi trpimo vsled tega v kulturnem in gospodarskem oziru? ln vendar mora vsak trezen nemški politik priznati, da moramo dobiti svoji dve zahtevi. Nemci bi omogočili mir in spravo, ko bi se ne upirali tema
zahtevama. „Qui cito dat, bis dat" — kdor hitro dd, dvakrat to velja tudi v politiki. Sicer pa Nemcem ni treba ničesar dati, ker to, kar zahtevamo, ni njihovo. Le toliko modri naj so ter spregledajo, da od češkega naroda ne morej« pričakovati brezpogojne kapitulacije. Zato naj odprti pot do pozitivnega dela, ker je vendar jasno, da je v zbornici večina proti Nemcem sedaj izključena.
Tudi jaz ne pričakujem, da se moremo z Nemci kot bratje objemati in da na vsej črti nastane mir. Toda mogoče je skupno delo pri vseh velikih državnih vprašanjih, ako se zedinijo zmernejše stranke. In pri tem delu bi se moglo rešiti marsikatero drugo vprašanje, ki sedaj razdvaja stranke. Toda čas hiti.
Ves svet ve, kaj mi zahtevamo. V čeških okrajih zahtevamo čtški uradni jezik. V celi deželi pa naj Čeh ali Nemec v svojem jeziku išče pravico. Dalje hočemo imeti zagotovljeno vseučilišče na Moravskem. Ako se to zgodi, potem takoj opustimo obstrukcijo ter sodelujemo stvarno v zbornici.
Ko država neha biti mačeha nasproti nam, bodemo tudi mi državi dovolili, kar potrebuje in se strinja z gospodarskimi močmi prebivalstva. To je treba jasno povedati vsem merodajnim faktorjem, preden se odločijo za velike premembe. Treba je javnosti na vse strani. Neizprosni ostanemo, ako se nam krivica zgodi; politična zreli in previdni pa smo, ako nam dad6 pravico.
Tržaški ,,Narodni d in".
Iz Trsta nam pišejo: Odkar imamo svoj dom, postalo je narodno življenje mnogo živahnejše. „Sokola je slovesno odprl svoje prostore v telovadnici. V „Citalnici" opazujemo n«vo življenje. Škoda le, da se s „Ci-talnico" ni združil „Dalmatinski skup", kar so mnogi želeli. Tudi članice družbe sv. Cirila in Metoda se hočejo shajati v „Na-rednem domu", da se bolje spoznavajo in
LISTEK.
Po koncertu v Trstu.
Trst, 17. dec.
Da sem kar hrepenel govoriti s kakim Rusom po koncertu o razmerah na Ruskem, ko židje prav sedaj kopičijo toliko lažij, tega mi vendar ne bo štel nihče v zlo. In če podam nekoliko tega tudi čitateljem, ali je to kaj slabega?
Večkrat sem že slišal, da se Rusi nič no brigajo za druge Slovane,u kar so mi celo zatrjali nekateri ugledni slovenski narodnjaki, ki so menda to modrost posneli iz židovskih listov in njih brzojavno ske-▼anih lažnjivih poročil. Vprašal sem torej člana zbora Nadine Slavjanske:
„Vam je li znano na Ruskem, da tu bivamo Slovenci ?"
„Prvo šolsko leto se že učč v šoli naši otroci, kje in kod prebivajo naši slovanski bratje, ki niso pod carjem" — dobil sem v odgovor in pomislil, če se tudi slovenski otroci uče že v prvem letu, kje in kod prebivajo slovanski bratje.
„Kako mislite na Ruskem o raznih av-
strijskih narodnostih in o Avstro-Ogrski sploh?«
„Mi se kar nič ne čudimo, če nas Ogri sovražijo, a nekdo bi nas moral ljubiti! Na tisoče je Italijanov na Ruskem, katerim dajemo kruha, a kako nam vračajo to, vidimo in razsodimo iz tega, kako postopajo oni tu z vami, — našimi brati. Če bi jim hoteli mi vračati milo za drago ? A mi imamo velikansko napako: predobri in prepošteni smo. Kako gostoljubno sprejemamo mi italijanske gledališčne igralce, kako pa oni nas?"
„Ste prepričani, da premaga Rusija Japonce?"
„Rusija mora zmagati, in ko bi ne zadoščali vojaki vse Rusije, dvigne se ves ruski narod, da brani carja in sveto rusko zemljo. Ko bi pa Rusija podlegla, bodite gotovi, da bi bila potem vsa Evropa ne več krščanska, ampak budistična."
„Je-li Steselj velik junak, kako je mnenje o njem v Rusiji?
„Steselj je velik heroj, a kakršen je Steselj, taka je vsa ruska posadka, od prvega do zadnjega moža v Port Arturju — po vsej neizmerni Rusiji. Življenje in kri za carja, oj, to je sladka smrt!"
»Pade li Port Artur?"
„V Port Artur smo poslali sveto „Iko-no", podobo Matere Božje. Dokler je ta sveta Ikona v Port Arturju, pasti ne more trdnjava".
„Vi verujete to ?"
„To verujem jaz, to veruje car, to veruje vsa Rusija do najzadnjega mužička".
Oj vera, koliko tolažbe najde človek, ki jo ima, v nesreči v tebi!
■{• Fr. Pravda.
Dne 12. t. m. so položili k večnemu počit ku nestorja čeških pisateljev, Fr. Pravda Pod tem pisateljskim imenom je nastopil pred več nego 60 leti nadarjeni duhovnik Vojt. Hlinka. Na Sumavi je imel skromno faro. Nekaj let sem je živel v pokoju. V 88. letu je zaspal za ta svet. Pogreb je bil veličasten. Udeležilo se ga je tudi mnogo izobraženstva, zlasti so bila zastopana razna pisateljska društva.
Pravda je pričel svoje delovanje v dobi, ko je bila narodna zavest med Cehi še v povojih, in ko je domala na vseh poljih, tako kakor pri nas, oralo ledin© požrtvovalno duhovstvo. Tudi v leposlovju! Prav-
dovi spisi so biseri ljudskega leposlovja. Celotno so izdani v Kobrovi „Narodni biblioteki". Kolikor je nam znano, je samo enega izmed njih prinesel svoj čas „Slove-nec" v prevodu. Na vsak način je želeti, da se ves Pravda pokaže našemu narodu. Posebno značilno je, da se je že ob svojem času ta pisatelj z gorkim srcem oziral na gospodarsko stran ljudstva in tudi to obdeloval v svojih spisih.
Poznanjsko
H koncu novembra je praznovalo prusko društvo hakatistov „Ostmarkverein" desetletnico svojega obstanka. Pri tej priliki je priredilo shode v raznih poljskih mestih, kakor v Poznanju, Katovicah, Ribniku, Ratiboru in drugod. Povsod se je povdarjalo, da se je treba boriti proti Poljakom z vsemi močmi in da se morajo poljski „vzhodni kraji" ponemčiti in v njih vsi sledovi poljske narodnosti uničiti. Poslali so brzojavke na vse strani, eno tudi ministru Hiilovu, v kateri se je društvo zahvalilo, da vlada zatira Poljake. Ta pojav nemške nestrpnosti dokazuje, kakšna usoda čaka Poljake pod pruskim orlom.
navdušujejo za dobro stvar. Priredile so banket in se dobro zabavale. Oživil se je „Kegljački klub" in „Prešernova soba" se tudi ni izneverila svojemu imenu. Shajajo se v „Narodnem domu" Slovani vseh narečij in slojev; vsi so tu doma Postrežba je točna, cene jako zmerne, to dela g. Dol-ničarju najboljšo reklamo. Postrežniki imajo strog ukaz, da vsakega gosta nagovorč v slovenskem jeziku. Na desni in levi strani pročelja se blestita napisa „Hotel Balkan", na desni strani je kavarna, na levi restavracija. Na vrhu je napis „Tržaška posojilnica in hranilnica" in nad vse pride še napis „Narodni dom". Lahi nekam od strani ogledujejo naše narodno ogniišče, ki pa jim le imponuje. Slovenci smo lahko ponosni na to krasno stavbo, ki je sad velikega truda. Še večje pa bode naše veselje, ako dobimo tudi slovenske šole v Trstu.
nuarja bo vladar sam na slovesen način raz • pustil ogrski državni zbor. „Ujsag" priob-čuje spomenico grofa Tisze iz 1. 1899 , katero je vročil takratnemu ogrskemu ministrskemu predsedniku baronu Banffyju. Tisza je bil namreč izvedel, da namerava vlada odrediti nabiranje vojaških novincev in pa pobiranje davkov odredbenim potom brez dovoljenja zbornice. V tej spomenici je bil Tisza mnenja, da smatra za usodepolno napako poizkus, odpraviti napake v zbornici s kršenjem ustave. Vladni listi trdijo, da je s priobčenjem te spomenice Banffy biamiran.
V volivni boj bo Tisza posegel osebno in v vseh okrajih govoril. Vladna stranka ne postavi samo proti opoziciji kandidatov, ampak tudi proti desidentom.
Bojni klic vlade pri novih volitvah bo: Izprememba državnozborskega poslovnika za vsako ceno!
domoljubju in o zglednem verskem življenju rajnika. Pastor Bosman je naglašal, naj Buri vedno hodijo po poti razvoja, kakor je to želel pokojnik. Tudi Burger, De\vet in Botha so govorili. Na povelje angleškega kralja je bilo oddanih 21 strelov iz topov. Pogreba so se udeležili zastopniki Burov iz vse južne Afrike in odposlanci angl. vlade ter angleških naselbin. Nad 30.000 oseb se je udeležilo pogreba.
Turška trdovratnost.
Turška vlada je izjavila, da ne soglaša s pomnožitvijo tujih orožniških častnikov v Makedoniji, katero so zahtevali 12. t, m. zastopniki velevlastij.
S Španskega.
Novi španski ministrski svet je sklenil takoj sklicati zbornici, ko bodo novi ministri proučili proračun. Finančni minister Castellaris je izjavil, da je prejšnji španski ministrski predsednik Maura 1. 1904 španski1 banki povrnil 100 milijonov peset. V državnih blagajnah je Maura zapustil 50 milijonov peset prebitka. Za bančnega guvernerja španske banke bo imenovan Sa-lazar.
Kako je Syveton umrl ?
Nacionalistiško časopisje nasprotuje vestem, ki jih razširjajo o Syvetonu frama-soni. Tako se je izrazil v „Patrie" dr. Bar-nay, soprog Syvetonove sestre: „Nikdar bi ne bil moj svak izvršil samoumora, in če bi ga, bi bil prijel za revolver. Vse, kar se je dogodilo, je grozno « — Po mnenju lista „Patrie" je Syvetonova pastorka, madama Mt nard, histerična ženska, ki nima popolnih duševnih moči Syveton ni nikdar bil s svojo pastorko v nedovoljenem razmerju. Ze kot 151etna deklica je gdč. de B r u y n — tako se glasi družinsko ime hčere Syvetonove soproge — na enak način obdolžila svojega očima. Tedaj so zdravniki izjavili, da je io le domišljija in deklico so oddali v samostan. Sedaj pa je gospa Menard zopet ponovila svoje obdolžitve.
Syveton je žrtva nesramnih mahinacij. Syvetonov 801etni oče izjavlja v listu „Pa-trie": „Moj sin je bil sama poštenost! Brez posebnega vzroka bi si ne bil nikdar vzel življenja in vzroka ni imel, ker ni izvršil nobenega zločina Ni dvoma, da je umorjen."
V	noči od torka na sredo so se zbrali voditelji ministerijelnih listov pod vodstvom Jauresa, ki so se zedinili glede enotnega pisanja o Syvetonu. Listi .Gaulois", „Libre Parole", „La Presse" in drugi listi napadajo dunajsko židovsko „Neue Freue Presse" vsled njenih lažnjivih in tendencijoznih poročil o Syvetonu.
Rusko-japonska vojska.
Poročilo ruskih vojakov is Port Arturja.
V	Čifu se je 16. t. m. ob 4 uri popoldne v rešilnem čolnu pripeljalo iz Port Arturja šest ruskih vojakov in en častnik. Prinesli so seboj važna poročila, katera so oddali ruskemu konzulu. Ti Rusi izjavljajo, da so poročila o poškodbi port-arturskih ruskih ladij večinoma resnična, istočasno pa zatrjujejo, da se je Rusom posrečilo potopiti dve ali tri japonske torpe-dovkeinenovelikojaponsko bojno ladjo. Neki sel, ki je prišel v Čifu, pripoveduje, da se je pretekli mesec osem milj od Ljaotešana potopila neka velika japonska bojna ladja, na kateri je bil menda en japonski admiral. Položaj v trdnjavi nikakor ni tako kritičen, kakor zatrjujejo Japonci. V Port Artur prihaja mnogo džunk z živili /,adnji teden so pripluli v Port Artur irije veliki ameriški parniki z živili in m u n i -c i j o.
Ruski konzul v Čifu je izjavil dopisniku „Daily Maila", da so uradna japonska poročila o obleganju močno pretirana. Rusi imajo še v svoji oblasti severne in vzhodne utrdbe. Važnejše utrdbe Japonci sploh nobene še niso dobili. Kakor je posneti iz Ste-seljevega poročila, se trdnjava ne bo kmalu udala. O uničenju brodovja konzul ni hotel podati nobene izjave . . .
Stesljev sel je izjavil, da so Japonci pri naskoku na „grič 203 m" izgubili tekom dveh ur 12.000 mož. Ko so grič zasedli, uvideli so, da ga ne morejo vzdržati in so se umaknili. Padli so ležali več dni v prepadih, k sreči je mrzlo vreme vplivalo, da trupla niso hitro gnjila. V času, ko se je sel odpeljal, ni imela te točke nobena stranka zasedene.
Japonci niso mogli vzdržati »203 m griča", ker nanj Rusi lahko streljajo iz štirih glavnih utrdb.
Skoro gotovo nameravajo Rusi vsak mesec poslati sele v Cifu, ker „Rastorop nij" je prišel tje ravno pred enim mesecem. Okoliščina, da je mogla jadrnica podnevi odpluti od Ljaotešana, ne da bi jo Japonci opazili, kaže, da je japonska blokada nezadostna.
Pred konoem marca Port Artur ne bo padel.
Š a n u: a j, 17. decembra. Po sem do-šlih poročilih še ne more biti gorora, da bi Port Artur kmalu padel. Japonci morajo vsak korak, za katerega se približajo, jako drago plačati. Ni mogoče, da bi Port Artur padel prej ko koncem marca.
Južna Mandžurija — japonska last.
London, 17. decemb. Maršal Ojama je izdal proklamacijo. v kateri proglaša južno Mandžurijo kot japonsko last.
Klado Jcpufičen.
Petrograd, 17. decembra. Kapitan Klado je bil včeraj na carjev ukaz izpuščen in je danes odpotoval v Pariz, da bo prisoten 20. dec. prvi seji mednarodne komisije.
Tretje rusko brodovje.
Peterburg, 18. dec. Vodstvo za oboroževanje tretjega brodovja je prevzel poveljnik brodovja in luk Baltiškega morja, B i r i 1 e v. Včeraj je odpotoval v Libavo.
Kaj je s „Sebastopolom}?"
Dočim Stesljevi 1 6. t. m. v cifu došli seli taje, da bi bil „Sebastopol" močno poškodovan poroča z dne 1 8. t. m. Reuterjev urad iz Tokia poročila, ki prihajajo od oblegovalne armade, da je bil „Sebastopol" lOkrat zadet od torped z uspehom ter leži neraben na dnu.
Dve jnponskt ladill trčili skupaj.
London, 17. dec. Po nekem poročilu, ki ga je dobil Lloyd iz Moji se je včeraj zadel japonski transportni parnik »Manšumaru" v bolniško ladjo .Rohillraaru." Obe ladji sta poškodovani. Bolniška ladja je prišla na sipino. Bolnike prenašajo na suho
Ob Šahu.
Iz Londona poročajo dne 17. decembra: Neuradno poročilo z bojišča v Mandžuriji opisuje položaj ob Šahu sledeče: Od desnega ruskega krila se odpošiljajo od čas a do časa močnejše patrulje v smeri proti Mo-hjapao na levem bregu reke Hun. — Pred kratkim je prekoračilo reko desno krilo. — Sodi se, da je ruska armada si daj zopet toliko močna, ko pred bitko pri Šahu; vendar pa bo Kuropatkin počakal še nadaljnih ojačenj, predno bo pričel z ofenzivo
Kuropatkin bo iel na pomoč Port Arturju ?
London, 17. dec. V vojaških krogih v Tokiu sodijo da ima Kuropatkin še vedno v načrtu osvobojen je Port Arturja. Mir, ki je vladal zadnji čas ob Šahu, izvira odtod, ker pričakuje Kuropatkin nadaljnih pojačenj. Zamrznjene reke in zmrznjena tla, olajšujejo premikanje čet, in zimska vojska se smatra za gotovo stvar. Rusi pois-kušajo podaljšati svoji krili preko japonskih kril ter nameravajo preiti k napadu. Za Japonce je najboljše, ako čakajo.
Avstrijski nadvojvoda o vojski.
„Novoje Vremja" poroča iz Mukdena 16. t. m.: Iz pisem nadvojvode Leopolda Salvatorja na princa Jaime bourbonskega je razvidno, da vlada v višjih avstrijskih vojaških krogih prepričanje, da se je na bojišču odbitke pri Ljaojanu izvršil velik preobrat v prilog Rusom. Nadvojvoda, kot dober poznava-telj topništva, je kar presenečen nad bojnimi zmožnostmi ruskih baterij ter proro-kuje ruskemu topništvu odločilni pomen v bodočih bitkah.
Mir na fronti.
General Kuropatkin poroča 16. t. m.: V noči na danes nisem dobil nikakih poročil o bojih med obema armadama. Temperatura znaša 14 stopinj pod ničlo. General Saharov poroča, da tudi v noči na 17. t. m. ni bilo bojev.
Tretja ruska armada.
Iz Peterburga poročajo „Berl. Tagebl." dne 16. t. m : V Harbinu se bo sešel štab armadnega nadpoveljništva tretje armade, katere poveljnik general baron Kaulbars je že v Mukdenu, ter se takoj napotil k fronti. Šef generalnega štaba tretje armade je gen. poročnik M a r c o v , priznano dober častnik; generalni major Aleksejev je glavni preskrbovalec prebivališč. Čete tretje armade so večinoma še na železnici Neverjetno je, da bi bila do srede februarja zbrana na bojišču vsa tretja armada.
Iz Peterburga poročajo 17. t m.: Novi tretji armadi, ki se sedaj vozi na bojišče, se bo pridelil posebno izbran, samostojen, močan konjeniški oddelek, ki se je nalašč sestavil. To je novo sestavljena, mešana kav-kaška kozaška divizija, ki obstoji iz elitnih kavkaških polkov ter sestavljena iz koza-kov prvega reda. Podrejena je povelju generalnega majorja Karčeva, ki je na glasu zelo energičnega častnika.
Komisija o hullskem dogodku.
Jutri se snide v Parizu preiskovalna komisija o hullskem dogodku. Po končanih obiskih pri Loubetu in Delcassč ju se bo sešel koleg 4 komisarjev k volitvi petega člana. Glasi se zopet ime bivšega admirala barona Spauna. Ruski zastopnik, viceadmi-
Avdijence pri cesarju.
D u n a t , 17. dec. Cesar je danes opoldne sprejel ministrskega predsednika dr. pl. Korberja v posebni avdijenci.
Dunaj, 17. dec. Cesar je danes dopoldne sprejel v posebni avdijenci bolgarskega diplomatičnega agenta Sarafova ter sprejel lastnoročno pismo kneza Ferdinanda.
Novi nižjeavstrijski šolski zakou.
Liberalci napenjajo vse moči, da bi preprečili odobrenje novega šolskega zakona, katerega je sklenil nižjeavstrijski dež. zbor. Zastopstva liberalnih obrtnih in trgovskih društev so bila pri naučnem ministru Hartlu in pa pri Korberju, katerima so izročili spomenico glede novega nižjeavstrijskega šolskega zakona. Ministra sta rekla, da bosta temeljito proučila spomenico.
Slovanska koalicija proti Italijanom v Dalmaciji.
Na občnem zboru srbske dalmatinske stranke se je sklenilo stopiti v dogovor s hrvaškim klubom dalmatinskega deželnega zbora, da bodo v prihodnjem letu pri občinskih volitvah nastopili Srbi in Hrvatje proti dalmatinskim Italijanom.
Ali bo novi nižjeavstrijski šolski zakon potrjen ?
Na nekem shodu, ki ga je imel 17. t m. dr Lueger na Dunaju, je dejal: ,Jaz sem mnenja, da bodete še letos dobili veselo sporočilo, namreč potrjenje novega šolskega zakona. Svojo obljubo smo sijajno izpolnili."
Mladočeški klub o položaju.
V soboto popoldne je zboroval mlado-češki klub v Pragi Klubov načelnik, dr. P a c a k, je govoril o zadnjem državnozbor-skem zasedanju in o dogodkih v proračunskem odseku. Govornik je naglašal, da je ostalo razmerje mladočeškega kluba nasproti vladi neizpremenjeno. V nadaljnji razpravi so se razgovarjali o taktiki.
Soglasno so sklenili vzeti na znanje poročilo dr. Pacakovo in priporočilo mlado-češkim poslancem, naj varujejo svojo neodvisnost.
Zasedanje nižjeavstrijskega deželnega zbora.
Nižjeavstrijski deželni zbor bo 21. t. m. sklican v kratko zasedanje Vlada želi, da bi deželni zbor izpremenil nekatere točke že sklenjenega novega deželno ljudsko šolskega zakona osobito glede višjega državnega nadzorstva v šolah. Ako bo deželni zbor tej želji ustregel, bo zakon vlada predložila takoj vladarju v odobritev.
Dogodki na Ogrkem.
Kakor se poroča, bo zasedanje ogrskega drž. zbora danes odgodeno in 4. ali 5. ja-
Pred tednom so se vršile volitve v mestni svet poznanjski; pri volitvah so podlegli Poljaki, ker so se poznanjski židje združili z Nemci. K temu dogodku piše poznanjski „Oredovnika tako-le: „Zadnje volitve morajo odpreti oči vsem, cel6 tistim, ki so dozdaj bili slepi, da največji sovražnik poljske narodnosti je židovstvo. To prepričanje mora predreti v najširje sloje poljskega prebivalstva, da bi po tem prepričanju moglo uravnati svoje razmere do židovstva. Kamorkoli človek pogleda, bodisi v poljske kraje v pruskem ali v ruskem zaboru, v Galicijo, v Poznanj, Varšavo, Berolin, na Dunaj, povsod židje nastopajo proti Poljakom. Nemško povest „Das schlafende Heer", kije polna podlega obrekovanja Poljakov, je spisala Židinja Klara Kohn, ki si je privzela nedolžen psevdonim Klara Viebig In kdo je provzro-čil žalostne dogodke na ul cah Varšave? Varšavski židje! Kjerkoli se srečamo s kakšnim pojavom, ki kaže sovraštvo do Poljakov, moremo smelo reči: „Szukaj žyda!" (Išči Žida!)
Delo v kaznilnicah.
Dunaj, 17. dec. Po nalogu vlade pregledava posebna komisija, obstoječa iz uradnikov v trgovinskem in justičnem ministrstvu, iz dveh tajnikov trg. zbornic ter j iz enega zadružnega inštruktorja, avstrijske kaznilnice. Komisija bo potovala tudi na Bavarsko, Wirtemberško. Prusko in Saško, da na podlagi teh študij, predloži vladi, kako bi se dala uravnati dela kaznjencev, ne da bi to škodovalo industriji, obrtu ter delavstvu.
Obsedno stanje v Makedoniji?
Turška vlada menda namerava proglasiti nad raznimi makedonskimi okraji obsedno stanje. Turčija namerava organizirati posebni voj, ki bi uduševal medsebojne boje grških, bolgarskih in srbskih čet. V Solun je došlo 32. 000 Mauserjevih pušk za^ turške vojake. Miru vsled takih odredeb seve ne bo, ker bo turško vojaštvo gotovo jako pristransko postopalo.
Dne 13. t. m. je bil na železniški črti Solun-Skoplje boj turških čet z bolgarskimi vstaši. Poštni vlak, ki je vozil potnike in pošto iz Avstro-Ogrske, je imel vsled tega 2 in četrt ure zamude.
Poroča se zopet o bojih med bolgarskimi in grškimi četami.
Konklave.
Rim, 16. dec. Zagotovlja se, da je Vatikan priobčil vsem kardinalom novo kon-stitucijo za konklave. Konstitucijo so izdelali kardinali Oreglia, Gotti, Steinhuber in Sagna. Vsi kardinali so prisegli, da jo bodo pripoznali.
Mirovna pogodba med Švico in Francosko.
Francoski minister za zunanje stvari, Delcassč, je naznanil francoskemu ministrskemu svetu, da sta s švicarskim pariškim poslanikom podpisala mirovno pogodbo med Švico in Francosko.
Francoska zbornica.
V	seji francoske zbornice je poslanec Binder očital mornariškemu ministru Pelle-tanu, da je on sokriv, ker se je potopila prevozna ladja »Vienne", katero je pustil odpluti dasi je bil poučen o njenem slabem stanju Ministrov odgovor, da je nesrečo povzročilo slabo vreme, je zbornica s 335 proti 181 glasovom vzela na znanje Zbornica je tudi sklenila, da se prične s pripravljavnimi deli za mednarodno razstavo avtomobilov v L 1907.
Finski deželni zbor.
Predsednikom štirih stanov finskega deželnega zbora so člani istega vročili peticijo, v kateri se pritožujejo, ker so se izdali neglede na finski deželni zbor ukazi, ki niso v soglasju s pravnimi pravicami Fincev in motijo družabni red in pa zasebne pravice državljanov. Končno zahtevajo, naj se zagotovi redno delovanje finskega deželnega zbora. Finski generalni guverner je ukazal, da bo v prihodnje izvoljene cenzore potrdil in nadzoroval njihovo delovanje dotični guverner. Cenzorji bodo odgovorni za tiskovne prestopke, a kaznovani bodo tudi časnikarji, če ne bodo izpolnjevali cenzorjevih ukazov.
Italijanska zbornica
je v sobotni seji sklenila, da dobi umirov-ljeni vseučiliški profesor Carducci letno pokojnino 12.000 lir kot znak narodove zahvale. Nadalje je naučni minister odgovar jal na interpelacijo glede stanja bazilike sv. Marka v Benetkah Minister je rekel, da vesti o stanju bazilike niso bile resnične. Pokazale se niso nove razpoke, ki bi bile važne. Vlada bo storila vse, ne glede na žrtve in stroške, da ohrani to dragoceno stavbo nepoškodovano.
Položaj n a Srbskem.
Srbska skupščina je izvolila za podpredsednika zopet poslanca V i k o 1 i d a in Prodanoviča. Srbska vlada bo poiskala na Dunaju posojila nad 30 milijonov.
Kriigerjev pogreb v Pratoriji.
V	petek je bil v Pratoriji slovesno pokopan bivši burski predsednik Kriiger. Trije nizozemski duhovniki so govorili o
ral Kaznakov, je v soboto s 4 pričami odšel
iz Peterburga v Pariz.
Novo bombardiranje na Port Artur
— Varstvo bolniikib ladij
Iz Tokia poroča privatna brzojavka dne 17. t. m.: Japonci so pričeli včeraj iz-nova bombardement na novo mesto ter so poškodovali arzenal in skladišče za stre- | livo. Ker pa ni bilo nobene eksplozije, sodijo na japonski strani, da v skladiščih 1 sploh ni več streliva. General Steselj je i poslal generalu Nogiju pismo, v katerem mu sporoča, da japonski ogenj poškoduje ; bolniške ladje. Med zastopniki obeh armad j so se vršile tozadevne konference, v katerih se je sklenilo, da naj Rusi narede obširne načrte o legi bolniških ladij, da jih Japonci tako lahko čuvajo.
Dela saperjev proti utrdbi Tunkikvan-šan so končana. Odločilne akcije je pričakovati kmalu
Dnevne novice.
V L j ubl jan i, 19. dec.
Zasramovavci slovenskega ljud atvft. Glasilo izdajic in odpadnikov ne opusti nobene priložnosti, da ne bi obreko-valo slovenskega ljudstva. O njem se laže na najnesramnejši način. „Slov. Narod" zopet piše:
»Horicont našega kmeta je omejen in zasenčajo ga kmetu revščina, trdo delo in vera. Najinteresantnejše je še študirati, kako je kmet vzlic temu, da je bil že pred tisoč leti spreobrnjen h kristijanski veri, še dandanes samo navidezno, samo formalno kri-stijan v resnici pa je še vedno pogan. V tisoč letih ni mogla katoliška duhovščina kmetu vcepiti kristijanskega naziranja. Kar se zgodi v naturi, to je po kmetskem nazi-ranju vse delo dobrih ali zlih duhov, ki imajo pač čeznatorno moč. sicer pa človeške lastnosti in slabosti. Tudi Bog ni po kmetskem naziranju nad vse človeške slabosti vzvišeno bitje. Bog stori včasih kaj napačnega, dela večkrat ljudem krivico, se kesa kakega dobrega dejanja in se ne kesa kakega slabega dejanja. Kmet misli, da se Boga more tudi nalagati, da Bog, kadar je dobre volje, tudi šale zbija. Prav take nazore imajo ali so imeli pogani o svojih bo žanstvib. Bistveno se religija našega kmeta prav nič ne razlikuje od poganstva; zunanja oblika je pač kristijanska, jedro pa ne."
To je navadno obrekovanje. Babjeverci, ki verujejo v bajko, da je po plemenskem izboru iz opice postal človek, podtikujejo tu ljudem, kateri stoje v verskem oziru visoko nad njimi, ponižujoče poganske nazore. Od dečka v šoli do starčka v hribih predložite lahko ta očitanja vsakomu v slovenski domovini, pa vam bo povedal: „V bajkah in legendah se pač Bog opisuje na človeški način, a vendar vsi vedo, da so to legende; da se more Bog nalagati, to mislijo le liberalci, ki se mu vedno v obraz lažejo." Kaj pa vi »in-teligentneži" mislite o Bogu? Eni pravite, da ga ni, drugi trdite, da je Bog vesoljstvo, torej v vsakem kupu blata, se imenujete učeno panteisti, tretji zopet pravite, da je človek sam Bog, četrti kot spiritisti uganjate najneumnejše babjeverstvo. Večinoma pa ste dvomljivci, ki prav nič ne veste. Ali ni pred kratkim „Narod" v imenu narodno-napredne stranke izjavil, da v veri ni nič gotovega? Torej če vi nič gotovega ne veste, kako morete potem drugim očitati, če niso vaših misli? Našega kmeta pa pustite pri miru, ker je v verskih stvareh bolje poučen, kakor pa tista družba, ki svoje verske nazore zajema iz „Naroda".
Avstrijska ravnopravnost. V Avstriji so vsi narodi ravnepravni. Tako določa državni temeljni zakon, tako zatrjuje vlada pri vsaki priliki. A ta ravnopravnost velja le za takozvane narode „prve vrste", za Slovence ne. Na državnem gimnaziju v Trstu je bilo razpisano mesto profesorja. Za to mesto se je oglasil tudi domačin, toda službo je dobil tirolski Nemec. Torej domačini se morajo umikati tujcem! V Trstu je več profesorjev cele iz Nemčije. To je pač mogoče le v Avstriji. Ali je čudno, da se Turčija brani avstrijskih reform ? Mi se ne čudimo.
Shod pri D. U. v Polju. Včeraj, dne IS. t. m. je priredilo »Krščansko socialno strokovno društvo papirnih delavcev v Vevčah" pri D. M ▼ Polju shod. Dasi se je delavstvo v mnogobrojnem številu udeležilo pogreba svojega v tovarni ponesrečenega so-tovariša Mojškrca, je bil shod jako dobro
obiskan. Tovariš Moškercje govoril o vladnem načrtu glede izpremembe delavskega zavarovanja s posebnim ozirom na starostno zavarovanje. Predsednik, tovariš Jeriha je stavil predlog, naj .Slovenska krščansko socialna' zveza" v Ljubljani meseca jamarja ali pa vsaj februarja 1. 1905 skliče enketo zastopnikov vseh krščansko socialnih Z vez ini h de1 a v s k i h društev, kjer naj bi se p o s v e t o -tovali in sklepali o nameravanem vladnem načrtu. Predlog je soglasno obveljal. Č. g. R i h a r je pa poživljal zborovalce na agitacijsko delo za strokovno društvo in na naročbo vedno delavske koristi zastopajočega dnevnika .Slovenca". Omeniti je še, da se je želelo na shodu naj bi i delavstvo stanujoče na desnem bregu Ljubljance bolj se oklenilo društva, kakor do sedaj. Strokovno društvo je tudi priredilo svojim članom socialni kurs, katerega vodi neumorno delavni delavski prijatelj g. kaplan Rihar.
Napad na »Kttolifiko tiskovno druitvo . »Slov. Narod" napada „Katol. tiskovno društvo", češ da je nekemu knjigovezu, ki je baje za katoliško stranko mnogo trpel, odžrlo kruh Naj ga »Narod" imenuje, da se bomo vedli dalje informirati. S knjigoveznico ne dela „Katol. tiskarna" prav n o -benega dobička. Kako more .Narod" trditi, da dela „Katol. tiskarna" z lepim dobičkom 82.000 K, nam je pa velika uganka, ker je ravno prejšnji teden »Narod" še trdil, da ima on petdesetkrat več odjemalcev, torej bi morala po tem računu »Narodna tiskarna" imeti dobička vsaj štiri milijone kron, na kar opozarjamo akcionarje „Narodne tiskarne", da naj ob novem letu prav gotovo iztirjajo od dr. Tavčarja tej svoti primerne dividende.
— Proti njim ,je Sieukuwicz — muha! „Narod" je tudi največjega sedanjega slovanskega romanopisca zavrgel in v nič dejal. Vzrok je jasen: Sienkiewicz je — klerikalec! Glasilo frakarskih idiotov piše: „Sienkiewicz se je rodil med starimi, osivelimi palačami, sredi okamenelih tradicij. Narodovi junaki so bili pomrli. Mladina je molila in hodila v cerkev — kakor povsod, kjer je narod začel smrtno bolehati, kjer se je začelo propadanje. V tem miljeju je vz-rasel Sienkiewicz in milje je iz njega napravil tistega umetnika, ki zna biti ironičen in patetičen, ki gleda v jasno preteklost in tako slabo razločuje konture prihodnjosti." — Ubogi Sienkiewicz! V cerkev je hodil, pa ne more več kontur bodočnosti razločevati! Genialni pobalini, kateri niso zmožni slovnice pravilno pisati, se zde samim sebi neskončno vzvišeni nad takim majhnim nazadnjaškim Sienkiewiczem.
Vseučlliiko vprašanje. Zastop občine St Peter na Krasu je imel dne 24. novembra sejo, katere se je poleg župana in štirih svetovalcev udeležilo 14 odbornikov. Ko je bil končan običajni dnevni red, gosp. župan povdarja potrebo ustanovitve univerze za slovenske akademike ter predlaga z ozirom na zadnje dogodke v Inomostu, na Dunaju in v Gradcu in z ozirom na to, ker ni pričakovati miru med vsenemškimi in drugimi akademiki, da se v Ljubljani ustanovi univerza za akademike nenemške narodnosti, oziroma da se visoka c. kr. vlada pozivlje, da takoj vse potrebno ukrene in univerzo v Ljubljani ustanovi. Temu predlogu dostavi svetovalec g. Križaj : Občinski odbor občine Št. Peter na Krasu ne odobrava enostranskega postopanja nemških dijakov v Inomostu in tudi ne profesbrjev na nekaterih nemških univerzah v Avstriji, kateri vse store, da se enostranske želje nemških dijakov izpolnjujejo in pravice slovanskih dijakov pa kratijo, ter naj vsi me-rodajni faktorji delajo na to, da se ne bodo kršile pravice nenemških narodov, in da naj se osnuje za Slovane univerza v Ljubljani, za Italijane pa v popolnoma laškem mestu, ne pa v Trstu ali Inomostu, kjer so narodi mešani, ter da naj se ta sklep izroči enemu gospodu državnih poslancev, kateri naj ga izroči na pristojnem mestu. — Občinski odbor je soglasno pritrdil temu predlogu.
Nemiko uradovanje Razglas za pobiranje milodarov v vasi Tabor, občine Za- j gorje, so dobili župni uradi postojnskega okrajnega glavarstva z nemškim nadpisom. j Dozdaj je imenovano okrajno glavarstvo vsaj v enakih zadevah dopisavalo slovenski. 1 Zakaj ta preobrat?
Slovenec in Hrvat Pred tržaško sodnijo sta se morala zagovarjati Peter ; Sakso, ki je metal ob iredentovskih demon j ; stracijah radi dogodkov v Inomostu v de- ; | monstrante kamenja in je tudi razbil okna j kavarne „A11 stella polare", in Anton i i Vissich, oba pripadajoča patrijotični tržaški ; stranki. Prvi je dobil 4 mesece, drugi 2 !
meseca ječe. Sakso tu je bil uradno postav- j : ljen za branitelja odvetnik dr. Rybar, ki je i z ozirom na to, da je Sakso dalmatinski | j Hrvat, poslužil se, kakor pripoveduje ! j »Piccolo", slovenskega jezika. To je pa : ' razgrelo Židom živce in zaganjajo se v dr. i ; Rybara, češ, da zatoženi dalmatinski Hrvat i ni razumel niti ene cesedice, kar je govoril dr. Rybaf. Ne glede na to, da je dr. Rybar popolnoma zmožen hrvaškega jezika, ne glede na to, na kaki višini v jezikovnem pogledu je židovski jezik oslovec, in ne i : glede na druga dejstva, povemo »Piccolu" j samo to: Ko je stal na straži v Kvirinalu vo i jak iz Benečije, rodom Slovenec, razgovar-; jala se je italijanska kraljica Helena ž njim I v materinem srbskem jeziku kar cele ure i j — po domače, — kar bi pa bilo gotovo i izključeno, ko bi ne bila razumela eden druzega niti besedice. Jugoslovani smo ena ! ; družina.
—	Ogenj v škofjeloškem samo i stanu. V nunskem samostanu v Škofji loki se je vnela na vrtu iz neznanega vzroka lopa. okode je kakih 600 K. (Kd6 je ogenj zanetil, se ni moglo dognati.
—	Trgovina in javni prostor. Mlečnozobni jeseniški P a a r- j
; ček je imel to predrznost, da je v trgovini j ' psoval gospoda akademika Pretnarja. Sodnik j i v Kranjskigori je sodil, da bo šel Paarčkov ; j umazani jezik za 48 ur okušat ričet. D e - i želno sodišče ga je v n e p r e- ' računljivi previdnosti — ! oprostilo, češ, da trgovina še ni javen1 kraj. Deželno sodišče je sicer s tem vso i dosedanjo prakso postavilo na glavo. Vsaka i gostilna, trgovina, itd. se je doslej vedno j smatrala kot javen lokal. Odslej ni več. Pa • naj bo; samo da mora ta nova praksa ve- j ljati tudi takrat, kadar bo toženec — Slo- j i venec.
—	V Drtiji so novi občinski odbor- i I niki soglasno izvolili za župana zavednega i : in razumnega posestnika F r. T i č a iz
\ Serjuč.
—	V Moravčah je Marijina družba ; povodom jubileja Brezmadežne na praznik
in v nedeljo izborno uprizorila „Lurško pa-stirico" v dvorani izobraževalnega društva z raznimi deklamacijami Sardenkovih pesem. „Naprednjaki" pa so obakrat s surovo demonstracijo pokazali sveje neotesano na-zadnjaštvo.
—	Nova nesreča v Cepovanu. Iz Cepovana nam pišejo: K grozni nesreči prihaja nova nesreča. Ubogi pogorelci niso mogli vsi pokriti pred dežjem svojih hiš. le trije so za silo pokrili. Ker je bil sedaj več dni zaporedoma dež, začele so se hiše podirati pogorelcem. Bati se je, da se vsa poslopja porušijo, če pritisne mraz. Bog pomagaj !
—	Vojaika vest Za poveljnika bram-bovskega polka št 5 v Trstu' je imenovan polkovnik Jurij Klikič v Zadru.
—	Isseljevanje. „Severonemškega Lloyda" brzoparnik „Kaiser Wilhelm der Grosse" je srečno dospel dne 14. t. mes. zjutraj v New York. Zastopnik tega paro-brodnega društva v Ljubljani je g. Ivan Tavčar v Kolodvorskih ulicah š t. 3 5.
—	Slovenski lepaki v Gorici. Za koncert Nadežde Slavjanske so nabiti po mestu tudi — slovenski lepaki ter razdana slovenska vabila. Torej je doseženo, kar so Slovenci hoteli. Prav tako! Naprej!
—	Zemlja se Je udrla na okrajno cesto in v potok Medijo pri postaji Zagorje. Potok je izstopil in preplavil cesto. Ustavljen je promet tudi na železnici premog, družbe.
— Ia Novega mesta. Pred nedavnim časom je „Slov. Narod" na jako perfiden način, in prav zlobno širšemu svetu naznanil, da je novomeške uradnike, povodom pevanja ruske himne na višjem mestu de-nunciral drž. poslanec dr. Šusteršič. Ta Narodova notica je napravila na vse one, ki so sodelovali pri omenjeni himni vtis, kakršnega zamore napraviti samo list, ki je v službi nemško-slovenske narodne napredne klike. Vsi, kateri so pevci „Uol. pevskega društva" imajo nekoga na sumu, kateri pa biva v našem mestecu in je sploh znan kot denuncijant — seveda je mož pre-ziran od vsega javnega občinstva — zlasti
ker je imel že različne afere in jih je že marsikateri krat dobil po onem delu telesa, kjer preneha hrbtišče, — kako zamore neki potem „Narod" očitati možu, ki je še le potom „Slovenca" zvedel, kai se je v Novem mestu zgodilo. [.Gospodje okrog „Na-roda" — tega Vam pa gotovo ni dr. Tavčar diktiral — nekaj bolj previdnosti se vam pač sme svetovati pri objavljenju takih osebnih notic, kajti tu se gre za prav resno zadevo — in temu se mora pač vsakdo glasno smejati, da bi bil dr Šusteršič ova-ditelj državnih uradnikov. S tem si niste ugled vašega li~ bogve kako povzdignili, ampak dejstvo je, da vas nekaj vaših pristašev prav ostro obsoja kot popolnoma fa-litno glasilo narodno-napredne stranke. — Sploh pa je itak umevno, zakaj ste zopet to zadevo na tak neumen in zloben način na dan spravili — to samo zato, ker ni bil vaš list prvi, ki bi to notico objavil, kar se pa vsled tega ni zgodilo, ker se „Narod" ne smatra več resnim, ker služi družbi, ki je našemu narodnemu stremljenju in vsakemu enakemu pokretu sovražna in pogubonosna, da bi zagovarjal take nastope. Vsi slovenski listi brez izjeme strankaistva so priobčili notico po „Slovencu" o ruski himni, „Narod" je pa molčal, kar je pa itak razumljivo, ker je ta list najbolj strankarski in od vseh slovenskih listov najbolj nesramen. „Narod" je navezan, na sama obrekovanja iz plitvih glav. — Toliko za danes.
—	Pogreb čast. g. dekana J >£ef& Rasboršek-a, ki se je vršil v nedeljo v Kranju, je bil jako veličasten. Dasi je bila nedelja, je vendar spremilo rajnika 20 duhovnih sobratov, med temi tudi msgr. Tomo Zupan. Slovesno zadušnico je opravil zanj nekdanji njegov župnik veleč. gosp. kanonik K a j d i ž , v slovo mu je govoril in ga pokopal preč. g. dekan A K o b 1 a r. Pred župniščem in ob grobu so mu zapeli dve žalostinki cerkveni pevci. Pogreba se je udeležila šolska mladina z učiteljstvom, požarna bramba, obe Marijini družbi in nepregledna množica ljudstva. Tudi iz sosed-njea Kranja je došlo nekaj časticev rajnega. med temi g. ravnatelj Hubad, g. svetnik in mestni župan ravnik in več drugih Pokoj njegovi blagi duši !
—	Sedmin v po pokojnem preč. posp. župniku in dekanu Josipu R a z b o r -š e k - u bo v četrtek, 22. t. m, ob 9. uri v smartnem pri Kranju.
—	Dr. Lueger je prišel v Opatijo, kjer ostane več časa.
—	Dolenjsko vino odlikovano na mednarodni ra»stavi v Parizu. Gospod Josip Jeglič, ravnatelj .Gospodarske zveze" v Ljubljani in posestnik vinogradov v Trški gori nad Krškem, je bil odlikovan za svoja, meseca oktobra na mednarodni razstavi v Parizu postavljena namizna vina s Trške gore nad Krškem, z veliko zlato medaljo, s častnim križcem ter s častno diplomo. Čeravno je bilo vino le iz te gore tako odlikovano, je to vendarle velikega pomena za celo kranjsko vinogradarstvo, kajti da se je kranjsko vino v tako sloveči vinorodni državi, kakor je ravno Francija, tako odlikovalo, vzbuja to presenečenje pač posebno radost v vseh krogih. — Gotovo, da bi bili tudi drugi vinski okraji kranjske dežele več ali manj enako odlikovani, ako bi razstavili svoj pravilno napravljeni vinski pridelek, toda ta slučaj tako riskiranega podjetja naj nikogar ne vznemirja, kajti tu se gre za splošnost in ne za pridobitev slave posameznim produ-centom. — Prepričani pa so vsi krogi, zlasti gostilničarji, da se dobe ravno v krškem okraju najprijetnejša in najokusnejša poletna namizna vina.
v
Štajerske novice.
Ponesrečeni shod proti slovenski obstrukciji
(Ievirno poročilo iz Maribora.)
Maribor, 19. nov. Shod proti slovenski deželnozborski obstrukciji, katerega so sklicali včeraj mariborski Nemci v M a -r i b o r in o katerem so po nemških časopisih sanjali, da bo »manifestacija* proti slovenskim poslancem se je jalovo izvršil in je bil — blamaža za prireditelje, slovenskih volivcev, ki naj bi obsojali obstruk-cijo slovenskih poslancev, ni bilo. Navzočih je. bilo okolu 300 ljudi, med njimi nekaj »Štajerčevih" pristašev in „možje" kla K r e s n i k. Narodno zavednih mož ni bilo nobenega, kar dokazuje strogo disciplino med Slovenci. Največ je bilo soc. demokratov, ki pa niso glasovali za resolucijo proti obstrukciji. Ostali udeleženci so bili nemški burši, magistratni in privatni uradniki ter poulična fakinaža. Ta edino je glasovala za Girstmayerjevo resolucijo. Predsedoval je S t i e g e r. Glavni govornik je bil G i r s t m a y e r, ki se je pa več bavil z duhovščino, nego z obstrukcije Duhovščino je najnesramnejše napadal. Govorili so še Pfrimer, Ornig, soc. dem.
Vidmar, ki je edini govoril slovenski, soc. dem. M u h i č , od kmetev : Škof, ki se je pa svojega nemškega govora, ker nemščino slabo razume, tako slabo naučil, da ga ni nihče razumel. Tudi S t i e g e r je nekaj v brado govoril. Razumelo se ga ni. Ker je iz mesta razun soc. demokratov bila na shodu edino le fakinaža, se je Girstmayer jezil, zakaj meščani ne pridejo na take shode. Opoldne je bila komedija končana. Gg. voditelji so se vsedli k polnim mizam, fakinaža je pa lačna tavala okolu. Druge nesreče ni bilo.
š Ponesrečen beg is preiskoval nega sapora. V Celju je vrgel v preiskovalnem zaporu se nahajajoči Blaž Fepe iz Št Lovrenca pazniku Sagoričniku, ko ga je ta peljal od preiskovalnega sodaika, pest od zidu odkršene malte v oči ter pobegnil. Na stopnjicah sta mu prišli nasproti dve osebi, s katerima se je srdito boril, a je podlegel.
š Štajerski deielni tbor je sklican na dan 28. t. m.
š Načelnik delavnic južne železnice ponesrečil. Načelnik delavnic južne železnice v Mariboru, Ferdinand Ka-1 u s , se je na Dunaju s svojo hčerko hitro ognil nekemu avtomobilu. V tem tre-notku je pridrvil nasproti neki izvoiček, ki je oba podrl na tla. Kalusa so nezavestnega vzdignili. Skoro gotovo ga je konj zadel s kopitom na glavo. V par trenotkih je bil mrtev. Hčerko so prepeljali v bolnišnico, vendar ni nevarno ranjena.
š Velik dar. Gospa D o r a grofica Kottulinsky j« izročila štajerskemu deželnemu odboru 600.000 K za zgradbo doma rekonvalescentov za Štajersko pod pogojem, da ustanova nosi ime njenega umrlega soproga.
Koroške novice.
k Profesor Jakob Wang f. Iz Celovca, dne 18. decembra. Danes je v tukajšnji deželni bolnišnici preminul vrl slovenski narodnjak, gosp. Jakob W a n g, c. kr. gimnazijski profesor v Beljaku. Umrl je zopet eden najboljših naših mož. Služboval je na raznih mestih: v Celovcu, Olo-mucu, Rudolfovem, Beljaku. Vsikdar je jasno in naravnost kazal, da je slovenske matere sin; vemo udan je bil svojemu narodu. Marsikatero britko izkušnjo je moral radi tega prestati, a to ga ni ustrašilo; bil je mož značajen in jeklen. Pri dijakih je bil jako priljubljen, ker bil jim je izvrsten, mil učenik. Posebno drag mu je bil rojstni kraj Podkrnos pod Celovcem, kamor je redno zahajal, učil in bodril svoje rojake, kedar mu je pripuščal čas. Vsi mnogoštevilni učenci njegovi, zlasti pa slovenski K o r o -t a n, mu bodo ohranili hvaležen spomin! — V celovško bolnišnico je prišel radi operacije, — a Bog ga je odpoklical. Truplo pokojnika so prepeljali od tu v njegovo rojstno vas Podkrnos, in tako se ljubemu pokojniku izpolni želja, da v zemlji domači mu truplo leži! N. v m. p.!
k Župnik Jakob Seebacher f. Pri usmiljenih bratih v Beljaku je dne 16. t. m. umrl upokojeni župnik apaški, č. g. Jakob Seebacher, blag starček, zvest sin svoji materi Sloveniji. Porodil se je dne 19. julija 1825. v Hodišah, bil v mašnika posvečen 25. julija 1853 Unet je vedno bil za svoj rod, rad je podpiral svoj narod. N. p. v m.
ljubljanske nov ce
Ljubljanski občinski svet bo imel v torek dne 20, dec. 1904 ob petih popoldne v mestni dvorani izredno sejo. Dnevni red: Naznanila predsedstva. Č i -tanje inodobrenjezapisnika zadnje seje. Finančnega odseka: o mestnega magistrata dopisu, da bi se določile prodajne cene nekaterim mest nim ob Bleiweisovi cesti ležečim stavbi-ščem; o prošnji neke hišne posestnice, da bi jej mestna občina dovolila prednost za neko nameravano posojilo pred svojim 3% posojilom. — Stavbnega odseka poročilo o prizivu hišnega posestnika Frana K o u t n e g a proti odloku mestnega magistrata s katerim se mu je odreklo privolilo za stanovanje v njegovi hiši št. 69 na Dunajski cesti. — Policijskega odseka: o magistratovem nasvetu, naj se ustanovi pri mestnem policijskem uradu poseben popisovalni ali anagrafski urad; o magistratovem nasvetu glede ravnanja z zaklano živino; o poslovanju tržnega nadzornika tekom leta 1903. — Šolskega odseka poročilo o računih okrajne učiteljske knj ižnice za šolsko leto 1903/4. — Vodovodnega direktorija poročilo o proračunu mestnega vodovoda za leto 1905. — Personalnega in pravnega odseka: o dveh disciplinarnih zadevah; o prošnji nekega mestnega uradnika za uštetev v zasebnih službah prebitih let v svoječasno odmerjenje pokojnine. — Direktorija mestnega užitninskega zakupa poroči 1 o o proračunu potrebščin za leto 1901
Redni občni zbor »Druitva zdravnikov na Kranjskem" vrši se v sredo, 21. t. m. ob pol 8. uri zvečer v salonu restavracije „pri Roži", Židovske ulice.
I. Hrvatsko društvo „Kolo" v Ljubljani priredi v ponedeljek, dne 2 6. decembra 1904 ob 8 uri zvečer svojo božičnico v dvorani hotela »Ilirija", Kolodvorske ulice. Sodeluje g. Leo Dragu t i n o v i č. Spored: Tamburanje, de-klamacije. Svečano odkritje božičnega drevesca. Šaljiva igra: »Kita cvieca ili k o š a r i c a". Šaljiva pošta z „Narodnim kolekom". Vstopnina 20 vin., otroci prosti.
Gostovanje Nadine Slavjanske v slovenskem gledališču. Jutri „ S v a t b a ruskih bojarjev", sijajno opremljena igra v 3 dejanjih (6 slikah) z zbori in plesi. Sestavil J Suhonin. Glasbo priredila Nadina Slavjanska. 30 pevskih točk, solov in zborov. Pri predstavi sodeluje vojaška godba. — V četrtek drugo gostovanje Nadine Slavjanske : „Ž i v 1 j e n j e z a c a r j a".
Občni zbor sloven trgovskega društva „Merkur" se vrši v petek, dne 6 januarja 1905. (na sv. Treh Kraljev dan) ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih. Poleg obi čajnega dnevnega reda, ki ga bodemo pozneje objavili, je na dnevnem redu tudi predlog o potrditvi društvenega poslovnega reda in predlog o pristopu društvenega pevskega zbora k „Zvezi slovenskih pevskih društev".
Izkaz posredovalnega odseka slovenskega trg. društva „Merkur". Išče se: 1 pomočnik galanterijske stroke za Ljubljano, 1 pomočnik specerijske stroke za Ljubljano, 4 pomočniki mešane stroke za deželo, 2 kon-toarista za Trst, 1 potnik za Trst, 1 bla-gajničarka za deželo, 1 prodajalka za Ljub ljano, 2 učenca za deželo. Službe išče: En pomočnik manufakturne stroke, 3 pomoč niki specerijske stroke, 5 pomočnikov specerijske in železniške stroke, 15 pomočnikov mešane stroke, 2 kontoarista, 2 kon-toaristinji, ozir. blagajničarki.
Obrtno gibanje v Ljubljani. Tekom mesecev oktobra in novembra pričeli so v Ljubljani izvrševati obrt: »Gospodarska zveza", centrala za skupni nakup in predajo v Ljubljani, Gradišče 1, trgoviao brez omejitve na gotovo vrsto blaga; Viktor Naglas, Turjaški trg 7, tovarna pohištva; Engelbert Skušek, Pred škofijo 19, trgovino z modnim blagom in posteljnim perjem; Jo-sipina Počivavnik, Miklošičeva cesta 10, prenočevanje tujcev; Rudolf Jesenko, Stari trg 13, trgovino z mešanim blagom; Ivan Gotthard, Stari trg 6, slaščičarski obrt; tvrdka A. Welisch & Sehn iz Gradca, Franca Jožefa cesta 1, trgovino z obleko za gospode in dečke; Ana Florjančič, Zalokarjeve ulice 9, prodajo živil in galanterijskega blaga; Josip Dižman, Sv. Petra nasip 7, knjigo-veški obrt; Antonija Rottig, Gosposke ulice 3, trgovino s prekajenim mesom, delikate-sami, mineralnimi vodami, vinom, pivom in žganjem v zaprtih steklenicah; Fran Sopčic, Stari trg 2, brivski in frizerski obrt; Fran Klarer, Miklošičeva cesta 36, urarski obrt; Elija Predovic, Mesarska cesta 4, tehtanje blaga za stranke; Rudolf Jurman, Krakovski nasip 16, brivski in frizerski obrt; Adela Lovrec, Marije Terezije cesta 6, žensko kro-jaštvo; Hinko Hieng, Dunajska cesta 17, malo trgovino z jestvinami; Neža Belčič, Pogačarjev trg, branjarijo; Ambrož Preatoni, Predilne ulice 3, izposoje vanje ilustrovanih, leposlovnih in podučnih časopisov v obliki čitalnega kroga; Gvidon Čadež, Stari trg 4, trgovino s perilom in klobuki; Marija Novak, Metelkove ulice 21, tovarna za izdelovanje žice in žičnastih žebljev; Cecilija Ravnahrib, Pogačarjev trg, prodajo živil; Fran Dolničar, Šolski drevored, mesarski obrt; Martin Kle menčič, Tržaška cesta 47, prodajo mobilij; Ivan Plazzotta, Kolodvorske ulice 27, bru-saški obrt; Marija Virant, Pogačarjev trg, prodajo živil; Viljem Nučič, Dunajska cesta 11, reklamno podjetje; Peter Morocutti, Jurčičev trg 3, trgovino z noži in škarjami; Lucija Praprotnik, Pogačarjev trg, prodajo živil; Martin Škerjanc, Francovo nabrežje, prodajo črev. — Odglasili, oziroma opustili pa so izvrševanje obrta: Ivan Globotschnigg, Metelkove ulice 21, tovarna za izdelovanje žice in žičnastih žebljev; Makso Drovenik, Stari trg 16, urarski obrt; Ivan Potočnik, Dunajska cesta 18, krojaški obrt; Jakob Morocutti, Jurčičev trg 3, trgovino z noži in škarjami; Marjana Kattner, Franca Jožefa cesta 1, ženski frizerski obrt; Jakob Naglas, Turjaški trg 7, tovarna pohištva; Frančiška Dužman, Sv. Petra nasip 7, knjigoveški obrt; Marija Klopčar, Martinova cesta 7, prodajo živil, in Milan Markovič, Pod trančo 1, brivski in frizerski obrt.
Če pijanec pijanca pelje Hlapec Anten Sever se je bil v soboto preveč napil „do-bre kapljice" in prišel na dolenjski kolodvor v bufet razgrajat in razbijat. Dva poklicana stražnika sta pijanega hlapca prijela in ga odpeljala proti mestu. Prišedša do mostu pri dolenjski mitnici, jima nekdo zavpije „auf policaj", nakar je edi-n stražnik šel pogledat, kdo da vpije. Sed^j pa, ko je Sever videl, da je pri njem en sum stražnik, ni ho-
tel nikamor iti. Stražnik je dobil dva delavca, ki sta bila tudi nekoliko „napolnje-na" in jih naprosil naj mu pomagata areto-vanca ukleniti, kar sta tudi storila. Ker pa Sever le ni hotel iti dalje, sta šla delavca po neko samokolnico in pijančka naložila. Med potjo pa sta se delavca zelo potila in se hudovala nad pijancem, koliko mora vendar imeti v sebi da je tako težak. Ko sta ga končno z veliko težavo pripeljala na magistrat, sta še le opazila, da sta s pijancem pripeljala polno — samokolnico gramoza. „Ti", je rekel eden, „midva sva tudi pijana".
S pariške razstave. G David Sere-v a 11 i, kipar in tovarnar umetnega kamenja, je bil na pariški obrtni razstavi odlikovan z diplomo in zlato svetinjo
Deželna vinska klet v Ljubljani. Piše se nam: Kakor je bilo pričakovati, posetilo je sobotno vinsko klet prav veliko obiskovalcev. Med domačini opazili smo tudi veliko tujcev, zlasti Gorenjcev. Iz raznih ozirov se take pokušnje ne bodo več vršile ob sobotah ali pred prazniki, marveč le med tednom, in sicer vsako sredo od 6. do 9. ure zvečer, počenši v sredo po praznikih.
Izgubljene in najdene reči. Josip Iga-Iitzer z Dunaja je izgubil dne 16. t: m. na Dunajski cesti zlato iglo, vredno 400 do 500 kron. — Mizarski vajenec Josip Jakšič je izgubil včeraj od Prul do Kongresnega trga časniško verižico z menogramom J. J, vredno 5 kron — Lovrenc Zaje, posestnik na Ilovici, je našel večjo svoto denarja.
Iz Amerike domov. Včeraj je prišlo iz Amerike 129 Hrvatov, ki so se odpeljali na Reko in v Zagreb.
Sadno razstavo bo priredila v Ljubljani vsako leto zadnji teden pred sv. Nikolajem kranjska kmetijska družba.
Razstava vajenskih del je bila včeraj zaključena. Prvo častno darilo je dobil Mat. Jemc pri tvrdki Mathian, drugo Franc Rado van v zoboteb. zavodu dr. Praunenseisa in tretje tiskarniški vajenec Jožef Čemažar. Mnogo vajencev je dobilo premije po 20 in 10 kron.
Baron Hein se je s svojo soprogo vrnil z Dunaja v Ljubljano.
UmrJ so: Soproga ravnatelja dež. prisilne delavnice gosp. P o 1 j a n c a , gospa Marija Poljanec roj S c h w e n t -n e r , vsled zastrupljenja krvi. Mazala se je po obrazu z nekim mazilom, ki je pa povzročilo zastrupljenje. Govori se, da ji je pričelo odpadati z obraza meso. V soboto je bila operirana. Odrezali so ji spodnjo čeljust. Smrt jo je rešila bolečin. — Marija Komar, vulgo Matic, Karlovska cesta. — Josip Gori, gojenec Mahrove trgovske šole, 15 let, Cesarja Jožefa trg 11, trebušni legar. Doma je bil iz Padove. — V bolnici : AnaLesjak, posestnica, stara 65 let.
Kaziie stvari.
Plavi las. „Edgar!" Njen glas je bil tako rezek, da je prestrašen pogledal kvišku : „Kaj želiš, srce?" — „Na Tvoji suknji visi dolg las". — „To more biti le tvoj, srček zlati". „Nikari me ne izkušaj preva-riti. Moji lasje so temnorjavi, ta las pa je plav". Edgar je nekoliko pomolčal, potem pa veselo dejal: »Seveda draga moja. Toda te suknje že nisem nosil štiri tedne. Tedaj so bili pa v modi še plavi lasje".
Hotel sa otroke je pač najnovejše v Londonu. Namenjen je za otroke, katerih starši morajo odpotovati. Oprava je prirejena popolnoma tak-, da ustreže zahtevam malih gostov. Sobe se dvojne, nočne in dnevne. V teh sobah nadzorujejo posebne strežnice. Po trije otroci se združijo v eno družino, eden popolnoma majhen, eden 7 do 8 let stari ter eden, ki je srednje starosti. Oprava je liliputska. V tem hotelu je tudi knjiga za tujce, v katero se zapisujejo prijatelji malih prebivalcev. Otroci, ki rabijo še steklenico, plačajo tedensko 12—42 K, kakršna je ravno soba. Za starejše otroke se plača letno 760-2000 kron. V hotelu je tudi cela vrsta otročjih vozičkov, v katerih se prebivalci tega hotela vsak dan vozijo na izprehod.
O ž t vem sanimanju nadvojvoda Fr. Ferdinanda za izvoz naših domačih izdelkov na njega svetovnem potovanju kaže mesto iz njegovega dnevnika, ki ga priobčujemo brez strahu, da bi zagrešili indiskrecijo. Na strani 539 se bere: „Port Kennedy, 7. maja 1893 -r- Mrzlemu mestu pločevine in njega čudnim stanovalcem smo kmalu obrnili hrbet in hiteli na krov, kamor sem povabil rezi-dente na obed. Pri obedu sem namenoma preskrbel enemu naših domačih predmetov novo razpečavališče; rezident je bil namreč tako vnet za našo domačo gieshiiblsko vodo, da je zagotavljal, da si nemudoma naroči za lastno rabo poslatev te izvrstne slatine.
Kako se bo veselila mati, je vzkliknila navdušena mlada dama, ko je po kazala očetu namizni prt s krasno vezenino, ki ga je kot božično darilo dogoto-vila na svojem Singerjevem stroju. In oče tudi ni bil malo začuden nad delom svoje hčerke, in dejal si je pač, kdo bi si bil mislil, da bom takrat v Ljubljani na Sv. Pe-
tra cesti pri delniški družbi za šivalne stroje Singer et Co. kupil stroj, ki bo moji hčeri v par tednih omogočil napraviti tako lepe stvari. — Seveda je mislil tudi še naprej in prišel do zaključka, da bo njegova soproga, občudujoč lepa darila hčerina, narejena na novem stroju, zatisnila eno oko nasproti njemu in mu ne bo zamerila, če bo proti njenemu hišnemu redu malo dalje se pomu-dil pri pivu ali igri. Vesel je bil pri tej misli in pač sam sebe pohvalil, da je kupil Singerjev stroj. In kaj naj si zapomni iz tega vsak soprog iu oče? Pojdi in tudi ti tako stori!
Kdo je opustoiU Kras? V obče se je dosedaj mislilo, da so Benečani ali cel6 že Rimljani posekali gozde na Krasu, ki se razteza po Primorski, Kranjski, Hrvaški in Dalmaciji. V „Globusu", listu, ki se bavi v obče z zemljepisjem, in ki izhaja v Braun-schweigu, je Karol Schneider iz Prage podrobneje opisal zgodovino gozdov na Krasu ter dokazal, da so Benečani vedno štedili gozde ter je svoje podatke sklenil s sledečim razmišljevanjem : Da se je gozde na Krasu posekalo, se ne sme kriviti ni Rimljane ni Benečane. Da, ravno kraji, ki dandanes po-kazujejo Kras v vsi svoji goloti, niso nikdar spadali pod Benetke. Nasprotno pokazujejo kraji, ki so bili vedno pod beneško republiko, kakor n. pr. mirnska dolina v Istri in kraj severno od lemskega kanala, da si je beneška republika prizadevala, da bi se gozdi ohranili. Toda tudi Avstrija je izdala več naredb glede varovanja gozdov, med temi je odredba od leta 1723, po kateri je bila zažugana smrtna kazen onemu, ki bi bil kak gozd zažgal. Toda v območju avstrijskega ozemlja je manjkalo še bolj varstvenih zakonov, kakor pa pod benečansko republiko. Da se se gozdi posekali in opu-stošili in da se je vsled tega vstvaril sedanji Kras, krivi so sami prebivalci pelu-otoka Istre. Njihova kratkovidnost v gospodarskih vprašanjih in njihova nemarnost so največ to zakrivili. Mnogo je bilo temu krivo tudi dejstvo, da so bili gozdi občinska lastnina ter je vsak občan imel pravico si samolastno vzeti iz gozda toliko lesa, kolikor ga je potreboval. Brez vsacega reda sekalo se je vse poprek. čeravno je še dandanes 52 odstotkov gozda občinska lastnina, so vendar danes samo-lastnemu gospodarjenju v gozdih postavljene meje. Tam pa, kjer se je le z veliko težavo zamoglo do gozda in kjer ni bilo vsled tega možno posekanih dreves spravili iz njega, tam so se povsod ohranili gozdi.
Elektrika — uspavilo. M»sto kloro-fortna >n eterja poizkusa <1r. L»duo v Pariza vpeljati električni tok kot uspavi o. fo mnogih poizkusih na živalih ja poizkušat Laduc tudi »am n» seb\ Napor toka je btl zviSan na 50 voltov Ena eKktroga mu je bila postavljena na čelo. druga n% hrbet, tsko, da je moral vplivati tok na možgana in hrbtenjačo Po pribl ža o das;tih minutah je nastopila popolna omotca Leduc ja izjavil, da ni čutil nič neprijetnega, ksr navadno sprem Ija om t!co vsled kloroforma m jel sledi. — Kakor hitro je bil ussUvljen tok. se je koj vzbudil ia s car brez slabosti, pač pa ne iatn čvrst in čil. Poizkusi sa bodo nadaljevali, in želeti ja, da bi iaaeli und uspehe, katere pričakujemo od mih.
O korupciji Nemoev dobivamo dan Ka dnem kričoče ogleda, in ve'ika lat je, če se bahajo o s«oji nadkulturi — Kakor poroiajo iz Ludw<gbhafna na Nemškem, so iedali sledeč MzsjJas nekateri me&iani: »K volitvi! Volivci, volit« enoglasno g. Jakoba Giehla, kajti oa plača: 600 litrov vina, tri s?ne, dva fazana io žest zaicev. Taki ljudje morajo v starešinstvo, ker »krbe tudi za svoje blilnje Več mešJaoov." — Tako sa g vori! Imenitno znajo uporabljati ta recept tudi naši štajetcijanci, le s to razliko, da ti hinavski politikastri delujejo z go!ažetn ia ž^aijem. Pap?iko pipljejo v oči slovenskim kmetom, s hudičevo vodo pa j m zastrupljajo srce io pam't.
Papeževa britev Pred meseci je dobil neki rimski jezuit, ki je dalje časa prebival v Severni Ameriki, od nekega zna nega mu njujorskega izdelovalca britev, več modernih britev. Eno britev je obdržal za se, druge pa je podaril. Eno je dobil tudi papežev hišni kaplan Bressan. Nekoč je naneslo v papeževem ožjem krogu govorjenje na britve, in papež, ki se vedno sam brije, je tožil, da mu to dela sitnosti, ker je včasih tudi neroden. Kaplan je pričel praviti o svoji novi britvi, ki ima varnostne naprave. Papež mu je smehljaje dejal : „Mojim kaplanom se bolje godi; ti dobe vse potrebne stvari v dar; papež se mora briti pa s staro britvijo!"
Obed amerikanskih milijonarjev. V nekem hotelu v Filadelfiji se je dne 18. novembra zbralo 20 milijonarjev na čuden obed. Vsi so bili oblečeni kakor farmerji, eden del obednice je bil izpremenjen v polje z žitom, drugi pa v gumno, po katerem so hodile kokoši in zobale žito. Na tem gumnu so jedli gosti. Rabili so male grablje, vile in sekire mesto nožev in vilic, če je bil kdo žejen, se je napil jabolčnega vina izpod stiskalnice. Po obedu so se gostje odpeljali
domov na kmetskih vozovih. Med udeležniki gostbe so bili tudi predsednik pensylvanskih železnic, vrhni ravnatelj pensylvanskega vseučilišča ter razni bankirji.
70. rojstni dan kitajske cesarice. 17. m. m. je obhajala kitajska cesarica-mati svoj 70. rojstni dan zelo slovesno. Vsi cesarski princi, kakih 5000, je bilo bogato ebdarevanih. Vsi oficirji so bili za eno stopnjo povišani, vsi dvorni in provincijalni mandarini so postali plemiči. Vsi podložniki, ki so stareji od 60 let, so dobili kulija v osebno postrežbo. Osebe, ki imajo več kot osemdeset let, so dobile zraven tega še dva para copat, vrečo riža in 10 funtov mesa. Nadstoletne osebe so dobile denarno darilo in v njihovih rojstnih krajih se se njim na čast napravili slavoloki. Vsi provincijalni mandarini so morali skrbeti za te, da niso trpeli ta dan ubogi in bolniki cele države nikakega pomanjkanja.
Umor zaradi tobačne pipe. V Vd-mesu na Ogrskem je v neki gostilni urar nedavno popravljal ure. Imel je veliko gle-davcev. Urar je hotel prižgati pipo, a gle-davci so se mu jeli smejati, ker ni mogel najti pipe. Moža je te močno jezilo in je obdolžil nekega gledavca, da mu je on izmaknil pipo. Obdolženega je ta obdolžitev tako vjezila, da je urarju pripeljal gorko zaušnico. Urar je nato potegnil revolver in ustrelil na mladeniča, ki je takoj obležal mrtev. Storilca so zaprli in pri preiskavi so našli v žepu pipo, zaradi katere je izgubil življenje nesrečni gledavec.
Na smrt obsojen orožnik. V De-brecinu je vojno sodišče obsodil« na smrt orožnika Ivana Szecoka, ker je spomladi ustrelil Kletno deklico Zofijo Mertin.
Životopis Msksima Gorkija. Založnik Gorkijevih del poprosi slavnega pisatelja, naj mu napiše svoj životopis. Za malo časa ga sprejme. Tako-le slove: „1878 črevljarski vajenec, 1879 risarki učenec, 1882 pomivač posode, 1883 pek, 1884 hišnik, 1885 pek, 1886 korist potujočih igravcev, 1887 poulični prekupec, 1888 kandidat za samoumor, 1889 pisar pri advokatu, 1891 pešpotnik po Rusiji, 1893 železniški delavec, 1894 je izišla prva moja novela. Pisatelj Maksim Gorkij".
Poljaci proti spomeniku Friderika II v Ameriki. Nemiki cesar Viljem je daroval Zedinjenim državam spomenik Friderika II. Odbiti daru ni bil« mogoče. Dolgo so se prerekali, kje naj se postavi. Imenovala so se razna mesta. A branila so se ga. Konečno se je vendar dobil zanj prostor. Od 19. novembra stoji v Washing-tonu. „Poljska rimsko - katoliška zveza v Zveznih državah" je nasproti temu izdala obširen protest. Med drugim pravijo: „Kakšen občutek more vzbuditi v amerikanskem prebivalcu in v vsakem drugem svobodoljubnem človeku pogled na kip tega vladarja? Kakšne kreposti je imel bodisi kot kralj, bodisi kot človek, da bi zaslužil ob čudovanje in posnemanje Amerikanca. Kot kralj je bil Friderik najsamooblastnejši tiran, kar jih je kedaj sedelo na prestolu, in kot človek je bil brez vseh kreposti tako, da se zgodovinar zgraža nad golostjo njegovih nastopov in se s studom odvrača od njih. To se protivi duhu naših ustanov da bi stavili med nami spomenike ljudem, ki so bili sovražniki človeške svobode. Spominek v spomin tega absolutnega vladarja bije šiloma v naša načela svobode in žali spomin velikih junakov, ki so se bojevali in kri prelili za svobodo te slavne velike države. Predstavite si tega vladarja, poosebljenje despotične vlade, v svoji duši si ga dobro predstavite z njegovim nizkim značajem brez vsega nravnega temelja in pod tem vtiskom si oglejte njegov spominek poleg spominkov mož te vrste kakor Washington, Jefferson, Patrick Henry, Steu-ben, La Fayette in Franklin."
Pravična stvar. Neki berolinski ve-letržec je imel važno pravdo. Ker pa ni mogel biti vsled raznih opravkov pri obravnavi navzoč, je naročil svojemu odvetniku: „Brzojavite mi takoj, kaka bo razsodba." Ob 12. uri se je končala obravnava z ugodnim uspehom. Pet minut pozneje je brzojavil odvetnik svojemu klijentu: „Pravična stvar je zmagala!" Takoj nato dobi pa odvetnik odgovor od veletržca : »Vložite takoj ugovor!"
Do smrti kadil je neki 121etni šolski deoek v Strassfurtu. Opoldne je vesel zapustil šolo, zvečer je bil že mrtev. Deček se je navadil cigaret, spuščal dim vase, potem skozi nos. — Vsled tega mu je prišlo slabo, potem je bij u val, nakar ga je zadela kap.
Amerikanska Humbert. Iz New
Yorka prihaja sledeče senzacijonalno poročilo: Največje presenečenje vzbuja v ameriških krogih velikanska sleparija, katera spominja na afero Humbert v Franciji. — Proti neki Mrs. Leroy Chadwick, ki je druga žena jednega najodličnejših mož v Cleve-landu, Ohio, gredo težke obtožbe, katere pa elegantna dama zaporedoma z ogorčenjem odklanja Pripoveduje se, da je sleparici ime Chadlvick pripomoglo do tega, da si je nabrala velikih svot, ona pa da ni madama
, Chadwick, marveč čisto navadna sleparka z imenom Elizabeta Bingby alias „Madame Lydia de Vere", „hipnotizerka in jasnosid-ka", katero so zaradi sleparij in goljufij zdaj vtaknili v luknjo. „Nacionalno banko" v Oberlinu, Ohio, so morali pretekli ponedeljek zapečatiti, ker je „Mrs. Chadwick" izplačala 440 000 kr«n. Koi jamstvo za to svoto je ženska vložila dve zadolžnici; po dva milijona in en milijon kron, katere je baje jeden največjih ameriških milijonarjev kot jamčnik podpisal. Čudno je pa to, da banka ne pove imena tega milijonarja, kar vzbuja v občinstvu posebno senzacijo. To svoto 440 000 kron je izplačal ravnatelj in prvi zakladnik banke in drugi uradniki o tem niso nič vedeli in so bili nad tem tembolj začudeni, ker je svota presegala premoženje banke Ravnatelj je pa zatrjeval, da je Mrs. Chadwick begata dovolj, da bode mogla svot« vrniti. Ženska je vzbudila simpatijo ravnateljevo in to mu je bilo povod, da je denar izplačal. Ta banka pa ni osamljena med žrtvami sleparke. Neki Mr. Herbert Newton jej je posodil nad 800.000 K, ko mu je dokazala, da ima v banki Wade Park v Clevelandu vloženih za dva milijona državnih papirjev. Po raznih mestih Amerike je poizkušala dobiti velikih svot kot posojilo in je bila že enkrat obsojena na 9 let ječe. Ko je odsedela tri leta, se je odkupila. Živel« je jako razkošno in stanovala v najlepših hišah New Yorka in drugih prvih mest.
Zakaj hodijo moiki v gostilne ?
Razni so izgovori, katere imajo soprogi napram svojim boljšim polovicam, da hodijo zvečer v gostilne in niso rajši doma. Pravijo, da nimajo doma one prijetnosti, ki si je žele po dokončanem trudapolnem delu. Pred vsem pravijo taki možje, da jih motijo doma otroci s svojim kričanjem. Nadalje niso sobe tako prezračene, zakurjene, pospravljene itd., vsled česar gredo v gostilne, kjer se jim zdi prijetnejše. A kako prijetnost imaj« pa v gostilni, v sobah, polnih toba-kovega dima in alkoholičnega vzduha. In pred vsem se boje moški očitanja: češ, da s« ženi v strahu. Največ pa povzroča posedanje po gostilnah slaba razvada.
Vol Telikan. Pri letošnji razstavi pitane živine v Berolinu se je nahajal vol redke velikosti. Visočina mu je 2 m, dolžina 3 60 m, teža 18 meterskih stotov. Ime mu je Žepi in je doma s, Tirolskega Star je šele 5 let in zdrav. Žival je plod mešanja med simodolskim in pinegavskim plemenom. Enakega velikana, tudi plod navedenega mešanja, sem videl letos v Sarvar-ju na Ogrskem.
Koliko vrst živali Je na svetu. Na
vsej zemlji in v morju je 400 000 živalskih vrst, ki so znane učenjakom. Žuželke same tvorijo 280.000 vrst, a tiči le 30.000. Nadalje poznajo učenjaki 12.000 vrst rib, 8300 vrst golazenj, med njimi 1610 vrst kač, 59.000 vrst mehkužcev, 1300 vrst dvoživk; 2500 vrst pajkov, 3000 vrst bodic in 8000 vrst črvov.
Koliko stane v Londonu sneg? Izračunali so, da je zadnji sneg, ki je padel v Londonu, veljal mesto 24.000 funtov šterlingov, torej blizu pol milijona kron. Sicer se v Londonu redkokdaj zgodi, da bi imeli ondi sneg, vendar so pa na tak slučaj vedno pripravljeni. Vsi cestni pometači imajo natančne instrukcije, da se takoj zbero pri svoji glavni pisarni, ko pade prva snežinka. Potem odpošljejo najprv« vozove, ki vozijo drobno sol, katero razsipajo po ulicah. Po preteku ene ure prične sol delovati in sneg se prične tajati. Sedaj pa pristopijo možje z brizgalkami ter p«plaknejo z vodo sneg in vse smeti, kar odteče potem v kanale. V četrtek, dne 24. novembra, je dobilo na ta način zaslužka nič manj k« 7500 brezposelnih delavcev. Plačani so bili deloma s 6, deloma s 7 šilingi na uro. Skoraj 2000 funtov šterlingov se je izdalo le za te delavce.
Jabolčno druitvo. Znano je, da imajo jabolka v sebi mnogo fosforne soli, ki je potrebna na osveženje mozga, ker mozeg, ako človek dela duševno, izgubi mnogo fosfora. Zato se priporoča ljudem, ki duševno delajo, naj pojedo vsak dan eno ali dva jabolka. Uživanje jabolk in sadja pospešuje duševno čistost ter krepost telesa. Sedaj so prišli v Kanadi na lepo misel, da vzdignej« vsa ta svojstva med ljudstvom z ustanovitvijo Jabolčnega društva", ki si je stavilo namen, da najprvo prepreči preveliki izvoz jabolk iz Kanade, da vsak član pro-paguje jabolčno jed ter da sam vsak dan zavžije po dva jabolka. Društvo šteje sedaj 60.000 članov.
4avidan človek je pač Rajmund Zrunek, stari komorni sluga našega cesarja. Zelo zavidan od vseh, ki si žele mnogo zaslužnih križcev In teh je mnogo — ah — mnogo. Zakladi g. Zruneka so nepregledni. Samo ena številka dunajske uradne „Wien. Zeitung" prinaša sledečo vrsto redov, ki jih je dobil Zrunek v zadnjem času: Carski in kraljevi ruski red sv. Stanislava tretje vrste, kraljevi pruski red krone četrte vrste, viteški križec kraljevega reda italijanske krone, cesarski perzijski solnčni in levov
red pete vrste, viteški kriiec druge vrste kraljevega saškega Albertovega reda, viteški križec kraljevega reda rumunske krone, častni znak kraljevega švedskega Vazovega reda, kraljevo rumunsko zlato zaslužno svetinjo s krono ter kraljevo srbsko zlato zaslužno svetinjo s krono. Koliko j« na svetu mož, ki bi šli služit za komorne sluge le, da dobe te svetinje!
Kitajski brivci. V kitajskih mestih brivec ne čaka svojih gostov, nasprotno, on sam gre za njimi. S potrebnimi pripravami, pod pazduho mal stolček, ki se dd sklopiti skupaj, hodi kitajski brivec po ulicah ter zvoni v malih presledkih, da obrne nase pozornost onih, ki bi se radi obrili. Kdor se hoče dati obriti, pomigne brivcu, ki takoj pripravi svoj stolček na odprti cesti ter tudi skledico z gorko vodo, ki jo ima tudi vedno seboj. Ko je mož svojega gosta korenito pomazal z mazilom, se prične delo. Za znesek 5 vinarjev obrije celo glavo in obrvi.
„Parkelj" povzročil nesrečo. Po
ulicah dunajskega Wahringa je na Miklavžev večer strašil otroke neki „parkelj". Eden izmed dečkov se je zaletel, ko je bežal pred .parkljem" v neko mimo se peljajočo kočijo. Dobil je težke poškodbe na glavi. Morali so ga prenesti v bolnico.
Velike književne ne grade. Nekateri znameniti pisatelji zaslužijo s svojim peresom kupe zlata. Tako dobiva angležki pisatelj Kipling od svojega založnika za i vsako besedo 1 šiling, to je 1 krono in 20 stotink. Za eno stran svoje tiskane knjige d biva 5O0 kron, a za knjigo od 200 strani znaša nagrada 100.000 kron. Blizo ravno toliko dobiva tudi Mark Twain, glasoviti ameriški humorist. John Morley, ki je nedavno napisal Gladstonov životopis, je dobil 10000 funtov šterlingov, to je četrt milijona kron. — List „Daily Chronicle" je plačal Nansenu, ko se je povrnil z ekspedicije na severni tečaj, za en članek, ki je imel 15000 besed, 100 000 kron.
Otročje gledališče je ustanovila družba „Educational „Alliance" v New Yorku. — Igralci, igralke, režiserji, kontrolorji, nadzorniki garderobe in vratarice lož so sami otroci v starosti 10 do 14 let. V gledališču je prostora za 700 oseb; vstopnina je 1 K. Predstave so vsako nedeljo od 4 do 6. ure popoldne.
Nepoboljiljiv profesor. Gospod profesor se nahaja s svojo mlado soprogo na ženitovanjskem potovanju. V nekem krasnem kraju se ustavita za dalje časa. Takoj po prihodu v hotel je opazila mlada žena, da jo vse po strani gleda, njenega moža pa lepo časte. Uslužbenci se obnašajo vedno hladneje in prezirljiveje. Vsa v solzah toži to svojemu možu, a ta neve rešitve te uganke — nasprotno — on sam jo prične gledati po strani. — Seveda — hm — kdo pa ve ... ? Nekega jutra pa, ko ravno zahteva pritožno knjigo, najde naznanilno knjig«, a kateri z grozo prebere naznanilo svojegv moža: Profesor Maks Majar z gospodično Klaro Mlinarjevo iz B.
Telefonska In brzojavni poročila.
Stesljevo uradno poročilo o sijajno odbitih napadih na Port Artur.
Peterburg 19. decembra. (Uradno.) Steselj poroča carju z dne 25. novembra: Srečen sem, javljati Vašemu Veličanstvu, da smo doslej japonske napade odbili. Japonci so 20. novembra popoldne zopet pričeli z bombardiranjem in končno napadli z delom oblegovalne armade neko severovzhodno utrdbo, pri kateri so prišli že do strelnih nasipov. Razvil se je srdit boj s puškami in bajoneti. Naskakujoče japonske čete so bile vržene nazaj, japonske rezerve pa razpršene s šrapneli. Dne 23. novembra ob pol 6. uri zvečer so Japonci ponovili napad na utrdbe in se že polastili zunanjih okopov. Naša rezerva jih je pa junaško porazila z bajoneti. O polnoči so zopet pričeli naskakovati ter so se zopet polastili nekaj okopov, vendar so bili zopet uničeni z bajoneti. Ob 2. uri zjutraj je bilo vse končano, junaške čete Vašega Veličanstva so se mogle počiti, deloma popravljati poškodovane utrdbe. Japonci so v napadih od 20. do 22. novembra izgubili najmanj 2000 mož. Bombardiranje so Japonci nadaljevali. Nekaj poslopij v mestu je porušenih, naprave v luki so poškodovane. Duh naših čet je izboren.
Peterburg, 19. dec. (Uradno.) Steselj poroča carju z dne 28. novembra. Dneva 2 6. in 2 7. novembra sta bila
najbolj krvava dneva obleganja. Veliki japonski napad dne 26. novembra na levo naše krilo pri .Golobjem zalivu" so naše čete hrabro odbile. Japonci so imeli velikanske izgube. V noči 26. nov. so ponavljali napade. Tekom naskokov so na severo-vzhodnih utrdbah dvakrat zasedli del utrdb, a naši so jih z bajoneti pregnali. Tudi 27. nov. so naši vojaki z bajoneti pregnali Japonce iz njihovih stališč ter razrušili njihove obrambene zgradbe. Dne 27. ob 10. uri zvečer je naša artiljerija odbila zopetni napad na leve naše baterije, deloma pa smo napad zopet odbili z bajoneti. Na celi črti smo japonski napad na notranje naše utrdbe 27. t. m. ob 5. uri zjutraj odbili. Japonci nadaljujejo bombardiranje na naše notranje utrdbe.
Peterburg, 19. decembra. (Uradno). Steselj poroča carju z dne 30. novembra : Od 27. t. m. napadajo Japonci „Visoko goro". Njihov napad je bil sijajno odbit.
Peterburg, 19. decembra. (Uradno) Steselj brzojavlja carju z dne 2. decembra: Dvanajstdnevni naskok Japoncev, ki se je pričel 20. novembra, smo danes ponoči končno srečno odbili. To je bilo mogoče le z izrednim junaštvom in požrtvovalnostjo Vaših vojakov. Tako hudega naskoka še ni bilo. Hvala in slava vsem častnikom in vojakom. Iz došlih mi poročil posnemam, d a so Japonci pri teh naskokih izgubili najmanj 20.000 mož.
Sangaj, 19. decembra. Kapitan in moštvo ruskega rušilca torped „Raztoropnega" so pobegnili na angleškem parniku v Vladivostok. Japonci jih zasledujejo.
London, 19. decembra. (Koresp. urad.) „Standard" poroča: Položaj portarturske posadke je obupen. Japonska oblegovalna dela pri severovzhodnih portarturskih utrdbah so tako napredovali, da so Japonci le dvanajst metrov oddaljeni od Rusov.
Tokio, 19. decembra. Uradno poročilo trdi, da so Rusi zapustili bojne ladje „Pa-lada", .Pobjeda", „Bajan", „Retvizana. Japonci operirajo sedaj proti Sebastopolu. Japonci so izgubili dve torpedovki.
London, 19. decembra. (Kor. urad.) „Daily Mail" poroča: Japonsko brodovje je odšlo proti Singapore. 25 ladij je bilo dne 15. t. m. koncentriranih pri Daljnem. Japonske transportne iadje so oborožene sedaj s topovi, mnogo japonskih trgovskih ladij je dobilo topove, da pomagajo vzdržati blokado.
St. Vid nad Vipavo, 29. decembra. Zmaga pri tretji obč. volitvi zopet naša. — Prvi razred imajo liberalci.
Budimpeita, 19. dec. Današnja seja ogrskega državnega zbora je bila jako kratka. Prečitan je bil kraljev reskript, ki je odgo-dil zasedanje zbornice do 28. decembra. — Desnica je spremljala čitanje z vzklici: Ži-vio kralj, opozicija je klicala „Živela ustava!" Živel narod!"
Dunaj, 10. decembra. Namestništvo na Dunaju je odločilo, da se smejo ženske nastavljati za zdravnice v bolnišnicah. Predno postanejo definitivne, se mora ravnateljstvo bolnišnice izjaviti, v koliko zadoščajo._
Pariš, 19. dec. Gospa Syvetonova je v peturnem zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom izjavila, da se je Syveton sam usmrtil. „Intransigeant" pa piše, ga je gotovo, da je Syvetona odstranila francoska vlada, ki se je posluževala gospe Syveto-nove kot sredstva.
Belgrad, 19. dec. Italijanski odposlanec je danes v slovesni avdijenci izročil kralju Petru veliki Anuncijantin red. Kralj je danes čestital ruskemu carju k njegovemu godu.
Belgrad 19. dehembra. Vojno ministrstvo vodi pogovore za nabavo 80 brzo-strelnih topov in 100.000 brzostrelnih pušk.
Belgrad, 19. decembra. Iz okolice Peči v Stari Srbiji prihajajo vesti o strašnih arnavtskih grozodejstvih.
Pariš, 19. decembra. Polkovnik Mar-hand je odklonil ponujano mu kandidaturo.
Carigrad, 19. dec. V orijentskem eks-i presnem vlaku, v katerem se je vozil knez j Ferdinand iz Dunaja v Srbijo, je bila ukra-! dena vsa pošta, ki je bila namenjena za Bolgarijo in Turčijo. Tatvino so zapazili šele v Nišu.
poslano.
Z ozirom na to, da se po Ljubijani širi popolnoma neopravičena vest — sosebno od ljudi, ki so v to najmanje opravičeni — da sem jaz provzročitelj vesti v zadevi bivšega mojega šefa g. dr. Štora, odvetnika v Ljubljani in odnosno, da sem jaz ti dve v Slovencu natisnjeni notici koncipiral in pretečem teden v ,.Slovencu" natisniti dal
izjavljam
da imenujem vsaccga raztrositelja te govorice nesramnim lažnikom in sem dotič-niku, ki bi me vkljubu tej izjavi smatrati hotel tudi samo intelektuelnim provzroči-teljem teh notic — na razpolago na kom-petentnem mestu.
Slednjič prosim slavno „Slovenčevo" uredništvo, da mi isto v cenjenem svojem listu potrditi blagovoli, da nisem bil jaz z zadevnima noticama v prav nikaki zvezi.
V L j u b 1 j an i, dne 17. decembra 1904.
Advokat doktor Ivan Milan Hribar.
Opomba uredništva: Potrjujemo, da odvetnik g. dr. Ivan Milan Hribar ni z noticami o dr. Štoru v prav nikaki zvezi. — Uredništvo „Slovenca". 2111 1-1
Podpisani uljudno naznanja, da otvori svojo
notarsko
pisarno
Zahvala.
Mnogobrojni dokazi iskrenega sočutja, ki so dohajali od blizu in daleč povodom prerane smrti našega preljubega brata, strica in svaka, preč. gospoda
Josipa Razboršek,
bivšega dekana in župnika, kn. šk. duhov.
svetnika itd., nam nalagajo prijetno dolžnost, da tem potom izrazimo zanje najtoplejšo zahvalo.
V prvi vrsti smo pa dolini izreči prav prisrčno zahvalo veleč, gospodu kanoniku K a j d i ž u za opravljeno zadušnico, preč. gospodu dekanu Koblarju za ganljivi govor in številne obiske tekom dolgotrajne bolezni, vsem gg. duhovnim sobratom, ki so vk^ub obilnim nedeljskim opravilom prihiteli v tolikem številu izkazati nepozabnemu pokojniku zadnjo čast, dalje darovalcem krasnih vencev, domačim in tujim župljanom in vsem drugim, ki so spremili pokojnega gospoda na njega zadnjem potu ali na kak drug način počastili spomin dragega pokojnika in nam lajšali veliko bolest.
Bog bodi vsem obilen plačnik!
V imenu vseh sorodnikov:
Jakob Razboršek,
kaplan.
2110	KAMNIK.
o prihodnjem Novem letu, to je dne 1, prosinca 1905. I.
v Ptuju, v hiši g. Vuka, Brandgasse št. 9, v bližini c. kr. okrajnega sodišča, ter se slavnemu občinstvu priporoča
l^ezimir grotHcuič,
2095 2-1	c. kr. notar
pofovalec
PF" kolonialne stroke
dobro vpeljan pri trgovcih na Kranjskem. Štajerskem, Hrvaškem. Slavoniji in deloma tudi v Bosni
se sprejme.	Vstop 1. jan.
Ponudbe, opremljene s izpričevali ter naznanilom pogojev na
Hrvatsko dioničko trgovačko društvo
„Zagreb". 2108 M=l
ffteteorolojično poročilo.
Višina n. morjem 306 2 m, srednji zračni tlak 736 9 mm
18
Stanje Čas opa- j baro-Izo vanja metra v mm
Temperatura
(O Celziju
Vetrovi
Nebo
isi
I cu
9. zveč. I /46-6 2 2 [ si. svzh. ! megla.
17. zjutr. J 746-3 1-3 j „ „ j . „ 2. pop. 747-1 [ 2-2'si. sever.1 obl.
0 0
Srednja včerajšnja temp. l-2°, norm. —1 9°.
Povodom bolezni in nenadne smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, svaka, gospoda
Ignaci-ja Dolinar-ja
nam je došlo od vseh strani toliko dokazov sočutja, da se čutimo dolžne izreči zanje tem potom najsrčnejšo zahvalo. 1'osebej se še zahvaljujemo preč. gosp. župniku Malenšku ter vsem ostalim gospodom in gospem za številne tolažilne obiske mej boleznijo, dalje vsem darovalcem krasnih vencev in sploh vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za zelo častno udeležbo pri pogrebu. Bog plačaj vsem.
Rodbina Dolinar-Jelenič
Najtopleje se zahvaljujemo vsem znancem in prijateljem za odkritosrčno sočutje povodom bolezni našega preljubega sinka
Vilkota
in za mnogoštevilno udeležbo pri njega pogrebu.
Rodbina Hlebš.
i Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljom in znancem ža- \) lostno vest o prerani smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge in matere, gospe
Marije Poljanec
roj Sctmentner
ki je po dolgi, jako mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti za umirajoče, danes, dne 19. decembra, ob Vj8. uri zjutraj v 55. letu svoje dobe blaženo v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v torek, dne 20. t. m., ob pol 4. uri popoldne iz deželne bolnice.
Svete maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi pri sv. Petru in Trnovem.
Draga rajnica se priporoča v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, 19. decembra 1904.
Alojzij Poljanec c. kr. stotnik v ev. in ravnatelj deželne prisilne delavnice, soprog. — Mirko Poljanec c. kr. nadporočnik, Alojzij Poljanec c in kr. morn. kadet, Ivo Poljanec, Leo Poljanec sinovi. — Mira dr. Bertini, Ana Poljanec, Jela Poljanec hčere.
— Dr. Giorgio Bertini zet. 2114
Št. 15723.
Objava.
2102 3—1
15.639 1.476 86.555 16.459
Na stavbišču, ležečem med obstoječo domobransko vojašnico in med Poljansko cesto bo zgraditi razširjalne stavbe za imenovano vojašnico.
Od teh, te zgradbe se tičočih del in dobav in sicer:
1.)	težaška in zidarska dela v znesku....... 370.490 K
2.)	kamnoseška dela v znesku......... 14.910
3.)	tesarska dela v znesku.......... 60.520
4.)	napravo strešnega krova iz škrilj-eternita v znesku
5.)	napravo strešnega krova iz zarezne opeke dto.
6.)	dobavo konstrukcijskega železja v znesku . . .
7.)	kleparska dela v znesku..........
bo oddal deželni odbor potom javne konkurence in je tozadevne ponudbe predložiti istemu do
dne 21. januarja 1905 do 12. ure opoldne.
Vsa podrobna, na ponudbo, oddajo in izvršitev del nanašajoča se določila, opise in izkaze o posameznih delih ter načrte si morajo interesenti ogledati med navadnimi uradnimi urami v deželnem stavbnem uradu, deželni dvorec U. nadstropje, odnosno si jih nabaviti proti povračilu tiskovnih stroškov.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani, dne 15. decembra 1904.
Najlepše in praktično božično darilo
za gospodinje je nedvomno PFAFFOV šivalni stroj, kateri odgovarja z ozirom na mnogostransko uporabo in ličnost ————— vsem zahtevam gospodinjstva. ———
PF8FF-ci> 5>iuolni 5trcj 2098 3"x
se izvršuje v različnih slogih sobnih oprav od najpreprostejše do najfinejše izpeljave ter je kras slehrnega stanovanja.
PFAFF-ovi stroji se ze umetno vezenje izvrstno uporabljajo.
Bogata zaloga pri: p. T5cl5in^cln<j v Ljcbljaoi, JScdnij^c ulice 4.
St. 14336
R a z d i s.
2112 (3-1)
Naprava dovoznih cest k postajam Bohinjske železnice v političnem okraju Radovljica se odda potom ponudbene razprave v izvršitev.
Stavbena dela in dobave so za posamezne dovozne ceste nastopno proračunjene:
1.	k postaji na Dobravi.....K 176445
2.	„ „ „ Bledu......„ 28433-90
3.	„ „ v Bohinjski Beli . . . „ 3091-25
4.	„ „ „ Nomnu .....„ 8653*80
5.	„ „ „ Bohinjski Bistrici . . „ 48352-—
Most na dovozni cesti v Boh. Bistrici ni izvzemši naprave opornikov — predmet te obravnave.
Pismene ponudbe z napovedbo popusta ali pa doplačila v odstotkih na enotne cene proračunov naj se predlože do 1. februvarja 1905. do 12. opoldne pri podpisanem deželnem odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono in katerim mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbinske pogoje po vsej vsebini in da se jim ukloni, doposlati je zapečatene s primernim napisom.
Ponudbi je dodati kot vadij 5% stavbinskih stroškov v gotovini ali v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico, izbrati si ponudnika ne glede na višino ponudne cene, oziroma če se mu vidi potrebno razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, sumarični proračuni, seznamki cen in stavbinski pogoji so na ogled pri okrajno-cestnem odboru na Bledu ter se še pripominja, da bo vodilo in nadzorovalo ta cestna dela c. kr. železniško stavbinsko vodstvo Jesenice.
Rok za izvršitev cest je določen najdlje do 1. septembra 1905.
Deželni odbor kranjski
v Ljubljani dne 15. decembra 1904.
Vse sega po mojih
lepih desinih iz svilnatega blaga in žametov za bluze
Ernest Sark 961 5
na oglu Židovskih ulic in Dvorskega trga
m\
m
mmm


$te je Je prepričali, kaK° solidno Se ^upi v novo vpeljani trgovini $a gospode, in /^af^o ste postrejeni?

.V>N>>
Sngelbert SkMŠ^k
modna trgovina $a gospode
v ljubijani, Pred Škofijo štev. f9.
I ? ?
_
wmm
mm
Gospodje — veste li Je na kaKGm Stališču je ta prva in edina modna trgovina ja gospode v JLjubljani?
pil
MSšm
mm illil
\v/,\v/.
m
mi 'm
I mr Pijte m
f Klauerjev
»Triglav"
i
najzdravejši vseb likerjev. %
61»I 60 114 ^
V neko župnišče na Koroškem se išče poštena, delavna in že bolj priletna
l^aljinj^l^ci delala
ki zna tudi navadne jedi kuhati. Ponudbe naj se pošljejo: J.Jerman, pošta Malošče-Mallestig, Koroško.	208i 2-2
Žele se kupiti že obrabljena
tamburaška godala.
Ponudbe naj se pošljejo
Alojzij Terše Borovnica.
2092 4—2
2093 2-2 Išče se oženjen
ii ml
za malo župnijo z letnimi dohodki 280 K. Kdor ima družinske ude, ki umejo cerkveno petje, in zna kako rokodelstvo, ima prednost. — Kje, pove upravništvo „Slovenca".
Istrska vina
lastnega pridelka,
nova,
mušk ateljee, belo, rdeče in teran. Specijaiiteta: belo vino za svete maše.
Dobiva se edino-le pri pridelovalcu in lastniku vinogradov a ntonu Ferlan d i Giorgio, Rovinj Istra. 2053 20-3 g
Yeliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za masna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi, css
Izborna kvaliteta; belo po 40, 45 in 50 kron, rdeče po 30 do 40 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	1731 9
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Zadruge pri večjih naročilih izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča: Kmetijsko društvo v Vipavi.
Ljudska pesmarica
za nabožno eno- in dvoglasno petje v cerkvi, šoli in doma
je ravnokar IzSIh in obsega na 200 straneh do 80 najbolj priljubljenih pesmi, kratke mašne molitve in trojne Sšs^SOša^SS litanije.
©ena! mehko vezana 60 vin., lično v platno z rudečo obrezo 1 K, šagrin - platno z zlato obrezo 1 K 40 vin. — Po pošti 10 vin. več. S^^^^s)
Naroča se v |(rodaiitl»i „K»t»it£kfga tiskovnega društva" i LJUBLJANI.
„Ljudska pesmarica" naj bi našla pot v vsako krepostno družbo, v vsako družino!

•'V1*
m if'-
li " ! h.
IS
J'
i
II /7 t;--.
m
m
■ C • I.
'■Si;
{Jf& i
M
M
II p
K!.
'"iti
i m
i
K v, p
i
rms
ii fer)
s
rn
s 'Mz
'M m
i i
v Ljubljani,
sv. Martina cesta št. 20
tovarna papirnih izdelkov in tovarniška zaloga papirja
priporoča:
Trgovske, kopirne knjige.
Trgovske ali uradne knjige po posebnih načrtih z tiskom ali brez tiska (izvršim v najkrajšem času).
Rubriciran papir in konto korente.
Pisemske zavitke (koverte) in papirno konfekcijo.
v
Šolske zvezke
(priznan najboljši fabrikat).
Največja zaloga vsakovrstnega papirja, lepenke, črnila, pečatnega voska, svinčnikov, peres, gumic i. t. d.
Trgovske in uradne tiskovine v naj-okusnejši opremi.
Cenilniki, vzorci, proračuni na zahtevo poštnine prosti.
Postrežba najsolidnejša in najcenejša.
2109 (4—1)


K®

Kartonaže vsake vrste, kakor tudi vsa knjigoveška dela.
m-
7
m
Žganje
# zajamčeno pristno 0
destilirano Iz lastnega pridelka, se dobiva pri lastniku
Antonu Ferlan di Giorgio j -RovInJ, Istra
(jlr'**'^"^/**'
111 ■ 1111111111 i 111111 ■ 11 ■ 11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111 ■ 111 ■ 11	■ rt
1 Že skozi 19 let	j
boleham na želodcu. Po	=
poskušnjah z različnimi	H
zdravili sem začel leta	S
18V6 rabiti Vašo	|
tinkturo	J
za želodec,	|
ki mi je vedno prav	=
dobro služila kot učin-	I
kujoče zdravilo, pa ne	=
5	"	le meni, ampak tudi	§
i raznim bolehavim osebam, katerim sem jo po-	=
1 daril. Zato jo najtopleje priporočam vsakomur,	|
| ki trpi na želodčni bolezni.	790 50—32	|
1	Friderik Repolusk,	I
= župnik v Št. Vidu nad Valdekom, p. Missling,	=
S	16. dec. 1003.	5
1	Resnici čast!	|
I Vaše „Železnato vino" se mi je pri	i
| mnogoteri, večletni uporabi v svoji družini,	i
| kakor pri drugih obično izborno obneslo. Prav	I
| posebno je bil njega učinek očividen pri slabo-	|
§ krvnih, pri osebah oslabljenih prebavil in ne-	i
| rednem krvotoku ter podobnih defektih. Zato	I
| morem Vaše res izborno železnato vino iz	I
| lastne večletne izkušnje v enakih in podobnih	I
| slučajih vsakemu kar najtopleje priporočati!	I
I	Anton Žnidaršič,	1
= iupnik pri Seli cerkvi, p. M. Jernej, Dolenjsko	i
1. marca 1004.	i"
| Naročila vsprejema proti uovzetju ln točno lz?r uje	I
| odlikovani leitarnar G. PICCOLI, Ljubljana	|
= lekarna „Prl angelu", Dunajska cesta, dvorni	=
i	založnik Njihove Svetosti papeia.	=
liiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiii......nun.........milnimi.....u ni i u i m i m iu i utiifr
Največja izbera
najboljših in najcenejših
šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Večletno jamstvo.
Lastna delavnica za poprave
šivalnih strojev
vsakega sistema.
Ivan Jax in sin
trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, Dunajska cesta 17
1348 10-0
1647 11
wr Novosti
^ modnega ^r svilenega blaga
in
največja izbera
pri
Alojziju Persche
Pred Škofijo st. 21. LJubljana.
Najmanjša žepna „demantna" izdaja brevirja v štirih zvezkih oblike 48° d s proprijem za ljubljansko škofijo:	q
Breviarium Romanum
Mechlinae 1904.
Z rdečim in črnim tiskom. Velikost vezanega zvezka 12 X 7 cm
Debelost s proprijem vred 18 mm. Teža	„	„150 gr.
Cena s proprijem vred:
štirje zvezki vezani v šagrin, z vpogljivimi platnicami in zlato obrezo
sets^ž^s* K 31*68.
Prireditev brevirja v taki mali obliki in vendar z jako ugodnim
tiskom vzbuja obče začudenje. — Dobi se tudi brez proprija za ceno, K 28 32; proprij sam za sč pa velja K 3 36.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
2048
JMet>©$ti v mednem blaga
za dame, tu- in inozemskem suknu, kakor tudi vsem drugem manufakturnem blagu; ve'ika zaloga raznih zastorov, preprog, posebno pripravne za cerkveno porabo.
Bogata izbira krojaških potrebščin n. pr. izvrsten kavise po 28 kr., podloga za krila 76 cw, od 16—22 kr.; 110 cm, 20—26 kr., priporoča
J. KosteVC, Sv. Petra cesfa šf. 4.
Cene strogo solidne. Postrežba točna. Uzorce pošiljam na zahtevo 1814 17-15	poštnine prosto. Pošiljatve proti povzetju.
Najvažnejše za sedanjost!
Božična prodaja trgovine z blagom
A. primotlč, Mestni trg, Ljubljana, jeotvorjena!
Kompl. obleka v kartonu že od........gld 1-50 naprej
„ bluza (bombaž, flanela) le....... „ —-44
1 kos najfin. Aombur. bomb. platna le..... „ 3"90
I tucat žepnih robcev od ... •....... „ —'36 naprej
1 „ „ „ angl.batist, prej gld. 3, sedaj le „ J..08
1 krilo iz lodna, iastni izdelek......... „ l-95
1 flanel. bluza izgotovljena od......... „ —'68 naprej
1 baržunasta bluza..........• . . . „ 2-36
1 ženska srajca od.............. „ —'36 naprej
5000 kom. brisalk za kozarce in prah, kos..... „ —'07
2000 metrov dobre flanele, meter......... „ —'17
Poleg tega vse vrste -preprog, bariun. postelj, odej, barSu-nastega blaga, koiuhovine, posteljne oprave, plaščev sa dame in paletotov, perila ga gospode, kravat, predpasnikov, posebno blago ga damske obleke, po čudovito znižanih cenah. lOiO 62—37
2065 3-3
Dva paznika
se sprejmeta v deželni prisilni delavnici kranjski. Ne čez 35 let stari, popolnoma zdravi in krepki prosilci naj svoje postavno kolekovane prošnje, opremljene z rojstnim in domovinskim listom, nravnostnim in zdravniškim izpričevalom, ter z dokazom, da je prošnjik prebil aktivno vojaško službo in sicer nazadnje kot podčastnik, ter z dokazom o dosedanjem drugem službovanju, o znanju slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi najkasneje do
26. decembra 1904 ob 11. uri dopoldne
osebno vložijo v vodstveni pisarni tega zavoda.
Prosilcem, ki poleg sicer enakih lastnosti dokažejo lepo pisavo, spretnost v pisarniški manipulacijski službi in znanje laškega jezika vsaj za službene potrebe se daje prednost.
V Ljubljani, dne 10. decembra 1904.
®ežni£e
za dama
in gospode
priporoča v največji izbiri
Crncst Sarfi ™ 5
v
na oglu SEidovsRiR ulic in U)vorsfiega trga.
E)
> o
U
m
A
d
r-H
«3 >
•rH
>02
eS bO O
N
S
SC
Primerna božična in novoletna darila
v bogati izberi priporoča 265 62-51
Fr. Čuden
urar in trgoveo v LJubljani.
Glavna _trgovma: Prešernove ulioe. Filijalka: Glavni trg, naspr. rotovža. poleg Mestne hranilnice
Obrnite pozornost, v moji trgovini na krasne briljante v različnih oblikah na moderne prikladne reči iz eluna in pravega srebra
1[§ pod tovarniško ceno
se prodaja še ostalo novo blago, prevzeto od konkurzne mase Drofenika, posebno stenske pendel-ure, zlate in srebrne, damske in moške ure in drugo blrgo.
3
B
9
GC
P
P i-<
Se
1—1.
9
9
M.
cs
©
li ss
S
d a
M
3
pobro ohranjen
plino? motor
s 3 konjskimi silami, se proda pod ugodnimi pogoji.
Več pove upravništvo »Slovenca". 2015 5
Marija Sattner,
Ljubljana, Dunajska cesta št. 19, II. stop., II. nadstr. (Medijatova hiša),


mm
1



SšBm
Izdeluje oele ornate
kazale v vseh liturgičnih barvah, pluvljale, obha-JUne burze, Stole in vse
za službo božjo potrebne stvari, priproste in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem veze nju. — Izdeluje tud, bandera ia baldahine ter izvršuje vsakovrstno ee r k v e n o perilo iz pristnega platna. Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. Prenovljenje starih paramentor tudijado-voljno prevzame.

Higieniško razpraševanje
stanovanj, tovarniških lo-196212-8 kalitet i. t. d.
m Vacuum Cleaner m
Peter Matelič
zavod za snaženje stanovanj
= Škofje ulflce št. 1.	=
Preproge,
pohištvo
se sprejema za snaženje in shranjevanje.