Slavo Štine, Maribor: Binkoštna. Dobrot bofanskih tisočero, bcgastva vedno polno mero Ijubezen večna svetu daje! A vendar: težko je življenje in vedno večje je trpijen,e - ves svet že v temeljih se maje . . « Zakaj? - Zato, ker luc spoznanja ljubezni večne svet odklanja ia bfesk zlata svoji si raje . . . Prosimo vsi za dar modrosti, in vsega bo za vse zadosti — ijubav prešinja naj vse kraje! Davorin Žunkovič, A'a ibcr: K zgodovini pojma ˝Sokol˝ v literarno historičnem oziru K sioletnici TyršeTega rojstT*. (V r.asleclnjem pr!naša;mo prnv zanimivo siovstveno-zgodGvinsko razpravo izpod pd.esa naše.^a sd-trudnika, ki je priznan krfiževnik in vojaški zgodovinnr, čigar tcmelii-ta jezikovna. raziškavanja o Slo-vanih so v kulturnem s etu \vbu-dila ve'iko pozornost in S3 drago-cen pripomoček za v\>e, ki se pa-glabljajo v reen štuJij staroslo-vanske kulture. Autor, ki je nas stalen sotrudnik, je šs danes sta-lcn sodeiavcc čeških listov in ,,Rat-nega lista' v Beogradu ter cleli točasno na raz^agi svet pisemskih Vojnih pohodov iz vo.'a.škega sta- NARODNA SLOGA lišča. Za naš list nam je obljub:l krtičen živl^enjepis svetcga Jero-ninn, ki jc naš rojak iz Strigove. Na-leclnja razmotrivanja. ki bodo objavljena v treh nadaljevanjih naj cenj. čitatelji nc vzamejo kot kak tendenčcn spis, ampak kotres-no liLerarno hUtorii-no razpravo. Uiedrvštvo.} Kakor zrtano.- so se pri nas z za-koncm o:t 6. decembra 1929 vsc obsto-ječe ie!o\adne organ-zadje, ki so do takrat temeljile deloma na strankarsko poliličn1", deloma na vcrski padlagi -= razpusti'e in • nadomcstile / ncvo dr-/avno ( rgairzarijo, zvano Sokol Knlie-vine jugosiavijc (skrajšano: SKJ). Ta s!cer satna na sebi zgoduvinsVa odloč'tcv je skraja v- pri/adeiih kro-g'h jzzvala deloma ncprkrito ncvoijo. c.eloma neko boja/lj"vo skrito animoz-ros\ ker so ob tcj zgodov'rr>ki po-tezi merodajni činitelji na^ierno opu-stili ali pa podzavestno prezrii potre-bo, ida š'roki javno^ti podajo jczikov-r.o in T-;u"turno7go:lovinsko ia;-lagobi-s',va pojna ,,so]iv:i že v kali onemogočena in bi se postop-ni mirni prehod v novoustvar eno si-tuadjo dcsegel kot sam po scbi ra-zumljiv pojav čisto a\ toiniatirno brcz razhurjanja prizadc;ih. Toda v k itiko iako r.asta ih razmer se spuščati, ni r.amcn f redstoječe l"terarno-zg(xL vi:> pke riazprave. — Dejstvo, Ua S2 j-vi ta'a razlaga, ki bi služila v pomirjcnje razburjenih du-hov opus'ti'a, sc pač mora p ipi.%va-ti okolnosti, da ni bib v krogu od'o-tuj-očili n-cbencga človeka, ki bi bil o-rijentiran c> tcm, da je poj,n ..soTvol"' jezikovno genetično homoniin tj.bc-s&la z dvojnim, tetneljno si naspro-tujorim p(imenom, kar ima lahko za pos]eJ.'c\ da nezadosno oncnti ani raz"ago cvc jnega pomena podz.ncs no zamenja, kar se v našetm slučaju tu-di faktično dogaja. — Ne^mrtna zgo-dovina nam ne-porno nava;a poro^'-ne vzg'ede takh kurioznih zamenjav, ki so se vživele in se ne dajo več iztre! it>, kakor napr. v našem slučaiu, ko ni nikdo resno \n pravočasno opo-zoril krit"čne javnosti na take ncsrai-selnosti. Vsega tega pa pri ruis ni bilo treba. Mi vemo vso to že iz na^ilr najs^are;ših in . naj.novejših slovnr-jev in drugih slovstvenih p.irornikov in ce'o nancvejši Brockhausov kks'-kon povdarja dvojni smisel in ponien besede ,,sokol' ja^no MSokol — He!d und Ialke'' (t.j. Sokol poineni — Ju-Hak in — sokol — plicaV Jaz sam scnr }c v s\-oji knjigi (,,Dic Slavs-cn, ein Ur\olk Furopas, 6. izdaja, stran 137) iavro < pozoril znanMvcni s\et, da ho-di po napač-ni p:>t', nakaf s^ni dob'l ,.zac!ost:lno" vnnenjc ¦tnerocia.jjiili, d?| se ia slovstvcna napaka ne da vco pc-praviii, retud' bi se v predmetndm slučaju io lahko z eno pote:^o pcresa zgodilo. -- Prezrlo sc je namrcč po-po'nc ma, da Slovani že od p.iniiivekn, kj Be nc da z letnico oznanti sploš-r.o .pojmujejo pod izrazom ,.sokni"' (^ro. ,.soko') mladcga, nročnega, s'a-sileca, za vojaŠko službo zrefjga mofr, v ljflbavn"h oclncj.sili pa — ljubčka. Do-kazov tej trdltvi je nebroj v bogati slovarsl.i litcraluri vseh vek v, vzlasti v, ruskih in jugoslovanskili (?c. s b-skih) i aroc'nih pc^mih. Pod cnim in istim i/razom je ,.sokol' rimislicn kc>t bojevnik oz. junak in je mor- fologično iudi zelo verjetno, da obai homonkna, katerih drugi men na pti-co — "sokola nlsta najbr/e imela pr-votno istega debla; kajti zdi se, dst gre v rašem predmetneVn primeru za' pojm ,,sok"' (succus, Saft) kot besedo-tvorno deblo. (Se nadaljuje prlhodnjiČ.) Vladimir Vchovc : Ogljarjev Peter. 1 (Konec) ?.upanova Fran'ca se je p ebudila z zadnjim petelinovim petjem. Za nje-nim oknom je pošumeva''O listje. Od-grnila. je pisano zavcsa na oknu in se zazrla v jesen. V vrhov;h kostanjev se je lovil la-hek veter, beroč po vejcvju zaclnje onmienelo listje, katero je. v poig a-var.ju \elra padalo na dvorišce. Otožne in zasivele so Iežale pla-tane, zapuščene njlve so stezale za-rjevele brazde tja daleč v jesensko' meglo in nizko nad pustim poljcm se je podila jata žerjavov. Postala je nehote otožna ob tem pogledii. Pri kozolcu je zapazila Pcfra. Ali kako se ga je prestrašila, videč ga s pomečkanim klobukom, njegova. lepa kami/ola iiv- irhaste hlače so bile vse blatnc zadaj. Velike, plave oči S3 čr-i"O obrobljene kot bi Prter to noč1 pre'ro'ol rajveč;e trpljenje. Skrla se je za 2aveso in opazovala. ..Pi'ančeval jc in s fauti s^ potc-pal pozno v noč," ji jc bila prva re-šilna niisd. • Tudi ion jo jc opa/il na oknu. A l;o ;e zgini'a, ga je zaskelelo pri src.u irikrat 'bolj močncjc kot rnnoči. Pre-pričan je bi1, da ga Pranica vari; silno-je trpe! ob tcj m"s'i. Potegnil jc po itra-vi klobuk in stopal skozi vas s tež:> r.a srcu. Za njim pa jes'rmelo bislro Frai ic-no oko. Takrat je slopila v kainro Franič-na mati. ,,Kakor sem ti rekla v.z snoči, og-ljarievega Pet;a ne trpiin. Ako hočeš A1a'evža s Poljan, stara si dovolj, da boš spoztoala, kaj je prav ali ne." je je hi'Lela na vse zgodaj županova mati. . Franica je bila tiha. premišljivah ic o sinoči ko je p«l s fanti Matevž s Po- !jan poJ r.jenim oknoni. §e vednogaje [akp živo videla s kipečimi brkami pcd r.os m, 1 o.'raslih plavih Ias in zape'ji-vih ori. In p:tem še tisto, ko^ bi mati veJcli... Sicor-pa mu \z /e obijubila, da bo njegova. ,,Saj ne rečcni, da je Matevž se je sklanjal v polusreči tiaci prazne biazde in je nekaj golčal, mr-mral, ko je zaslišal jutranje zvonenje iz jesenske megle. ¦ Pet^r se mu jj umaknil- za nizki grm, ke krizt siliio obubožane Ha"-m !'oze M marlji\»c prcibivalce teh soln-čno leplh goric. Tozadevni dopki \n čkinki sp inceli prav lep odme^' tako cfy čai>u, ko &c je zacslft I:i i^vedla žnara pomozna akci].a, k^tero so vodili o4-^ l;čni možjc, kakpr ob piliki, kS sitib"* osvcži:i ža!os!ne spoinine na še bolj ža-iostne medvojnc rjztnefe. — Tolažili snvd s toplo iskreno be-.edo si omake, ler sro sami siro-m-aki, a snro pri teni na tihem preudarali in ,,Lriintali'', ka-ko dejansko ponugat) 'ež^o udarje; im vino^radnilom b. Haloz, da se osvobo-dimo očitka praznega besedičenja in tistega pnhlega predbacivana od strani raznih ¦amizij. ki že v kali zat ejo vsako dobro stvar samo zato, ker sami nimajo svo;ih prs^ov vmes. Pa putimo te opaz-ke in natočimo čisžte-^a vina o načrtu. Kakor je morda že vecini čitateljev znano, čilajo ,,Narodno Slogo'' tudi na KranjSACsm. In tam je na^ prcdlog na-5cl prisrčen in iskren odmev: Oglasi i So se interesenti, ki so voljni' odkupiti po zelo primerni ceni tekpm par mese-cev do bodoče trgatve za enkrat 800 liektolitrov dobrega kmerkega vi'na iz lialoz, kar odgovarja približno 10 va-jgonom, ako se riatovorijo scdi po |500 do 930 Jitrov. — K3A* s,1^ z vinsko trgovino ne pecamo in za posredovan-je iie zafitevamo nobene mešetarine, — jza "kar tudi nimanio koncesiie, smovze-\i v svoj načrt direktno prodajo .\ina od pr.'de'iavcev samih t.j. vinogfiadni-lcov ter v naprej izklučujemo vse vin-s"ke trgovce in — mešetarje! Na ta način se doseže z malimi Stiioški več^i d'ob'ček, kar je v sedanji d-enarni krizi, ko povsod primanjkiije denarja samo zato, ker ubogi vinograd-nik ne more svo^ega pridelka spraviti v Jenar — že • prccejšnja odpomoč v štiski. — Za prvi poskus nase akcije rabimo &imo 1 vagon tj. približno «S0 hekt > litrov vina. Pogo^i, v kolikor jili izda-niOi so s.edeči: 1.) To ko'ičino lahko dobivi en sam vino^^adnik, ali pa dva soseda sku-pa[. - 2.) Vino rnora biti p/I$tno in doma-če v lastnih sodih od G00 do 903 li-ir"no v kratkem izdali končno\eljav-na navodila. Oglarjev PeterGozdovi &o bili namah obžarjeni, pozlač^ni v juiranjem solncu, samo o-tožno so pošumevali v vrhovih: je-fcen ... smrt.. In voda ob poti je turobno žuborela, in mlin za vasjo je žalostno ropotal, in pastir na paši jc s podrhtajočim glasom ukal: jesen ... fcmrt... Nezmcrno težko mu j? bilo p i srcu, oropali so mu dekleta, tisto le-po, prvo ljubezen, njegovo dušo vse, prav vse... Zdaj bi pa še samo rad *umrl... umrl... Zopet so ga predramiii težki, za-molkli koraki. Dolga, koščena postava Matevža s Poljan se je postavila pred njega. Hitro jc sinil pesti. Toda glej! Dvojc svetlih, zelenih mačjih oči strmi v njega... Stresa ga mraz. Matevž s-j zasmeje, prav imihano se zakrohoče in žganje puhti od njega. ,,Ho, oglarjev Peter! Kako pi te je to noč stražil županov maček? Ka-a-aj?' zopet se je prav debelo za-Icrohotal. ,,Petr, tisto zapoj!" in p.ične pe-ii, 'fSfSTistivši ga sreBi poti. "i , • Pa men' se dekle simll', f ' k'je moja včasih b'lo..." '. Votlo sc je razlegala pesem da-lec Jtloli po ovinku. ,,2e vedo... že vedo... Konec, konec..." j-* mrmral Peter v boleci-ni. iPolcril si je z b'atniin. rokavom \obraz kot bi mu šlo na jcJk. ,,Ta prokkti županov macck, da bi ga vrag!' Z veliko blatno liso prelco ob:a-za je stopal po poti skozi gozd. In ko je stopil na domači prag, je zdrknila del>jla, svetla solza preko tiste blatnc lise po licu. O, kako grenka si ti solza razoča-ranja! 7. Okoli županove hiš^ je žvižgal ti-sto popoldan oster veter. Franca lje bila jako židane voljc, ves popoldan je čebljala s svojimi dru-žxa'iii v podstrcšni karrui. Saj je b'l zadnji dan pred poroko, jutri imaven-dar stopiti v domačo cerkev z Ma-tevžem V življenje. Koliko je bilo takrat dela p.i /u-panovih. Velika, hišna vrata so bila okrašena s smrečjfem in papirnatimi rožami vpletcna v zelenje. V hiši postavljene primirne mize so ičakale gostov, in jedače "in pijače je 'bi!o tudi že obilo preskrbljcne. Dolgi, jsvatovski vozovi so stali pod kozolccm lcpo okrancani. Pa tudi ne-vesta ,bo zala, devet dni in devet noči ji šivajo vaške mojškre bato. Hitro se je noči.'go ljufala za ljubezen! O ti, ti!" je pre-tila nevesti. ,,Ti, ki si se z drugimi spečala... Ti psiea negnusna, ti! Bož-ja kazen na] t^ zadene! O, psici pre-grešna! ' in zopct se je spustila v }ok, Godcc, ki je sedel spredaj m pr-vem vozu, je sama debelo pljunil na gqsXo in nategnil harmonika Ženin Matevž se je zravnal in ve-lel voznikom pognatl. Jok, grožnje in smzh, vse j^ uto-niior v gocičevi harmoniki. • " Poskakajoč, bos in razt(-gan je fcke] za $vati nori Jože.... . j ¦ Dr. Anton Korošec - 60-letnik. V borbi predvojnih Slo\encev, ki so bili radi raznih avstrijskih le fc>-rištičnih režimov ze'o redko p^sejani, v "d.obi, ko se j$ med žvenketoi.n o-rož^a svefovnega klanja ustvarjala zgo-dovinsko jiespodbitna ,,Majniška dc-klaracja', v ča,u, ko je po besedah pesn'1-a-prvaka Otona Z u p i n c i č a: MiVioi*da pa najmlajši b:at ix>jde z\ vse nsod iskat" on po'ožil sebe ce-lega v usodo Domovine, v razdobju kajno skega part'za.nckega klanja, vtre-nutkih velikih odlo-čitev v narodnem g>ospodarstvu, vz'asti v zadiužništvu, v težkih clneh obupnega razkola mcd brati — blesli ime d o k t o r j a A n-tona Korošca z zlatimi čikamiz.i-pisano v zgodo\ino sloveir^kega na-roda. — Kakor Vsak mož-velikan, ki ni p i-p!czal po hrbtu množc.1. kot duhovrik na[nižjega čina (kap!-na) do zgodo\ii:-sko 'ne"zbrlsljivih koit, — je bil ved-no nesebičen. V raznih razdob;ih svo-jega javnega udejslvovanja je ved- o pokaza!, kako \risoko ceni par<*l<>: ,,Pau< patra? sup.ema lex esto!'(Bla-ginja domovine naj bo najviš i zako i.) Da!eč srno oJ vsake hinavščin^ in svetohlnstva, ko objavljamo te bežnc ugiotov'tve k> možu, ki je tudi po u-r a d n e m mnenju cden najzasluženej-ših 'mož naše doniovine. Mnogo so mu podtikali, mnogo so mti nagajali, neštzto polen so mu me- tali pbd noge in zvite zanjke nast.iv- Ijali' . ti . Dn pa j.e vse ič spletke mir-no .vzel v svoj, nlkomur, razun 'Bo-gu razodet raeua in s^ ravnal poges-lu: ,,Prudenter agas et — respiee fi-¦•jnem" (Ra\naj pametno in misli m\ koncc) ¦ Ako so sangv"ni-iično razpoloženi mladini v nje^ovi s ranki kedaj n:pač' nL pravi iaj, .alco bomo gleclali nmjo kot na punčico svojega oče-a! Tcda za-šel iseni predaleč, ker to spaJa v po-sebno poglavje in bodi le niimogrede (omen.jeno. — Koiično se predlagam, da se nai vsak slučaij dokazane ddimr/.nosti p av eksemplarično kaznuje s pnsilniin jav-nim deloiTi v korist samoupiavnih ob-čin, kamor &o taki t;pi pristojni. Od-kup take kazni z denarjem naj s^ po-polnoma prepove. Preveliko je dost'-janstvo -dela, da bi se izrabljal telesni in duševni delavec o.I delamržnih pa-razitov! To eo bežni migl;a|i, ki prihaja-jo neposrecino iz naroda in boclo na-rodni poslanci stonli veliko sonjalno delo, ako se lotijo problcma pobi anp brezposelnosti in zlorabljarra žalostne-ga socijalnega stanja po teh prip:ostih, a že preskušenih smernicali. — Prepričani $mo, dfa bo gospod mi-nister za socijalno politiko storii vsc, da :omili zlo brezposelnosti pa čj t e-ba seči tudi po najstrožjih s:edstvih! Nov izhod iz vinske krize. O tem predcnetu objavljamo kot drugi č&rnek našo tiho, a uspesno akcijo* za solKirio in reelno vnovčcnje na>ih haloških vin. Na ta članek opozarjn-mo naše vinogradnike, da ga dobro prečitajo in &e čimprej prijavijo. Mo- rebitnim agentom. ki bi to našo akcf-.jp .zforab.Ua1]', _p_a_ pokažii^ vrati, afep-nimajo nase pismene "izkazn fce. f ¦ Tudi z zlati Dolarji (Am> , riki) vlada brezposjnost! — i Anieriška zv.z.i pektof <*.; Josip 'Zidanšck, priznani st;okovnj?.k' v kmetijslvu ir; neumoren gospoda .>ki pisatelj. r- • Listnica uredništva. 1 P e p c k — S r e d i š č e. Bom po-fcnivljeno porab'1 za ma!i podli-tek. Je zdo /.animivo. — A. M. — Mai'i-bor: 'Ugaja, pride ob priliki. — Or-mož: Bo1) aktuclnih s'vari treba in ¦pjkvGčasno. Pozivu ,,N. Sloge" ni trc-"ba kljub krizi prezivti. Plsmo slcdi *<-- L 1 c k t r i k a — M a r i b o r: Bo-mo še objaviU. Za sedaj imamo nino-gD materijala o inošinem avtobusnem podj-tu, kj.r po odho.lu ene gičnega g. inž. Tomšiča na poscbcn načfn rc-Sujejo fcrzo. Vsz po a^no 601110 ob-iavi i. — M i r o 1". 111 drugi — M a r i-b o r: Ako nattsnemo tisto žalostno rgadto, čttudi io bridko-.esnična in $a naše časc naa vse zimihn, bomo ^r š'i vsi pod ključ za ctalj časa. Di-kt.ran mo!k pa [e n:pos ecino nctilo za l^udsko fantazjo. O ,,čisto navad-nih'' lopovih sc smc široko pisati in fi:ih s'ikc givdo širom sveta v — ,,sva-rilr.o znameniij". Morda pa sc še do-hopl;c naša konsolidacija do tcg'i 1-deala. cla bomo pred zakoni res vsi enaki, kakor to pravi bcsedilo tista-ve. ,.Ako dva storita isto. ni isto" (si diio facinnt idem, non est idem) pravi star rimski presovor. Zato brcz ..zameiv: Z mehko g'avo ni niogoče itko7A trcli zid! Tisko\ni zakon, ci^ar radikalna ievizi[a se željno pricakujc j&d vsch, ki želijo državi dobro je ta-'ko iitro? in sc iaz'icno razlaga. — O:io ;o spijonski aferi v Pragi pa pri-hes.mo .na drugcm mcstu v povsem jtiirni stilizaciji, dasi so se razni že ^-enzurirani listi o tei sramatni zadevi pr.alv na šiioko raznisali. Prav i-matc, lio trditj, da jc tuji gxh — k grchom dnigih molCati iti za*to \t: •litnesten va5 predlog, da bi sa pokli-va'a v življenj^ revija ,'Naši g;ehi," ¦kar bi bil sijajtn odk itosrčcn , con-titeor"' in znamerf.e, da hn.irno dob.o ¦vo!jo do poboljsanja. — Ostilestva-¦d upo.abimo v raznili rubrikah. Po-.iitičnim šalaiu pa preii CvMizo icv .evinčiiik, 1troumen deček. Oč-ka, \Lsji želczniški uradr^k, sprenilja Jančl-ca, "Iko gre ta prvič v šolo. Pri vratih pravi očka: ,,Vstopi Janko, tu je pni razred'. ; ,,Tole je prv:i razred? Tatek, nc laži, Lsaj so tu vendar lesene klopi." POLTOVOR^I AVTO tipe FIAT, novejse pnamke z mod«" njm komforiom, zelo dobr6 ohranjen, pbrabljiv tudi kot ^aprto luksuzno vo zjlo, pripravno za potnikc trgovskc stro-kc, jzvrstne funkcije te pod roko pra\ po ccnj proda. Ponudbe je poslati na upravo T.sta pod šifro ,,FIAT/\ Kolarsbi vajenec priden, vcstcn in marljiv, zdrav se sprejine pri koUrskem mojstru MARTINU BRUS, Zgornji Breg št 44 SINE za parizerske vozove v razFčnih dimanzijaji, nove na pro-daj. Komad stane Din 80. MARTIN BRl'S kolarski mojster. Zgor. Breg št. 44 OGLAS. Kupim dvanajstorid©; podgan in večje št miši. ZeliiTE predati hiš-¦nemu gospodarju svoje stanovanjevi takein stanu, kakor senr ga prevzel. Prastorna mcblirana soba z dvenia posteljema z event. soupo-rafoo klavirja, separ. vhod se odda s V\ majem, Harmoniho štirivrstno, Hno, moeno, ienoTO p rodam: J. SEHE, PTUJ, brHnica pri župnijskem stoipu.