Slavo Štine, Maribor:
Binkoštna.
Dobrot bofanskih tisočero, bcgastva vedno polno mero Ijubezen večna svetu daje!
A vendar: težko je življenje
in vedno večje je trpijen,e  -
ves svet že v temeljih se maje . . «
Zakaj?  -  Zato, ker luc spoznanja ljubezni večne svet odklanja ia bfesk zlata svoji si raje . . .
Prosimo vsi za dar modrosti, in vsega bo za vse zadosti  — ijubav prešinja naj vse kraje!
   Davorin Žunkovič,   A'a ibcr:
K zgodovini pojma ˝Sokol˝ v literarno 
historičnem oziru
K sioletnici TyršeTega rojstT*.
(V r.asleclnjem pr!naša;mo prnv zanimivo siovstveno-zgodGvinsko razpravo izpod pd.esa naše.^a sd-trudnika, ki je priznan krfiževnik in vojaški zgodovinnr, čigar tcmelii-ta jezikovna. raziškavanja o Slo-vanih so v kulturnem s etu \vbu-dila ve'iko pozornost in S3 drago-cen pripomoček za v\>e, ki se pa-glabljajo v reen štuJij staroslo-vanske kulture. Autor, ki je nas stalen sotrudnik, je šs danes sta-lcn sodeiavcc čeških listov in ,,Rat-nega lista' v Beogradu ter cleli točasno na raz^agi svet pisemskih Vojnih  pohodov  iz  vo.'a.škega sta-
NARODNA SLOGA
lišča. Za naš list nam je obljub:l krtičen živl^enjepis svetcga Jero-ninn, ki jc naš rojak iz Strigove. Na-leclnja razmotrivanja. ki bodo objavljena v treh nadaljevanjih naj cenj. čitatelji nc vzamejo kot kak tendenčcn spis, ampak kotres-no liLerarno hUtorii-no razpravo. Uiedrvštvo.}
Kakor zrtano.- so se pri nas z za-koncm o:t 6. decembra 1929 vsc obsto-ječe ie!o\adne organ-zadje, ki so do takrat temeljile deloma na strankarsko poliličn1", deloma na vcrski padlagi -= razpusti'e in • nadomcstile / ncvo dr-/avno ( rgairzarijo, zvano Sokol Knlie-vine   jugosiavijc   (skrajšano:   SKJ).
Ta s!cer satna na sebi zgoduvinsVa odloč'tcv je skraja v- pri/adeiih kro-g'h jzzvala deloma ncprkrito ncvoijo. c.eloma neko boja/lj"vo skrito animoz-ros\ ker so ob tcj zgodov'rr>ki po-tezi merodajni činitelji na^ierno opu-stili ali pa podzavestno prezrii potre-bo, ida š'roki javno^ti podajo jczikov-r.o in T-;u"turno7go:lovinsko ia;-lagobi-s',va pojna ,,so]<ol"; ako bi se to stori-lo, ;bi bila vsaka antagonistična raz-laga iega s'edaj oficijelncga na>iv:i že v kali onemogočena in bi se postop-ni mirni prehod v novoustvar eno si-tuadjo dcsegel kot sam po scbi ra-zumljiv pojav čisto a\ toiniatirno brcz razhurjanja prizadc;ih. Toda v k itiko iako r.asta ih razmer se spuščati, ni r.amcn f redstoječe l"terarno-zg(xL vi:> pke riazprave. —
Dejstvo, Ua S2 j-vi ta'a razlaga, ki bi služila v pomirjcnje razburjenih du-hov opus'ti'a, sc pač mora p ipi.%va-ti okolnosti, da ni bib v krogu od'o-tuj-očili n-cbencga človeka, ki bi bil o-rijentiran  c> tcm,  da je  poj,n  ..soTvol"'
jezikovno genetično homoniin tj.bc-s&la z dvojnim, tetneljno si naspro-tujorim p(imenom, kar ima lahko za pos]eJ.'c\ da nezadosno oncnti ani raz"ago cvc jnega pomena podz.ncs no zamenja, kar se v našetm slučaju tu-di faktično dogaja. — Ne^mrtna zgo-dovina nam ne-porno nava;a poro^'-ne vzg'ede takh kurioznih zamenjav, ki so se vživele in se ne dajo več iztre! it>, kakor napr. v našem slučaiu, ko ni nikdo resno \n pravočasno opo-zoril krit"čne javnosti na take ncsrai-selnosti.
Vsega tega pa pri ruis ni bilo treba. Mi vemo vso to že iz na^ilr najs^are;ših in . naj.novejših slovnr-jev in drugih slovstvenih p.irornikov in ce'o nancvejši Brockhausov kks'-kon povdarja dvojni smisel in ponien besede ,,sokol' ja^no MSokol — He!d und Ialke'' (t.j. Sokol poineni — Ju-Hak in — sokol — plicaV Jaz sam scnr }c v s\-oji knjigi (,,Dic Slavs-cn, ein Ur\olk Furopas, 6. izdaja, stran 137) iavro < pozoril znanMvcni s\et, da ho-di po napač-ni p:>t', nakaf s^ni dob'l ,.zac!ost:lno" vnnenjc ¦tnerocia.jjiili, d?| se ia slovstvcna napaka ne da vco pc-praviii, retud' bi se v predmetndm slučaju io lahko z eno pote:^o pcresa zgodilo. -- Prezrlo sc je namrcč po-po'nc ma, da Slovani že od p.iniiivekn, kj Be nc da z letnico oznanti sploš-r.o .pojmujejo pod izrazom ,.sokni"' (^ro. ,.soko') mladcga, nročnega, s'a-sileca, za vojaŠko službo zrefjga mofr, v ljflbavn"h oclncj.sili pa — ljubčka. Do-kazov tej trdltvi je nebroj v bogati slovarsl.i litcraluri vseh vek v, vzlasti v, ruskih in jugoslovanskili (?c. s b-skih) i aroc'nih pc^mih. Pod cnim in istim i/razom je ,.sokol' rimislicn kc>t bojevnik   oz.   junak   in   je   mor-
fologično iudi zelo verjetno, da obai homonkna, katerih drugi men na pti-co — "sokola nlsta najbr/e imela pr-votno istega debla; kajti zdi se, dst gre v rašem predmetneVn primeru za' pojm ,,sok"' (succus, Saft) kot besedo-tvorno deblo.
(Se nadaljuje prlhodnjiČ.)
   Vladimir Vchovc :
Ogljarjev Peter.
1                           (Konec)
?.upanova Fran'ca se je p ebudila z zadnjim petelinovim petjem. Za nje-nim oknom je pošumeva''O listje. Od-grnila. je pisano zavcsa na oknu in se zazrla v jesen.
V vrhov;h kostanjev se je lovil la-hek veter, beroč po vejcvju zaclnje onmienelo listje, katero je. v poig a-var.ju \elra padalo na dvorišce.
Otožne in zasivele so Iežale pla-tane, zapuščene njlve so stezale za-rjevele brazde tja daleč v jesensko' meglo in nizko nad pustim poljcm se je podila jata žerjavov.
Postala je nehote otožna ob tem pogledii.
Pri kozolcu je zapazila Pcfra. Ali kako se ga je prestrašila, videč ga s pomečkanim klobukom, njegova. lepa kami/ola iiv- irhaste  hlače so bile vse
blatnc zadaj. Velike, plave oči S3 čr-i"O obrobljene kot bi Prter to noč1 pre'ro'ol rajveč;e trpljenje. Skrla se je  za  2aveso  in  opazovala.
..Pi'ančeval jc in s fauti s^ potc-pal pozno v noč," ji jc bila prva re-šilna   niisd.
• Tudi ion jo jc opa/il na oknu. A l;o ;e zgini'a, ga je zaskelelo pri src.u irikrat 'bolj močncjc kot rnnoči. Pre-pričan je bi1, da ga Pranica vari; silno-je trpe! ob tcj m"s'i. Potegnil jc po itra-vi klobuk in stopal skozi vas s tež:> r.a srcu.
Za njim pa jes'rmelo bislro Frai ic-no oko.
Takrat je slopila v kainro Franič-na mati.
,,Kakor sem ti rekla v.z snoči, og-ljarievega Pet;a ne trpiin. Ako hočeš A1a'evža s Poljan, stara si dovolj, da boš spoztoala, kaj je prav ali ne." je je hi'Lela na vse zgodaj županova mati. . Franica je bila tiha. premišljivah ic o sinoči ko je p«l s fanti Matevž s Po-
!jan poJ r.jenim oknoni. §e vednogaje [akp živo videla s kipečimi brkami pcd r.os m, 1 o.'raslih plavih Ias in zape'ji-vih ori. In p:tem še tisto, ko^ bi mati veJcli... Sicor-pa mu \z /e obijubila, da bo njegova.
,,Saj ne rečcni, da je Matevž <g\\\ in n-erotlcn'', je cdvrnila niateri.
,,I, sevcda ni; hiso inia ia denarja v s1 rinji. Peter pa je sanio nbogi og!'a'-ček'f, je pr'trdi!a shra, vesda, d.i scje hči spametovala.
Kakor iz bliska je švignil Franici Pe'er skozi možgane, ves. b'aten, za-sra-rnovan in poni/.an. Znstudil se ji je..
Ker pa je molčala, je deia'a mUi:
,,Ako bi vedcla, kai je če;ičil n:ri Jože nasennt hlapcu o Petfu, da ga je sinoči čuva! naš mačck pri kozolcu. Najlrže se je s kamenem hote! otolažiti r.ad Poljancs pa je zadremal ta:n od strahu 6o 'julra. I.jubosumnež zani-karni! '.
In fttarka se je nasmejala na vsa ¦do!ga usta.                                 . .
Franici je bi|o sedaj vse očito. Sii" ni'a )< matcr v bok in rekla:
,,Pa naj bo, Matc\rža s'Poljan!*'.
Tako j^ bila zn vcJno zapcčalena P, tro-.a  'jubcz.n  pri županovi Franici.
6.                   ¦
P.tcr pa jo tak ai taval srcdi polja proti domu.
Zarud.lo jut o nd.jj za planinami ga je budilo, po njivali m ob gozd-nih obronkih so S2 še vallle jesai-ske megle in po:nikale v sive planjne. Iz vasi }2• bilo čuti cvilei:, otožen glas vedno glasnjje. Iz bcle megle se je zvil kmet z vozo.n. Koščeno kljuse |e bilo tudi otožno, a voz je škripal o-tožneje. Famo kmet v zastavnem ko-i]aku >se je sklanjal v polusreči tiaci prazne biazde in je nekaj golčal, mr-mral, ko je zaslišal jutranje zvonenje iz jesenske megle.                                   ¦
Pet^r se mu jj umaknil- za nizki grm, <la jc odmrmral kmd z vbzom.
Stopil jc zopjt na blatno/ Zvože-no pot.                                                     m
   Ti, a uspešna akcija Narodne Sloge za omiljenje vinske krize!
Rabimo za enkrat 10 vagonof oz. 800 h\ dobrega Iialoškega
rina.                    ¦
OdnifT zadnjc Tlnske razviare.
Nasitn zvcs im čitateljem iz vseh kra'ev je dovolj znano, kako smo široki javnocti predstavili nase vinorodne in nara^.no bogate, ali zavoljo splošnegc-'spbdar>ke krizt siliio obubožane Ha"-m !'oze M marlji\»c prcibivalce teh soln-čno leplh goric. Tozadevni dopki \n čkinki sp inceli prav lep odme^' tako cfy čai>u, ko &c je zacslft I:i i^vedla žnara pomozna akci].a, k^tero so vodili o4-^ l;čni možjc, kakpr ob piliki, kS sitib"* osvcži:i ža!os!ne spoinine na še bolj ža-iostne medvojnc rjztnefe. — Tolažili snvd s toplo iskreno be-.edo si omake, ler sro sami siro-m-aki, a snro pri teni na tihem preudarali in ,,Lriintali'', ka-ko dejansko ponugat) 'ež^o udarje; im vino^radnilom b. Haloz, da se osvobo-dimo očitka praznega besedičenja in tistega pnhlega predbacivana od strani raznih ¦amizij. ki že v kali zat ejo vsako dobro stvar samo zato, ker sami nimajo svo;ih prs^ov vmes. Pa putimo te opaz-ke in natočimo čisžte-^a vina o načrtu.
Kakor je morda že vecini čitateljev znano, čilajo ,,Narodno Slogo'' tudi na
KranjSACsm. In tam je na^ prcdlog na-5cl prisrčen in iskren odmev: Oglasi i So se interesenti, ki so voljni' odkupiti po zelo primerni ceni tekpm par mese-cev do bodoče trgatve za enkrat 800 liektolitrov dobrega kmerkega vi'na iz lialoz, kar odgovarja približno 10 va-jgonom, ako se riatovorijo scdi po |500 do 930 Jitrov. — K3A* s,1^ z vinsko trgovino ne pecamo in za posredovan-je iie zafitevamo nobene mešetarine, — jza "kar tudi nimanio koncesiie, smovze-\i v svoj načrt direktno prodajo .\ina od pr.'de'iavcev samih t.j. vinogfiadni-lcov ter v naprej izklučujemo vse vin-s"ke trgovce in — mešetarje!
Na ta način se doseže z malimi Stiioški več^i d'ob'ček, kar je v sedanji d-enarni krizi, ko povsod primanjkiije denarja samo zato, ker ubogi vinograd-nik ne more svo^ega pridelka spraviti v Jenar — že • prccejšnja odpomoč v štiski. —
Za prvi poskus nase akcije rabimo &imo 1 vagon tj. približno «S0 hekt > litrov vina. Pogo^i, v kolikor jili izda-niOi  so  s.edeči:
1.) To ko'ičino lahko dobivi en sam vino^^adnik, ali pa dva soseda sku-pa[. -
2.) Vino rnora biti p/I$tno in doma-če v lastnih sodih od G00 do 903 li-ir<ov   vsebine.
3.) Trgovci z vinom In mešelarji so, kakor že povdarjamo izkljureni od te akciie.
4.) Vsak prodajalec oz. ponudnik si mora preskrbeti od občinskega urada potrdi'o, da je ponudeno vino res nje-gov lastni pridelek.
b.) Proda^a'e:: bo spremlja! našvg,; kupc.i z vinom do namembene postaje, nakar se mii kupnina izplača na roko. r-v S potovanjem bo videl košček le-pe domovine, kjer se je Ijucfem zaho-telo po c'olrem dcmačv.m haloškem vlnu. —
Vse podrobne informacije dobite v nasem uredništvu bodisi ustrru-no, ali pa pismeno; vse'niem sučau sen-ip i!o-ži znamka za; odgoyor. —
Popolnoma smo prepricani, da bo nasa temeljlto zamišl;ena akcija čjobro iispela.
Zadeva pa je zclo nujna, ker je na Kranjskem, kjer nimajo dobrih vin — že|a za ha'oskim zelo — velika.
Da pa ne bo kake zmote, naj na koneu še omenimo, da velja ta riaš predlog *&mo za one naš.! narocnike, ki bodisi pred prodajo, bodisi po sklc-njeni kupčij plača.o cclo!etqo predpla-či!o za ,,Narodno Slogo', ki p.ip/av-lja svoiin zves.im še druge ugodhosti, kakof zavarovanje zoper nesrečo pri delu, ž.iviir, po ognju, o kateri akcl-ji.lx>"no v kratkem izdali končno\eljav-na navodila.
   Oglarjev PeterGozdovi &o bili namah obžarjeni, pozlač^ni v juiranjem solncu, samo o-tožno so pošumevali v vrhovih: je-fcen ... smrt.. In voda ob poti je turobno žuborela, in mlin za vasjo je žalostno ropotal, in pastir na paši jc s podrhtajočim glasom ukal: jesen ... fcmrt...
Nezmcrno težko mu j? bilo p i srcu, oropali so mu dekleta, tisto le-po, prvo ljubezen, njegovo dušo vse, prav vse... Zdaj bi pa še samo rad *umrl... umrl...
Zopet so ga predramiii težki, za-molkli koraki. Dolga, koščena postava Matevža s Poljan se je postavila pred njega.
Hitro jc sinil pesti. Toda glej! Dvojc svetlih, zelenih mačjih oči strmi v njega... Stresa ga mraz.
Matevž s-j zasmeje, prav imihano se zakrohoče in žganje puhti od njega.
,,Ho, oglarjev Peter! Kako pi te je to noč stražil županov maček? Ka-a-aj?' zopet se je prav debelo za-Icrohotal.
,,Petr, tisto zapoj!" in p.ične pe-ii, 'fSfSTistivši ga sreBi poti. "i   ,      •   Pa men' se dekle simll', f        '   k'je  moja  včasih   b'lo..."
'.   Votlo sc  je  razlegala  pesem  da-lec Jtloli  po ovinku.
,,2e  vedo...  že  vedo...   Konec,
konec..." j-* mrmral Peter v boleci-ni. iPolcril si je z b'atniin. rokavom \obraz  kot bi mu šlo na jcJk.
,,Ta prokkti županov macck, da bi ga vrag!'
Z veliko blatno liso prelco ob:a-za je stopal po poti skozi gozd. In ko je stopil na domači prag, je zdrknila del>jla, svetla solza preko tiste blatnc lise  po licu.
O, kako grenka si ti solza razoča-ranja!
7.
Okoli županove hiš^ je žvižgal ti-sto popoldan oster veter.
Franca lje bila jako židane voljc, ves popoldan je čebljala s svojimi dru-žxa'iii v podstrcšni karrui. Saj je b'l zadnji dan pred poroko, jutri imaven-dar stopiti v domačo cerkev z Ma-tevžem V življenje.
Koliko je bilo takrat dela p.i /u-panovih. Velika, hišna vrata so bila okrašena s smrečjfem in papirnatimi rožami vpletcna v zelenje.
V hiši postavljene primirne mize so ičakale gostov, in jedače "in pijače je 'bi!o tudi že obilo preskrbljcne. Dolgi, jsvatovski vozovi so stali pod kozolccm lcpo okrancani. Pa tudi ne-vesta ,bo zala, devet dni in devet noči ji šivajo vaške mojškre bato.
Hitro se je noči.'<a tisto popoldne.
Iranci se je podala v svojo k:im-ro, feedla k oknu in prcmišljevala vse oJ kraja, ko je še Ijubila o^larjevega Petra. On ni bil za njo, preveč lju-bbsumen in bojcč. Takega mo/a ne sme iinoti, po'eg tega še simo ubogi oglar. Tudi donui ne bi k tjniu nikoli privo!ili.
Za niš jcno je zrla skozi okrio.
Zunaj je jel ro^iti de/ med vc-Ironi,   be.oč  zadnjc   liste  s   rrnih   vcj.
O\elo cvctje na njonem vrtu jc prepogiba'o glavice in se k.ivi!o ktlom. Nekjj doli p-od oknom jc gla-v.io Š\i-niel narasli vaški potok, bolvsten o-trokov jok je slišati od soseda in žer-javi so lcbli zop-^t nizko proti me-g!en-:.mu   obzorju.
Takrat je šjI miino Pcter. Bil jc videti VvS zbegan in  nesrečen.
V llcc kosmat. je gledal v tla in zavil s tcžkinii koraki p/oti naraslc-mu vaškenm  potoku.
Pokrila je z dlanjo ob:az; oto/no in zanio!klo ji je bi!o v dno dušc... «S. '
.Harmonika, srneh, pctjL1 in viisk se je raz!egalo drugi dan pri /,upa--novih.
Frati-Ci in Matevz s Poljan se bo-sta vzela. Staro in mlado sc je vesc--U!o z njima.
Samo nevesti je bilo n<ckako, tes--
no, a potožila ni nikomur.
Ko so sva-jc kr^nili mimo župano-vega kozo'.ca, kjer je stal nekoc o-giarjev Ptter na prežs je pribežal nas-proti iod potoka bosonog nbri Jože, t!eskal ]? z rokami in se drl s zateg* njenim glasom:
,,Pe-e-eter ogla-jev je u-utonill", pa zopct in zopet jc ponovil to novico.
Ncvcsta je prebledela, ženin ss fc samo v negotovosti okrenii na vozu. Zagledal ]e dva moža nosera Petrova truplo pieko polja od poloka, poleg je neusmiljeno tu!i!a Petrova mati.
Ko jc starka zaglcdala svate navo-zeh je stekla preko vlažnih njiv na cesto.
,,Ti si mi ga ubila, ti, ki si ga c>go ljufala za ljubezen! O ti, ti!" je pre-tila nevesti. ,,Ti, ki si se z drugimi spečala... Ti psiea negnusna, ti! Bož-ja kazen na] t^ zadene! O, psici pre-grešna! ' in zopct se je spustila v }ok,
Godcc, ki je sedel spredaj m pr-vem vozu, je sama debelo pljunil na gqsXo in nategnil  harmonika
Ženin Matevž se je zravnal in ve-lel voznikom pognatl.
Jok, grožnje in smzh, vse j^ uto-niior v gocičevi harmoniki.               • "
Poskakajoč, bos in razt(-gan je fcke] za $vati nori Jože....                .     j   ¦
   Dr. Anton Korošec - 60-letnik.
V borbi predvojnih Slo\encev, ki so bili radi raznih avstrijskih le fc>-rištičnih režimov ze'o redko p^sejani, v "d.obi, ko se j$ med žvenketoi.n o-rož^a svefovnega klanja ustvarjala zgo-dovinsko jiespodbitna ,,Majniška dc-klaracja', v ča,u, ko je po besedah pesn'1-a-prvaka Otona Z u p i n c i č a: MiVioi*da pa najmlajši b:at ix>jde z\ vse nsod iskat" on po'ožil sebe ce-lega v usodo Domovine, v razdobju kajno skega part'za.nckega klanja, vtre-nutkih velikih odlo-čitev v narodnem g>ospodarstvu, vz'asti v zadiužništvu, v težkih clneh obupnega razkola mcd brati — blesli ime d o k t o r j a A n-tona Korošca z zlatimi čikamiz.i-pisano v zgodo\ino sloveir^kega na-roda.   —
Kakor Vsak mož-velikan, ki ni p i-p!czal po hrbtu množc.1. kot duhovrik na[nižjega čina (kap!-na) do zgodo\ii:-sko 'ne"zbrlsljivih koit, — je bil ved-no nesebičen. V raznih razdob;ih svo-jega javnega udejslvovanja je ved- o pokaza!, kako \risoko ceni par<*l<>: ,,Pau< patra? sup.ema lex esto!'(Bla-ginja domovine naj bo najviš i zako i.)
Da!eč srno oJ vsake hinavščin^ in svetohlnstva, ko objavljamo te bežnc ugiotov'tve k> možu, ki je tudi po u-r a d n e m mnenju cden najzasluženej-ših 'mož  naše  doniovine.
Mnogo so mu podtikali, mnogo so
mti nagajali, neštzto polen so mu me-
tali pbd  noge in zvite zanjke nast.iv-
Ijali' . ti . Dn pa j.e vse ič spletke mir-no .vzel v svoj, nlkomur, razun 'Bo-gu razodet raeua in s^ ravnal poges-lu: ,,Prudenter agas et — respiee fi-¦•jnem" (Ra\naj pametno in misli m\ koncc)    ¦
Ako so sangv"ni-iično razpoloženi mladini v nje^ovi s ranki kedaj n:pač' n<o razumeli njega, ki je že pred de-setlet^e.n rre'or č'i Abraha.na. r.es.e nio to mi" Rot objektivni ljucfje v po-nlično .neodVsnein 1-stu bcležiti v ra-tun c'o'gov moža, ki je bl-1 velik ta-krat, ko ?o današnji ,,velik;.ni" b:-li -plašn^  misi  pred  crnožolto  inacko.
Iz i-tih razlogov sd vsj nadaljr.e pi*osla\e G0. ob'e:n'cj prep )\e fcn.' v vsej banovini, ker so se nerazsouni ljudje spustli v izjave 111 vsklike. ki niao   v   skladu   z   obs.oječiini   zako.ni.
Dr. Anton Korošec, sloven^ke goic Kst /si [e v sivih vs^h razsodnili Ju-goslovanov zgradil spome.nik, ki jc tr-si |od brona — ..Moiiumentum aere perennhis''  in to Ši za čisa živdjenja
Na njem ni pege koriipcije, on gotovo 'ni v listi tistih mogotcev, l;i so ,svoje ,,zarade' znosiii v inozcin-stvo m ni nikdar v tujirti kupoval komplekse h'š. Neseblčen slukabnikra-roda iz" najtcžjih dni bridke p-^dvoj-ne zgodovin-e, borec za samostojnost današnje Jugos!avije, \ejkratai krmar državnih interesov naj kljub osebnhn diferencam in nesoglasju s taktiko,,njt-gove1' iSnnke v raznih razdobjih — živi, clokler mu je usojeno v "korist Nar-oda jn Domovine!
    Dopisi.
CESTA ZLATOLIčjE-PI UJ.   C)cl
vcč strani smo p;eieli zelo žo'čne pri-tožbe, v kako s'abcm staniu je ccsta iVaribo -Ptir, ki je n^jniočnejša p o-metna ži!a Dravskcga pdlia. Dočini se v prcdclu od Ma ibora do meje srezk-v.ga pog!a\a stva Maribor desni breg p av pridno in sproti po.pravlja, je v območju ptu;skcga sreza, vzla-sti !od Zlatoliria naprej v tako obup-Jnem fetanju,  da je vožnja  z avtomb-
bi!i *prav riskirana stvar tako za Iasi-nike avtomobilov, ki afrpiio dnevno težke defekte (dom vzmeti 1 dr.),. ka-kor Jza potnike, ki iinaio pri takivoz-nji zelo ,.pr.t esl.ive' obču.ke. Ensam avtobus, ki vzdržuie rcden promef m tej fc.sti je en sam dan imel trikrat zlomljcno vznut. (|-'ederbruch). Kerso motorna \'ozila vsestransko itak moč-no obdavčena in morajo njih iastni-ki prav globoko seči v žep t.udi za cest.-, prčaku;ei-no v nastonu tuiske sezone sliorajsne remedure. —
   Prava
tolažba za
živčno bolne
ie mcje pravkar izdano pojasnilo! V istcm se razlagajo moje večietnc skušnje o r2z'cg.h, vzrckih, nastsnku in zd; avl:en;u živčno bolnih. Ta evan» gelij :dravja pcšiijamo vsakon-ur
popoEncmazastcni
ako isto od spodnjcga naslcva pisme-
no zahttva.
Tisoče zahvalnih pisem dokazuje nc=
dosegljivo   edini  uspeh   neumcrnega
in vetitrega preisfcovania za dcbrcbit
trpečega člcvcSiva. Kdor ptvpada
Kli iEolki živcro ieioil),
kdor trpi cd rartresenosti, tcsr.cbe, oslabljenja spomiBa, živčnega giavo-boia, nespania, želodčnih mctenj, pre-velike občuiliivcsti, bclečin v skiepih, spiošni ali delni telesni oslabeiosti ali od drugih  brfzštevilnth pojavrv,
E6ia zalMsil mslo Kojlia ibhm t
Kdcr   bu isto  pazljivo   prečit.;!,   bo
prišd do  tolažljivcga  ?=pczn2D;a,  da
je pct do zdravja in veselja d« živ-
ljenja čisto enostavnai
Ke čakejte In pištfe se dsnes!
Sbiraino rrcsto pcšte:
EKKS1T PHSTEHNHCK
B E R L I N   SO
Michaetkirchnlati Nr. 13. Afat. 929.
|Neprijeten duh ust
I Kočem ramuditi poročati Vani.da odkar uporabljam IVašo zobno pasto "Chlerodont" ninia samo lepih I belih zob.temvee sem se rešil tudi ncprijetnega duha
ust. Vaš Chlorodont bom kar najbolje piiporoeal.
Br. V., L\...  Zablevajte zato samo pristno Cliloro-
dont zobno pasto, tuba Din. 8,— in Din. 13.—, ter
zaTračajte vsak nadomestek.
   RAČE-FRAM. (Znak ,,krze" ali ica]?) — Trgovec M. Duka-ič iz ob-tine Bedne v Hrvaškem Zago. {u je prišel g. framskemu žiipniku ponu-jai »dornače platno na yrodaj. Ker je tiuhovni gospod začel tarnati o k;i-21 in slabih časih, češ, da nima niti, s čira bi si kupil kruha, mu ^e dobro-idusni Zagorac dal 6 dinarjev iz tismi-Jjenja rekoe: ,,Ker sle tako ubogi, žjLite spivjeti to in ši kuoite k(uha". 'Duho/ni srospoi — ai fes tako reven, ali pa tako dosleden, je spreje! ponu jeno darilo, ab-ačajoč, da ne bo po-zabil blagega popotnega trg. v a - k cš-njarja sz sela Bedne v Hrvaškem Za-(gorju... Dal je svoj Jmprimaturt" za pb|avo te vesti tudi v hrvaških' listih! -
   Primorske Slovence,
 vohun za Italijo!
' ' Krfkor jšo razni slovenski listi že izčrpno poročali, so v Pragi odkrili čislo po nakljueju prav jievarno vo-hunsko družbo v škodo intere:ov na-še rfržave. Med brezstidnimi lopovi, ki y teh težkili dneh, v katerih živ*i fiaša -^omovvna. se je nahajal tucfi' ^ravi .Judež Iškaiijof tržaški begu-ner, J o s i p R u s t j a. Čim je ime; o,-vani fcloepel v Maribo1*, je brez vsa-kega truda tikoj dobil p imernome-sta jsot odvetniški uradnik pri g. dr. Rrgnrvi v Ma fhnni, ki pn je kaikmg-iu ^previdel, da s tem fantam, ni vse v ^edu. Odpust iz službs je bil nuj-xia posTcdjCa njegovih podvigov. Kijub temu pa je možak ,,deloval"  v Mari-
boru se naprej in lepega dneva iz-ginil... Najžalostnejsa j€ ugotovitev-čeških Hstov, da so pri aretaciji ime-novanega izdaja'ci na"li ce!e z, pisnike o svoi.ih rojakih, ki sc sedaj udejstvu-jejo o domoljubnih organizaciah inni poštedil aiiii onih, Id so ga "kot ro-jaiki podpirali s vsakdanjim kruhom. Naj prejme pravično plačilo za svo-j€ podlo početje! —
   Vinska razstava v Ptuju
o kateri smo predhodno poročali (dva-krat iz lastne inlcijative brez tozadev-jiega naročila prirediteljev, ki sose za svoje predprprave obrnili d ugam) je imela prav zadovoljiv gmoten in moralen ,uspeh, kar je zaslug.i prire-diteljev, ki se niso plaši i nobeniii t.u-dov ih žrtev. Obširna poročila o kon-gresu je prneslo dnevno časopi je,kot efektni pdmev lepe go podarskc pri-reditve pa prinašamo (tucli brez naro-čila) poseben članek ni 1. strani. Ob-sežen vinslci katalog je pač živi doku-ment vinske krize iz leta Gospoao-vega. '1932. — Imen zaslužnih priie-ditel^ev razstave radi pičlosti pr-ostora m, da ne. b'i bi!o m nobeno stran za-mere, ne bomo objavi i ker so vsivza-jeinno prav mravijično tekmovali p: ed seboj, da dvgnejo sijaj pireditve. I.e škoda, da naše uredništvo ni dobilo povabila, da bi poskusilo ocl vsake ,,sbrte" vsaj eno kupicj in bi v tem (slučaju igotovo skomponiralo poseb-no izdajo »Narodne Sloge1'. -i-
,IZGOVOR.
Sm!th je stal pred sodnikom, ker je   isvojo  soprogo   težko   poškodoval.
Sodnik: ,,Ste obtoženi, da ste vr-g\l va&o soprogo iz drugega nadstrcp-ja. Imate li kak zagovor za ta vaš gnusen č'n?'                            '¦'
Smith: ,,Prošhn, imam. Preseiili smo se in pozabi! sem. da ne stanuje-rno več v  pritličju."             /   ,
u Gospodarski 
vestnik.
(Urejuje Konrad Žnuderl — Maribor)
Na. naslov ^espoda niiaisira ^m         za socijalno politiko!
;      Ča;op'sje vseh smeri  razglabljain modruje o brezpose!nosti, stavlja kon-kreine in idealne predloge, v!ade vseh idržav ee trudijo,  da bi  stoglavi kači ,,Kriza'' zadale smrtonosen udarcc, aji vsi ti mahljaji, četudi navidez junaški in fzrvito modr, borbeno dovršeni, so judarci v zrak. Z!o tiči po nasem mne-nju, ki sloni na podlagi resnih in ži-vih skušenj — v sistemu samem. Tu se Mveljavlja zopet realna resničnost stare-ga 'reka, da vsaka stara riba pri glavi smrdi. Ta ,,g!ava" je v našem slučaju pogresena prakša pri B o r z j D e 1 a ! .Nešteto je dokazov, da praksa podpor Z3L brezposelne podnetuje delamržnost, '. jpostopaštvo, potepuštvo in druge t.ike pojave, ki so popolnoma odveč. S tem seveda m rečeno,  da se te podpore vedno zlorabljajo, pac pa se o njih ne  vbdi  kontrola.   Prav  tako  n«šteto mnogo je siučajev, da se kakemu delo-.iskalcu ne zljubi de'ati v področju gc-jtove borze dela pa jo maline v s\'et, k drugi borzi dela. Povsod olajšave in potepanje  postane  ž"vljen;sko   pravilo ir^a  skodo  r&nično   potrebnih,   delo 'ljubnih in marljivih, skromnih brezpo-selnikov, kar [t najhuišei Akobivsaka
borza dela vodila točen incleks vseh, katerim se je delo bodisi nakazalo a'i ponudijo, a ga v svoji pr^še.nosti niso hoteli sprejeti bi se uklonilo mnogo zla le tedaj, ako' bi si vsi bofze dela v področjU bancvine medscboj izmenja-vate te indekse (sezname) vseh, ki so
dc!o 'dobili.  —  Pri  podelitvi  zaposle-nja pa bi naj bila mcrodajna lestviCa radi potrebnosti deloiskalca. Ta lestvica naj   bi   bila  opredeljena po kategoriph dela in strokovne izobrazbe; uposteva[o se naj družinska številčnost, otrcci naj-hujše (Udarjenih   starišev,   ki  saimi   ne nrorejo vzdržati trde borbe za vsaKdanji kruh  itd.  —  Posebna štroga odredba naj prepreči trojni in večkratni zaslu-žek in vsako bodisi strankarsko ali rod-binsko protekcijo pri podeljevanju služb in dela. Zasebnim posredovalnicam de-Ia se na^ določi čimvečji delokrog, a energično se naj prepreči vsako zlorab-Ijanje deloiskalca. • Poseben  zakon naj omeji beg od rodne grude s tem, da se stori za kmetijstvo vse, da zadobi selo možncst udobne eks'stence. Mno go |se je že storilo v tem pogledu s šo!anr, tečaji, zadrugami, tiskom in ne-odpustljiv Igreh bi bil, ako bi gospo-darsko-socijalna politika krenila iz te-ga "koloseka. — Kaj je mlamljiva pri-vlačnost mest za otroka selo diugega kot varljiva fatamorgana, varljiv privid ,,zlate' bodočnost', ki se konča v moč-virju razočaranja v duševni in telesni smrti? ! Kmsčki mladini je treba vcepi-ti ponosno samozavest, da je kme^:ki stan pravir v&ega življenja, da je selo
raj,   mer4o   pekel.   Napredna   kmečlca-
mladina  Tio   fahke   nap^avila__\z_ _vri>L
pravi iaj, .alco bomo gleclali nmjo kot na punčico svojega oče-a! Tcda za-šel iseni predaleč, ker to spaJa v po-sebno poglavje in bodi le niimogrede (omen.jeno.  —
Koiično se predlagam, da se nai vsak slučaij dokazane ddimr/.nosti p av eksemplarično kaznuje s pnsilniin jav-nim deloiTi v korist samoupiavnih ob-čin, kamor &o taki t;pi pristojni. Od-kup take kazni z denarjem naj s^ po-polnoma prepove. Preveliko je dost'-janstvo -dela, da bi se izrabljal telesni in duševni delavec o.I delamržnih pa-razitov!
To eo bežni migl;a|i, ki prihaja-jo neposrecino iz naroda in boclo na-rodni poslanci stonli veliko sonjalno delo, ako se lotijo problcma pobi anp brezposelnosti in zlorabljarra žalostne-ga socijalnega stanja po teh prip:ostih, a že preskušenih smernicali. —
Prepričani $mo, dfa bo gospod mi-nister za socijalno politiko storii vsc, da :omili zlo brezposelnosti pa čj t e-ba seči tudi po najstrožjih  s:edstvih!
   Nov izhod iz vinske krize. O tem predcnetu objavljamo kot drugi č&rnek našo tiho, a uspesno akcijo* za solKirio in reelno vnovčcnje na>ih haloških vin. Na ta članek opozarjn-mo naše vinogradnike, da ga dobro prečitajo in &e čimprej prijavijo. Mo-
rebitnim  agentom.  ki  bi to našo akcf-.jp .zforab.Ua1]', _p_a_ pokažii^ vrati,   afep-nimajo  nase  pismene "izkazn fce.        f ¦
   Tudi z zlati  Dolarji (Am> , riki)  vlada  brezposjnost!  —    i Anieriška   zv.z.i   <fc-okovnih   on^ani/a-ci[ poroča,  da je  v  Zedinjenih   (\t?&-vah   naraslo   število   nezaposleiiih   nL 7   milijonov "9";0.(K)0.   Predsednik  zve- \ ze  Or.en   predlagii.   da   na{. se  pred- ¦
peturni clLlavnikv kako,- roskušaio.V«m-^ ci   v   nadi,  d:i  ubbžijo  brezpos.-Iriost. Svet 'bi  pogini! o:l  Iakot*\ ako bi sc v   možganih   kmeti   trpin.a   in   pol{.c- ! dclsktga dclavca pojavila ;ni?Pl m pct- I urni delavnik...                                        '
i
   Za nače1nika kmetijskega oddelkn banskc upravj v Ljubljani je imenovan doscdanji in>pektof <*.; Josip 'Zidanšck, priznani st;okovnj?.k' v kmetijslvu ir; neumoren gospoda .>ki pisatelj. r-            •
   Listnica uredništva.
1       P e p c k — S r e d i š č e.  Bom po-fcnivljeno   porab'1   za   ma!i   podli-tek. Je zdo /.animivo. — A. M. — Mai'i-bor: 'Ugaja,  pride ob priliki.  — Or-mož:   Bo1)  aktuclnih   s'vari  treba  in ¦pjkvGčasno. Pozivu ,,N. Sloge" ni trc-"ba   kljub   krizi   prezivti.   Plsmo  slcdi *<--   L 1 c k t r i k a   —   M a r i b o r:   Bo-mo še objaviU. Za sedaj imamo nino-gD materijala  o  inošinem  avtobusnem podj-tu, kj.r po odho.lu ene gičnega g.  inž. Tomšiča na poscbcn načfn rc-Sujejo  fcrzo.  Vsz po a^no  601110  ob-iavi i. — M i r o 1". 111 drugi — M a r i-b o r:   Ako   nattsnemo   tisto   žalostno rgadto,   čttudi   io   bridko-.esnična  in $a naše časc naa vse zimihn, bomo ^r š'i vsi pod  ključ za ctalj časa. Di-kt.ran  mo!k  pa   [e  n:pos ecino  nctilo za  l^udsko  fantazjo.  O  ,,čisto navad-nih''   lopovih  sc  smc  široko  pisati  in fi:ih s'ikc givdo širom sveta v — ,,sva-rilr.o znameniij". Morda pa sc še do-hopl;c   naša   konsolidacija   do   tcg'i   1-deala.  cla  bomo  pred  zakoni   res  vsi enaki,   kakor  to   pravi   bcsedilo   tista-ve.   ,.Ako   dva  storita   isto.   ni   isto" (si  diio facinnt idem,  non  est idem) pravi star rimski presovor. Zato brcz ..zameiv:   Z   mehko   g'avo   ni   niogoče itko7A  trcli  zid!  Tisko\ni   zakon,   ci^ar radikalna   ievizi[a   se   željno   pricakujc j&d vsch, ki želijo državi dobro je ta-'ko  iitro?   in   sc   iaz'icno   razlaga.   — O:io ;o spijonski aferi v Pragi pa pri-hes.mo .na drugcm  mcstu  v  povsem jtiirni   stilizaciji,   dasi  so  se   razni   že ^-enzurirani listi o tei sramatni zadevi pr.alv   na   šiioko   raznisali.         Prav   i-matc,  lio   trditj,   da   jc   tuji   gxh   — k grchom  dnigih  molCati  iti  za*to   \t: •litnesten va5 predlog, da bi sa pokli-va'a   v   življenj^   revija   ,'Naši   g;ehi," ¦kar  bi   bil  sijajtn   odk itosrčcn   , con-titeor"' in znamerf.e, da hn.irno dob.o ¦vo!jo   do   poboljsanja.   —   Ostilestva-¦d  upo.abimo  v  raznili  rubrikah.   Po-.iitičnim    šalaiu     pa    preii    CvMizo icv .evinčiiik,  1<cr   jc   vsakcmu   poznavalcu razmcr  [asnr). da sc kaj likecji nc do-.gaja na   -   tvtajskem. --          l
Kam v Ptuju?
^faj kmetič je z dezele, a!i pa meščaii vsakdo pri ,;PoŠti" se ustavi, — ker tam ae "toči vinček pravi — in oštir je po postrežbi dobri — znan.
^ODKRITO.                 •
Dragi  možek,  če dobimo  na Io-
teriji,  zaJela  me bode srčna  kap oci
veselja.
Ves ženica npfi, to bi si res od
isrca   želel.                             Mače.
iittsiiii!
Oblastveno in zdravniško že 20 let preiskušeno možilo proti r e v m a t i z-m u, ] e t i k i i n r a k u z navodiliom npo-ra6e se dob:. Mazilo ni no\ izum ier po-meni velik blagoslov za vse, ki so smrti zapisani. Pojasnila daje in oskrbi do bavo leka za male stroske Uprava ,,Nar rodne Sloge" bodisi na osebno prija-vo, bodisi pismeno. V tem slučaju se naj priloži znamka za odgovor! —
Na tisoče revmatičnih in jetičnih ter od raka udarjenih bedoikov je re-šenih! —
iliitiih
nlllvlJUll eleganten, v izbor-nein stanju, 213-30 sedežetn se po u-g o d n i  c e n i   p r o d a .
kjc koli v območju Dravske bano-vine vzamem pod ugodnimi pogoji v najem. Obširne ponudbe 2 natančnim popisom je poslati na upravo lista pod značko  ,,Soliden  zaslužek".
Kaj je pomiad M lepe frizare za daras in gospods ?
Ka to važno vpras.injc zunanjosfi Vaše dobite prav lep odgovor, a"k'o s.e v slučaju potrebe oglasitc pri
JOSIPU PLETERSEKU, čigar bri\ski salon je tako urejcn, da nu-di damam in gospodom v pojledu las-nih dei — zadovoljv odgovor. —
Pianino
prvovrstne znamfte pod roko pocenT na p-odaj! Vprašanja nasloviti na u-pravo lista. —
Janko jc bi>troumen deček. Oč-ka, \Lsji želczniški uradr^k, sprenilja Jančl-ca, "Iko gre ta prvič v šolo. Pri vratih pravi očka: ,,Vstopi Janko, tu je pni razred'.                                 ;
,,Tole je prv:i razred? Tatek, nc laži, Lsaj   so   tu  vendar  lesene  klopi."
POLTOVOR^I AVTO
tipe FIAT, novejse pnamke z mod«" njm komforiom, zelo dobr6 ohranjen, pbrabljiv tudi kot ^aprto luksuzno vo zjlo, pripravno za potnikc trgovskc stro-kc, jzvrstne funkcije te pod roko pra\ po ccnj proda.
Ponudbe je poslati na upravo T.sta pod šifro ,,FIAT/\
Kolarsbi vajenec
priden,   vcstcn   in   marljiv,   zdrav   se sprejine  pri  koUrskem  mojstru MARTINU BRUS, Zgornji Breg št 44
SINE
za parizerske vozove
v razFčnih  dimanzijaji, nove na pro-daj. Komad stane Din 80.
MARTIN BRl'S
kolarski   mojster.   Zgor.   Breg   št.   44
OGLAS.
Kupim dvanajstorid©; podgan in večje št<?vik> miši. ZeliiTE predati hiš-¦nemu gospodarju svoje stanovanjevi takein  stanu,   kakor  senr  ga   prevzel.
Prastorna mcblirana soba
z dvenia posteljema z event. soupo-rafoo klavirja, separ. vhod se odda s V\  majem,
Harmoniho
štirivrstno, Hno, moeno, ienoTO    p rodam:
J. SEHE, PTUJ, brHnica
pri župnijskem stoipu.