St. 47. V Gorici, 21, novembra 1890. XX Te&tj .,Sofia" izbaj& veak petck in velja po poitiprejemana a!i r Gorki na doro potiljana: Pri oznanilih in tak«> tudi pr: ,:p<> Itanicah41 se placuje za navadno trirsop 8 kr. te se tiska 1 knit Zavefts erke po prottoru. SOČA !'»sam<>xne ftovilke sa dobirajodo » kr. v ttjltakariiiruh na Sta?am tryo in v X«nski uiici. Dopisi naj •• poiiljaje rradniatra narocninapa apravniitvu t,Saia" .• Hi-larijanski tUkarni » Qoriti. Rokopisi se ne vr«6aje; dopisi na so blagovoljuo frankujejo.— DcUvcfa la drugiui neprcraoinim «« utyrofinina 7,uiia, ako »e oglase pri ©pravjiUtvu Gg. narocnikom. Da zamoremo ttskovne stroSke m „HoSo", ki so se nam vsled nereduega v-placevanja narocniu nakopieili, ge o pra-vem dasit poravnati, razppslali $mo, kakor smo v it 45 in 46 naSega lista napoveda-11, „raLuna vsem ouini gg. naroemkom, ki vsled NASlII 1ZKAZ0V na narocnini se dolzujejo. Morebitne pomote radi popra-vlmo. "UpravniStvo So6ett. y Ako se ne motimo, bilo je !. 18G9, ko so se v Ljubljuui seili sloven ski visokoiolct, da se posvetujojo, kako bi sluzbo nastopilsi na podlagi obstojecih postav kotikor toliko priporaogli, da ge z drzavno osiiovno postavo slovenskemn narodu zagotovljena narodna enakopravuosfc tudi dejansko izvrinje. Preteklo je med tem vefi kot 20 let, odkar je osnovna postava v mocl, ali eien XIX temeljuih zakonov z due 21. deeem-bra 1867 It. 142 drz. zakouika pozuanio Slovene! se vedno le po crki. Da se uoseie vsaj najpotrdnejie, seili so se dne 2. oktobra t. 1. vsi driavni in dezelnt slovenski in isterski po-slanci v Ljubljana, kjer so se zavezalt, da bodo v drzavnem in dezeinih zborih s k n p v. o delo-...vali, ter aporabljali vse svoje_moLi v to svrho, da se odstranijo krivice, ki se godc slovewkc-mu in hrvatskemu narodtt. Poslauec Svetee in tovariii so v osmi seji L1STEK. Crticc & potovanji v sv. dezelo. (Dalje.) Ix fcega stolpa svetloba nat je opomnila svete gore, m ktere je bil Jezua v nebosel. Ta je bilo pr-ˇo meato svete deitele, is ktere nam je prve pozdrav-ljenje zadomdo. V El Birch, nekdaoji Berotti vrodu Beojamina, prafi tradicija, so stariat zapaaiti.da m na poti tz Jeruza-lema t Naziret zgrcaiti preavetega fanta Jezusa, od Idee sta koj r tempe! se vrmla ter tarn ga nasla. Naae aotoriSce je bilo tu vatanovljeno na nekem ob> zidanem polja, TisH veder j® bil prav h la don, skoraj uiraz. Od judovekih gora. je pikljal m.-zel veter. Pa kaj, saj ae blizamo cilu svojega popotovauja, Jeruza-lemu. Ob enem nas skoraj vnespokoji misel, & tem ve6erora sklenemo to cigansko ia rouianticao zivlje-; nj^ ia se bo sopet priCelo bivari po atareni kopitu* pod atreho aa mebtcu^uih posteljah I Pri vaeh nadlegah karavanakega popotovanja, se nahajajo pripetljaji, kakoiane bo§ drugod zaatonj i-skat in kteri Cloveka oiarajo. Poatavim, ko se veCer dela ia tenia prihaja, ko je povaod na dalec in siro-ko aepopisljivo ia se najvefi sliii iyeakljacje vel- dezelnega zbora kranjskega dne 7. novembra t. 1. dezelnerau glavarju izrofiili samostalen pred-log, ki se strinja s sklepom slovenskih in ister-skih poslancev na skupnem shodu: »isoki de-zelni zbor naj na podlagi §. 19 dczelncga reda sklene : Y.^la c. kr. vlada se prosi: a) Naj dr-zavnemu zboru nasvetuje, da se napravi v Lju-bljani dezelno nadsodiS^.c za Slovensko-Stojcrsko, Slovensko-KoroSko, Kranjsko, Gorisko s Trstom in za Istro z laskini ttcnatom. b) N;q drzavnemu zboru nasvetuje, da si* napravi v Ljubljani pravna akademija, oziroma jmisJicna falculteta s slovcnskim in hrvatskim udnim jezikom. Poslanec Svetee je utemeljeval svoj pred-log v osmi seji dez. zbora in razpravljal poll* ticne razmere v slovenskilt pokrajinah in za-drzke ravnopravnoBti. Nadjamo se, da Sitateljem vstrezemo, ako jim ponntlsnerao doslovno Govor poslanca Sveteo-a v deielnem zboru kraDjBkem $xm 11. novembva. Slavni zborl Moj predlog je v rokah in torej je (iaatiti goapddt ^nnno, ka| da prrdlagatn. Prod la-gam nam no napruvo piuvne akadomijp, oziroma ju-rididue fakultete in tiapravo uadaodi§da ? Ljabljani. Dovolite mi da ta svoj predlog tadi na kratko utr-dim. Nam en mojrtnu predlogu je, pospogovati mir^'!-no ravnopravuoat, kat«r* je a dr?.avuo osnovno po-stavo slovenakemu n&rodu Jtagotovijona; zakaj zuano je, da se ta osnovna postava, kar sa tiCc nas Sloven-env, ne izvrSuje, in znano je, dm po Koroskem in Stajarakeat, po Piimorskem ia tudi Se sem ia tje pri nas pisejo zapisnike s slovenskimi strankami-nemski alt laiki in da se izdajejo odloki iu aodbo slovonekim strankam v uemSkem ali luSkera jeziku. Xahteva, da i»e pravica vrSi vsakcrau narodu v nje-govom jezifeu, je pafi tako aama po aebi razamljiva, da se je le daditi, da v Avstrijl, katera ae poaaaa, da je pravna drJiava, ustavna drlava, ta pravica se ni ureani^cna. Kaj je pa5 vziok team, da se proli blodov, ovae, koojev ia grozau tulenje iakalov, ki, bi rekel, mesee z itevMniini glasovi pozdravljajo. Obok neba % nebrojuimi zvozdami, ki ga razsvetljujejo. Gutila pri tem v sveti deieli se no dajo popisati. Ta ae dviguje sree na zgorcj in mislis na premilega Boga in prusveto Devico Marjo, kteri obdatii od ne-izmcrnih cei angelov in Bvetnikov, polui dobrolljivo-sti in milosrSnosti na nas revne popotnike gledajo. In kodar sliaimo mukarje (stre^nike). ki pri bltSSedem ognju kuhajo, ter si basni pravijo ali arabskc pesmi enoglasao pojejo, se moras s tugutm sreem spomniti onih nesrecoezev, ki v daljui Evropi na vso grlo kru-lijo in ti pono6njaki sni»nim iu delalnim prebivaicem poao6ai poSitek gr veP (Klici na lovi: „Dobro, dobro!') In ali irnajo nsBi miuietrl kak izgovor, ne izvrfiiti to postave ? Ciito Dobeuoga vzroks. Vcasih se je trdilo, kakor da bi oinovna postava o nsrodni ravaopravoosti eaktevala fie kakik izvieilnih poitav, ali ta mliol ae je fie davno ovrgla, Naia oaoovna postava o narodni ravnopravnottl blla je po poatavl s dne 21, dooombra lota 1887. pro-vonodna precej po mzglasitvi, io ae je imtla preoej po rasglftsitvi iitvrfievatl in kakor oinovna drfavna Rostava mora ta poatava preiiuiti vse drfiavoo Liv» jenjo, po ujoj ae mora ravnati poatavodajatvo io vaa ariavna uprava. Ia Co bi bila tej oanovni postavi naa* protujoSa kaka druga poatava iz prejitriih Caaov, go* spoda moja, vaaj pozoamo iirek alarm Rimljaaov: nLex. posterior derogat priori" — po tisti postavi bi morala tuka nuupiotujofia poatava sama ob aebi priti ob vcljavo. Tonj disto nobeuega izgovora uimnjo naii ministri, da ne izvrse driavne osnovne postave. In kaj so oasledki toga? Prvi nailedek je ta, da nam pomanjkuje zmozmh urodiukov, Tofiba je sploinain eami ministri so pritozujejo, da na Koro-Ikem, na 3tajarskem uimajo dosti slovenSditie zmoz-nib uradnikov» Mogoce, da je to resniea, ali gospoda moja, kdo je kriv tenia, ali ni s?.ma drzavna vlada kriva, ker ne vravna fiolstva v smislu driavne osnovne pofltave? In §e neko drugo napako moram omeniti pri tej priloznosti. Postava se ne izvrsuje, ker je uje izvrailo poloieao vedinoma v rowe nemiltih in la&kib uradnikov. To je neica glavna napaka, zakaj nomSM in laski uradniki bo proti nam Slovanom tako slabo razpoleieai, imajo toliko predsodkov, da jim, rekel atojna resne 6atila zbuditi, s kterimi se popotnik Sio-nu priblizuje. Judeja je vie po naravi tafca, da tarn Cloveka vsled bogomoratva globoka zaloct zadene. Skoraj 800 metrov Siroka planjava se svojimi obilnimi grob-tjatiroi grici, se zdi kakor grobijato morj*, z nifiem obraseci, ? goliai akalovjem pogrnjeni eivo-rumoni grioi. Bedko kje ae vidi kak oljcen ali figov drev ali kak prav nizek grmic, ki saj nekoliko pokriva auha rebra te deL ganjamo vlado ˇ to, naj stori avojo postavno in ustavno dolinost. . Sedanja M*» grofa Taafeja vlada je precej a pricetkom razglaaila za svoj program, da hoCe spravo naraditi mej avstrijakimi narodi. All vpraSam \as, goapdda moja, je It sprava mogoca brez pravic- f It It mogoos, da a* sponxumemo med •eboj, ako ae enema we dovoljuje, drugemu pa aajnriuiiiTsrjo pravke krmtijo? Na tej podlagi je sprava uewogoea in jaa ae le dudim, kako ae more o apraf i govonti, med tern, ko ae vse nasprotno deia, da bi ae sprava onamogodila. In, gospoda moja, mar to, kar zante-tiubo, oi poataTaoP Pri neki priloiaoati ae je tukaj t zbonnci omeDJalo, da dobivamo toliko konceaij od miafeterstva, da jib kar ie komaj prenaSarao, pa Se nit mo aadoToljni in ae vedno novih zahtevvtno. Vender, kar amo prejeli, to ni nobena konce-aija, to ao ie drobtinice oaie pravice (Klici na levi: Dobro, dobro, tako je!), to moramo zahtevati po stoji dolanoati do uaroda in do driave. (Odobravanje-na lavi.) • Veni, da ae mi bode ugovarjalo, vi Slovenci hocete joridieno fakolteto, bocete nadsodisce, katero bi vacmoma sloveuski nradovalo, ali va§ jezik za to ie ni goden, vaS jezik Se ni dosti razvit za to. Goapdda moja, to ae je naaemn jcziku ze mno-gokrat ugovarjalo, tudi takrat, ko ae je hotela sloven-SCioa vpeljati v gimnasije in vrh tega se je takrat tudi reklo, nimate profesorjev in ucnih knjig. Ali ko je priSlo dovoljenje, naSIi so se profesorji in aaile bo ae kujige, in prepriean aeiu, naj ae le do-voli Slovencem rabiti avoj jezik kjerkoti v soli in uradib, in bodo se nasle vse potrebSciae in tudi mozje, kateri bodo to izvrSevali. Jezik naS ae lepo, Cudorito lepo razvija. Primerjajmo nas aedanji jezik, kakor ae rabi v kojigah, kakor ae rabi v javnem zivljeuji in pri uradih in primerjajmo ga z nemskini jezikom, ako posezemo za dobro stoletje nazaj v (as slayne cesarice Marije Terezije. O^Iejmo si nemske postave in nkaze iz tistega easa. Gospoda moja, ako ae primeri nas sedanji jezik s tistim nemikim jezikom, mora se reci, da je nas jezik rea klasiLni jezik proti nerog&ni tiatega easa. (Odobiavanje nalevi.) la jezik, ki se je razvil na tako lep aadin, vkijub temu, da je bil tako zametavan in zatiran, on ima prihodujost in je vreden, da stopi v rrsto dragtb izobrazenih jtsikOT. Porecete mi tndi zastran nradoikor, da niso zmozni aloven§Line ltd. Bescica je, mnogo jib je, ki niso dosti zmozni, §e veC pa takih, ki neLejo zmozni biti. Nasproti pa imamo tudi uradnike, kateri spo-Stujejo peatavo, ki drze avoje prisege, katere so pri-segli kot nradoiki, da bodo osaorne postave natancno spolnovali. Iraamo uradnike, ki daadanasaji alovenski nradojejo in tako lepo piSejo, da se mora Clovek kar dudit!. Mozje, ki se morebiti maierinega jezika v Soli ie ucili niao, ki so vse, kar znajo, z iaatnim trndom si prilastili in ao takorekoc samouki, ti mozje piSejo tako, da ae njih pisava sme pred svetonn pokazati. To so mozjej pred katerimi 89 mora kbbok sneti, na katere ameta narod in dnhiva ponosna biti. Ali, goapdda moja, jaz pridera ae nanekedroge zadrzke naSe narodae ravncpraniosti in ti zadrSki so grda navada na&h oaaprotnikov, pri vaaki p.ilozooati obsipati naa z denuacijacijami. Komaj kaj doaczemo ali kaj zabtevamo, ie ae usipajo na nas denancijacije kakor pioha. Ni dolgo tegr., kar ate sami brali v novi preSi (j,N. Fr. Pr."), da nas je nek prijateij poiSastil a celim uvodnim Llankom, v katerem je kar mrgolelo od takih denuncijacij. Ker so pa te deu unojacijc take, da nam sem in tje delajo zapreke, ker se od Ijudi no dosti pQuLeo;b verjamejo, zator?j dovolite, da v kratkem odgovarjam na te deaoacijacije. Tako na primer se nam o&ta panslavizem. De-finicije te besede aeveda ne poznam, vendar pa jaz mislim, da ae miali a iem reel, da vai Siovaai delaino na to, do bi se zdrnzili v eno veliko slavjansko dr5avo. Gospoda moja, ali ima ta reC kej verojetnosif ? Pomialitc, da ze mi ayatrijeki Stovani se ne moremo aporazameti ^a skupni program. To bi gotovo bilo nam vsem na korist ia tudi dizavi. Ali dosedaj ae nam Slovanoin Se znotraj drzave ni posrediio sponi-¦¦ znmljenje za skupni program, in mialiie li, da bi to laglje bilo aporazameti ae z vsouii ranogybrojnimi s*o-Tanskimi narodj, z vsemi slovanskimi drzavami? Kdor to premisli bode nd prixoal, mislim jaz, daje to aamo fantom ali Lantazija, a katero se straaijo nevedni ljudjo, a katero ae atraSijo, rekel bi, politicoi otrpci. Drugo, kar ae nam o&ita in kar je bilo tndi v preSi (nN. Fr. Pr.") brati, je to, da mi hocemo na-praviti veliko jogoslovanako kraljratro. Tiatega dlan-karja, ko bi ga poznai, bi jaa oaproail, naj napravi nacrt, kako bi ae dala ta ideja ureaniciti, naj pove sredstTa, s katerimi bi ae dafa aapraviti Teiika jago-alovanaka sknpina zoper voijo Avatrije. Io mislim, ko < bi ga za uSesa prijel, ae redei bi odgovor*, in ko bt le icolickaj poStenja imel v sob;, radefilca bi ga od j aame aramote oblila radi tega, kar po sveto piaari. Velika jtgoslovanska akupina bi »i privoljenjein | Avatrije najbrio dala narediti in morebiti bi bib tudi j jako koristna. (Klici aa levi: Dobro, dubro!) Mnogo \ stoletij so branili Slovsni jozne deiele proti azijatakim barbarom. (Poabinec Hr^bir: la proti Neraesm leta 18661) Ali ae mislite, da.bi taka sknpina bi!a tadt zdaj modok bramba proti ju^u to awpadti, proti vzhodu in zahodtt? (Odobravaoje r.a levi.) Bog vilCo naSi viadoi krogi tega ne bodo «t> eakrat tzprevtdcii in sami ? roke vaeii napravo take jugoalovan^ke sknpine. OtSita se nam n»tu nudalje ruaizem. Ali, gosftod* moja, Peter burg in Muikva ata daltc »» gravttirati v Peterburg in Moskvo, to mi'sitm, bi bilo poaebno za naa Sloveoce jako teiavna rec, tako tezavna, da ae mi zdi, da tisli, ki trdt, da je ta gravitactj't mo-goca, ae sam sebi ameje iu Ie norfiuje a tem, katere-mu kaj tacega na nos ube^a, A!i, gospoda moja, kakor sta Peterburg in Moakva dalee, veliko btijo je pa Bjrolir: (Ye^eloat na iovi in klici: Dobro, dobro!) in oi fierolina, goapdda moja, veje uekaj d.tsa neka sapa, katera se mi zdi, da je za naso drzavo jako ttozdrava, (Odo-bravanje na levi. Po^Ianeo Hribar: Kesntca!) Steer neiem dolziti ntmsko v!air, ampak delajejod±Nem-skem tudi drugi faktorji, tusniki, druatva in druge take mcfii. Gospoda moja, to stori, da je ta sapa, ki veje od Beroltna, pri vasm tem, ce je tudi via da ne podpira, za naSo dizavo vendar-Ie nevarna. Kaj ao nasledki tega ? Mi vidimo, da ta sapa napibuje reka* tere Nemee tako, da postujajo proti Slovencem in sploh proti Slovanoin od dui do dne neatipljiveji, neznosneji, kakor so to pokazali ialostai dogodki v Celji in v Opavi. Ta sapa daje tudi uckaterim Nemeem pogum, da oiitno demonstrujejo v velikoncmSkem pomenu, da slave in povzdigujejo vse, kar pride iz , Prusije. Naaa Avstrija, uaSa dioastija, ta jtm je ie bolj zadej. (Jaz bi zeiei, naj ae slavni vladi naznan'jo tudi take demonsfracije. Demoustraerje, ki so obrnene proti nam Slovencem, te ao, bi rekel, celo organizovane in aicer tako dobro organizovaoe, da njih zice vodijo v kabinetoo pisarno Nj. Velifianstva, kakor smo imel: pred par lefci 2aIostno akuSajo. Zelol bi, da tisti ljudjo (Poslancc dr. Tavcar: Kencgati!.) ki vodijo to zico v kabiuetno piaarno, da bi tudi ne pozabiJi o-pomniti vihokih krogov na demonstracijc voltko-nemske, katere so bolj uevnrne, k*»r je Borclin bliitu, Peterburg in Moskva pa daie&. (Odobravanje na levi.) Neka sapa iz Berolioa deia na to, da bi se Oislajtanija kolikor mogoco ponemLi!a in — ^alibog — tem tezojam se ne nasprotuje tako, kakor bi bilo za Avstrijo dobro. Mitiite si, goapdda moja, da se ponem&jo Slovene!, da se poiiem.6ijo Cebi. Cidlajtanijs postane nem§ka. Mislite li, da je potem za Avstrijo zraven zjediojene NeraSke se kaj prostora, da se pofra Avstrija more dr^ati na »traoi NemSijo kot samostalua, poaeboa driava? Gospdda moja, iz tega je razvidno, da, ako se mi upiramo pouemcevanju.. vrsimo svojo patrtjoEidno dolznost do Avstrije. Zakaj recimo, da ee Cfhi in Slovenci ponemtijo, da postane slovgnski ir« deiki element, kateri se mora pac te&i, da je pravi naravni avstrijski element, recimo, da iz tega elementa poata-nejo renegatje, ne raisliteli, da bi se silne labko ponovilo leto 1848., ko je navatala revoiucija na Dunaji za veliko Nemiiijo in na Ogrskem za aamo-atalni magjar orszagP Mar ne vidite, kako na pr. na Ograkera na vso mo6 delajo na iot da ae magyar-orszag pripravi za aamoataino drzavo, da ae ondi a vao mocjo zatirajo tisti avstrijski element!, ki so leta 1846. in 1849. boriii se za Avstrijo? (Odobravanje na levi; poaianec Hribar: „Ses je!tt) (Ne mislite li, da se ti dogotki od leta 1843. in 1849. lahko pono-?ijo, zlasti 5e pridejo zraven vnaoji vpli^i, tor se zopet oglasi aa Ograkem Kossuth II., na Dunaji kdo drugi, ki je vnet za veliko Nemtijo P In ali ne mi-alite, da je potem mogoco, da ponemgevanjs Slovauovr katero ae sedaj celo, kakor je podoba, od zgoraj podpira, naiedi, da bo finis Austria*, finia naae slavne dinasttje ? To gospdda moja, moramo pomisliti ia zntorej je nasa dolfaost, upiiati se na no mo5 ponemdeva oju Slovencev in sploji Slovanov v Avslrijt io gledati ua to, da se ti pravi avstrijski elementi ohranyo, utrdijo. Delajmo vsi na to in jaz recem, Avstrija nam bode za to hralezna. Ker tedaj moj predlog meri ravno na to, da ae sjoveaeki element obrani, okropca in utrdi, zato ae nadejam, da bode naSel podporo od eele slavne zborniee (Veselost na levi. PoBlaueo dr. TavLar: Go-tovo!) in jaz ga aajtopIejSe priporoSam. 7 formal-neia oziru pa priporocam, da, se izroci upravnemu odseku. (^ivahno odobravanje na levi; govorniku ee-stitajo.) . . Dopisi. S Kanalskega, 18. novembra. 7 Ameriko jo dajmo, to je obljubijena dezela, kjer teds le mleko in med, tarn bom a jedli in pili, pohajkovali iu lenu-bali, raalo defali in so z.i to malo delo prejemali valike place, deoar bomo kar Ie v vrede nagrebli in c>z malo let se vrnenio kot veiiki bogatini spot v stoj doraadi rojstui kraj. Tako nekako modrojejo in si lnorajo v duhu predstavljati zivijeuje v novem •veta ncketeri izmM tukajSojih Ijudi, ki se naprar-Ijajo na dolgo pot d«>z inorje v AmeriLo, Jaz sicer maem Se bit v Arnoriki, tudi si no Lelim tja iti, da bi se sam preprint o tamkujSijom zivljoa'ji, all je rea tak'i, kakor si nekateri domiitjujejo, veudar pa zelo dvomira, da bi bile razmere taic t«ko ugodoe, lahko in cvetudo. Pred par leli so se uekatori od tukaj izaeliii v Ameriko, in edui izmed njih sicer piSejo svojim domifim, sorodnikom ali zaaueem, ali iz ujib pisem ni razviditi, da bi bill ie obogateli, marve6 oni sporocajo, da tudi tarn jim ne letijo pe-6ene piike 7 uata, ampak da morajo prav budo in trdo delati, 2e se bocejo preziveti; res da dobijo tarn rokodelci voce dnine, kakor so navudoo tukaj pri naa, ali kaj to pomaga, ko morajo nckatere prav potrebne reci po dva — in trikr.it drazje placavati, kukor lukuj doma. Iz njih sporoLii je razvideti, da zivijo tarn, kakor so ziveli doma, no da bi mogli si kaj veliko pribraniti iu djati na strau, kakor pra* Mirny. Drugi pa, ki so so tudi izaeliii, ne dajo od sebe ne duba ne sluba, tako da ue vemo, ali Se zivijo ali pa di jib ze krije biadna zemlja v novem svetu. in pri vsem tem hoiejo Se drugi svojo sreco poskuiiti, nadfjaje ae, da bo njim sreca bolj mill, Jaz jim d:ugegu ne recem, kakor: Bog pred njiini, Bog za tijimi! Avatrijdka vlada tega izsolovanja v Ameriko nicer no zabranjujo, ali vender ganckoliko obtezuje; zupanfttvoin iu dufinim pastirjem je bilo le veckrat nulo^ono, da bi ljudem od«vetovali pri ra%oilt prilozuoi»tib, naj ue vorujejo sloparjom, ki jim obetajo zlate gradove v Amotiki, aii vender s» nekateri za-slepleuci no dajo prepri«5iti, da v Arnoriki v resnici ni vse tako, kakor an jim opisuje. Naj poakusijo to-daj tudi earni; Jastna skuSnja jib bo izu&la in mo* rebitt tudi zinodrila, — da le ne ->,o prekaauo. — Pred kratkim smo imaii tukaj zuuka/au lov na volka, katerega je hotel nekdo nekje viditi; da jo bil lov, Ce so j« tudi mnogo lovcev lova vdelezilo, brezvspeSen, ntzume se tamo ob scbi. Zdaj imajo pa zandarji drugi lov in sicer na k r S 6 e u e volkove. Po Do bI arji in v Itutah so so pokazili tatje, ki so v.e marsikaj oducsli; zandarmorija je prav pri'ina, po noCi ia po doevu je na uogah, voha in gleda, pieiskuje in zalezujo, vender se ji do zdaj Se ni posrecilo, da bi bila ptisia na sled tem uzmovicein. Bes, prav tatov nam So manjka, da nam poberejo in odne?ejo Se to malo, kar imamo! Ljudstvo se iz-seluje, alabe lotiue nas tarcjo iu etiskajo, draginja n^s Caka, lakota nam preti, iu na vac zadnje pndejo nam na vrat be tatjo, Ieoubi in potepubi. Pogted v priboduust :ii kaj mikaven ia v resnici ni5 dobrega nam ne obeta. Iz Kanala dne IT. nov. Ni vec mis el nekate-rib ampak popohm prepridatije vsih Kana!ccv jo, da je akonj vsih tukajsnih razpertij in prepirov, toliko javnib kakor druzinskih, vzrok oca sama oseba, edeu ptujec, mhiiiatt ie brezbozoez. $i treba, da ga imenujem, ker vsi ga pozaamo kakor slab denar in ne le Kaualci ampak tudi iisti, ki so od Ca»a, kar ta kuga med namt biva, v Kaualu slanovaii. T» i . . . . Ltoveski zabil si je v glavo, da hoce vpiivati toliko v javnih kakor v privatnih stvareb. In zalibog Cuditi se moramo posebno tis-tira ki so vze veCkrat ncprijetoosti imeli savoljo te osebe, da mu reudar le vra'.a odpira. On ti sunta vradn;ka proti vradniku, ieno proti mozu, moza. proti ieni, mater proti sinu, siuu proti mttteri, brata proti brata i. t. d. .Ne mislite pa, da to je izmiSijeno, ampak od vsako vrste lahko bi navedti tuJi slucaj. Koliko bodega tako CloveCe povzroCi, to si lahko vsakdo misli. Ker, kakoc aem zgoraj rekel, ni vee* misel p -sameznega, ampak prodrio je obeoo prepriCanjc, >J-i je ona oseba prava kaaalaka kuga, tako zdi se nn k due 20. f. ui. glavui vodja ju^neioleznioe, ki so je 8 posubuim vlakora pi'ipeljil iz Danaja. Po-sebno zanimivo bo to, da bodo proatori elektriSuo razsvitljeai. — Da bi bili Goriiani znali avojeeaano^ kako &e tteba vesti proti ptujoem, ki iSSejo aimski caa milega ju2aege podnebja, kazalo bi meito ie vie druKo 'ice. Mogoee, da ae marodajni krogi amodtijo in zauapioj na odzenejo vee vaakega ptujca v Meran ali Opatij'> 1 Ti delavce is Rakeka na Notranjskera, ki so nameravdli preko ltalije v „ob!jub!jeno deielo* Atnerikot vativilt so vsled braojsva poitonjsktga gla* varitva dne 12. t. m. na postaji v Korminu, ker ata bila med njiini tudi dra vojaka reservista, in so jih poalali domov. — V Buenos Aycos-u je volika dra* ?inja.Kilogram kruha stane 80 ,eentavosK (00 kr. av. vr.) zseljenoi v Braziiiji ho vefiinoma ielijt vruiti domov, pa voi ne zmrejo poiuih strolkuv, Oorrieru se pa la posebno iMnilijo sloveaski ieicljenci; porailuje jih, da so jib iloveniki zigrizneuci odvra6alf priu6itl si fur-'auSCiue, ker furlana viakdo rasume. Obieg IV. /.ve/ka H. teCaje ^Rima. Katolika": Slovenskira rasumnikom-Bvetnlm in du-hovnlm. Nasi realisti pa reallzera. Tujl gla* iovi o reatau. — Kar je Schopenhauarjtv paiinalsern v filozofiji to je novejii realizem v vmetnoitl, — Slovenski realiat — dr. Ivan Tavdar. — NavkortHlva hila spolae ljubezui in drugih strasti. — Dr. Tav car je fatalist. — Dr. Tavoar v zivljenji. Njcgov ko-munizora, blazferuije. — Dr. Tavcarjavo kriotnitvo I — Dr.TavSarjavidubovni, Sooljalistionl ikraj. ni nazori u ^onstvu. Politi6na sroloat. Pr-vi pogoj politiki zrelosti je oaCsluoat. — Nai ,8lo* swm\ — PoKusajma ikofe! - Katolilki ibodt Dr. Lid no r, Podoba Matore Boije v Katanikl itol-nioi v Petrogradi). Pisma brezverouo naj* valotiib ttlozoHjikili iu verakib vpralanjab: V. Gin stf arjtiija pa nepremenljivoat Boija. Nekaj o gla s-bi sploh. List ok. — Ia Gorioe na Dunaj. Il dnavnikft StefanaHodulje. 81 ov at v o. — ,Wsnra^lt ruskiej" X. II Jackowakiego T!. NZvonovim" lepo* tlovoera — il enkratl — Raznoterosti. — AiketCov ?Firduai in DerviSM. - Zaupnici. — Ret* pis in poitv. wRim6ki Katolik" bo 1.1891. iahajal po en-krat na mesec, in aicer 15. vsakega meseea. Vsak zvezek bo obsezal naj manj 32 strani; kadar bo pa potreba 48 strani ali ie vi^e. Cena ,Rtmskemu La-tolika* ostane dozdanja: dva goldinarja na leto. Na-ro6be in naroSnino sprejema Mkatoliika bukvaroa" v Ljubljani; le za mesto Gorico aenaroda pri uredniStTU. Pozamesne zvezke. po 17 novoev, prodajalo bo v Ljabljaai: „KatoliSka bukvaina," v Gorioi pa: *Cop-pag in Skert na Trauniku. Razne vesti. Nafia presvitla cesavica biva ie nekaj caaa v Itaiiji. Iz Florence doSla je zdaj v Neapelj. SSalela je obiakati 8v. 06cta ie na poti v Ncapelj, od ted pa se je bila satrdno doloeila itt v Rim. Italijanaka vlada je o tern zvedela ia Criepi je pregovoril kralja, da se je v Rim vrnil, iu tako nasi ce^arioi ni ve6 mogoco bv. 0Leta obinkati, -¦ ker morala bi tudi pri kraiju se oglasiti. In veudar trdijo, da je av. 06e popolnoma prost. Tudi o casu Napoleoaa I. gadilo ee je, da vjoti papei Pij VII ni amel vsprejeti uobeno-ga, ki ni vgajal franooski vladi. — Poro6a ae tudi, da je Criepi nanwra?al zadnjo snoikliko av. 05et* zapleniti, kar ao menda vpljivae osebe komaj aabra-uile. — Ncverjetno pa je poco«ilo, da Crfspi posredu-je pri nafii cesarioi, da bi nai oosar vrnil itabjan-akemu kraiju obiskovaoje ter priiel v Rim. Vsled yiharja aa morju ae jf, kakor ae i* Zadra dne 17. t. m. poroea, potopila pri Orraiiiladtja, na kateri so bili delalci namenioni na otok Brae o-birat oljke. 37 ljudi in 100 iivali je poaesreoemii; teiili eo i$ oseb in 34 iivali. . Uporaba Kochovega zdravljenja v Avstriji. Nova iznajdba dr. Kocn-a, vsled katere bi ee dale ozdtaviti razne tuberkulosae bolezni, tudi jetika, sanimiva zdaj vaekcoge. Miaisteratvo notraojib eadev, kakor najviSja zdravstvaaa oblast in najviiji zdrav-stveni svet, bo aeie posvetovali, kako naj bi to ianajd-bo in uovo zdravljenje uporabljali tudi v Avatriji. V kratkem bodo atrokovnj&ka na driavne troike poalali v Berolin, da bodo Urn Studirali Koohovo metodo. — Na Dunaji so atv m«dioinaki profeaorji -> veljaki jako povoljio izraaili o novi Kochovi izoajdbi ter je drustvo duuajskih zdravnjkov imenovalo dr. ilooUa za avojega «aatnegu uda. Usttiie» nredaiStT*. Z* ttOMno katolisho drnsiro' treba a* mk naSax, da potrdi vlada praiila, Kadax *•» g> dopisnik iz deie e t St 46 poilje pravila t pregled, apro-govorimo kaj vec. Verfalschte schwarze Seide. ]fea verbrenne ein Mfiaterchen des Stoffes, von dent man kaafen will, mad die etwaiga Verlu'^chunj tritt tofort zh Te»: Echte, rein geftrbte Seide krtuselt sofort zussmmen verloecnt bald and histerlSst wenig Ascne tob gasx bel-brlunlicber Farbe. — Verlalsche Seide (die leicht speckij wird and bricit) brennt laagsam fort, nemeniltch gKmmea die ^SchssrfAden" weiter (wean sear i Farbatoff ersch-wert), and aistarttMt eiaa dankelbr«une Aschc, die aicn im G-gerMtx zar ecbten Seide, nicht krauselt, toadern kritaat. ZerdrBekt wan die Aeche der achten Seide, ao zentaabt ale, die der verfatecMea nicbt, Das Seidenfabrik-D** m 6. Heaaebar* ve vrste; okvirjev a papirja z vsem, kar je t>cba, s papirja zlate, arebome in rod* nake barve; lepo:iL'.jaf diSav; vsake vrate igraC ua veliko izbiro za decke in deklioe ; raznolicnih kovcegov in popotnih totb za goapft in gospodo; vaakovrsfnib cevljev, iolnov in HohiickoT mafih in velikih za .moike in *en-ske; Trhu tega vsakovrstnih galantarji liCoih m navadnih na veliko izbiro. Veiika in Mala Pratika Stovenske ut J. BLAZNIEOVI tf Ljubtjani. ©! Pnro skladii&e. — VlWtteljril. 2|2S Stejcm si v 5ast naznanjati slavnemn obcinstvu, da sem oipri lekarnico r ntici I RabatiSce (via Rabatta) St. 16 v toroninijevi palafi pod imenom Farmacia Braimizer v zaknpn Alojzija Gliubich. Ker sem priskrbel to lekarnico zvsem, kar dandanasnji zahteva zdravniSko, ranocel-niSko in lekarniTko znanst?of nadej&m se, da me boflo podpiralt p. n» gospodi zdravniki & in slavno obdiostvo. V QOmCI, 11. oitobra 1S90. JUojzij Gliubich. kemik in Iekami5ar. *k'h ** i*i*g«i% wg \* *^*nt g*i* g wg \ug %,*4«ik g*t g**»g ***** i»^>y # g Izdaten, stalen, postransk dohodek si lahko prisluzijo spc> sobne in zanesljive osebe (dosluzeiiim zendarraom se daje pred-nost)9 ki pridejo vefckrat z obcinstvoin v dotiko. Popra&oje se: „G. S. 1890," Graz postlagernd. Xzdajatey is odgovorni vrednik: M. KOSSlC. — Hilarijanska tiskarna t Gorki. 1 PRODAJA PAPIRJA •: Tiskarna Pallick Sj v Sortei — Travnik 6- fl Prodajam po najniži ceni vse, kar je po- j K treba za pisanje in Šolsko* rabi. Tiskam knjige i |j in drugo. Imam ˇ nalogi tiskovine «a občin-H ike mde, šibke, nnlitvene knjige, lista ita-'M »trovane in za modo, slomveoa dela Tieh i 6 .trok. jS *1 Tiskovine va-ike vtste se oskrbujejo točno W Ifc in najcenejše. JI |E Nadejajo ae nmogib naroči! se priporočam M m % odličnim spoštovat jem m J Se priporoma dalje »vojo največo io L