t                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                                           •        ■
*—*■_______                tami, i yfc. n mm iw._______                 min, mo.
H^ HH ^J   H   ^H (B m wB 'iHH (H        !■ m ■BBh ■■ V ^^ wš9 9
i           Jr.                                                                                                                                                                       '              .   ,
.Slovenski Narod- velja V 14**1}*»!
tia dom dostavljen:               I           v upravništvu prejeman:
celo leto naprej • • • • K 24*— I četo teto napre] . 9 . 4 K 22w pol leta „ • • . . . 12*— I pol leta . • • • . . U*— cetrt leta „ • • • . . fr— I četrt leti „ • • • • # 5*50 na raesec    m      .  • •  •   #   2*— I na mesec    *      •  •   •   •   #   190
Dopis! naj se (ranfclrajo. Rokopisi se ne vTaČajo. CrednUtvoa Ksallova šlica it 5 iv pritličju levo.) tcUfon *t 3*.
fefeala mk im ivtfttr %vzm*l ulil{i ta prasaftfc«.
inserati veljajo: peteroftoptu petit VtU zi enkrat po 16 vinM u dvakrat pa 14 vilu, za trikrat ali  večkrat  pt> 12 vin.   Parte in zahvata vrsta 20 vio.
Poslano vrsta 30 vi«. Pri već;ih insercijah po dogovoru.
Upiavništva n*j se poSitjajo «atočnine, reklamacije, inserati Ltd,
to ie admfcjptrativne stvari
.....■                    P—»sjibm itti#a vtlta 10 vinart«v.                      ■
Na pismena na ročila brez istocMpne vposlatve naročnine st at azira* „lfar**a» Uskavn*" telefon it SS.
.Slovenski Narod* veli« po poltit n AvstTO-Ogrsko:                .                    za NemČl}©:
eelo leto skupaj naprej     -   K 25*— I celo leto naprej                    K 30*—
&'*. :   : :: : 1Im i a km«]}a>in •* *»■• *««
na mesee    „        •     •   •    •   2*30 * celo lete napre]   .   .   .   .   K 35.—
Vprašanjem ?lede fnstratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. tfpravntttvo (spodai, dvorišće levo), Entflova uUca 6t 9, telefon St 85»
Naši uspehi pri Lopucznu in Gorlicah. — Srditi boji v Karpatih. — Vrline naše armade. — Nemški uspeh pri Loretiu. — B3ji v Oiampagnr in v Vogezih. - Odbiti ruski naoadi v Poljski. — 5550 Rusov v;etih.
ZAVRNJEN   RUSKI   NAPAD   PRI LOPUCZNU.    —     USPEHI     PR! f   GCRLICA«  IN  V   KARPATIH. — JUNAŠTVO   NAŠE   ARKADE.
Dtinaj, 9. marca. (Kor. urad.) U rad no rszglašajo dne 9. mare a epoldne:
Na fronti, severno od Visle, je H! tuđi včer?! živahen topovski boj. južno od Lopuczna smo brez truda odbili ruski napad.
Pri navalu, izvršanetn pri Gorli-
[    cah. rtno zafcli «e radaiine vjetnlke.
Zavzeto   pozicijo smo   povsodi
vzdržali fdiub večfcratnim poskusom
I    »»ovražnil* crv im, da ci )o zerpe. zavzel.
m          Neprestano se opstu]e!o v kar-
f   patski fronti sovražn! napadi, ki i*h
sovražnik po razvolni možnostl iz-
v3fa. fedaf z niočce'š-'v. «wda? z bo1^
roćre'enlml če^amL Tako smo tuđi
včeraj zorret odbili    na več    točkah
?r<j!te ru?-<e napade, ki so dospeli do
naših zavir.
Nafprctnik fe ?mel težke iz^^e. V tc^i to'ih 5THO zajeli nadaljnih 600 5OvražfiH-iOv.
V Karpatih v zadnlih dneh zo-et prevladujoče neugodne vremenske rrz^rere, zahtevajo cd armađnih si:: 'in, k! se bore v te\ bojni fronti, c*'<;to izredns žrtve. V nenre^tanetn - iku s FOvražniVom se naha;2?o na-=e čete čefto i?oč in dan v bo:u in so ^ ečkrat rri~:rene, izva:ati pri oštrim ^razu in dsbelem snepu nepadaine operacije ali na vztra:at' v obram^i proti rona'veS premoćnim sovraž-r:nf silam. Zadržan;e naših vrPh čet, Sckor tvdi vsaket?a po^amnika, ki 59 fdeležu'e te'i bojev, zasluži ne-cie;eno pohvalo. Naroe^n'k nač^H'lva ge^erainega štaba pi. H 6 f e r, fml.
I ODBITi   RUSKI  NAPADI PRI AU-I GUSTOVU.  OSTROLENKI   IN RA-WI.   —   NEMCI    SO   VJELI   4750 RUSOV.
Berlin, 9. marca. (Kor. urad.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan 9. marca:
Vzhodno bojišće, Vzhod-; no in Južno od Augustowa so se izja-1 lovili ruski napadi. Sovražnik je ime! fežke izgube.
Severnovzhodno od Lomze je ostavjl sovražnik po ponesreče^em napadu 800 vjetnikov v naših  rokah.
Severnozspadno od Osirolenke se ?e razvil boj, ki se ni zaključen.
V boiih severnozaoadno od Pr-zar-znyšza, ki se razvijao za nas ugodio, srno v»e!» 3000 rrož.
Ruski naoadi ?eveno od Rawe, severrorapad'o od Nowe%a m?afta v'^o imeli uspeha. Tu smo vjeli 1750 Ruso11-.
Vrhovno armadno vodstvo.
*
BOJI   V   KARPATIH
Budimpeštanski listi poročajo, da si je sestavil ?:rof Hunyady. ki v rrrrmh časih potuie po AVki. t^r se tideležu;e zl.isti rad lovov na leve, ko je bil prid?1-en kat r**Tervni čast-nik armadi Pf>n7er - Bnttin. nd^e-lek Huzulov. S tem r>::-jelkom, 100 pror^tovoljcev. si je vet^H vt>len: : od Pusov konie in prske. V zadnjih bo-jih ie pot*:m cperirrj^a ta koinn^ Ru-s^ m zahrb^m v Biikov'r: ter v drz-nih napadih priz^d-jala Pusnm velike irjnihe. Pc"*reč:!o se !** krlon /7e-ti Pus^m več trenov in raz^ reliti mun'cijske vrz^ve ter um'čiti tele-grafične in tehtonske nanrave. Tuđi mno^o v^^'kov  -o dohili.
Iz Krakova p>ročajo; Vojni po-ročevalec >Ruskcga Slova« poroča o bojih v Karpatih: Ruske operacije se morejo razviti samo pod težkimi pogoji; povsod pt treba naskakovati utrjene gorske pozicije, pri čemer se čete pogrezajo pogosto do prsi v snegu. Avstrijci se bijejo z veliko silo; če se posreči iztisniti jih iz ene-ga strelskega |arka, se nemudoma zakoplje'o v drugem. Tuđi v pripravljanju žičnih ovir so mo]stri. Vsak avstrijski vojak inia v svojem torni-stru 6 m bodeče žice.
*
S   SEVERNEGA   POLJSKEGA BOJIŠCA.
^N*owa Reforma < pDroča iz Var-
šave: B'tka pri Gradnu se bije z ve-
T.ko  trdovratnostjo. Trdnjavo Osov-
jec  obstreliuielo    neprestani  z  av-
stro - ogrskimi motomimi baterija-
mi. Snežni zameti ctežkočajo akcije.
Reka Njemen je zamrznila. Nemci so
j zbrali zelo močne čete.    da predro
i rusko    fronto    med     Grodnom    in
Osovi ecom.
Przasznvsz, mc^to z 10.000 prebivala so Rusi tekom te vojne utrdi-li ter je to rresto služilo Rusom kot | oporisče za cperacMe proti južni me-ji vzhođnje Prusije.  Mesto je krizi-t šce severo~o1'5kih čest: v Mlavo in | od tam v Soldavo in Jobannishurg, po kateri cesti so Rusi lahko dova-! ^ali  vojni materijal    ter v trdnjave t P-jltissV. R^an in Ostro^enk10   Vsled ; tega   so   Rusi   pripravili v Prza^z-i ny?zn velika skladifča z vojnim ma-terijalrm.    Ta skladišca    so    Nemci vnlenili.  Mesto, na]vazre;še kri^i?če na «everu. je se^.i rar^e^ano, enako tuđi Sierpc i nMlava, kjer je ostala komni tret^na prebivalstv;■?. ki ie ste-lo 12.000 duš.    Večina    hiš    je raz-dejanih.
Orodno, Ruberni]sko mesto s 50 00r^ prebAa'ci, k'er se ]e 17°6. leta 7adnT: pol^ki kralj Stan:*lav Ponia-to\vrki c^novedal rre*=tolu. je stra-tr^rič^o zelo va^n me^to Vr>t križi-^če žef^^nic Vrršava - Balystr*k-Vilna - Petrocrrad. Mesto je dobro utrimo ter ima cvet^čo industrijo. V rrestu se n^b^ia tvdi orožarna. V okolici je mnnro gozdov.
• RUSI   1ZGANJA.TO   ZlDE.
Dima?, 9. marca. (Kor. urad.) Iz vr'rr^a  poročevalck^<Ta stana poro-
čajo: Danes popoldne je prišel pred neko utrjeno pozicijo naš'h čet, se-verno od Nadworne, ruski parlamen-tert ki je sporočil to - Ie:
Na povelje ruskega poveljnika bomo jutri dopoldne pripeljali kakib 1500 židovskih rodbin, ki so iih danes zbrali pri Kamioni in Tysm;eni-czanyh, preko naših črt do avstrij-skih čet. Ker se pa židovske rodbine boje, da jih bodo Avstrijci obstrelje~ vali, so poslali Rusi parlamenterja, da to sporoči Avstriicem
S tem, nezaslišano brutalnim postopanjem, namerava sovražnik brez dvoma gnati tisoče neprizade-tih, ki jim je vzel streho in kruh, kot ščit pred sebej, da se morejo brez nevarnosti približati našim pozici-jam. UresniČenja tega ostudnega na-mena, ki ga je označiti kot sramoto tega stoletja, pri najglobejem socu-stvovanju z ubegimi žrtvami barba-rične samovoljnosti, iz vojaških vzrokov ni mogoče trpeti. Prostor pred sovražn-'mi pozicijami se mora namreč, ker sovražn'k ni ponudil premiria za čas, ko bodo prihajale židovske rodbine, in ker tako pre-mirje zaradi prite^nitve sovražnih ojačenj. z naše strani ni sprejemliiv, pri vsakem približanju s sovražne strani, brezpogojno vzeti nod ogenj. Zato bodo naše čete poslale parla-menteni s tem - Ie pismom ruskemu poveliniku:
Prekoračenje lastne crte s strani sovražnika. ni mogoče pod nebe-n*m pokojem in za nikrgar dovolitr, ter bodo naše čete streljale na ta prostor. Pro5:m. da to ?r>~Y^*:** ^:-^ov5k:m rodbinam v Kamioni in ! TvsrrTernczanvh. ter dostavljam, ši pada velikanska odgovornost za na-meravano nečloveško postupanje, gnati tisoče nedolžnih prebivalcev proti našim poziciiam, samo na rus-kega poveljnika, ki je izdal ta bar-barični ukaz, ki je v zaemeh vsake-mu vojnemu običaju, to pa tem bolj. ker ni nobenega jamstva, da te ne-dolžne žrtve ne služijo kot ščit za priblizar'e ruskih čet. Skrbeli bomo za to, da se to postopanje ožigosa pred celim svetom,
• Strah v Petrogradu.
Petrograd, 9. marca, (Kor. ur.) Naivi^ii povpl;n:k petrpera^keca vo-jaskega okraja.general infanterije ba-ron Salza, je izdal sledeči ukaz: Da se trdovratni sovra7n:k    čim    preje -
premaga je potreben popolen mir prebivalstva. Vendar pa se dobe Ijudje, ki v hudobnem namenu, časih tuđi vsled nesporazumljenja, razšir-jajo najnespametnejše govorice o operacijah in položaju nasipi čet» vsled česar nastajajo vznemirjenja. Ukaz grozi on:m osebam, ki razšir-iajo take vznemirjajoče govorice* brez ozira na njihovo stališče, z naj-strožjimi kaznimi. Tuđi časopisju se grozi, da bo najstrožie kaznovano ter suspendirano za ves čas vojne, če ba prinašalo nepotrjene vesti, ki morejo vznemirjati prebivalstvo.
Izvoz živil in krmil v Rusiji prepovedan.
Pctrograd, 9. marca. <Kor. ur.> Izvoz živil in krmil brez dovolienja vlade, ki se mora dobiti za vsak po-sarnezni slučaj, je prepovedan, rav-notako tuđi prodaja tujim podanikom, ki trgujejo na debelo s tem blagom.
V Moskvi ni ovsa.
Moskva, 9. marca. (Kor. urad.) »Ruskoie Slovo« poroča: Od mest-nega poglavana uvedena taksa na oves je spravila glavno mesto v tak položaj, da mnogo oseb, kakor tuđi mestna uprava, ne more dobiti ovsa za ceno, ki jo je določil mestni poglavar. V takem položaju sta bila med drugim notranji minister sam in poštna ter brzoiavnn nnnva, Po-oblaščenec ministra Maklakova, kakor tuđi postna in brzojavna uprava ! sta s trudom iskala oves, vendar pa ga ništa dobila.
Vračanje civilnih oseb iz Rusije.
Dunaj, 9. marca. (Kor. urad.) Politična korespondenca javlja: Kakor se je že razglasilo, se je doseglo z rusko vlado sporazumljenie, na pod-lagi katerega se smejo sledeče kategorije avstrijskih in ogrskih podani-kov. Če za to zaprosilo, vrniti v domovino: 1. 2ene in deklice v vsaki starosti 2. Vsi moški avstro - ogrski državljani pod 17. in nad 45. letom, izvzemši častnike in sednijsko zasle-dovane osebe. Da se izve, če so se one osebe. ki jim je na podlagi tega sporazumljenja dovoljeno. vrniti se iz Rusije v domovino, tuđi res vrniie, naj ne samo one osebe. ki so se do-sedaj v tem oziru obrnile na ministr-
GmBFffesnlia.
Francoski  sp;<i^l  P.erre  d e Cou-1 e v a i n.
(Dalje.)
XIII.
S svoje strani je čutil marki, da | ie led med gospodično Villars in njim i v resnici prebit Ko jo je zopet videl, rovoril je ž nio, kaker da je za ved-riO vstopil v krog njenega   življenja in kakor da ga nikdar več ne zapusti. Občeval je ž nio v prljateljskem toru, kakor nalašč,   da premoti mlado Amerikanko in ji prikrile    svoje na-nicne. Dasi je rnarki nastopal prin^o-i to, je bila Annie do njega polna spo-stovanja.    Nikdar bi se ga ne upala dražiti,   kakor je dražila vicomta de | Nczay   ali   barona de Keradieu.   V nie^ovi navzočnosti se ie skrbno va-rovala napadati evropske šege in na- j -ade in, ne da je kaj izgubila na svo- ' ji odločnosti, se je kazala mani rez- ; ko.   S posebno   skrbio je v n;e£ovi ' družbi pazila na svojo francoščino. ! Kakor hitro je zagrešila napako, jo | !c neustrašeno   graja!    in   hvaležna rnu je bila za to.   Rada je videla, če ie prišel k njej na posrovor laskalo ie
njeni nečV.ernosti. Ce je bil ob njeni strani, se ii i? zdelo. kak^r da je ori-dobila ra veliavi in ugledu. Te^a i-^rleda i! ni mo^cl nikdn ćrv.z rode-lit^. tuđi Albert de Randan ne. dasi vojvoda. Marki ji ni nikiar de!:-I ro-klonov, navzlic temu je dobro vede-la. kedai mu ie ugaiaia in občuti'a je radost, ki je hipoma razjasnila njeno lice.
Gospodična Vilters Domena teb simpteimv niti slutila ni in — čudno — m'siifa je na Frarka Barnrtta mnogo bolj kakor splr.h kedaj po svojem odhcdu iz New Yorka. Spomnila se je krasnih vožen] na rjegovi jahti in vseh tist'h izletov, pri katerih je nastupala kot kraljica, Tisoč spominov njegove dobrosrč-nosti in plemenitosti ji je prišlo na misel. Pisala je gospe Adair, njegovi sestri, dvajset strani dolgo pismo, vedoč, da je bo čita! od prve do zadnje vrste in jo celo zaprosila za fotografijo njegove vile v Lenoxu. Njen pogled je pegosto obstal na sliki mlađega moža in nekega dne se je celo zgodilo da jo ie vzela v roke in, ko jo je pažljivo premotrila, dela na ves glas: ^Ta dobri dečko!* Neka ta}na sila jo je očividno vlekla k prijatelju od mladih nog v trenotku, ko io je njena usoda od njega za vedno od-daljevala.
Ne da je na zunaj kazal, ic marki živel v nekakem   notranjem   ne- »
niTU, up in obup sta si meniaje sTe-dil? v nje!?ovem srcu. Nerrestono je tipribal: ^Ali se mi posreči ta ženi-tev? Je-!i mi je usojena?« In s svo-rmi bolestno rmn-en'mi mo^gani je sktišal ueaniti prihodnjost.
Marki je imei d-vclj primke proučiti gospodično Villars. Ta mlada devo:ka najnovejšega modela s svojo irbrano eleganco, svoj:m samoza-vestnim značajem in nastopom, po-znavajoča življenje in svet, ga je sprva osuonila, da celo nekoliko oplasila. Navzl:c temu ;e hitro opazi!, da je Annina duša kljub njenemu svobodnemu mišljenju resnično zdrava, duša otroka in njena čistost ga je presenetila. Pod njenim modernizmom je odkril kreposti, lastne Ie resnično poštenim liudem in ravno radi ten kreposti je upal, da ji njegova mati postane simpatična. Njena Ijubezniva narava ga je popolnoma očarala in tako lahko je bilo, žaba-vati io ali vzbuditi njeno zanimanje! Ni bilo treba iskati izrednih stvaru da je postala pozorna. V njeni blizini se je nekako odpočil in dobro poču-til, česar ni dožhrel pri vsdi neraz-resliivih in zamotanih ženskah, kar jih je kedaj poznal. Navzlic temu ie dobro veđeU da ie devojko sicer lahko zabavati, ne pa osvojiti Bila ni niti čutna, niti romantična, nitr časti-hlepna in ni mu daiala niti na)mmn}-šejca upanja.   Om dal« k> je oozaaU
tembolj je uvidel, kako tuja in svoji domovini ter svojcem udana je. Kadar mu je s svojo običajno sigur-nostjo govorila o povratku v Ame-riko ali pa mu pokazala kako stvar, ki jo je nakupila za demačo hišo v New Yorku. se je markiju nehote skrčilo srce, za ćele dneve je postaj čmogled in si dejal, da ta ženitev ni drugega kakor ena tistih vab, ki se ti tako pogosto pokažejo v življenju.
Jacques se je že večkrat prepriča! o neupogljivosti značaja gospodične Villars. Nekega večera se je v družbi pri vojvodinji de Blanzac branila igrati »poker«, češ, da Je nede-lja. Ko je vojvoda de Randan trdil, da se Bog ne briga zato, če ta dan Ijudje kartajo ali ne, je odvrnila:
— Mogoče, celo verojetno, toda, ker mi vera prepoveduje, ie moja dolžnost da se igre vzdržim.
Gosti so bili toliko brezobzirni, da so silili v n]o. Vse io ie prosilo in Ji prigovarjalo; od nevolje so ji stopile solze v oči, ali dobro se Je držala.
Ta visoki čut za dolžnost ie si* cer pofflobil markijevo spoStovanje do mlade Amerikanke, zaeno pa mu Je delal skrbi. Kal, če si vtepe y glavo, da Ji ni dopušteno poročiti wt s katolikom!
Sedaj Se-Ie ie marki uvidet kako prav ie imela gospa de Lcnt, ko Je zahtevala, 4a se taopa vojvodinti i
Brez njene pomoči bi se brez dvoma prenaglil ali pa bi prezgodaj zagnal puško v koruzo. Ona pa ga je vodila taktno in spretno, kakor to znajo Ie resnično inteligentne žene. Vojvodi-nja je vedela, da pojde Jacques, če propade, v Afr&o, in prepričana je bila, da si pod utisom svojega ne-uspeha nalašč poišče smrti. Ta ženitev je postala njena velika skrb. V5a-sih, če je videla gospodično Villars in mislila, kako moc ima v rokah, b? ji bila najraiši zaklicala: »Resite ga vendar!« Odkar je prevzela to zade-vo, je občutila neko nerazložljivo nemirnost, ki jo je mučila in motila mir njene duše. Dobro je čutila, da bi se ne bila smela vtnešati v njo, še bolje pa je čutila, da stvari ne more pustiti iz rok. Neprestano je premiš-ijevaJa, kako bi Jacquesu pomagala, pomnoževala je prUike, da sta se % devojko srečala, pogosto govorila o njem in poudarjala njegove dobre jastnosti. Preveč dobro je poznala žensko srce, da ne bi vedela* da so vse njene besede padle na rodovitna (la. Previdnost si je zares svoje orodle dobro izbrala.
* Vojvodinja Je z živo radoveđ-nostjo opazovala Annie. Videla Je, da se Je za markija zanimala in da }e njegova navzočnost vplivala na Sfo. Ce |e ni pri§el tako] pozdravit« }» postajala rastresena, nemirna, obraćala proti njemu glavo, ko se JI
Stran 2.______________________________________________________.SLOVENSKI NAKUD\ anc 10. marca iyt5.                                                                                               56 stev.
stvo zmianjih del, marveč tuđi vsi ostali interesentje obrnejo na mini-strstvo zunanjih del, kdo od njihov'h soroduikov, in sicer ne vojnih vje^-nikov. temvcč civilne osebe, se je že vmil iz Rusije, oziroma katerega še famkaj zadržujejo. Dotični dopisi, ki so kclka prosti, naj se vpošljejo naj-kasneje do 20. marca 1915 ter naj se v njih tuđi omeni če je morda interesentom znano kaj o vzrokih, ki pre-prečuiejo vrnitev kakega sorodnika. •            •
KEMŠKI USPEH PRI LORETTU. —
BOJI V  CHAMPAGN1 IN V VOGE-
Zffl SE TRAJAJO.
Berolin, 9. marca. (Kor. urad.) VVolifov biro javlja: Veliki glavni stan, dne 9. marca.
Zapadno bojlšče. Na vi-?fni Loretto so na$e čete iztrgale Francozoni 2 nadaljna iarka, vjele 6 častnikov in 250 raož ter uplenite 2 strojni puški in 2 topa.
V Champagni boji pri Sooalnu Se nišo zaključeni.
SevernovzJjodno od Le Mesnila smo s svojim ognjeni preprečili napad za aaval pripravljenega na* sprotnika.
V Vogezih sta megla in sneg ote-zevaia bojno aktivnost.
Boii zapadno od Miinstra in se-verno od Sennheiraa še trajajo.
Vrhovno armadno vodstvo,
Fraocosko uradoo poročilo,
Đsrolin, 9. marca. Francosko uradno poročllo z dne 7. marca po-poldne pravi:
Napredovali smo severno od Arrasa, v ozemlju Notre Dame de Lorette. kjer smo s protinapadi za-vzeli nekai sovražnih jarkov. Nerri-lateli ]e imel znatne izgube. V Champagni smo napredovali severno od Perthes in Beau Sejour. V Vogezih smo zavzeli zapadno od Munstera dve visini Reichsadlerkoma. Sovraž-nik nas je iz smeri Muhibach in Stossueiler dvakrat napadel. toda ohakrat smo ga odbili. Zavzeli smo fnnberg na severnern bre?u reke Fecht in osvojili visino 856 južno od Hohenhiittena. Na Hartmannsweiler-kopfu smo odbili naskek sovražnega bataljona ter vieli mnogo neprija-teljev.
Uradno poročllo z dne 7. marca ob 11. poroci se gTasi:
Severno od Arrasa, pri Notre Dame de Lorette, so izvršili Nemci protinapađ. ki pa ni ime! uspeha. Tuđi trije nad?.1jni nerrsjci napadi so se razbili. V Champasni. zapadno cd Perthesa, smo zasedli mreni gozd, na griču severo - vrhodno od Les Mesnlles smo pridobili na terenu ter zavzeli tuđi nemški strelski ja-rek. V Vcgezih smo nanredoval1 na Reicbsadlerkcptu ter vieli zopet ne-kaj sovražnikov. Na Hartmannswei-lerkoofu smo odbili pet nemskih protinapadov.
*
Položaf na  Ffandrskem.
Vojni korespondent »Tj'da- pri belgiiski armadi p;se. da mora v na-spretiu s poročHi bo1andsk»h listov izjaviti, da nikakor nišo upi zavez-nikov na zmago preveč veliki. Do7go pričakovana akcija, da bodo zavez-niT<! preb'li nemško fronta, se ni ro-sreč!!a. Ne gre ne dobro, ne slabo. Zavezniki rpajo, da se jim bo končno le porreČMo, prebiti nemško fronto, toća na to bo treba še dolgo čakati. Napredovanje pri Lombartzydu ^e ni  moglo  nadalje vati.   Nemci   i majo
je pa približal, se ji je od veselja za-svetil egenj v oceh in neka miloba 5e je razlila po njenem licu.
Vse to pa je bil morda le hipen Ogenj. ki ga je užgala nečimernost. Kristijana se ni upala dajati .Iacque-su preveč upov, zagotavljala ga Je sanio, da utegne doseći uspeh.
Marki je prihajal skoro vsaki dan k voivodinji. da se ž njo posve-tuje. Posečal }o je nekoliko pred drugo uro, ko je bila še sama. Skoro vselej je voivodinia z nek'm gotovim strahom pričakovala njegovega obi-ska. Zdaj je prihajal žarečega lica, zdaj ves obupan. Sproti ji ie poročal vse, ji pripovedoval o najneznatnei-sih dogodkih med nj:m in mlado Amerikanko in ji pogosto ponavlja! svoje pogovore ž njo. Vojvodinja je pažljivo poslušala, mu dajala nasve-te in s tem redno dosegla, da se je ponrri! in ojunačil.
Seveda se je njun pogovor poleg gospodične Villars sukal ckoli števil-n"h drugih zanimivih predmetcv. Govorila sta o umetnosti, filozofiji in važnih drevnih dogodkih. Ti pogovori so takorekoč med njunima bitji-rr.a zopet upestavili vezi, katere so bili pretrgali dcgodki, izm:njava misli in čutii je na novo zvezala niti njrnega življenja :n pričelo ie v njo-nih srcih tiho, reobčutno delo, ki ie pripravljalo bodočnost
(Dmlje pnbodDjfft.)
Še vedno Lombartzyde defno rase dene. Fronta je neizpremenjena. Veliki obmorski nasip sicer ni več v nem^ki posesti, pa tuđi zavezniki ga nimajo še v rokah. Pri Stuvvekens-kerku imajo Nemci v rokah ie več pozicij ob levem bre^n Vsere. V okolici Vpresa «o se Nemci močno utrdili. Tamkaj leži na 16 kilometrov dolgi fronti 200.000 mož nemških čet Francozora in Angležem nasproti.
Belvd^ka armadau
Iz Havra poroćaio: Nota belgij-skega poročevalskega urada demen-tira trditev nemškega Časopisla, da se je belgijska armada skrčila na en armadni zbor, ki je demoraliziran in slabo oborožen ter bi mu manjkalo častnikov iu municije^ Nota pravi, da obsega belgijska armađa, kakor po-četkemi vojne, 6 divizij in eno konje-niško divizijo. Nanpvo se le postavila ena konjeniška divizija, Vse eno te so dobro oborožene in opremljene. Stevilo častnikov je polno. Na tisoče rekrutov se ie postavilo v armado, Stevilo topov in strojnih pu|k se ve-ča od dne do dne. Rekruti in prosto-voljci, ki jih vežbajo v taboriščih, tvorijo veliko rezervo. Mada }e sto-rila potrebno, da ^e nabereio novi rekruti ter je ustanovila za izvež-banie novih častnikov posebno solo. •            •
Preklnjen fcrzojcvni promet z Anglijo.
Iz Haaga poročajo, da je brzojavni promet z Anglijo od S. t, m. najbrže zaradi novih transportov Čet prekinjen,
Angleski častaik o trejanjia volne.
*Munch- Neue^ste Nachrichten* javuajo: V »Daily Telegraphu« piše neki angleški častnik: S 5krbjo opa-zu;erno, kako propada trgovina, ter povprašujen:o. kako do'go še bo trajala vojna. Odgovor na to vprasanie le zelo enostaven, Nemčija bo voje-vala, Gokler ne bcuo poražena njene armade in dokler ne bo izstradano "ju w stvo. Gospodarske razmere v Nemčiji niti od daleč nišo tako slabe, kakor se splošno domneva, in pripu-ščajc naimanj še eno leto vojne.
Odločilna za zmago trojnessa sporazuma je možnost. da bodo zavezniki imeli dovolj vojakov in raz-streljiv. Ta notrebr.a bojna sredstva pričakuje Francija od Artgleške. Francozje ne moreio pojmiti, da ne moremo nove milijonske armaie poslati na bojisče v prvi vrsti rad; tega, ker povzroča njih oboroženie velike težkoče. Anglija mora nesporno dobavljati svoji zaveznici pretežni del armadnih potrebščin in mora po iem čim najpreje organizirati svojo produkcijo. Francija ie poslala veliko vojakov kot delavce v tovarne, kar je posnemanja vredno. Francoz.ie končno ne razume o v Artjliji na dnevnem redu se nahaiajočih stavk. Angleži morajo priti do uverjenje, da so interesi njihovih zaveznikov njihovi lastni interesi.
Delavsko gibatije na Anjjs : em.
Kor. urad poroča iz Lom1 na po listu •'Timev', da je pričak-vati v ladjedelnicsh Hirland and Wodff resnega delavskega gibanja. ' 'elavci zahtevajo takojSnje tedenskn izbolj-^anje plače za ?> šilingov ter povi-šanje plače za nadure. Delodajalci so mnenja, da delavci že itak zaslu^ijo dvakrat toliko, kakor v normalnih čas:h in da so zato njih zahteve ne-upravičene.
Nakaznice zsl kroinpsr.
Bcrolin, 9. marca. (Kor. tir.) Kakor poročajo časopisi, namerava magistrat prečmestja VV'ilnersdorf v par dreh izdati po vzorcu nakaznic za kruh tuđi nakaznice za krompiT. Nćkaznica se glasi na lastnika, se ne more prenesti in se more ž njo dobiti, v kolikor dopušča zaloga, vsak teden 20 funtov krompirja od mestne razpečevalnice krompirja proti pla-čilu.
PRUSKA POSLANSKA ZBORNICA.
Beroiin, 9. marca. (Kor. urad.) Poslanska zbornica je brez debate glasovala za predlog državnega ministra, da se deželni zbor odgodi do 27. maja in je nato začel irctfe hranje proračuna. PosL pl. Trampezynski je v imenu poljske frakcije podal izjavo, v kateri je med drugim rcktl: Tuđi v sedanji svetovni vojni smo glasovali tu in v državnem zboru brezpogojno za vse odredbe, ki ao bile po mnenju vlade potrebne v vo|-ne svrhe. Na bofiščih te voine ic na naSi strani teklo več poljske krvi /a prusko državo, kakor je bilo prito' vati po številu pcijskega preb: stva. Državna vlada pa navztic Ui-j ni imela nobenega pomisicka. tuđi v l.etošnji proračun vstaviti navzlic na- I
štmu oasprotcvanf« vse one f>o»tav-ke, ki sluiijo, kakor ie lazviđno iz zgodovine njihovega nastaiika in nji-kove faktične vporabe, v svrho figo* nobljeaja poljskega naroda. (Pritrje* vanje pri Poljak ih). Mi v&led teea za omenjenc postavke ne borno glasovali in se ne borno uddeiili skupnr^a glasovanja o proračun«. (Pritrjeva-nje pri Poljak ih.)
PosL pL Heydebrandi (kons* r-vativec) uvidi, da so vzroki. ki opra-vičujejo, da se po vojni presodi vpra-šanje, če se moreio vzdržati še vsi predpogoji, ki so bili merodajn' pri emanaciji tega zakonodajsvva.
PosL Pachnicke (ljudska stranka) sigurno pričakuje, da se bodo neposredno po sklepu mirn odstrarile one odredbe, ki otežkoćujejo iredse-bojno zbližanje in da bo v zakonodavstvu in upravi merodajna eJincle mi-sel pravne enak<>:l. (Pritrjevanie na levi.)
PosL baron 7edwitz (svobodni konservativec) je izjavil. Ja so svobodni konservativci pripravljenu ro sklepu miru na podlagi izkušenj, dob-lienih med vojno, resno in? kakor to zahteva dolžnost, presodiri vpraša-nje. v koliko se naj v dvojezičnih de-lih dežele izpremeni dosedarfa politika.
PosL Mi$i>en (Danec) je 'zjavil, da se Danci, ker obsega proračun zopet številne postavke za boj proti nenemškim narodom, med temi posebno tajni iond za boj proti Dancem na severnem ^lezviškem, ne bodo udeležiii skupnega glasovanja.
PosL Stull (centrum) je izjavil, da pričakuje centrum, da se bodo tuđi konservativci in svobodni konservativci udeležiii revizije poljskih za-konov. (Pritrjevanjc v centrumu.)
PosL Hirsch (soc demokrat) ie izvaial: Vlada ni navzlic opetovanim pozivom dala niti najmaniših konce-si| glede odstranitve izjemnih zako-novr. dovolitve svob<xine volilne pravice in odstranitve še obstoječih omejitev koalicijskega prava. Iz tega štedi za socialne demokrate samo-obsebi io. da odklonijo proračun.
V sprecialni debati se re.šiio vsi proračuni brez debate. Le pri justič-nem proračunu je protestira! posL Liebknecht proti aretaciii na eno leto obsojene Rože Luxemburg. ki se ji je kazen preložila. Justični minister je natančr.o očrtal slučaj Luxemnurg, ki se ji je na podlagi zdravniških iz-priceval preložil nastop kazni, o čemer se ie pa govorilo na ljudskih shodih. predno je potekel ta rok. Justični proračun je bil nato sprejet, s cimer je bi!o tretie branje proračuna koncano. Pri skupnem glasovanju je bil proračun spreiet proti glasom socialnih demokratov. Poljaki in Danci so se obsentirali. Ko je bilo rešenih še več manjšin predlog, je pređseJnik zakiiučil današnje zase-danie.
DFLO   NEM^KTII    PODMORSKIH ĆOLNOV.
London, 0. marca, (Kor. urad.) Admiraliteta naznanja. da se je par-niV Bengrave^ v nedeljo v visini Ilfracnrnba z 23vS9 tonami premoga vsl^d eksplozije potopil. Najbrže ga je torpedira! neki nemškt podmorski čoln. Posadko so redili. Zgodim se ie to vpričo več tisoč eledaicev. Ko je parnik eksplodira!, je bilo v blizini 21 parnikov. od katerih je šest pri-hfelo ponesrečenemu narniku na pomoć.
Haag, 9. marca. (Kor. urad.) *Neuve Courant javlja, da je morje naolavilo na holandskem obrežju steklenico, v kateri so našli poroči-lo. da ie bil parnik -Arlosto# paro-brodne družbe Wi!son koncem pre-teklega meseca pri Donegalu ob ir-skem obrežiu zadet od torpeda.
Rotterdam, 9. marca. (Kor. nr.) Parnik ^Bethoven% ki ga ie najela angieška admiraliteta in ki je bil na-tovorjen s premogom. se Je na potu iz Newkastla v Gibraltar potopil. Ražen dveh mož so resili vso posadko. I^adja je zadela ob mino ali pa je bila torpedirana.
London, 9. marca. (Kor urad.) Uradno se poroča, da so bili dne 5. marca proti pasažirski ladji »Lydia« na potn iz Jeserya v Southampton in dne 22. februarja proti parniku »Vic-toria« South Eastern Railway Com-panvie izstreljeni torpedi, ki pa nišo zadeli.
•     .     • Zadržani pamlkL
Iz Stockhclma poročajo: Švedski parnik »Axel Johnson*, ki ie vo-zil na račun Švedske iz Rio de Ja-nera v Gotcborjf žito, so angleške ladje zadržale in pripeljale v Kirk-wall, da ga preiščeia
»Thnes« porečajo iz Dcata z dne 7. marca: Amerflka ladja »Pacific« }e vozila bombaž v Rotterdam. Spo-toma jo je ustavila neka    angleška
! krifarka ter šcle btz več    dni    fe-
j pustila.
Direktna lađjeplovna zveza med Kaaado io fraiiclia
OUva, 9. marca. (Kor. urad.) Tu naznanjajo uvedbo direktne ladie-plovnc službe med Kanado in Francija. 18 ladij se bo za to vpostavilo, da dovažajo zaveznikom potreb-šcine.
*
DOGOVOR   MED   ANGLIJO   IN HOLANDSKO — IZMIŠLJEN.
Haag, 8. marca. (Kor. urad.) Današnji večemiki prinašajo ta - le ko-munike: Glasom brzojavke Wolffo-vega urada iz Stockholma, ie >>Dai!y Telegraph« poročal o sklepu dogovora med angleško, holandsko in skandinavsko vlado, glasom katerega je vse pošiljatve živil konsignirati na vlade. Nadalje bodo vršili angle-ški zastopniki kontrolo o uporabi blaga* ki se dovaža. Pooblaščeni smo-sporociti, da tak dogovor, kar se tiče Holandske, ni bil sklenien, niti se ne pripravlja.
Aineriški odgovor na angfe^ko-franeosko noto.
Pariz, 9. marca. (Kor. urad.) -Echo de Pariš - z dne 9. U m. javlja, da je vlada Združenih držav izročila franeoski vladi svoj odgovor na fran-cosko - angleško noto z dne 1. marca. Ameriška nota prosi za nekatera pojasnila o načinu, kako nameravajo zavezniki izvajati svoje zadnje sklepe.
Sodba londonskega pomorskega vojnega sodiš^a.
London, 9. marca. (Xor. urad.) Pomorsko vojno sodišče ie odločilo v procesu glede 1000 ton bakra, ki jih je admiraliteta kot konterbando zaplenila na petih ladjah, namenjenih na Švedsko, proti kroni. Sodišče je odločilo, da se mora baker. od katerega so del spravili že v arzenal v Woo!wich, zopet dati sodišču na razpolago.
Ta razsodba bo tvorila glede pravic nevtralnib držav precendenčen slu-čai. Tovor bakra ie bil iz Amerike konsigniran v Gothenbur^ ter nato-vorjen na 2 nevtralnih in 3 angleških ladjah. Baker je bil določen za doba vitel je švedske vlade, Tovor je admiraliteta na odprtem moriu zaplenila. Zastopnik švedskih Dosesmi-kov je prišel pred pomorsko vojno sodišče in je naglašaJ, da ni bilo vzro-ka smatrati baker za konterbanćc in brez procesa zapleniti last nevtralnih. Generalni državni pravdnik je zastopal stališče, da nobena sodba pomorskega volnega sodišča ne ome-iuje pravice krone. da se iz važnih vojnih nagibov polasti proti primenii odškodnini lastnine nevtralnih. ki je v njenem ohrnociu. Sodišče je odločilo. kakor zgoraj povedano. O vpra-šanju   konterbande    in    pravice    do
konterbande še ni bilo razsodbe.
•            «
NAPAD NA DARDANELE-
Turfko oficlelno poročllo o obstrelje-vanju Dardanel.
\z turškega giavoega stana poročajo dne 8. marca: Včeraj so tri sovražne oklopnice skozi tri ure na veliko distanco v dolgih presledkih brezuspešno obstreljevale smyrnske utrdbe in se potem umaknile. Danes dopoldne so svoj brezuspešni ogenj zopet eno uro nadaljevaJe, Ti dve obstreljevanji ništa povzročili niti iz-gub niti Škode.
Danes dopoldne so obstreljevale štiri angleške vojne Iadije v interval ih naše baterije ob Dardanel ah iz-ven streliaja njihovih topov in so se nato umaknile proti Tenedosu, ne da bi dosegle kak uspeh.
Neki angleški hidroplan je po-skusil ogledati si turske pozicije, vendar pa se je moral vsled ognja topov oddaljiti v smeri proti saroške-mu zalivu; vrgel je bombo, ki je kre-pirala v odprtem ozemlju. Obstrelje-vanje ostalih utrdb je bilo popolnoma brezpomembno.
V soboto je prišlo do novega razvoja boja. Ogenj se je pričel na običajni način na veliko distanco proti baterijam v Dardanosu in proti utrdbi Medšidije, ki so odgovarjali in navzlic veliki distanci zadeli. Kmalu je posegel vmes neki angleški dreadnought iz Saroškega zaliva z indirektnim ognjem Čez hribe jezika na evropski strani.
Kakor je zastopnik Woliiovega urada z opazovališča za boj pripravljene utrdbe Hamidie opazi 1. so pad-le granate deloma na evropsko obaL deloma v vodo. Popoldne so prele* teli izstrelki utrdbe Hamidić ter pad-k> na neko oddalieno polje, k)er so vzdtgnili oeromne siope zemlie.
Turike baterije so odgovorile na ogenj angleške ladje s par dobro pomerjenimi streii ter io prisilile, da se je umaknila. Zvečer ie predrl kos granate streho neke prazne hiie v vaši Čanak Kale, ae da bi poškodo-val kako osebo.
Prebivalstvo ie popolnonia mirno, življenje po cestah normalno,
Križarka >Askold« obstreljuje Turio.
Carigrad, 9. marca. (Kon urad.) Po vesteh iz zanesljivega privatnega vira je ruska križarka »Askold« vče* raj bombardirala Turio, iugovzhodno od Smirne. Tekom včerajšnjega in predvčerajšnjega dne je sovražno brodovje izstrelilo 239 granat na utrdbe pri Smirni.
VVolffov urad o napadin na Dardanele v petek in soboto.
Specialni poročevalec VVolffove-j?? urada brzojavlja iz Dardanel 7. t, m : Obstreljevanje v petek je bilo namenjeno pioti neki utrdbi blizu grada Kilid al* Bahr. Udeležiii sta se ga dve linijski ladiji tipa »Viktoria--in ?>Agamemnon«, ki sta oddali kakih trideset strelov. Streii, od katerih jin je mnogo prekratko padlo ter krepi-ralo z mogočnfmi slopi v mjrju, so povzročili le škodo na poslopj;h, do-čim so ostale baterije intaktne. Po-slednje so odgovorile le s trem: streii. od katerih ie menda. eJen povzro- ! Čil požar na krovu, na kar so ladijske ladiie takoj odplule do skrajne distance,                                                   i
Neka sovražna križarka v saro-     j škem zalivu. ki je obstreijevala ckoli-co Harab - Bulair. je bila   od   dveh granat    zadeta    na    ladijskem    mo-stičku.                                                   4
•   .   •        I
Neaspeh zavezniškega brodovja pred
Dardanelaini.                     I
Berlin, 9. marca. Posebni poro-čevajci tukajšnjih listov potrjujejo, da ni imela akcija trojnega sporazuma, proti Dardanelam dosedaj nika-kega uspeha- Sovražno brodovje je imelo težke izgube. Šest ladij je za. nadalini boj nesposobnih.
Tri angleške ladje pred Smirno poškodovane.
Carigrad, 9. marca. Pri napadu na Smimo so bile tri angleške ladje poškodovane. Ena izmed njih — neki transportni parnik — se :«e potopila.
Najveća vojna ladja sveta pred Dardanelami.
Turska m angJeška porocila po-trjujejo. da se iideležnje obstreije-* vanja Dardanel tuđi angleški super-drandnought ^Oueen Elisabeth«. Ta vojna ladja ie najvecja« kar jih ie i kdaj plavalo po morju. Njen depla- | cement znaša 27.-500 ton, kolosalni stroji. ki se kurijo izključno z oljem, razvijajo z 58.000 konjskimi silami brzino 25 morskih mili na uro. Ladia je 198 metrov dolga ter 29 metrov široka: oborožena ie z 8 topovi kalibra 38 cm in 16 topovi kalibra 15 cm. — Angleži so nedavno poro-čali, da sta stopili začetkom meseca febrnaria dve novi brodovju sesto-ječi \z 8 superdreadnoughtov v službo. i>Queen Elisabeth« pripada oci-vidno tema novima eskadrama.Osta-le tovarišice *Queen Elisabeth« so: ^Barham*. ^VaHant«, ^Warspite^, »Malaya«, ki so zgraiene popolnoma enako. Poleg tega pripada novima^ eskadrama menda tuđi >Emperor ot India- in pa ^Benbow*: s 26.400 ter »Resolution*, o kateri pa podatki sploh se manjkaja
•      •     ••
Transporti franeoskih čet pred Dardanele.
»N. Fr. Presse^ javlja preko MiJ lana: Iz Malte je odplulo — kakor pripovedujejo očividci — dne 6. t m. 35 velikih transportnih parnikov z 42.000 mož večinoma franeoskih čet proti Dardanelam. Transportno floti-Ijo so spremljale mnogoštevilne vojne ladje.
Turske operacije v Mezopotamiju
Carigrad, 9. marca. (Kor. urad.) Agence telegraphique Mili iavija. da so turske čete po bitki v Mezopotamiji^ o kateri je poročal glavni stan, zasedle mesti Achvaz in Utaz. So-vražnik, ki smo ga popolnoma po-gnali v beg, se je utrdil v blizini me-sta Snabije.
Rusko poročiio o bojfli v Kavkazu«
Iz Petrograda se poroča: Komu-nike generalne ga Štaba kavkaske armade z dne 4. marca pravi: Naša armada v čoroškem ozemlju uspešntf napreduje. Na ostali fronti ni bilo I bojev.                                                   I
*      •     *                        ! GRŠKA NA RAZPOTJU. — ZAIMIS   3
JE ODKLONIL SESTAVO NOVL ; A   j KABINETA.                      1
Venizelos se ni uklonH Tzjavil       I
designiranemu   novema   min. prc       I
sedniku Zaimijn, da ga ne bo ^d       I
ral in Je tako onemogočil šesta-* -       I
veća   kabineta.  Zajmi* Je  $o**o>      I
56- §te*                          ________________________________~"       »SLOVENSKI NAKUU', One 10   marca 1915.                                                                                                Stran 3.
kralju, da ođklanja poverleno nalogo. Oštro si stojita sedai kralj in Venizelos nasproti, tem ostrejše, ker je bivši ministrski predsednik kar Javno kritiziral kraljevo stalisče, rekoč. da je Grška zamudila veliko priliko povećati svojo moč in svoj obseg. Venizelos se opira na narod in na ve-čino parlamenta; ni čuda, da vidijo krogi trojnega sporazuma v niefn s>-vedno — zmagovalca. Kakor nam poročajo atenske vesti, se kralj pritisku javnega rnnenja se ne namera-va udati: poveril je sestavo kabineta bivšemu ministru Gunarisu. — Ministrstvo, ki bi hotelo vladati brez pomoči ozir. proti Venizelo-su in njegovi stranki bi moralo pač predvsem razpustiti zbornico ter si iskati v volitvah lastno većino. Je-li to v sedanjih časih sploh mogoče, to Je drugo vprašanje.
Vtis Venizelosove demisije.
Demisija min. predsednika Veni-£C?osa je vzbudila največio pozornost celega političnega sveta ter obrnila oči evropejskih državnikov na dogodke v Grški, kjer se odloča sedaj vprašanje vojne in mira.
Krogi tripleentente so silno razočarani, tolažijo pa se, da bo ostal Venizelos zmagovalec. Temps*c formulira celo vprašanje kot konflikt med kraljem in narodom. Ar.gleški listi dolžijo kralja, da je podiegel vplivu kraljice - sestre nemškega ce-sarja.
V Bolgariji in v Turčiji izražaio politični krogi posebno zađoščente nad Venizelosovim padcem. Sofijski listi ga označujejo kot novo zmago neinske diplomacije, carigrajsko čd-sopisje upa, da se bo Grška v bodoie trojnemu sporazumu bolj trdno ubirala, kakor pa đosedaj.
Zanimiva sloga vlada glede ria stališče Grske v Italiji. Nevtralci hvalilo kraljevo odločitev kot trezno in previdno ter priznavajo teh.ne argumente, na katere se kralj opira. Intervencijonisti pa pravijo. da ie tem bolje za Italijo. ako ostane Grška nevtralna, češ, da to tako Italija lah-ko zastopala vse svoje aspiracije g!e-de Epira, egejskih otokov in maloazijske obale.
Na Dunaju in v Berlinu presoja-jo situvacijo z veliko vzdržnostjo. Splošna sodba je ta, da definitivna odločitev še ni padla. S priznanjem opažalo naši in nemški polltiki kraljevo oćločnost, ki se kaže v tem, da ie po Zaimijevi ođklonitvi poveril sestavo kabineta Gunarisu: pričakuje se, da se kralj tuđi ne bo udal, če se Gunariseva misija ponesreči. temveč da bo poiem morđa poklical ouločne-ga nasprotnika Venizelosovega. voditelja konzervativne stranke Rhalija na krmilo. Notranja kriza na Gr-škem ne more dolgo trajatL
*               • -  -
NOVI GRŠK1 KABIVET GLNARIS.
Atene, 9. mareći. (Kor. urad.) »Agence d* Athenes- javlja: Popo!-dan ob 4. uri je pređiožii Ounaris kral'u listo novega kabineta. &: se glasi: Gunaris. predsedr, "■%--, m vojna: Hristakis Zografos, zunanje za-deve; Bahadžis promet; Vozikis naak !n bogočasiie; Propopapadakis finance; Triatafviakos. notran^e zađe ve; Evtaksios narodno gospodarstvo; Zaldaris justica; St" *-- mornarica.   Kralj je   novo   •..,.....rstvo
ođobril ter bo ministre jutri zapri-segcl.
Grška fioče ostati s Turčfjo v dobrih otinosaiih.
Berlin, 9. marca. Preko Milana poročajo iz Aten: V krenskem svetu se je tuđi poudarjalo, da je treba ostati v dobrih odnošajih s Turčijo. Atenski -Empros« javlja, da bo vlada prepovedala vsa zborovanja za vojno in proti njej.
•      .      •
Neresnične vesti o atentatu na kralja Konstantina.
Vesti o nameravanem atentatu na grškega kralja Konstantina se z ?rške strani odlocno dementirajo. In-dividium, katerega aretacija v blizini kraljevske palače je dala povod tej govoriti, je na umu bolan človek, ki so ja oddali v norišnico.
* Grški proračun.
Nedavno grški zbornici predloženi državni proračun izkazuje 268,700.000 drahem rednih izdatkov in 257,500.000 drahem rednih dohod-kov, torej ll,200.ooo primanjkljaja. V proračunu se nahaja nadalje 154 milijonov izrednih izdatkov. ki jih je pokriti s posojilom.
•      •     •
SALANDRA  V  GAETL
Kakor poroča »N. F. Pr.«t se Je dal italijanski ministrski predsednik Saiandra povabiti na neko mornari-sko skvnost v Gacto, kjer se ie ude*
ležil tuđi banketa. Pri pojedini je po-udarjal general Morra, da ie armada kralju in domovini zvesta in poslušna. Saiandra je generala objel in poljubit ter ie imel nato govor, katerega je zakljucil z besedami: Težkega srca vam pravim: Vsi borno storili svojo dolžnost z božjo pomočjo in poslušni pcveliem kralja ter domovini na čast. Množica je pnrejala ministrskemu predsedniku pri od-hodu velike ovacije. Slišal .se je tuđi klic: »Zivela nevtralnost!« Saiandra je odRovoril s klicem; KHčite z me-noj: Zivela Italija!« Viharno odobravanje je sledilo temu pozivu in med novimi ovacijami je zavozil mi-nistrov vlak iz kolodvora. *            •
Razpust  Garibaldijeve legije.
Iz Rima se poroča: Riccknti Ga-ribaldi ie izjavi!, da se je o razpustu Garibaldijeve legije govorilo že ob njegovi navzočnosti v Parizu. Sedaj se nima nobenih sigurnih poroci!, vendar misli, če se je Garibaldijeva legija razpustila, da se je to zgodilo Ie na željo njegovega sina Beppina. 2e pretekli mesec so legijo poklicali iz fronte in od takrat je živela daleč od fronte na stroške Francije, kar Ijudem gv^tovo ni ugajalo in jim je bilo skrajno neprijetno. Ricciotti Oa-ribaldi pa zanika možnost, da bi bila vojna pripravljenost Italije vplivala na razpust legije.
^Messaggero<^ pa poroča, da Garibaldijeva legija ni bila razpušče-na, mar\reč so jo nenričako\^ano rd-poslali cd Aube v Avignon, kjer se nahajajo njeni kadri.
* Memorandum albanskih vstašev.
Iz Skadra iavljajo: Albanski vstasi so izročili velesilam memorandum, v katerem poudarjajo, da je njihova akcija naperjena edinole proti Esad paši, ki krši nevtralnost in ki se je polastil vlade v svojem osebnem interesu. Vstaši pozivljajo velesile, da naj odstranilo Esad pašo diplcmatičnim Dotom, sicer ga bodo oni nasiloma. Končno naznanjajo, da bođo napadli Drač, obljubljajo pa, da hočejo respektirati tuje državljane in mirno prebivalstvo. Memorandum ie pcdpisan od nekega Abdulah Ruždiia, ki se imenuje ^prezident Tirane« in 8 delegatov raznih albanskih pokraiin.
*
Švicarski podaniki v tujih vciskah.
Iz Curiha se poroča: Dognalo se je, da se švicarski podaniki boju-jejo tako na franeoski strani (od franenske strani se ie navedH šte\i-lo 1400) in domneva se tuđi, da se bojujejo švicarski podan-ki tuđi na nemški strani. Ta fakt bo dal povod, da se bodo švicarske oblasti odlo-čile, da se bodo v tem oziru postave izpremenile. Sedaj se po teh posta-vah ne more zabraniti mladim švi-carjem, ki so v Ietih nabora in žive v inozemstvu, da bi ne smeli vstopi-ti v tuje armade, pa tuđi kaznovati jih za to ni mogoče. Po švicarskih listih se je pojavil oster odpor proti tem nedostatkom in se pozdravlja namen zveznega sveta, revi -rati te postave.
KITAJSKA   IN   JAPON^KA. Pred izhruhom krize.
Moskva, 5. inarca. (Kor urad.) -Ruskoie Slovo- poroča %z Mukde-na: Razpoloženje kitajskega prebi-valstva proti Japancem je vedno r>strejše. Vojaški komisarji provinc Kirin rn Helungkiang so pokticani v Mukden na posvetovanje. Japonski oficijozni kro^i smatrajo, da so ti ukrepi v zvezi z neizogibno nastopa-jočo krizo v japonsko - kitajskih po-gajantih.
Petrograd, 9. marca. (Kor. ur.) Poročevalec lista *Novoje Vremja« poroča iz Tokia dne 28. februar ja: Poročilo nekega kitaiskega ofidjo-zusa da je Japonska popustila od ne-katerih zahtev napram Kitajski, se ne potrjuje. Kitajci v Kaliforniji so v zvezi z zahtevami, ki jih je Japon-ska stavila Kitajski, proglasili bojkot japenskega blaga.
Duhovnik! v vojni.
»Neues Wiener Journal« pri javlja \z časopisa »Dailv Chronicle^ poročilo F. Ciblesa o duhovnikih, ki se vojskujejo v franeoski in v angleŠki armadr. Pisatelj pripoveduje najprej, da morajo na Francoskem duhovniki ravno tako služiti pri vojakih. kakor drugi ljucfje, na Angleškem pa da se je mnogo duhovnikov prostovoljno oglasilo. Potem piše: Vsi duhovniki so se popolnoma prilagodili strogi vojaški disciplini in izpolnjuiejo častno svoje dolžnosti v strelskih jarkih. V franeoski armadi služi kakih dvaiset tisoč duhovnikov kot navad-ni vojaki, poleg njih pa so pri armadi še duhovniki, ki opravljajo Ie duhovska opravila ali pa strežejo v bol-nicah. Ko je pri nas (na Anglcikcm) I
zadonel poziv »kralj in domovina po-trebujeta vojakov,« se je oglasilo mnogo duhovnikov za sprejera v ar-mado. Kakor mi zatrjujejo oficirji, so duhovniki izredno vestni v izpolnje-vauju svojih dolžnosti iu disciplinirani ter se odlikujejo v bojih po posebni hrabrosti. Tada vzrok, ki nava-\d na tako hrabro ponašanje ni mor-da krvoločnost ah ve^eljt do boja; vsi imajo trdno upanje, da nastane po tej strašni vojni za vse narode bre? izjeme lepša in srečnejša doba in upajo, da če jih zadene smrt, jih caka večno izveličanje. Franeoski vojaki nišo v začetku za svoje duhovske tovarise imeli simpatij. A njihovi predsodki so se kmalu umak-nili spoznanju, da duhovniki v vojaški uniformi svojo dolžnost odlično izpolnjujejo in se ne branijo nobene-ga dela. Vedno bo veseli, vedno brez strahu in dajo s svojo hrabrostjo do-ber vzgled drugim. Vsi jih imajo radi, tovariši in oficirji. Ni ga skoro dneva na fronti, da bi kak franeoski ali angleški duhovnik-vojak ne bil pohvalno omenjen v dnevnem povelju. Korporal Alfonz Delabre (duhovnik škofije Puy) in infanterist Anton Mislane (duhovnik škofije Clermont), sta se posebno odlikovala v bitki pri Soisbonsu. Dasi sta bila oba ranjena, sta ponesla več franeoskih in nem-ških ranjencev iz ognja in jih dva dni ponoći in podnevi oskrbovala, dokler ni prišla sanitetna patrulia. Oba sta predlagana za križ častne legije. Tako je bilo povedano v dnevnem povelju X. armade. Dan pozneje pa je dal angleški general razglasiti v dnevnem povelju: -Vojaki G. Deed-sodle, H. O. Robertson in G. .1. Pou-delton, vsi trije duhovniki v Londonu, so se posebno odlikovali pri napadu na sovražnika in so svoje umi-kaioče se tovarise pripravili do tega, da so sli zopet v ogenj. Vsi trije so predlagani za svetinjo kraljice Vik-torije.« — Še zanimivejše je, kar se ie dognalo o junaštvu duhovnika J. Brecklewood,ki je navaden duhovnik skega polka in je bil sedaj imenovan za viteza reda kraljice Viktorije. Brecke\vood, ki je navaden duhovnik s kmetov, je imel navado, da je tuđi med najhujšim streljanjem na ves glas prepeval psalme in je s tem vojake navdal s tako hrabrostjo. da se nišo ustrašili nobene nevarnosti. Nekega jutra ie njegova kompanija dobila ukaz, da vzdrži važno, a nevar-no pozicijo blizu nemskih utrdb. To pozicijo je dominirala nemška artilt rija. Kompaniji se je posrečilo, da je odbila vse napade in ves dan vzdn^a-la svojo pozicijo. Toda zvečer so bili pri življenju samo še trije vojaki, med njimi omenjeni duhovnik. Nem-ci so bili mnenja, da so vsi vojaki ubiti in so prišli bližje. Brecklevrood in njegova tovariša so legli na tre-buhe in se nišo ganili. V zadnjem tre-notku so na duhovnikovo znamenje vstali in streljali, a duhovnik ie zadet od več krogelj padel mrtev vznak. Kmalu potem je prišel njegov regi-ment in je zasedel dotično važno pozicijo, ki so mu io ohranili trije vojaki.
Kranjski Rdeči križ v voj-nem Setu 191f.
(Od predsednika   dežeinega   pomož-
nega in gospejnega društva Gustava
dcl Got ta.)
Že desetletja se ic pripravljalo deželno pomožno in gospejno društvo kranjskega ^Rdečega križa«, združeno s pododseki v mirnom in tihem delovaniu za slučaj vojne. Ne-pričakovano je izbruhnila sveto\Tia vojna, prisel je Čas, ko %o morale priprave društva prestati preizku-šnjo, — veliko večio, kakor se je kdaj preje domnevalo.
Hitro se je moralo društvo vži-veti v nove razmerc. Urediti je bilo treba prostovoljne darove prebival-stva in jih oddajati na pristojna me-sta, odgovarjati je bilo treba na ne« številna vTprašanja in pododsekom je bilo treba dati različna navodila; istotako je moralo deželno društvo zadovoljiti razne, upravičetie zahte-ve voiaskih sanitetnih zavrxiov.
Zdi se torej, da veže društvo ne-kaka dolžnost hvaležnosti napram javnosti, vsal v najvecjih potezah in obrisih pokazati, kako se je deželno pomožno in gospejno društvo »Rde-Čega križa-- trudilo, zadostiti velikim zahtevam težkega časa. pokazati to delovanje do zakljuckov leta 1914., — ko leže pred nami računski za-ključki, poročila o đelovanju podod-sekov in razne društvene naprave.
»Rdeči križ« ima v programu celo vrsto nalog, veniar pa obstoli glavna naloga v rarbremenitvi vo-jaških sanitetnih zavodov; vsled tega je treba omeniti v prvi vrsti sani-tetne zavode »Rdečega križa«, ki se dele v rea?ervne bolnišnice, v bolniš-nice za rekonvalescente in tnaro-derje, nadali« v oosamema ustanov-
ljena ležišča v raznih bolnišnicah in v naprave na kolodvorih.
Poleg tega Je treba šteti k sani-tetnim zav<jdom - Rdečega križa še razna privatna zdravihsča, ki ^o jih dali Rdečemu križu na razi^olago plemeniti in prernožni pokrovitelji.
Kolikor se je pač dalo, se je mislilo že v miru na preskrbo potrebnih prostorov, kakor tuđi na opremo teh prostorov s posteljami, potrebnim periloin in drugim inventarjem.
Na podlagi prvotnih dogovorov je imelo deželno pomožno društvo preskrbeti: rezervno bolnišnico Le-oninum s 70 posteljami, bolnišnice za rekonvalescente Ljudski dom s 100 posteljami, cesarja Franca Jožeta azil s 60 posteljami, postaja Ljubljana z zasilno bolnišnico z 210, postaja na Rakeku z 10 in končno bolnišnico za maroderje s 40 posteljami; zadnja bolnišnica se vzdržuje s stro-ški Njeg. Visokosti kneza Hugona pl. Windischgratza.
Te priprave pa vedno bolj nara-ščajočim potrebam nišo mogle ustrc-zati. Zato so se hitro nanovo uredile, oziroma v namene -Rdečega križam napravile sledeče bolnišnice porab-ne: rezervna bolnišnica usmiljenih bratom' v Kandiji s 100 posteljami, cesarice Elizabete ženska bolnišnica v Novem mestu z 80 posteljami, Kli-zabetinum v Ljubljani s 14 postcija-mi, bolnišnica za rekanvalescente y Litiji s 100 posteljami, v Ilirski Bistrici s 60 posteljami, v Zagorju s 30 posteljami in v vili Vovk na Bledu s 40 posteljami. K temu je treba šteti še kopališče Toplice na Dolenjskem s 74 posteljami.
Kar se tiče preskrbe zadnje bolnišnice, je prevzel preskrbo 34 maroderje v Nj. Visokost knez Karei Auer-sperg ter poleg tega dovolil še brez* plačno porabo kopališča vsem maro-derjem.
Vse te vrste preskrbovališč za ranjence v lastnih sanitetnih zavc-dih, ki smo iih ravnokar ornenili, če privzamemo še privatne bolnišnice. štejejo na celem Kranjskem 1257 postelj, od katerih odpade na čast-nike 49. vse ostale pa na moštvo.
Razdelitev teh sanitetnih zavo-dov ob glavnih prometnih crtah, se je popolnoma obnesla; istotako tuđi odredbe glede evidence postelj in odredbe glede hitrih prijav prostih posteli.
Ves ustroj preskrbe onih zavo-dov, ki leže izven Ljubljane, se ie upravi]al po odsekih.
Popolnoma jasno ie, da sfanejo vse naprave sanitetnih zavodov nemale vsotc denarja. ki se jemlje iz denarnega stanja in iz dohodkov de-želne^a pomožnega in gospejnega društva : Rdecega križa^. posebno §e, ker se pokrivajo vsi stroški za rezervno bolnišnico Leoninum in za obe bolnišnici za rekonvalescente, Ljudski dom in cesarja Franca Jo-žefa azil, samo z denariem >Rdecega križa <\
Koncem leta 1914. so znašali stroški za preskrbo Leonišča 19.424 kron 86 vin. — Ljudskega doma 9106 K 32 viru — cesarja Franca Jo-žefa azila 9783 K 32 vin. — postaje z zasilno bolnišnico v Ljubljani 610V5 kron 73 vin. in postaje Št. Peter na Krasu 801 K.
Kar se tiče drugih zavodov, poravna vojna uprava samo čiste oskr-bovalnc stroške. in sicer plača dnevno 3 K za častnika in 2 K za prostaka; vse druge stroške, kakor zdra-vila obveze itd.. pa mora nositi •-Rdeči križ-.
Poleg tega bodi še omenjeno. da je izdalo deželno pomožno in gospejno društvo »Rdečega križa« poleg vseh izdatkov za posamezne bolnišnice in oskrbovališča, za instrumente in obveze 10.240 K 75 vin. in za zdra-vila 2254 K 73 vin.
Službo v teh 17 društvenih za-vodih je opravljalo 21 zdravnikov, izmed postrežniškega osobja pa je bilo zaposlenih v naših zavodili po ćeli deželi 26 postrežnic po pokliču (usmiljene sestre hi sestre Križarke), 32 prostovoljnih in 65 pomožnih strežnic.
Posebno bi bilo omeniti še spravljanje po železnici dospelih ranjencev in bolnikov v oskrbovališča s posebno izurjenimi, deloma že v mirnem času pripravljenimi trans-portnimi kolonami.
V kronovini Kranjski je obsto-ialo koncem leta 1914. 6 transportnih kolon s 45 možmi izurjenega moštva. V prvi vrsti je treba omeniti lokalno transportno kolono v Ljubljani, ki stoji, kar se tiče odločilnega sodelo-vanla — spravilo je 11.802 ranjencev in bolnikov v razna oskrbovališča — v ćeli Cisfitaniji na osmem mestu.
Kot prevozna sredstva so slu-lile v lokalni transportni koloni razne vozne naprave; bilo jih je okrog 40, vštevši nekatere privatne vozove; obstajale so te vozne naprave iz sanitetnih vozov, avtomobilov, btekov in odprtih vozov, ki so prevažali ranjence selo vzomo, bodist od postale v bolnišnice, ali pa iz ene bdnižniccv v druga
Deželno pomožno in gospejnp društvo »Rdečega križa« pa se ni omejilo ^amo na delovanje na tem polju, ampak je skrbeio tuđi za znatno okrepčilo ranjencem, Ki so se samo peljali .skozi postaje, ali pa ki so na postaji lzstopiii ali bili izločeni; društvo je vpeljaio nairsrci na posa-meznih j)osta]ah na Kranjskem okrepe i ine štacije za raujence; tuđi se je vedno gledalo na najstrožje higijenićne  odredbe.
Stroški okrepčevanja na posta--jah Ljubljana, Št. Peter, Jesenice, Postoj na in Novo mesto so se pokrili večinoma z raznimi darili, ki so obstojali ali v jestvilih, ali v tobaku. ali pa v cigarah in cigaretah.
Kot dokaz bodi navedeno sama dejstvo, da je na primer »Rdeči križ< v Ljubljani žrtvoval kot dodatek okrepčevalni akciji samo znesek 728 K 25 vin.
Zahvala okrepčanih vojakov, ki je privrela na dan večkrat na zelo ganljiv način, je pač najlepŠe plačilo za one požrtvovalne gospe in gospodične, ki so noč in dan opravljale težko in trudapolno okrepčevalno službo.
Iz vseh krajev dežele so dospe-la poročila o đelovanju kranjskih po-družnic ^Rdeče^a križa^, ki pričajo o intenzivnem đelovanju celokupne-ga prebivalstva. Predvsem morejo pokazati večji kraji najrazličnejša podvzetja v korist >Rdečemu križu<--— pa ne samo večji kraji, ampak tuđi najoddaljenejše gorske vasice in posebno se častita duhovščina, šol-ska mladina in učitelji so se odlikovali v požrtvovalnosti za »Rdeči križ^.
Z ozir oni na ravnokar omenjeno, smo lahko popolnoma zadovoljni z denarnimi prispevki, posebno še, čc se oziramo na naše razmere.
Deželno pomožno in gospejno društvo NRdcčega križa • je razpola-galo s fondom 92.464 K 82 vin., iti sicer koncem letu 1913. Do konca leta 1914. se ie povišal ta vojni fond, največ po prispevkih podružnic na 108.919 K 04 vin. V času do 31. decembra 1914 se ie zbral z zbiranjem in darovanjem čisti znesek 140.626 K 09 vin. in v obligacijah 14.000 K.
V vse te vsote, ki jasno pričajo o požrtvovalnosti naše dežele, pa nišo všteti zneski, ki so jih vrgli prodaja plačilnih listov, to je: 2858 K, cvetlični dan, to-je: 166S K 66 vin., razpečavanie razglednic, to ie: 993' kron.
Tuđi tem vsotam nišo prištete članarine članov društva v znesku 4516 K 22 vin. Stevilo članov glav-nega društva je poskočilo od 304 na 366 in število Članov pododsekov od 734 na 2425. Poleg doneskov in pri-spevkov v čistern denarju m obliga-cijah, je došlo deželnernu pomožne-mu in gospeineirm društvu Rdečega križa tuđi prečej kosov perila, živil in okrepčevalnih sredstev. Ncumest-no bi bilo, sedaj še enkrat priobčiti seznamek darovalcev, ker so se ti itak že perijodično objavljali v dnev-nikih. K tem darovanim predmetom pa je treba prišteti še kupljene. Izmed kupljenih predmetov bi bilo omeniti: Kosi perila. v znesku 9776 K 79 vin., (zimnice) v znesku 2506 K, različna steklovina v znesku 225 K 52 vin.. kopalne bane in posoda v znesku 1212 K 54 vin., domači čeviji in druge male potrebščine v znesku 493 K 36 vin.
Od teh darovanih in nakupljenih predmetov se je uporabi! Ie en del za zavode »Rdečega križa •, vse drugo se ?e prepustilo volaškim sanitetnim zavodom.
Tako na primer so prejeli vojaški sanitetni zavodi iz skladišč - Rde-oega križa - 5414 večjlh kosov raz-nega perila in poleg tega še razno druge predmete, potrebne za po-strežbo v bolnišnicah in cigare.
Tuđi je nakupilo deželno po-inožno in gospejno društvo poleg volne, ki jo je darovala občinstvo, volno, iz katere je dalo potem izgo-toviti zimsko perilo za vojake na bojnem polju. V ta namen se je izdal znesek 1771 K 04 vin. ter se je nakupljeno razdelilo med gospe in gospodične, ki so z neutrudljivo prid* nostjo izgotavljale gorko perilo vsake vrste.
Na ta način je poslalo deželno pomožno in gospejno društvo poleg izgotovljenih predmetov vojnemu podpornemu društvu se čez 1000 predmetov, Kakor srajce, hlače, vol-nene jopice, šale, snežne kape, ro-kavice, nogavice, trebušne obveze, zapestnjake in kolenice.
Treba je tuđi to omeniti, da ie posredovalo deželno pomožno in gospejno društvo med svojci vpoklica«. nih vojakov in med vojaki; nadalje je vpeljaio društvo poizvedovanja po vjetih in izgubljenih vojakih, orno-gočilo občevanje z vjetniki ter pomagalo pri razpošiljatvi ljubavnih darov vojakom na bojnem polju.
Ceprav to nišo bile lahke naloge, so se po možnosti in nenavadno xe$tao izpoln%. Kot dokaz te JttfiU
Stran 4.                                     ______________________                    »SLOVENSKI NAROD', dne 10. marca »915,                                             ____________________________5t>- šiev-
nosti naj služi, da se izmed 1000 daril samo 3% ni dalo dostaviti.
Slednjič bodi še omenjeno, da Je brl poslovni promet v društveni pi-sarni pri tako mnogostranskem delo-van ju naravnost ogromen. V ilustracijo naj služi, da je prejelo društvo v letu 1914. do mobilizacije (28. ju-lija 1914) 190 raznih opravnih stvari, od mobilizacije pa do konca leta 1914. 2124 in od 1. januarja pa do 5. marca 1915 znaša ta promet žc 1000 kosov, medtem ko je bila po-vprečna številka v mirovnih letih do leta 1914., letno 170 (omenjene pa tu niša stvari, tičoče se poroci I o ra-njencih in vjetnikih, potem prevoza boinikov v in iz bolnišnice, omenjeno tuđi ni pospeševanje korespondence in posiljatev na vojake, oziroma ra-njence). Društvena pisama ie v po-slopju c. kr. II. državne gimnazije v i Ljubljani, Strossmayerjeva ulica l/I v sobah obeh dijaških knjižnic, koje je društvu blagohotno prepustilo gimnazijsko ravnateljstvo.
In vse to ogromno pisarniško aelo, ne glede na dnevni promet s strankami, se upravlja samo po dveh pisarniških močeh.
Na podlagi navedenih podat kov prosi deželno pomožno in gospejno društvo »Rdečega križa«, naj vsakdo dobrohotno presodi njegovo delova-nje; društvo samo ima zavest, da je vse svoje moči, podpirane od celo-kupnega deželneea prebivalstva, v polni meri uporabilo.
Nadalje prosi društvo za pol^o zaupanje v njegovo delo, posebno Še, ker bo potrebovalo izrednega za-upanja in podpore tuđi v bodočnosti. če bo hetelo svoje delovanje uspešno tuđi v bodoče nadalievati.
gonjeni in mrtvi sloyenski uojafei.
(Kratice: p. = polk; komp. = kompanija (stotnija); r. = ranjen; m. = mrtev; v = vjet.)
(Seznainek izgub šiev. 125.)
Benčič Anton, 5. domobr. p., 4. marškomp., r.; Beni Oskar, 5. domobr. p., 4. marš-
komp., Trst, r.; Dellafricca Ivan,   5. domobr.  p.,   4.
marškomp.. Monsaiice pri Poreču,
ranjen;
Flego Just,   5. domobr. p.,   4. marškomp., Trst, r.; Ive Peter,   5. domobr. p.,   4. rnarš-
komp., Rovinj, r.;
Pernič Matej, 5. domobr. p., 4. marškomp.. Koper, r.; Reganzin   Emil,   5. domobr.   p.,   4.
marškomp., Trst, r.; Salađin    Anton.    5. domobr.    p.,    4.
marškemp.,   padel   24. do 28. novembra 1914; Supančič Gvidon,   5. domobr. p.,   4.
marškomp., Trst, r.; Tcfran   Herman,   5. domobr. p.,   4.
marškomp., Trst. r.; Abram Fran, lovski bat. št. 20., 4. st,
ranjen; Bizjak Peter, iovski bat. št. 20., 4. st..
Dolina, Istra, r.; Bcžič M?tej,   Iovski   bat. št. 20.,   4.
stat,.   Sentvićska gora,    tolminski
okraj, r.: Gajsek Anton, lovski bat., št. 20.,   4.
stot., r.; Holbirg Leopold,   lovski bat. št. 20.,
1. stot., r.; Kočerin Josip, lovski bat. št. 20.,    1.
stot., A'arezige, r.; Koiigar Ivan,   lovski bat. št. 20.,    1.
stot., r.; Letonia Anton,   lovski bat. št. 20., 1.
stot., r.; Mlekuž Alofzij, lovski bat. št. 20., 4.
stot., Trenta. r.; Trost Andrej, lovski bat.    št. 20.,   1,
stet,. r.; Ulčigraj Alojzij,   lovski bat.    št. 20.,
4. stot., Izola, r.; Zamar Josip,   lovski bat. št. 20.,    1.
stot., Tržič, r.
Izgube križarke »Zente«.
(Seznamek izgub št. 37, popravek v seznamku št 125.)
Tu navajamo samo imena Pri-morcev. Nahajajo se vsi v črnogor-skem vjetništvu na Cetinju.
Ban Fran, mornar 4. razreda, Materija; Bonifaccio Nikola, mornar 3. razreda, Piran; Calligaris Friderik Vincenc, rezervni mornar 1. razreda, Sv. Kancijan pri Tržiču; Carboncich Avgust, mornar 3. razreda, Izola; Frank Roman, rezervni mornari, razreda. Trst; KrižmanČič Josip, čolnar, Pazin; Kučei Anton, rezervni mornar 1. razreda, Kastav; Kukez Marcel, kurjač 3. razreda, Trst; Stu-bel Angel, rezervni mornar I. razreda, Trst; 2ic (Dianić) Ivan, kvartirni mojr.ter, Punat na Krku.
Gallo namesto Galli Anton, rezervni mornar 1. razreda, Koper; Mauro Anton, mornar 3. razreda, Valle Oltra namesto Milje: Vesnaver Anton, rezervni mornar 3. razreda, Krasica munesto Boja
(li seznamka izgub št. 119 z dne 2. februarja 1915.)
Arzenšek Jer., 26. dom. p., 5. st., r.;
Babuder Andrej, 20. lov. b„ 4. st., r.;
Basaj Mihael, vjet v Ašbadu, Rusija;
Bazar Ciril, 20. lov. bat., 4. stot, r.;
Belak Jakob, 27. črnov. p., 8. st, r.;
Belopavlovič Ivan, 27. črnovojniški pešpolk, 5. stotnija, ranjen;
Beloza Anton, 20. lov. bat., 4. st, r.;
Bergant Fran, 20. lov. bat., 4. st., v.;
Bitežnik Štetan, 20. lov. b„ 2. st, r.;
Bizjak Lovrenc, 27. črnovojniški peš-polk, 5. stotnija, ranjen;
Blaževič Peter, 20. lov. b., 3. st., r.;
Blazina Franc, 20 lov. bat., 2. st, r.;
Bogataj Ivan, 27. črnovojniški peš-polk, 11. stot., Trata, mrtev;
Bolte Val., 26. dom. p., 6. stot., r.;
Bremec Matija, 27. črnovojniški pešpolk, 6. stotnija, ranjen;
Capuder Franc, 27. črnovoj. pešpolk,
4.  stot, ranjen;
Cerar Ivan, 27. črnovojniški pešpolk,
7. stotnija, iz Krškega, mrtev; Cernec Alojzij, 27. črnovoj. pešpolk,
5.  stotnija, ranjen;
Cernigoj Ivan, 20. lov. b., 1. st, m.; Četrtič Filip, 20. lov. b., 1. stot, m.; Cizigoj  Josip, 27. črnovoj.  pešpolk,
7.   stot., iz Solkana, mrtev  (umri
2.  decembra  1914 v Sarajevu); Cučel Fran, 20. lov. bat, 2. stot, m.; Cvetko Franc, 26. dom. p., 3. st., r.; Cvetrežnik Štetan,   27. črnovojniški
pešpolk, 11. stot, ranjen; Dečman Lovrenc, 27.  črnovoj. pešpolk, 3. stotnija. Rasica, 1873, m.; Dersivenšek Ivan, 26. dom. pešpolk,
1.  stotnija,  ranjen; Polenc Edvard, 20. lov. b., 4. st, v.; FHer Lazar, 20. lov. bat., 4. st, m.; Ermenc Alo'zij,   20. lovski bataijcm,
oddelek strojnih pušk, ranjen; Fabian Ivan. 27. črnov. p., 7. st., r.; Ferfolia    Friderik,    27.  CrnovojnLski
pešpolk 3. stotnija, ranjen; Fenol ja Josip. 20. lov. bat.. 1. st., m.; Ferlan Franc. 26. d >m. p.. 6. stot., r.; Filipič A'ojzij. 27.  črnovojnitki  reš-
pclk. 8. stot, GajRcra, 1S75, m.; Florjančič   Leopold, 20.  lovski  bat.,
4. stotnija. vjet;
Frank Karei, 20. lov. bat. 3. st., r.;
Gabec Franc, 26. dom. p., 5. stot., r.;
Oaberščik Iv.. 27. črnov. p„ 8. st, r.;
Gc.br^ek Andr.. 20. lov. b., 1. st, m.;
Gaćnik Fran, 27. črn >v. p.. 7. st, r.;
! Golubić Fran, 27. črnov. p., 7. st, r.;
! Gcrjup   Štefan,   27.  črnovoj.  pe£p.,
3.  stot.. Ka!.  1SS5, mrtev; Gornik Alojzij. 20. lov. b., 4. st., v.; Oorc'k Juri?, 27. črnov. p.. 9. st, r.; Gornik Josip, 27. črnov. p., 3. st, r.; Gorr.Ikar Martin, 20. lov. b„ 4. st., v.; Grabner Franc, 20. lov. b., 3.st, r.; Grabner Karei,    iz    slov.  graškega
okraja, rar^en in vjet v Serdobsku,
gub. Saratov. Rusija; Oregorin Ant, 27. črn. p., 8. st., r.; Oregoris Vinko. 20. lov. b., 3. st, m.; Grobelnik   Martin.    26. črnovojniški
pc'polk, 5 stotnija, ranjen; Guseij Anton. 27. črn. p., 4. stot., r.; lirovat Ar.ćrej, 27. črn. p.. 7. st, r.; Hudorovič Anton, 27. črnovoj. pešp.,
3. stot, iz kočevskega okraia, m.; HvsMč Josip. 27. črnov. p., 11. st., r.; Iljaš Anton. 27. črn. p., 8. stot., r.; Ipavič Josip, 27. črnov. p., 7. st., r.; Jančar Franc, 27. črn. p., 5. st, r.; Jelen Martin, 25. dom. p., .*>. f;t., r.; Jelene Kare!. 20. lov. b.. 2. st.. r: Jerneičič Josip, 20. lov. b., 2. st^ rn.; Ksjrnih Ivan, 26. dom. p., 3. st., r.; Kalan Jakob, 27. črn. p., 3. stot, r.; Kampic Franc. 20. lov. b.. 1. stot., r.; Kapš Peter. 27. črnov., pešp., 3. st,
iz črnomaliskesra okraja, mrtev; Karner Jos., 2^. dom. p., 6. stot, r.; Kavčrč Tomaž. 27. črn. r>„ 11. st, r.; Kavšck  Vinko. 27.  črnov., 3. stot.,
Stopiče, 1879, mrtev; Klepej Jernej, 26. dom. p., 6. st, r.; Krofelc Mihael, 20. lov. bat, 1. st, r,; Kecjančič Ivan. 20. lm\ b., 2. st. r.; Kodel;a Josip, 27. črn. p., 7. st., r.: Kodrič Franc, 27. črn. p., 4. st.. r.; Kokalj Franc, 27. črn. p., 10. st., Pod-
gorica, 1877, mrtev; Kolar Josip, 20. lov. b., 2. stot., r.; Kolarič Alojzij, 26. dom. p., 1. st, r.; Kolarič Anton, 8. top. polk, ranien; Koprivcc Florijan,    20. lovski bata-
Ijon, 4. stotnija, vjet; Korbar Franc, 27. črn. o., 8. st, r.; Koren Jakob, 8. top. polk, ranjen; Korošec  Ivan, 27.  črnovoj. pešpolk,
8.   stot., Bloke. 1876, mrtev;
Kos Anton, 20. lovski bat., 4. st., r.;
Kos Ivan, 27. črnovoj. polk., 7. st, r.;
Kosi Alojzij, 26. dom. p., 3. stot., r.;
Kozar Martin, 20. lov. b., 2. st, r.;
Koželj Martin, 27. črnovojniški pešpolk, 3 stotnija, ranjen;
Krageli Ivan, 20. lov. b., 4. stot^ m.; Kranjc Josip, 20. lov. bat, 4. st„ r.; Krebl Andrej, 20. lov. bat., 1. st, r.; Kremer Ignacij, 27. črnov. p., 8. St,
Stranice, 1879, mrtev; Krhin Ignacij, 20. lov. bat, 4. St, r.; Križaj Ivan, 20. lov. bat, 4. st, r.; Križanič Ivan, 20. lov. b., 3. st., r.; Krpar Viktor. 27. črn. p., 5. st, r.; Kru§ič Anton, 27. črn. p„ 3. st, r.; Kuhar Ivan, 27. črn. p., 10. stM r.; Kurent Peter, 27. čm. p., 2. stot, r.; Kumik Josip, 26. črn. p., 6. stot, r.; (Dalje prtbodajlč.)
Dnevne vesti.
—  Odlikovani Slovenci. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razreda so dobili:    računski    podčastnik   1. vrste Valentin    Vertič,     desetnik    Anton Mejcenič ter infanterist Franc Maze-ra, vsi od pešpolka št. 47.; poročnik v rezervi Franc Rodošek, korporali Stanko Cvikl, Franc Tržan in Franc Uloga, orožničar 3. vrst^Ivan Arze-ničnik,   desetniki H. Polivka,   Karei Pucelj,   Franc    Vinček.    infanteristi Joief Belej,   Matija Fekonja,   Anton Oajšek, Andrej Hrovat,    Anton Jer-nejšek, Ivan Jurkošek,   Filip Kobila, Mihael Kosi,   Mihaei Kresnik.   Ivan Ogrinc Franc Jazbec, Avgust Vocjo-pive^,   Jožet Zebec, Ivan Zerovnik, vsi od pešpolka št.87.; četovodja Iv. Piščanec,   desetnik  Ivan Sepič,   infanteristi Mihael Golja, Matija Fugo-zu. Ivan Furlan, Josip Peršič in Anton Pužar,   vsi od pešpolka   št. 97.; računski    podčastnik Ivan Petrič   in lovec Vinko Kurent od lovskega ba-taljona šL 7.
—  Bivši tržaški namestnik princ liohenlohe,    ki je seda,    preisednik najvišjega računskega dvora,    se je kot kav alerijski oficir v evidenci pro-stovoljno oglasil  za  vojaško  službo na bojnem polju.
—   Imenovanja v armadl. Nad-poročnik   izven  službe,  Oskar   grof Christilnigg, je  imenovan    za    rit-mojstra.
— Gereralniajor Viktor ¥T&)nQ t. V Gradcu ]e umri v starosti 6b let vpokojeni generalmajor gospod Viktor Krajne, vitez    reda    železne krone in imetelj raznih drugih odli-kovanj. Pokojnik je služboval pri že-nijskem oddelku v raznih krajih monarhije, zlasti dolgo v Komornu   na Ogrskem, in dasi je le malokdaj vi- ! del svojo ožjo domovino, je ver.dar j ni  nikdar  pozabil.     Zanimalo   ga  je vse, kar se je godilo doma;  dolgo-letni naročnik >?lovcnskega Naroila« <e ni zadovoljil samo s tem, kar je čital v listu, nego se je mnogokrat obrnil do uredništva za privatna po- j jasnlla o đc/godk-'h in stvareh, ki so ga posebno zanimale. Vsako njegovo ; pismo je razodevalo    njegovo    živo narodno zavest, in ponovno je v teh pismih najti mise!:    Če bo Avstrija \ resila narodni problem tako,    da bo i uzadovoljila vse narodnosti, bo naj- i megočnejša država v Evropi. Blage- j mu možu in zvestemu    sinu sloven-skes^a raroda bddi ohrarieii prijazen spomin!                                               ]
—  V Barceloni na ŠpacK^em je nedavno  tega  umri,  kako-    poroča »Videnski    DennLk«,    dr.  R.  Bar-rios, velik prijatelj Slovanov. Več i kakor 20 let se je pokojnik živo in z največjim interesom bavil s   slo- | vanckimi jeziki  in s slovanskimi li- ( teraturami. Prepatoval je opetovano razne slovanske zemlje. Na teh svojih potovanjih je  večkrat dlie  časa biva! v Pragi, Ljubljani in Krakovu. i Dr. Barrios    je    priobčil    v    raznih uglednih španjskih in portugalskih li-stih ćelo vrsto    člankov in razprav, posvećenih Slavan om in njihovi kulturi. Z raznimi odličnimi slovanskimi knji/.evniki je bil dolga leta v in- ! timnih    prijateljskih      zvezah.      Na Španski jezik je prevedel mnogo slo-vansk:!i pe?mi, zlasti čeških in polj- \ skih. Pr. Barrios je, kolikor se spo-minjamo, pisal tuđi o Slovencih. Za-nimivo bi bilo, ako bi se dalo izve-deti. v katerih listih in kaj ie pi^al o Slovencih.    V Spaniji    je bil dr. R. Barrios splosno znan    pod    imenom >konzul slovanski  pod Pirer.ejami«. B<x]i našemu prijatelju tuđi med na-mi ohranicn traien spomin!
—   Pogroša se  Matija  Sken-d e r, 27. domobranskega    pešpolka, 7. stotnije, vojna pošta 48. Ranjen je bil dne 21. oVtobra in od tedaj ni cd njega  nobenega glasu, dasi  sem  se obrnila na različna   mesta    in    oba
j »Rdeča kr'ža*. Kdor kaj ve o njem, ! naj bo tako prijazen in mi to sporoči. | — Helena S k e n d e r, Brod ob Kol-, pi, Hrvatsko.
—  Pogrcša se Franc C u z n a r, c kr. domobranski pešpolk št. 4, III. pohodnt bataljon, 2. stotnija,    vojna pošta 48. Odšel je na severno bojišče in se ni več oglasil že od 20. oktobra 1914. Kdor kaj ve o njem, naj blago-voli to sporočiti njegovi materi Mariji C u z n a r, Pođkoren St. 66, pošta Kranjska gora, Gorenjsko. Eventualni stroški se povraejo.
—  lito   lo   mokm ▼   UubtianL Splošni popis vsch zadog žita in mo-ke v Ljubljani je končan.    Dognalo se je, da imamo 265.646 kg pšenice, 61.816 kg rži.    142.142 kg Ječmena, 160.550 kg ovsa in 250.425 kg kor»-ze. Moke imamo: pšenične in mesa-ne 436.597 kg, ržent 49.771 kg, JcC-menove 55.50! kg, ovsene   991 kg, koruzne 97.155 kg, "droba   (pšeniC-nega) 7581 kg in i šprenčka 45^11 kilogramov.
—  Koliko   krtim inHiifiataM* O sporu, ki se ie razvfl   slede   tega vpraSania smo že poročali: dunajska aprovizacijska komisija se je postavila u suiittfc da mora ▼ mani c«
naredbi določena maksimalna kvantiteta moke (72 kg namesec sa ose-bo) zadoščati za vse potrebe, razna zlasti češka gospodarska društva pa računajo, da je smatrati to maksimalno množino kot za izključno kuhinjske namene določeno. Zdi se, da je eno in drugo mnenje pretirano. Du-najska trgovsko politična komisija računa, da potrebuje malomeščanska petglavna rodbina, katere dohodki znašajo približno 2000 do 3000 K, na mesec: 9 kg moke za kuhinjske svrhe ter 34*5 kg moke za kruh in pecivo, to je 8*7 kg na mesec za 1 osebo ali 290 g na dan. Drugačen račun je zopet sestavila dunajska »Arbeiter Zeitung« na podlagi zapiskov v de-lavskih rodbinah. Te rodbine pora-bijo povprečno 20f> kg moke in 87 do 90 kg kruha in žemelj na leto in za osebo, kar odgovarja povprečni me-sečni vporabi 9 kg moke. — Odra-ščen človek potrebuje na mesec približno 15 kg ogljikovih hidratov, ki pa se nahajajo ravno tako v kruhu, kakor v krompirju. Če naj torej ostane pri maksimaJnem konzumu 7'2 kg moke na mesec, potem je potrebno, da ima prebivalstvo na razpola^o vsaj Še 8 kg krompirja na mesec in za osebo. Krompir je sicer glede ogijikovih hidratov moki enakovre-den, vendar pa vsebuje le malo be-ljakovine. Treba bi bilo torej skrbe-ti za zadostne zaloge jaje in poleg tega tuđi za primerne množine slad-korja, masti in m!eka.
—  Cene govedine na Dunaju   so zopet poskočile. Ogrski prekupci dr-žijo živino nazaj, ker špekuliralo na nadaljnje zvisanje čen in poleg tega kupuje sedaj tuđi vojna uprava velike množine na dunajskem trgu. Cene so poskočile za 20—30 K pri 100 kg žive vage. Ogrsko prima blago se je plačevalo   po    162—166 K,   nemško 172 do 188 K, biki po 124 do 170 K. Ker je v zadnjem   času sploh  malo živine na trgu in ker gredo cene ra-pldno naprej, je več    sto    mesarjev i svoje mesnice že zaprlo.
— Nakup konj in vozov za voja-štvo. Dne 12. marca t. 1. se bodo na-kupovali na živinjskih sejmih na Veseli gori pri Št. Rupertu, v Drnovem pri Cerkljah    na    Doleniskem in  v Kamniku  za  vojaške    potrebe    ne- \ vpreženi konji, kakor tuđi gospodarski vozovi proti takojšnjemu plačilu. j — Na to se opozarjajo oni posestniki, ki imajo konje in vozove na prodaj.
—  Zahvala.    Gaspa Mirni  G r -Čar - Likar, voditeljica sole    na Telčah, mi je poslala 33 kg suhega sadja za  ranjene vojake.    V imenu ob darovan cev    se imenovani   gospe najsrčneje      zahvaljujem.    —     Ana Podkrajsek.
—  Sedem inesecev v vojni in še veđne   zdrav je Adolf Franzot,   sin Ijubljanskega meščana in gostilničar-ja štefana Franzota,   ki    ima ražen tega sina še tri sinove pri vojakih.
— V ipomfal M t E. EvqmmV*-
ter|a ie poslal drulbi sv. C. m Meto* da g. DuJan Vilhtr, veletržec na Sušak« 20 K, ker s« ni mogel uđele-
Urtar t. V Mariboru ie unrl dne 9. U nu odličea slovenski idn& profe-sor Laka Lavttf v 69. lete svoje starosti. Pogreb občcsppštovanega rainika se vrli v četrtek, dne 11. t m. ob pol 3. posotfdoe. O teednlh »sta-
gaht ki si jih je pridobil Luka Lavtar za razvoj šolstva, bo poroČal nal list v kratkem obširneje. Bodi blagemu možu zemljica lahka!
—  Iz notarske   službe.   Gospod Fran Tavzes, notarski kandidat v Idriji, je imenovan za substituta no-tarijata v Litiji.
—  Vandalizem. V noči od nede-lje na ponecieljek so neznani zlikovci napravili v Tivoliju vsakovrstno škodo. Nasekali so nekaj dreves v Lat-termannovem drevoredu, razbili vefc svetilk in pomandrali razne nasade.
—  Pegasti legar.   Od 28. februarja pa do 6. marca se je v avstrijski državni polovici naznanilo 297   s!u-čajev pegastega legarja. Po en slučaj v Gradcu in v Stari in    Novi   vesi, okraj Radgona, 33 slučajev v Thaler-hofu pri Kalfdorfu, 2 slučaja v   Knit-relfeldu, 50 slučajev v Wagni, okraj Lipnica, I slučaj v Leobnu, 13 slučajev v Št. Mihaelu. 3   slučaji   v   Pa-chern pri Obervvolzu in 10 slučajev v Vurbeku, okraj Ptuj.
Nepreviden vojak. V Trbižu ]e m!ad vojak obiskal ondotnega mizar-ja Ivana Zerjava. Govoreč o vojni je vojak razkazoval svoj revolver. Mi-sleč, da revolver ni nabit, ga je spro-žil in starega mojstra tako nesrečno zadel, da je mož umri. Zerjav zapu-šča številno rodbino.
V Zagorju ob Sav! bo novi se-menj za to leto v petek, dne 26. marca.
Ženska podružnica družbe sv. Cirlia in Metoda v Ilrastniku ima svoj redni občn: zbor in sicer skupno z moško dne 14. marca ob 3. popol-dne v gostilni g. Ferdinanda Rosa. Vabite se vsi polnoštevilno.
Srečen kraj bi mogle biti Trbov-Ije. Kakor se nam poroča, prodaja konzumna skladnica trboveljske pre-mogovne družbe živila po izredno nizkih cenah. Tako stane fina bela moka (prejšna »nu-erca«) le 60 v kg, slanina 2 K, mast 2 K 40 v. riž je ćelo po 40 v. Žal, da te dobrote konzum-ne skladnice ni deležno vse prebivalstvo. Rudniška družba je namreč sklenila prodajati nekatera živila po tako izrednih cenah le svojemu de-lavstvu, ki je tožilo nad draginjo in se zavzemalo za 25% zvisanje mezd. Kot nadomestilo za zvišanje mezd se bo pa deiavcem vsaj provizorno ođdaialo nekaj živil po izredno zniža-nih cenah. Ako bi konzumna skladnica oddajala svoje blago po gori naznačenih cenah vsemu konzumujoče-mu občinstvu, potem bi mogle biti Trbovlje res — zavidanja vreden kraj.
Lehen pri Ribnici. Za šolarje-reveže je prispeval 9. marca načelnik krajnega šolskega sveta g. Jože! Fornezzi p. d. Tuzi 10 K, da naduči-teljeva gespa nakupi za šolarsko juho moko in sol. V imenu ubogih šolarjev velespoštovanemu našemu g. For-nezzeiu prisrčna hvala!
Namesto vsakoletnega C. M. plesa v Trstu priredi tržaska moška C. M. podružnica prihodnjo soboto, dne 13. t. m. zvečer Čajev večer. Spored izvajata moški kvartet in or-kester, dame pa bodo prodajale Čaj, vino, pivo in prigrizke. Tuđi ostale tržaške podružnice se spominjajo s Času primernimi prireditvami naše šolske družbe, ki ima toliko žrtev, a skorai nič rednih dohodkov. Naj je tuđi drugod ne zabijo!
Lotiica in nien varuh, tridejanska veseloigra in krasna nravstvena drama v 3 delih, »Stara pesem«. v katerih igra Rudolf Christians, sloviti umetnik glavno vlogo, imele so vče-raj v kinematografu »Ideal« najlepši uspeh. Danes in jutri se ponavlja še ta spored.
Kazne stvari.
*  Peier   Carp,   bivši  romunskl ministrski    predsednik    in   načelnik konservativne stranke, znani   prijatelj Avstrije, je opasno zbolel. Carp je že visoko v letih.
*  Pegasti legar v Srbiji. Sofijski listi porocajo, da se pegasti   legar v Srbiji strašno širi. V samem Valjevu je baje v enem   tednu   umrlo   1300 oseb.
*  Prcpovedane   potiče.   Solno-graški mestni magistrat je prepove-dal izdelovanje velikonočnih prazničnih jedil, zlasti potic, barvanje jaje in tuđi vse sicer v Solnogradu običajne velikonočne slavnosti.
*  Pisateljica branjevka.    Znana poljska    pisateljica Gabriela. pl. Za-polska, ki Je napisala mnogo znanih romanov,   je odprla   v Lvovu malo prodajalno, ker ni imela, s čemer bi živela.    Krakovski    »Glos    Narodu« pravi, da si v Lvovu mnogo uglednih oseb na enak način služi kruh.
*  Železniška nesreća na sibirski železnici.   čez Kodan] se poroča   iz Petrograda: Pri menjalnici tirov št. 5 vzhodno od Tlita se Je zaletel to-vorni vlak v vlak z municija,   ki   je prihajal iz Harbina. Pri eksploziji fe bilo usmrćenih 32 vojakov, dva iUb-na častnika pa sta bila smrtno otvar-no ranjena.
5& stev.                                                                                                 .SlOVENSKI NAROD* đm 3. marca I9i5.                                                                                                  Stran 5«
*  Velika ietezniika   nesreća ▼ f MHrovici. V slavonski Mitroviđ se je prigodila v petek, dne 5. marca«
velika železniška nesreća. V osobni vlak, ki je stal na kolodvoru, da od-ide v Runp, Je trčil tovorni vlak. Devet oseb je bilo ubitih, 18 težko ranjenih. Tuđi materijalna škoda je ogromna.
*  Kopeoikijada v Dalmaciji Dalmatinski listi poročajo iz Knina: K nosestniku Jovantfu sta prišla ponoći dva vojaka — narednik in prostak — s puško na rami. Zbudila sta ga
Iter mu rekla, da morata izvršiti hiš-tio preiskavo, češ, da je na sumu, da hrani kriv denar. Našla sta 600 kron rer jih odnesla. Izkazalo se je, da sU bila dva lopova, ki sta se preoblekla v vojaške uniforme ter spravila ubo-gega kmeta ob izkupiček za prodano živino.
*  Francoski motorni plugi za kopanje    streiskih jarkov.    V »Techni-sche Rundschau<■■ je napisal inž. Sel-:er iz Berolina    članek   o plugu,    ki koplje strelske jarke. Francoska vlada   namerava    vporabljati   posebne nluge za kopanje    strelskih    jarkov; stroie bodo lahko rabili tuđi na skal-Tiatih    tleh,    Inž. Selter    opisuje    te franeoske pluge ter podaja   tuđi par Mik- Lopate pluga so obračljive. Da inore plug razorati tuđi trdo zemljo, lehta 400 kg in napravi v eni minuti 10CK) obratov. Druga vrsta teh plugov je spojena z avtomobilom.
*  Nekdan'a   ljubica portugalske-j;a kralja,    pariška    plesaika    Gabv Deslys (imenuje se pravzaprav Na-vratilova   in je doma v Gornjih Mo-štčnicah na Češkem) Je zaradi vojne zapustila Francijo in se mudi sedaj v Londonu.    Postala je jako   pobožna. Vsako jntro   gre v cerkev in vedno yj spremila kak kavalir,   ki ji nese z hriljanti bogato okrašeni molitvenik. Molitvenik je vedno eden in istu kavalir pa vselej drugi.    Popoldne    se uelie slavna    plesaika v Hvdepark. Kueira sama. zada] na vozu pa sedita :?va zamorska laka ja. Zvečer pa na-^topa   kot  plesalka in pevka v naj-večjem variete-gledališču.
*   Knib    zasion}*   V    berolinski Konigstrasse    so se nekega dne trli
Jiudje pred neko pekarijo. Prišlo je do pravcatega tepeža. ker je hotel vsak ;>riti prvi v prodajalno. Policija je napravila red ter stvar preiskala. Vzrok navala na pekarijo je bil ta-le: IV>tični pek je daja! kruh za od vlade izdane krušne znamke, ne da bi za-htevsi denar. Menil je namrej. da so krušne znamke nekake nakaznice, katere bo potem vlada zameniala za denar. Med liudmi se je seveda kina-!u razneslo. da se dob! v pekarni v Konigstrasse kruh zastoni in pek ie irnel dva dni toliko posla, kakor še nikdar popreu Se Ie policija, ga je noću čila, kako se ie ureza!. Ce je bil mez dovtiperu je tretji dan gotovo iz-^esil desko: *Včerai zastoni, danes -Ta denar.--
*  Starostno razinerje avstrijske-ga prebivalstva. Iz ravnokar izišlega statističnega pregleda, ki ima za pod-!ago zadnje ljudsko štetie, je posebno zanimiv statistični   pregled   raz-merja    narasčania prebivalstva Av->>trije. Od J 0.000 prebivalcev Avstri-;o dne 31. decembra 1910 odpade na ^tarostTio stopnjo do 19. leta 4448, od JO. do 39. leta 2856, od 40. do 59. le-^a 1867 in 60. leta   in preko 829.    Od v^akih  100 oseb skupnega prebival-Mva ni bilo še zrnožn'h za pridobivanje,   to te starih do 13 let:   3269%; anožnih za pridobivanje* to je starih od 14. do 59. leta: 5902. in v staro-Nti.   ko izginja zmožnost za pridobivanje,   to je,   starih    60 in veČ let: S'29%.   V dobi splošne solske dolž--icsti ie bilo od vsakih 100 oseb 17'99. v črnovojniško-obvezni   starosti   od vsakih    100 navzočih   moških   oseb -$3*63. Od vsakin 100 oseb v starosti, i'rnožrrih za ženitev. je bilo, in sicer moskega    spola,    oženjenih 52*5, 4*3
-dovci, ženskega spola omoženih *0-4% udovelih 120. Med vsakimi 100 ženskim! osebami v starosti, 'možni za možitev, je iznašal delež omoženih: v alpskih deželah 44*5, v
kraških deželah 50*9, v sintetskih deželah 51-6 in v karpatskih deielah 54*5.   Iz sestavljenega pregleda,   ki
mu je pridejana tuđi risba* izhaja, da je v višji starosti pogosteje neznanje "čitanja in pisanja, kar je predočeno ločeno po občevalnem jeziku. Rat* vidno je. da so pri pripadntkih »em* škega in Češko-moravsko-slovašiMCa jezika razlike najmanje, ker tuđi pri starejih osehah daleč pretežni de! zna pisati in čitati. 2e nekoliko ma* nje velja to pri Italijanih, za katertmi prihajajo tako} Slovenci, toda z Jako omembe vrednih boljšanjem razmer naobrazbe. Vmes se gibljejo črtc poljskega in madžarskega prebivalstva. Največji delež analfabetov ima prebivalstvo srbo - hrvatskega, maloruskega in romunskega jezika, a pri poslednjern z jako vidnim bolj-šaniem v nainovejšem Času.
" Vojne $ile Japonftke, Kitajtke tn Ameriške, Odnošaji me4 Japonsko in Kitajsko se poostrujejo. Na Kitaj-skem vre močno in Japonci pošiljajo znatne čete na kitajsko celino. Vrh tega j>o pokliča li pod orožje tuđi se-dem letnikov. To je približno S50.000 mož. Mirovno stanje japonske ar-made znala približno 280.000 mož. Po prihodu vpoklicanih bo imela Ja-ponska na razpolago okrog 1,100.000 mož» torej mnogo več kakor za Časa japonsko - ruske vojne. Taki armadi se Kitajska ne more upretL Njene vojaske sile vsekakor nišo ^dike. Reorganizacija armade Se ni bogve kako napredovala. Vrh tega so jo vodili predv^em »aponski oficir?! in podoficirju ki so si kljub nasprotstev s Kitajci znali pridobiti veliko števi-!o pristaševr. Vojna sila kitaji>ke armade znaša morda kakih 300.000 mož. pri čemer seveda nišo vraču-njene po starem načinu oborožene in izvezbane čete. — Znatna japonska premoć pa ni preračtmjena samo za kitajsko armado. temveč je tudt pripravljena £u slučaj kake zunanie intervencije. V tem oziru je treba Ja-ponski danes računati !e s severo-ameriško ^L'nijo-. Edina ta ima da-r-es svcboclne roke, Toda njene vo-jaske bile nišo ravno velike. Vojna rrioč armade znaša približno 100.000 mož. milica r>a kemaj 150.000 mož. Pac pa se tipa, da se v slučaju potrebe sestavi iz rezervne mitice moč-na anr.ada prcstovoljcev. Seveda pa je istočai>no veliko \T*asanje, čc bi se za prekmorsko ekspedicijo pri-glasilo ravno dosti prostovoljcev. Brezdvomno bi bilo vežbanic ljudi vsled pomanjkanja oficirjev in pod-oficirjev jako težavno. Na morju j^ Unija znatno na boljšem. Ona ima: 10 dreadnoughtov. 13 modernih, 6 starejših linijskih Iadij. 14 oklopnih križark. 11 zavarovanih križark, okoli 60 rusilcev torpedovk* in 44 podrrorskin čolnov. Ravro radi tega. ker ?e ameriško brodovje jako moč> no. je najbrže Japonska odredila mobilizacijo svojega brodovja. Japonsko brodovje Šteje 6 dreadnoughtov. 4 bojne križarke. 2 zelo moderna preddreadnoughta, 4 zelo močne oklopne križarke, ki prekašajo sta-rejse arneriške linijske ladje. 9 sta-repih linijskih Iadij, 7 starejših cklop-nih križark. ki nišo dosti slabej^e od enakih a?r:eriških. 1<S zavarovanih križark, 52 rusilcev torpedovk. 16 torpedovk in okoli 20 podmo skih čolnov. Kar se tiče modernejara '^dij-skega materijala, ima Amerika neznatno premoć Ie glede artiljerije, zato pa so Japonci v drugem ozirn na boljsem s svojim: štirimi boinimi križarkamL Glede stareišega materijala imajo Amerikanci premoć v linijskih ladijah. Japonci pa odločno premoć v oklopnih križarkah. Glede torpedovk ste obe državi približno enako moćni. Pomisliti je treba pa, da bi v slučaju nastopa Amerike v vzhodni Aziji zamngli stopiti v akcijo Ie iaponski podmorski čolni, kar je zelo važno. V splošnem imaio torej Amerikanci premoć nad Japonci. Japonci pa so na bolišem vsled od-ločilne blizine lastnih pristanišć, ki bi jim služila za podlago. V zvezi z veliko premoćjo japonske armade izhaja '
tore} iz vsega tega, da zamore Ja-pemska bMco čisto mimo delati na tiresfličenfti svojih načrtov v vzhodni Aziji._________________________
Intimi umna.
Koflko it PrMdb pogodila.
Pariz« & marca. (Kor. nrad.) Vsote, ki }th \t Francfla posođila za-veznikom in prijateljskim đržavam, so siedeće: Beigitt &O miiijonov. Sr-bili 185 milijonov« Grški 20 milijonof in Crni gori eden in tpo! milijona. Vsota, katero naj posodi se posamez-nira državara, znasa 895 milijonov, ki so določeni za Belgije Rusijo in Srbijo.
Oborof€M aagMke iaWe.
Đerolln^ 9. marca. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Na poroci!-'*, da je angleška parna jama 1. iebru-arja s topovi napadla nerriški podmorski fcoln, odgovarjaja Augleži 5 tem, da služi ladja, ki je s-reijala, v mirnein času v zabavo, v vojnem ča-su pa je patruijna ladja angle^ke mornarice, Angleška mornarica ima seveda pravico vporabliati. če je potrebno, trgovske ladje v vojne svrhe. Obvezana pa je, da oznaCi take Iadie •& vojnimi zastavami m pf-iponu kot vojne ladje v hipu, ko začiio c bojni-tni čini.                _________________
Darila.
Upravnist\^a naših lis^ov so po-sfali:
Za »Podpcrno društvo slovenskih visokošolcev na Dunaju«: Jos. "f'rošt iz Knežaka na Pivki, 45 K. nabrano od narodniakov v počaščenie spomina Dušana Sajorica (v sobotni stevtlki našega Usta je bilo med dnevnimi vestmi pomotoma i /kaza-nih 50 K, kar s tem popravljamo).
Za »ClriH - Metodovo družbo: SV Ambrožič iz Nove sušice. 10 K, mesto venca na krsto gosp. K, Vil-fiarja; gg. Brinšek in Bačnik iz Pod-grada, 2 K 80 vin.. ker sta pri kalje-niu nočnega miru razbila sipo, m Je-rica Lapafne, vdova c. kr. okrajnega glavaria na Dunaju, 5 K. — Skupaj 17 K 80 vin.
Srčna hvala!
•
Podpornetnu drust\ u za slov. visokošolce na Dunaju so v času od 12. iebruarja do 3. marca 1915 darovali: po 100 K: jMatija Kolar, inf. stolni dekan v Liubljani (ust.) in po-sojilnica v Mariboru; po 20 K: dr. Gregorii Pecjak, gimn. katehet v* Llcbllani (del ust.), Posojilnica v Gornji Radgoni in Josip DobkJa* dvor, svet, v p. v Ljubljani; po 15 K: Peter Zink, okr. sodnik v Trstu in Ivan baron Roschcr-Rath. polkovnik v p. v Celovcu; po 10 K: dr. Valentin Krisper. odvetnik v Ljubljani. Artur Lokar, notar v AjdovšČini, Iv. Mankoč. Fran 2agar. oba v Trstn, Anton Reich. ra\rna<elj v Gradcu, dr. P. Turner v Mariboru, Karl šav-nik. ces. svet, v Kranju. eksc dr. Mihaef Napotnik, knezoškof itd. v Mariboru, županstvo Št. Peter na Kra^Tj. dr. D. Treo. odvetnik v Gorici, dr. Milan Škerli. min. tajnik, se-dai v Ljubljani. Josip Tomše pl. Sav-skidr.K gen. maior v p. na Dunaju; 8 K: Marija Mladić, uč. predstojnica na Dunaju; po 5 K: Josip Sitter, sodn. svetnik in predst. v Brežicah. A. Sarabon v Ljubljani* dr. T. MOller. odvetnik v Celovco, Avg^ust Jenko v Ljubljani. Ivan Hutter. okr. sod. v Litiji. Josip Merhar v Dolenji vaši p* R^ J. Hutter. uč. veronanka v Celov-ca. dr. Fran 2ižek. poik. xdr. v p. v Gradcu, dr. Leonidas Pitanič, min. koncipist na Dunaju. dr. Ivan Sveti« na, prof. v p. v Ljublfani in dr. Mati-ja Lavrenčič, okr. sod. v Podgradu, Istra; po 4 K: Štetan Rojnik, rač. re-vident v Gradcu; po 3 K: dr. Anton Furlruu sod. svet v Novem mestu, dr. Ferdo Lašič, odv. v Ormožu. Fr. Tiller. sod. v Gor. Gradu, Evg. pl. Terbuhović, Rra^ak v Vel. Loki, dr. Sihin Hrašovec, okr. sod. v Novem mestu in Fr, Ks. Petek,   trgovec na
Ljubnem; po 2 K: Kar! Planinšek v Ljubljani, Jož. Kržišmk, gimn. proi. v Št Vidu nad LJublJano, Jelena Bav-dek. hišna poseknica v Ljabllani, Iv. Krulec, va4- uč. v Ljubljani. Ivan Engelsberger v Tržiču, Rudolf Pe-vec v Mozirja, Fran Abulner, nad-ofic. Mestne hranilnice v Ljubljanu Jari M. Tnink, m. župnik v Beljaku in dr. Frančišek Kogoj, zdravnik na Jesenicah. Vkega 525 K. Društveni odbor se v imenu podpiranih visoko-šolcev vsem plemenitim darovalcem najtoplejše zahvaljuje. Za odbor prvi bfagajnjk: dr. Stanko Lapajne, odvetnik na Dunaju I. Braunerst. 10,
Umri! so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne 28. februarja: Alojzij Cot-rnan. dninar, 49 let.
Dne 1. marca; Jakob Zvan. de-lavec, 48 let. — Franc L4in<1er, dela-vec, 64 let.
Dne 2. marca: Marjeta Bizjak, hči kajžarja in mizaria. 10 dni.
Dne 5. marca: Anton Habič, dni-nar, 51 let.
T^n^nit list obttoa 6 stran'.
Izdaiatelj in odgovorni urednik: $              Valenun Kopitar.
Lastnina in tlsk »Narodne  tiskarne«.
^     / Zlata svetinja   S
v^Berolin, Pariz, Rim \\A.^r
^F ^rStnUrjCT* Hfci 7.     ^^
»r. J. %n so«os«ravBikf Moravska
Omtrota. Natančno tn temeljito sem preiz-ktitil Vašo usmo vodo in Vaš zobni prašek, ki ja že dolgo rabim sam kakor tuđi moji bolniki, zato Vam z veseljem izrazam svoje mnenje: Ustnih vod m zobnih praskov se naha-a veliko, loda v resnici dobrih je zelo malo. Boiniki naj se torej poslažujejo Ie or.e^a sredstva, o katerem je prezkušnjo in vcčletna raba rzpričala, da je v resnici dobro. Jn la |e: MijfUm!".
McteorolojKno poroflto.
?HIm t*4 Mfjm W*>2             %tH»W *ntm\ titt 7U mm
9. j2. popJ 732 0   —1 0 ] sr. Jvrh. ]    sneg „    9.sr. i 7327    —«0|       m       ! obiaCna
10. i 7. zL \ 730*5 ; —2-21 sL svzh. j      „
Srednja   včerajšna    temperatura    —1*8", norm. 25.   Padavina v 24 urah    mm    2*1.
pijBinrštsr
ie   rablien    m   dobro    obranjen,   mm tako] kupi.                                     649
Posudbe pod „Pisala! stre]/049"
na opravo. »Slov. Naroda«.
2 kolesl
%m daao in sa aaspoam, dobro obranjeni, se takof kvpita«
Pcmudbe pod „2 koleit 65O'c na
apratro. »Slov. Naroda«.                  650
Učenec
pošten dečko, ki bi imel veselje do zlatarske obrti QV sa takoj spreinta* "Ml Poizve se pii M0JHJV HJSSU, ilatirj« T Ltavllaol,   Oospost*   nllom  «•▼.  4«
613
Prodajalka
dobro ievežbana v manufakturni, žc-lezni   id   speceriiski   str oki   SO   takol
ali do 19. marca f. I. sprefme ▼
trgovini J. KOD Rit, Fran pri Maribora.
646 kksmfc PICCOLhja BlmM^^^k tLjubljani        ^lMl^tSfl
■aF" 1 staklenica 2 kroni, fM
Žatosti potrt: namanUimo vscro prijateljem fn znancem pretresljivo vest, da ie na§ *skreno  ljubljeni sin, brat, nečak oz. Dratranec, gospod
IVAN LUKAN
c likr. »raaaritak ba».-kara. palka, aradnlk Jvi. iaL
dne 23- febraarja na   sevemem  bojiščn končal  svoje mlado nadebuđno 2ivHenie.                                                                                           640
Blagega pokojnika prtporočatno v molitev m blag spomin.
LJUBLJANA, dne 10. marca 1915.
tal«:o« rodbini Karafr-Depelfalb
Aksdemičns tehalteo društva „TrtgUv41 ▼ Gradca
naznanja žalostno vest, da je njega Član, gos od
JOSIP TAUBER
tohaik ta amalatal praatavallaa
dne 7. t. tn. premmil*                                                              543
Čattes nra spomin!                                           ODBOR«
1
I               MmaM}* Imr ro% PrMataajaj« nanaaja v lasiaen, kakor v itneau
I     ffojfh otrok to dragih forodnikov tscbi prijtidjem in rnancem tužnim srcem
I     Zilustm vest, di |c Iskreno ljubljeni, nepoubrri sopfog ostroma oče, tast in
I     stari oče, goapod
LUKA LAVTAR
o. kr. pr#f mrnor
v torek, 9. marca t L, popoldne ob V<2. uri po kratfđ tanca* boleini. prevfden • m. artramenti za nmiri)oee, ▼ 69l lete steratll mkm v Ooepodn anptL
Zendjald oatanU pcedragega rajnika se bodo v fetrtek, dne 11. marca ob 'A ori popoldne v UH JtM Am SMIpark it 1. sJovesno t>Ugoslo\iIi M potem potolfli na nmana MltoMlaTa ▼ lOiMiuM takvi k večnemu poatku.
5v. mala radobdea ae bo amJUa ▼ stobd in m«tnožapni)ski cerkvi v »•■ribom, 6k IX am «6 10 vrt pttdaoktoe.
W aaiaHii, dne * mawt W5.                                            642
^^^^^^^^^^^H3                            14 sfatet paiikaiajc ritftaj M lupaaav      ^^^^aaaa^aur
***"*•                                                                                      jBLGHmmm narop« mm te.a»» i»t*   #________________________________                    se. stev.
šivilja-
sc   tako)   sprcjm   v   shlao  Idt.
Kje, povc upravniStvo »Slvv. Narodac
Sprejme se več
(evliani lonsiniki?.
Delo trajno.                  595
)L Jrrtir, Ijibljaia, Sr. pctn cesta 6.
Jtenojrafinjo*
7 večietno prakso, zmožoa slov. in nemške stenografije ter stroiepisja, lite ftlvifce. — Naslov noi „Steaa« gMttaJa" na upratn. »Siov. Naroda«.
manufakturistin jo
oziroma vojaŠčine prostega
manalaktnrlsta
z dobrim 1 spnčevali.   Vstop 15.  matca do  1. aprila.                ...
£nd. Kuharič, trgovce, Ormož.
Okoli pet kompanij
oglarjev
dobi dela  v  celem tekočem letu pri lesni tvrdki
jl. Koussj v St Corencn nad JCariborcm.
Zaradi natanČnega pojasnila cen dela in izradbe se ie obrniti na <»ozdarsko vodstvo Radelbach, pošta St. Lovrenc nad Mariborom,   Štajersko          641
Zemtna ponudba.
jfadi pomanjkanja znanstva, se jeli tem modernim potom, naoref slufeči podča&nikt nahajajoč se na bofnem pobu seir.anitt 5 stanu. prtmerno gospico, ft bi imela ve$ec?e po vofm 5e ooročtti.
Prijatne conudbe, če megoče 5 Sliko pod Šifro ,.iesa pnhcdn'ost G%?' na uoravo „Slovenskoga /faroda*. 7amos* častna stvar-                      647
/n_____________n\
?HSlW!Jli
IUL   m  #6ata   tt  fleko!   sH
flaauaiV ■BffiHHt             4as
Pristen dober
brinjevec
•e dobi pri                    i
L SEBĐIIKU l ftML flflđ.
iv»ja»«if*«»
mli h banske siliit
fino, sočno swk« (gnjat)v kraalaka fcla-fcaaa, prakafaao «#••, ■!»■!■» s papnko, najboljši pristnt amc>»4aitafcft air ter sladka : ćajao aarovo m*sl* priporoča tvrdka :^
J. Buzzolini
delikatesu trfovtaa
Ljubljana, Lingarjeva ulica.
Vsakdanje pošiljatve od najmanjše do ntj-večje množine po najnižji ceni.                  130
VABILO
na
ili dini ii»i
Poso|tlnlce v Trebnlem
ki bode
v nedeljo, da* SI. mare« 191S ob 4. uri pop. v sadrminl plsaraL
Dnevni red:
1.  PoročMo načelstva.
2.  Poročrto rač. pregled ovaTcev in potres^ letnega računa za 1.   1914.
3.  Čttaaje reviiijske^a peročila. 4   Volitev rač. pregledovalcev.    , 5. Slučajnosti.
Opomba: Ako bi ta obfni zbor ne bil sklepčen, se vrši v srnisTu § 37 društvenih pravil pol ure Dozneje na istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občm zbor, ki sklepa brezpogojno. 644                                 NattUtT*.
Ljubljana, Mestni trg 10.               40
Specijalna  trgovina pletenin in trikotaže.
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste vol ne in velblodje dlake in sicer: snežne kučrne, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, noga* viče, sliperji, dokoienice, rokavice, radični ščitniki za vrat, prsa, kolena itd.
Odeje iz velblodje dlake.    Tetra perilo.    Spalne vreće.    Volna za plesti. Plašči in predpaanikl za stretvic« Bđetaga krita.
Gostilna se da v najem.
Poso|ilnlca ▼ Eonjicah odda s 1. ma|eM 1815
islilm \ limta Ini f Ksipiit
s lepiml In Telikimi prostori, stamvan|Mi sa tn|c#, Msteatla vrtom u 1 ost« In velikim vrtom xa zoUniaT« ▼ nalrat pW solo ngomitml pffL
Kdor se zanima za gostilno v lepem in velikem trgu, naj se oglasi pismeno ali ustmeno tako] ali pa nalpoznol« šm L aprila ltll pri PMoilteloi v Konlicab.                                                                                            64
I Pravkar je dospela osebno iz-I brana konfekcija za dame, deklice* i) f/os pode m dečke* t> najnocejši du~ I najski in berlinski modi', po priznano 1 najnižjih cenah.                                n4
I                    0. Đern&tocič
I Ljubljansko (pre/ angioko) 8kladišČ€ oblek
I            Meštni trg štev. 5-6.
1 SMv^TORIUM-a^DNAl
»ZA NQrTBANdE^^^^5c BC3LEZNI £
EILaJLJBLiJ\NA koi^cnbkega uuca 41<
k"ont 0 rTs tTn7a
Oferte   pod   M«.  S.   p#4«i   protal 14. L'nMfua,             (so4
J. Zamijeti
*«Tl|arski  a«ist«r
v Mnbllaal, SrađUće 4
odštraojuic
korfa očeša
tekom desetih minut.
Garantira za uspeh.
Izdolnto na .fiao|sa obuvala kekor
tnai pravo porsko tn tolovadsko
oovllo.
Vabilo
k
XXI. redn. o&čnemD zboni
Posilna za Ilir. Bistritti okrai 1 Tmoren
ki se bode vrši I
v ađtijo, ine 21 nirca 1915 rb 2 tir pop. * iraJnh prostor h v Znonm.
DNEVNI RED:
1.  Porobilo na^el-tva.
2.  Porcčilo  io  nasveti   nadzorstva
3   Odobnt«v   letne^a   računa    za leto  1914.
4   C'tanie     reviziiskega     poročila ter ukrepi  vs\ed istega.
5   Sktepanje o predlcgih v smislu § 36   *adr   pfavil.
6. Vclitev načelstra in nadzorstva. 7   Slučajnosti.
Ooomba: Ako bi ta dbČnj zbar ne bil sklepčen vrši I se bode v ?mis!n § 35. zadr. pravil pol ure po-ne|e, isti dan. v istih prostorih in z ist:m dnevnm redom dru^i občni zbor, ki bode ^klep^i brezpo-gojno ne glede na število   navročh čianov.
6^9                                    Nacoletvo.
j/|nh|i|/n cilindre IVIUUUIvG inčepice
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
IVAN SOKLIĆ.
Ha-Prlstnl Panaina-slamalkl od 9 K do 50 K.  j$m
CORČEVfl
ROl'^1      , f   : h N I O S T I   X
fl.COREC
'   li  f     r   ■    ■    '  ~                                   ■    *   .   •                      ,  f   '
I             Sprićo silno naraslih cen surotin smo primorani ceno
ifimovi rala
zvišati komad za   20   vinarjev*
I             Prosimo, si prijazno za pomni ti, da komad lysoformove£a
I    mila stane do nadalje K 1 20                                                624
I           Ceao   ijsofonaoTini   rask«i«valalai    sređstrom
I   •staaot« ta sodaj star« n &icer:
I     100 gr. steklenica   K — 80               1 kilo steklenica K   4*60
250  n          „           „      160          2Vj    ^       ročka     „   10 —
500   „         „           „     2 80          4Va    „           n         „   16 —
I             Doklej t orno   ie šc mkoli   zvišano crne   mogli driatf, se
ne ve,  Tsekakor pa priporočamo 8TO]lm toni* odie-aialcem, 4a al potrefcićiaa za nekal teaa pokri]e]o.
I Lyscform-(iMe, Uj'pest.
narodna knjigama v Ljubljnnl
Đrinoroča alodečo Imfloo:
Aleš is Eazora %£%&**
Cena bro5. 1 K 50 v.( vez. 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več.
Atila W Fmnni Romanca. Napisal Allll T JJlllOUl.  Ant Aškerc Cena
br©5.  I K 4a vin., vez. 2 K 40 vin., s
pošto "«0 vin. več.
Brođkovski odvetnik ^rn
Će§ki spisa! V. Benc§-Sumavsky. Cena brol 1 K 50 v., vez. 2 K 50 v, 5 pošto 20 vin. več.
Cez trnje do sreče. Rl^"i
F   Senčar   Cena broš. 1 K 20 vin., vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 v več. fli*l>ll   in   cmoh   Zabeljene in oso-
rvice. Zbral Tinček Hudaklin. Cena 1 K, s pošto 10 v več.
ft^Cnflri 7^har Humoristično-sa-UnSpOll iidUdl.   tirične    in    resne
sličice iz sedanjosti   Spisa! Luigi Calco.
Cena broS. SOv s pošto 10 vin. več. PuhaiiJ D-AAV HumoTistično-sa-trOSDOa  ISIlCeK.   tir.čne    m   resne
sličice iz se^aniosti. Spisal Luigi Calco
Cena bro§. 70 vin., s po§to 10 vin. več.
Vroli   Mati27   Zgodovinski roman
Hrai]   naijaa* Spisal Fran Remec
Cena broS. 2 K, vez. 3K,s rošto 20 v več
Lepi str ček.  (Bel-ami).
Roman Franeoski spsal Guy de Mau-pa^^ant, prevel Oton Zupanćič. Cena broS 3 K 50 v., vez. 4K7u v., s pošto ?0 vin. več.
Irubcen in junaštva stra-hr petnega prapurščaka
Zgodovinska povest Cena broš. 80 vin., vez. 1 K 60 v. $ poSto 10 v več.
Ljnbez?n Končanove   /.
aTIttvA Zgodovmski roman Spisal HlarO, ft. Remec Cena broš. 1 K 50 v, vez.   2 K iO v, s pošto 20 v več.
Libera nos a malo. %„tv
roman. Spisal Vladimu Vesel. Cena broS.
1   K 4O v, vez. 2 K 20 v, s pošto 20 v. več.
Holi    lni*«1   Roman za mtadtno in od-
ndll    luril   rasle.   Angleški  spisal   F.
H. Burnett.   Cena  broš.   1 K 60 v,   vez.
2  K 60 v, s pošto 20 v več. Hifia   Sodjalen   roman   iz liubHanskega il&lUH. fivHenja. Spisal A P. RušiČ. Cena
broS. 1 K20v, vez. 2K,s pošto 20 v več,
Naihujši so?ražoiki i^1
Murn k. Cena 60 vin, s poSto 70 vin.
Jaro d ni    kataster   Ko-
.AALA Spisal Ante Beg. Ceni 60 v, lUcEO« s pošto 70 v
) dostojnostt. ipei?7oRovT^o
80 vin.
i sližbeni pogodbi X^h
kov 'n diugih delojeinalcev ▼ podobnih siuZbah. Cena 50 v^ » pošto 10 v. veC.
'DrUll iBu dne   16.   avgusfa   19J7. Ceaa IK, s poito 20 vin več.
sitfii lamki • napod-em itsptiantT«. lv£*!L%
Cena 3 a% t poito 3 K 20 v
)pattT trattrlčalL l£&
roman.  Spisal  Ft. IUobcc  Ceaa broš.
Pravljice  z% mladino s
eliiromi (Prevodi Čeških in hr-bll&dUil va§kii, pravijic.) Cena vez. 5 K., s pošto 30 vin. več.
Prava in neprava lju^e-
vq*1 Povest. Spisal Blaž Pohlin Cena aCU* broš. 1 K 60 v, vez. 2 K50 vin., s pošto 20 v več.
PrPifiananni    Novela- Spisal   Franc
ITCmagallCl   Remec.    Cena    broš.
60 v, ve2. I K 60 v. s pošto 10 v. več.
Rffpff   emph  Ruski sPisal Leonid
liUCbl dlllCU Andreiev,preložU Vla-dimu Levstik. Cena broš. 1 K 40 vin., vez. 2 K 40 vin., s pošto 20 v več.
Rienzi  zadnji  tribunov.
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Edward Lytton-Bulwer. Cena broš. 4 K., ve2. 5 K 2J v^ s pošto 3) vin. več
Cnnlin    Slike    iz    pariške^a    Življenja. MapUU    Francoski spisal Alphonse Dau-
det, prevel   Oton Župančič.   Cena broš.
- K., vez 3K,s pošto ?) vin  več.
Skrrnost biše ši 47. *aon
Angleški spisal 1. Storer-Ciousten Cena broš 1 K 50 v., vez. 2 K £0 v., s pošto 20 vin. več.
Sfeušnfave   Tomaža  Kr-
mp^liavrlra   sPisal   Šepetavec,  2 UlrZil|<iVUIkđ. 2vezka Cenabroš.2K
40 v. vez. 3 K   20 v, s pošto  30 v več.
Strahovalci   dveh  kr n
Zgodovinski roman v dveh delih. Spisal Fr. Lipič. Cena broš. 2 K, vez. 4 K, s rošto 30 v več.
CtaPQ    flavir'l    Povest  Sp'sal J Ol^rd    UCViUd. Obiak. Cena broš.
60 v, vez. 1 K 60 v, s pošto 10 v več.
Slovensko -nemšfca meja na Koroškem. ^otn^i
1 K 40 v, vez 2 K 40 v, s pošto 20 v več.
StTi rnske slike. Ka&M
Rendezvous) Cena broš 60 v, vez. 1 K 60 v. s pošto 10 v več.
fThn   111    dllh   Po'iudno znanstvena
Ullll    lU    S1UH   razprava.   Spisat   dr.
dr   Jos, Rakež. Cena 20 v. s cošto 30 v.
TTni1iv«<i   Povest Francoski spisal Andre" UUUJI14. Theuriet. Cera<K) v s pošto 1 K.
Ustoličenje koroških voj-
VAII Spi^a! Ante Beg. Cena 30 vin., VUU- s posto 40 v.
Vaška kronika. tVX: l'^t
losti Sr i sa I Ivan Lan. Cena broš. I K 70 v, vez   2 K 70 v, s pošto  20 v več.
V vi nni vi Izbrani spisi Frana Erjavca, Uard vi. uredit dr. G Sajovic. Cena t K 20 v, vez 1 K 70 v, s pošto 10 v več.
V študentovskih ulicah.
Spisal Fr. Rtmcc Cena broS. 1 K 50 v, vez. 2 K SO v, s pošto 20 v več.
Zadnji rodoviae Bonalja.
Roman iz kranjske pretek losti. Spisal Fr. Remec Cena brol 1 K 50 vin., vez. 2 K 50 v, 3 poSto 20 v več.
Zbrani spisi Josipa Jnr-
A{X« 11 zvezkov. Cena vsakenu laUa. zvezku broš. 1 K 20 v. vez. 2 K s po$to 20 v veC (2vezW ID^ VIII. in XI so raz lođaai.)
1 ■■ mtšmm  ttnjifairaiai  kmm v žalogi tuđi m# druge
ItitMkt lnajiBg ter poil|e im saktevo Mjno*ejii
i      u              •*•■•* osle utege«              bi