Pomagajmo an mi Posočju! Nova Tržaška kreditna banka filiala Čedad št. računa “Pomoč Posočju” 02.990/06 novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIV1DALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1.500 lir Spedizione in abbonamento postale • 45 % - art 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 25 (915) Čedad, Četrtek, 25. junija 1998 Solidarietà ai terremotati del Tolminese Nuova Banca di credito di Trieste filiale di Cividale n. c/c “Pro-terremotati Sio” Kakšno vlado bomo imeli na Deželi? Kdor je pričakoval, da bo že takoj po volitvah dobil prve napotke o sestavi nove deželne vlade, se je zmotil. Ne smemo namreč pozabiti, da bodo v nedeljo potekale v nekaterih občinah balotaže za obnovo občinskih svetov in do takrat nihče ne bo postavil kart na mizo. Kot prva ne bo tega storila Forza Italia, ki je na deželni ravni postala stranka relativne večine in ima nekako “moralno” dolžnost, da sproži preverjanja in poišče možnosti za sestavo vlade. Znano je, da bi na deželi FI rada zapustila Nacionalno zavezništvo (AN) in se povezala z Ljudskim centrom za reforme in nekaterimi posamezniki znotraj Oljke, da bi sestavila središčno koalicijo. Teh svojih namer pa Berlusconijevi varovanci ne morejo povedati na glas, vsaj do nedeljske balotaže ne, saj se skupaj z Nacionalnim zavezništvom prizadevajo denimo za izvolitev Gaetana Valenti-ja na goriški občini. KOZOLEC monumento dell'architet- tura rurale Ur libro di Renzo Rudi Giovedì 25.06 ore 20.00 S. Pietro al Natisone Beneška galerija Vse kaže, da se bodo prva preverjanja začela komaj prihodnji ponedeljek, ko bodo stranke iskale možno kvadraturo kroga. Znano je, da na Deželi ne obstaja možnost po homogeni in kompaktni večini. Potrebno je priti do kompromisov med bloki, ki so si med seboj nasprotni in zatorej težko uskladljivi. To je realna slika, ki je nastala po zadnjih volitvah in ki naravnost kliče po reformi volilnega sistema in marsičem drugem, začenši z olajšanjem birokratskega aparata, ki je postal naravnost moreč in nevzdržen. Vprašanje pa je, koliko se bodo izvoljeni predstavniki za te probleme sploh zmenili ali bodo raje dali prednost svojim stolčkom in skrbi, da ohranijo dosežene privilegije. Poznavajoč stvarnost, ne verjamemo, da bo tokratna deželna sestava začasna oziroma funkcionalna reformam in posledično predčasnim volitvam. Zaradi povedanega bomo po vsej verjetnosti prisostvovali laboratorijskim eksperimentom združevanja ne-spojljivih strankarskih elementov. Lahko se zgodi, da bomo celo prekosili rekord zadnje mandatne dobe, ko smo v petih letih imeli prav toliko predsednikov deželnih vlad. Ce lahko navedemo lestvico najbolj možnih vlad, lahko rečemo, da imata Forza Italia in Severna liga največ možnosti, da bosta sedeli skupaj na krmilu Dežele. Tudi cen-tristična vlada lahko računa na uspeh, čeravno ne gre zanemariti možnosti sodelovanja med Oljko in Severno ligo.ali celo nekakšno razširjeno tehnično-istitucionalno vlado, za katero se najbolj ogrevajo pristaši Ljudske stranke. Reformirani komunisti pa bi radi skupaj z Oljko sedeli v opoziciji in prepustili ostalim, naj pokažejo, česa so zmožni, (r.p.) beri na strani 2 Buona partecipazione di amministratori al convegno di S. Pietro Da area marginale a crocevia d’Europa Se son rose fioriranno. Intanto amministratori ed operatori economici, soprattutto nel settore turistico, sono soddisfatti per i risultati del convegno “Costruiamo piano e programmi comuni. Da area marginale a crocevia dell’Europa”, tenutosi sabato a San Pietro al Natisone ed organizzato dalla Comunità montana Valli del Natisone con il contributo di Regione, Provincia, AICCRE e AGEG Lace. Articolato in tre parti, il convegno si è aperto in mattinata con un tavolo di lavoro a cui hanno preso parte amministratori friulani, sloveni ed austriaci, rispettivamente delle valli del Natisone e del Torre, dell’I-sonzo e della Carinzia. L’obiettivo era quello di verificare la possibilità di creare un organismo che coordini lo sviluppo delle aree di confine. E un risultato con- Alcuni dei relatori al convegno di S. Pietro IÌMm IW Viiiù°nc ;»v creto si è ottenuto visto che i rappresentanti delle tre realtà contermini hanno già stabilito di incontrarsi nuovamente il prossimo 9 settembre, sempre a S. Pietro al Natisone per firmare un accordo di collaborazione. Un importante contributo al convegno è venuto dal rappresentante dell’Associazione Europea delle regioni di confine l’olandese Van Run che ha anticipato anche gli orientamenti della commissione europea sulPInterreg 3. Nel primo pomeriggio gli amministratori hanno illustrato i propri programmi “europei”. In questa cornice è stato presentato il depliant “Dai Natisone all’I-sonzo per emozioni senza confini”. E stata anche illustrata l’iniziativa comune dei nostri ristoratori eoo i colleghi del Caporettano per presentarsi insieme sul mercato. Canebola: è stato un gran successo Ben 360 i partecipanti alla marcialonga Wlìillsk è ■ Če hočeš imeti zasluženo darilo, pridi na nagrajevanje natečaja Moja vas, ki bo v nedeljo, 28. junija, ob 15. uri v občinski dvorani v Špetru Na programu je predstavitev knjige "Din Don", ki sta jo pripravili Società Filologica in Lipa. Marta Dorgnach, Stefania Rudi in Giulia Paul uzzi zapojejo podvodstvom Lie Bront, ki je knjigo napisala Quest’immagine con la più giovane partecipante alla gara ci sembra la più adatta per rappresentare la volontà e la capacità della comunità di Canebola di guardare al futuro e di intrecciare rapporti di amicizia e collaborazione con i vicini. segue a pagina 5 Za patrona in obletnico požiga vasi Dvojni praznik v vasi Mečana V nedeljo 21. junija so v Mečani imeli dvojni praznik. Počastili so krajevnega patrona Svetega Kocijana, ki so mu naši predniki posvetili cerkev na vrhu istoimenskega hriba (723 in.), a je zapuščena in v razvalinah že od leta 1933. Na pobudo ANPI so se spomnili tudi tistega tra- gičnega 26. februarja 1945, tik pred koncem druge svetovne vojne, ko so kruti nemški okupatorji požgali vas. Na prazniku, ki se je odvijal na odprtem pred spomenikom sredi vasi se je zbralo prav lepo število ljudi iz špetrske občine in drugih krajev. beri na strani 4 &W Javi a nulana 3» rievocazione storica delle manifestazioni di autogoverno delle popolazioni delle valli del Natisone sotto la giurisdizione del Patriarcato di Aquileia e della Repubblica di Venezia S. Pietro al Natisone domenica 28 giugno ore 17 Vespero solenne ore 17.30 Corteo storico fino alla chiesetta di S. Quirino ore 18 Inizio rievocazione ore 18.30 Consegna dei premi Lastra d argento Comunit montana Valli del Natisone Pomoč Posočju z naše strani Nadaljuje se pri Novi Tržaški kreditni banki akcija “Pomoč Posočju”, za katero sta dali pobudo Slovenska kulturno gospodarska zveza in naš tednik. Prispevkom, o katerih smo že pisali v prejšnjih šetvil-kah, z veseljem dodamo prispevek PRAE, ki znaša 1.750.000 lir. S tem smo dosegli vsoto 8.325.000 lir. Medtem ko se zahvaljujemo vsem, ki so se našemu vabilu odzvali, vas vabimo, Ce še niste tega storili, da daste svoj prispevek. Ko bomo dosegli 10 milijonov lir bomo izročili Cek predsedniku Upravne enote Tolmin Likarju, da ga posreduje najpotrebnejšim. In to bi želeli storiti pred poletno pavzo. Zato bodite solidarni in radodarni Proclamati martedì i nuovi consiglieri regionali La carica dei 60 in Regione Martedì c’è stata a Trieste la proclamazione ufficiale dei consiglieri regionali.Vediamo dunque com’è composto il nuovo consiglio regionale: Forza Italia - CCD - 14 consiglieri: Giorgio Venier Romano, Roberto Asquini, Aldo Ariis, Ferruccio Saro, Renzo Tondo, Franco dal Mas, Maurizio Salvador, Valter Santarossa, Ettore Romoli e Giovanni Vio, Roberto, Antonione, Bruno Marini, Franco Franzutti, Giulio Staffieri; Lega nord - 12 consiglieri: Alessandra Guerra, Ennio Vanin, Pietro Arduini, Maurizio Franz, Claudio Violino, Viviana Londero, Danilo Narduzzi, Beppino Zoppolato, Matteo Bortuzzo, Fulvio Follegot, Gianpiero Fasola, Federica Seganti; DS - 10 consiglieri: Giorgio Mattassi, Renzo Travanut, Alessandro Tesini, Renzo Petris, Lodovico Sonego, Nevio Alzetta, Michele Degrassi, Enrico Gherghet-ta, Miloš Budin e Bruno Z-vech; AN - 9 consiglieri: Paolo Ciani, Bruno Di Natale, Giovanni Castaldo, Franco Baritussio, Luca Ciriani, Adriano Ritossa, Sergio Dressi, Paris Lippi, Francesco Serpi; Centro popolare riformatore - 7 consiglieri: Giancarlo Cru-der, Roberto Molinaro, Antonio Martini, Gianfranco Moretton, Isidoro Gottardo, Franco Brussa e Cristiano Degano; Rifondazione comunista- 4 consiglieri: Paolo Fontanelli, Gian Luigi Pegolo, Roberto Antonaz e Bruna Zorzini SpetiC; Verdi - 3 consiglieri: Giorgio Baiutti, Mario Puiatti e Roberto De Gioia; Unione Friuli Pozzo. 1: Giorgio Kakšno vlado na Deželi? s prve strani Bossi je svojim v deželi zabičal, naj si ne drznejo sodelovati s Polom svoboščin. Sicer to je glas, ki prihaja iz Milana, v Furlaniji pa Alessandra Guerra, moCna zaradi 14 tisoC osebnih preferenc, misli drugače in si že obnavlja garderobo v predvidenju, da bo prevzela vodstvo deželne vlade. Pravijo, da tudi tržaški melonar in danes Berlusconijev pristaš Roberto Antonione že zbira primerne kravate, ki pašejo predsedniški funkciji, (r.p.) PisiTLO iz Kima Stojan SpetiC * Se nedavno smo rekli “Amerika” Vsemu, kar je bilo predobro, prelepo, preobilno. No, sedaj jo imamo, to za-željeno Ameriko. Morda ne v gospodarskem, toda v političnem smislu prav gotovo. Zadnje tri volilne preizkušnje so pokazale, da se ljudje naglo oddaljujejo od politike. Prav sedaj, ko bi Italija potrebovala resničen zasuk v kakovosti življenja. Najprej splošne upravne, nato naše deželne, konCno še nadomestne parlamentarne volitve v Milanu. Tu je šlo volit 31% upravičenčev! Vseh jih je bilo v okrožju okoli glavne postaje stotisoC. Glasovalo jih je nekaj Cez 30 tisoC, poslanec Pola svoboščin Pecorella je bil izvoljen v parlament z nekaj več kot 13 tisoC glasov. Vidite, to je Amerika, kjer se volitev udeležuje le pičla manjšina pripadnikov “middle class”, vsi ostali pa se zanjo ne brigajo, ker nimajo kaj izibirati. Kot pravijo, je izbira med demokrati in republikanci v ZDA isto, kot med Kokakolo in Pepsikolo. In vendar je bila Italija dežela, kjer so ljudje dosledno in množično volili iz leta v leto skozi pol stoletja prve republike. In izbirali: leta 1948 med Rusijo in Ameriko, v šestdesetih med desnico in levo sredino, od 1975 do 1983 med KPI in KD, potem za Craxija ali proti. In sedaj? Pred dvema letoma smo navdušeno glasovali za Oljko in Prodija, prepričani, da se zaCenja obdobje korenitih sprememb. No, v Evropsko monetarno unijo smo prišli z zategovanjem pasu, toda ljudje želijo tudi “evropsko” pošto, železnice, zdravstvo, šolo. Skratka, kakovost življenja. Pa so jim ponujali le spremembo ustave in volilnega sistema. Ne vem, Ce ste tudi vi slišali ljudi, nekoC zagrete za politiko, ki so tarnali, da ne vedo, kaj storiti. Na političnih volitvah jim vsiljujejo neznane in marsikdaj neprebavljive kandidate. Na občinskih Čimbolj blede županske obraze, na pokrajinskih prav tako. Politiki tam na vrhu pa bi najraje ukinili še zadnje možnosti realne izbire z novimi volilnimi referendumi. Dokler na volitvah ne bomo odločali o našem življenju, pokojninah, delu, prevozih, zdravstvu in programih kandidatov in strank, ne bo tistega začetnega elana, ki je Oljko dvignil na vrh in sedaj tvega, da ji spodseka korenine. Po mojem je najveCja reforma politike, ki naj bo spet predmet navdušenja in strasti, primerjave razvojnih poti in modelov družbe. Ideologije so morda res mrtve, toda ideje ne. In dokler politika ni tudi iskreno soočanje idej in naCrtov, se ljudje zanjo ne bodo navduševali. Seveda, potreben je volilni sistem, ki naj državljanom omogoči izbiro strank in ljudi, obenem pa zmagovito koalicijo. Ta sistem so uspešno preizkusili v drugih deželah, v naši bi ga lahko izpopolnili. Toda zavedati se moramo, da volilni sistem ni vse. Potrebno je to, Čemur pravim “počlovečenje politike”. Dotlej bomo nezadr-ženo drseli v Ameriko V Sloveniji še vedno pogled nazaj Slovenija se še naprej ukvarja s svojo preteklostjo, predvsem medvojno in povojno, ter išCe v njej razloge za napetosti in ločevanja. Desne stranke so najbolj agresivne in zgodovinska dejstva, večkrat pa zgodovinske izmišljotine izrabljajo, da bi premagale in oCmile sovražnika. Tako daleC smo prišli, da bi za nekatere treba spremeniti dosedanje sodbe o zgodovinskih dogajanjih med drugo svetovno vojno. Tiste, ki so sodelovali z okupatorjem, naj bi jih postavili na piedistal zgodovine, partizane in vse, ki so z življenjem v gozdovih placali najvišji davek v borbi proti nacifašizmu pa bi bilo treba potisniti v senco dogajanja. To pa se dogaja samo v Sloveniji. Povsod v Evropi so države ponosne na svojo narodnoosvobodilno borbo, povsod v Evropi Častijo te dogodke, povsod v Evropi se ta del zgodovine piše z velikimi Črkami. V Sloveniji pa ne. “Partizani so bili le navadni kriminalci”. Tako je povedal generalni državni tožilec Anton Drobnič. Pričakovali smo, da se bodo od njegovih izjav ogradili prav vsi, pa ni bilo tako. Nekateri so ga celo podprli, drugi pa oportunistično molčali, tretji, hvala bogu, - in med temi najbolj odločno Zmago Jelinčič - pa so vendar dvignili glas in povedali Drobniču, kar mu gre. Ce bi se kaj takega zgodilo pri nas v Italiji, bi državni tožilec zelo malo Casa opravljal to službo, saj ne gre pozabiti, da je osvobodilno gibanje zapisano v prvem Genu ustave kot temelj demokratične in svobodne države. Ta primer jasno kaže, kako se v Sloveniji še ve- dno instrumentalizira zgodovino in kakšen je za nekatere odnos do enega najsvetlejših Časov slovenske bitnosti. Da niso naše izjave iz trte priCa tudi primer Vinka Kosovela iz Nove Gorice. Pred dnevi ga je novogoriško okrožno sodišče oprostilo obtožbe, da je kot nekdanji pripadnik VOS med drugo svetovno vojno samovoljno ukazal pobiti dva civilista. Sojenje je predstavljalo izjemni dogodek, saj je bilo prvič v povojni zgodovini, da so sodili nekdanjemu vosovcu in partizanu za domnevno vojno hudodelstvo. Po nekaj tednih sojenja je sodniški senat oprostil obtoženca in dodal, da se zaveda občutljivosti primera, ki lahko sproža ne-zacenljive rane. Tudi ta primer je sprožil v Sloveniji veliko prahu in razdelil Slovence. Nekateri so v njem videli logiko pravice, da kaznuje bivšega partizana, drugi pa so v tem videli voljo, da bi se partizansko, še posebno tisto na Primorskem, postavilo na zatožno klop kot izraz hudodelstva in kriminalnih dejanj, tako nekako, kot je pred nekaj tedni zatrdil državni tožilec Drobnič. Cas je, da bi v Sloveniji pustili ta vprašanja zgodovini, ki se je že opredelila in postavila narodnoosvobodilno gibanje na pravo mesto, okupatorje in njihove kolaboracioniste pa ožigosala in obsodila. To so dejstva. Nekateri se bodo lahko še naprej trudili dokazovati obratno. Nas ne bodo prepričali, predvsem ne nas Primorce, ki smo pred petdesetimi leti kompaktno in množično stopili na pravo stran, na stran tistih, ki so se borili za demokracijo in mir. (r.p.) ..NEVERJETNO... \ ^\ff ČLOVEK, KI POZN/C'1' V5E H0VE StOVENSKE OBČINE IH TUOI VE KJE TOČNO SO.... PRIDITE,.. , ENKRATNA PRILOŽNOST ÌPUÌlMA Autoironia slovena (Marko Kočevar sul Delo) sul processo di riforma delle autonomie locali che sta portando ad una notevole atomizzazione. Si è appena svolto infatti un'altro referendum consultivo per la creazione di ulteriori 18 Comuni. Slovenia: riforme “europee” Riforme per l’Europa Il processo riformatore, necessario perchè la Slovenia entri nell’UE, deve partire al più presto. Del resto molte delle riforme sono necessarie alla Slovenia stessa prima che rappresentare un vincolo europeo. É quanto ha affermato il responsabile del gruppo di mediatori per l’allargamento dell’UE Nikolaus van der Pas, nei giorni scorsi a Lubiana assieme al negoziatore per la Slovenia Jai-me Garcia bombarderò. Gli ostacoli più difficili per la Slovenia secondo Lombardero saranno rappresentati dall’agricoltura, dal mercato immobiliare e libero flusso di capitali. Non ci saranno sconti Non ci saranno sconti per alcun paese e non ci saranno promozioni “di gruppo”. Ogni paese dovrà negoziare il proprio ingresso nell’UE singolarmente e rispettare le condizioni. Lo ha confermato il ministro degli esteri inglese Robin .Cook al suo omologo slo- veno Boris Frlec nei giorni scorsi in visita a Londra. Nuovo Procuratore Non saranno più necessari ne’ dimissioni ne’ provvedimenti disciplinari nei confronti del Procuratore generale della Repubblica Anton Drobnič. E stato infatti pubblicato nei giorni scorsi il bando di concorso per la sua sostituzione. Nominato dal primo governo Demos il 25 ottobre 1990, il discusso procuratore è alla scadenza naturale del suo mandato. Ampia discussione Si è conclusa sabato la conferenza programmatica della Lista unita che si è articolata in ben 46 assemblee in tutta la Slovenia. Questioni economiche, sociali e monetarie in primo piano. L’ampio dibattito tuttavia non è servito a ricomporre la frattura tra i vertici del partito, guidato da Borut Pahor ed alcuni esponenti di punta del partito. Tema del contendere l’atteggiamento nei confronti della riconciliazione nazionale. Kultura f ENI I BENE * li CKE PI 1 ECHI Priprave na 23. Senjam Beneški ljubitelji glasbe so že vic cajta na diele za Senjam beneške piesmi, ki bo lietos že 23. an ga organizira kulturno društvo Rečan z Lies. Napravjajo ga za senjam Svetega Jakoba an takuo, ki je bluo v zadnjih lietih puojde napri tri dni, 24., 25. in 26. julija. Besiede so napisane, glasba tudi, pieuci se že parpravjajo, sa’ že snemajo kaseto takuo, de tudi te-lekrat bomo lahko poslušal nove beneške piesmi celuo lieto. Novih piesmi bo, takuo ki zgleda, dvanajst. An nie težkuo napoviedat, de kra-jica sejma bo an lietos lju-bezan, kar je tudi pru, saj gre v parvi varsti za senjam mladih za mlade. Pa tudi druge piesmi bojo ku nimar, smiešne an žalostne. Tiste kar je pomembno je, de tala liepa kulturna iniciativa še napriej živi bogato življenje an de beneški judje jo imajo nimar par sarcu. Senjam beneške piesmi bo an lietos vabljiv. Par-pravta se prit za svet Jakob na Liesa. Naš je bil v Bovcu Priložnost so bile kulturne iniciative za 120-letnico domače knjižnice. Takuo je v petak Beneško gledališče gostovalo v Bovcu. V kulturnem domu je pred številnim občinstvom predstavilo komedijo “Jur zaničan mož” ali z drugimi besedami Moliera po beneško. Publika je bila topla in je pogosto nagradila z aplavzi beneške igrauce, ki so se res izkazali. Odprl in zaključil je prireditve Roberto s svojo ramo-niko. Naj povemo, da so odslej v bovški knjižnici tudi beneške knjige, ki so jih naša društva podarila bovškim prijateljem. Programi slovenske televizije po satelitu od 1. julija zakodirani Naloga slovenske televizije je bila najprej stoodstotno pokriti ozemlje Slovenije. Na drugem mestu je bila skrb za stik in povezavo z zamejskimi Slovenci v Italiji, Avstriji in Madžarskem in nato še prizadevanja za povezovanje slovenskih zdomcev po Evropi, pri čemer gre poudariti da, skupaj z družinskimi člani gre za kakih 100 tisoč ljudi. Vsa ta vprašanja je RTV Slovenija zadovoljivo rešila z oddajanjem svojega signala preko satelita Hot Bird 3. Tako je povedal generalni direktor slovenske televizije Janež Čadež v sredo v Trstu na predstavitvi RTV programa na satelitu. S pomočjo direktorja za mednarodne odnose Borisom Bergantom in Tatjano Ljubič, odgovorno za stike z javnostjo je bil izjemen tehnološki podvig predstavljen tudi iz tehničnega zornega kota. Slovenska televizija se je odločila za digitalno tehnologijo, ki zagotavlja največjo možno kvaliteto tako glede slike kot glede zvoka, je bilo obrazloženo na predstavitvi. Prostorsko pa s satelitom pokriva zelo široko območje, ki sega od Maroka do Ura-lov. Bilo je tudi povedano, da je satelit strateška izbira in obenem smer razvoja na tem področju, kar pomeni, da RTV ne namerava investirati v oddajnike, ki predstavljajo drago in zastarelo tehnologijo. S strani predstavnikov slovenske manjšine, ki so se v dobrem številu udeležili predstavitve je bilo slišati več čestitk slovenski televiziji za njene dosežke na tehnološki ravni. Obenem pa so bili izraženi z različnimi odtenki, vendar uglašeni na isto noto, precejšnji pomisleki glede pomena, ki ga lahko ima satelitsko oddajanje med Slovenci v Furlaniji-Julji-ski krajini, kjer je dober del zamejskega prostora pred leti nemoteno sledil slovenskim TV programom. Novost je v tem, da bodo od 1. julija programi RTV Slovenija zakodirani in torej bo njihov ogled možen samo s satelitsko kartico, za katero bo treba plačati po 3.000 tolarjev na mesec (približno 400 tisoč lir letno). Otroške, dokumentarne in informativne oddaje, ki jih bodo predvajali na prvem TV programu od 16.55 do 20.05. ure pa bo možno gledati prosto, ker ne bodo zaklenjene. Plačevanje kartice (ob vsoti tudi sam način) lahko predstavlja oviro pri odločanju zamejca za slovenski satelit. Se večjo oviro pa pomeni, dejstvo, da je za sprejem satelita potrebna določena aparatura: parabolično anteno in digitalni satelitski sprejemnik z vgrajenim sistemom za dekodiranje vi-acess. Gre namreč za tehnološko izbiro, ki ni vsklajena z italijansko. Kdor ima dekoder že doma si ne more z njim pomagati, če ga želi pa kupiti v Italiji ga ne dobi na prodaji. Generalni direktor Janez Čadež je sicer na srečanju izrazil tudi pripravljenost slovenske TV hiše priskočiti na pomoč za zagotovitev določenega števila sprejemnih točk v Benečiji, a je vseeno tako zasnovan “satelitski” program za naš, Zal, neučinkovit. (j.n.) Uno stage di canto con Amelia Cuni L’inaugurazione sarà il 4 luglio, ma e-venti importanti riguarderanno Topolò anche questa settimana. Da venerdì 26 a domenica 28 la stazione ospiterà Amelia Cuni per uno stage di canto “A voce libera” improntato alla tradizione del canto Dhrupad, il canto della tradizione induista dell’India del Nord. La Cuni è considerata, nella stessa India, una delle più grandi interpreti di tale disciplina appresa nei molti anni trascorsi come discepola di Fahimu-din Dagar. Fondamentale, oltre che la sua attività di concertista, è quella di insegnante di tecniche vocali, applicata presso conservatori (Lucerna, Zurigo, Berlino) e fondazioni musicali. Da anni Amelia Cuni, oltre alla conservazione del canto dhrupad, è impegnata nell’ambito della sperimentazione, collabo-rando con musicisti di diversa estrazione culturale. L’occasione di uno stage così prestigioso e formativo è stata colta al volo da alcuni membri del coro Beneške korenine. Fino a venerdì restano comunque aperte le i-scrizioni per i pochi posti ancora disponibili. A Topolò arrivano i Giardini pensili A Stazione ancora “chiusa” è in programma una serata con due tra i protagonisti della nuova musica e del nuovo teatro europei: Isabella Bordoni e Roberto Paci Dalò. Isabella Bordoni presenterà “Zimmerflucht: Archeologia del commento”, mentre Paci Dalò sarà l’anima di “Drammaturgia dei media”. Entrambi danno vita alla Compagnia Teatrale & Media Lab “Giardini Pensili”, dove teatro, musica, poesia, u-so delle tecnologie (dalla radio a Internet) si fondono. Le loro opere sono nei cartelloni dei maggiori festival europei da Linz Arselectronica alla Wiener Staatsoper a Dokumenta Kassel. “Come potevamo mancare a uno dei più interessanti festival artistici che ci siano?”. Così è scritto nel loro sito Internet, tra un numero impressionante di appuntamenti che li vedrà coinvolti nei mesi a venire. Di Paci Dalò ricordiamo la trasmissione in diretta con RAI, Radio Slovenia e Radio Onde Furlane, andata in onda io scorso luglio e riportata in parte sul cd “Šumi”. Quindi, a lavori in corso, giovedì 2 luglio dalle ore 21, tutti a Topolò, in compagnia degli artisti che già abiteranno il paese provenienti da Olanda, Australia, Nuova Zelanda, Slovenia, Repubblica Ceca e Germania. Povoletto, incontro tra musicisti I giovani musicisti europei si incontrano a Povoletto. Succederà sabato 27 e domenica 28 giugno quando nella palestra comunale polifunzionale, dalle 9 alle 22, ci sarà un happening di giovani musicisti provenienti da Slovenia, Austria, Croazia e Italia. Complessivamente si attende l’esibizione di 105 ragazzi. L’iniziativa rientra nell’ambito del 2S Concorso interna^ zionale per giovani strumentisti promosso dalla Società filarmonica di Povoletto e dall’Associazione nazionale bande musicali autonome del Friuli-Venezia Giulia. Gli appuntamenti della rassegna internazionale di musica etnica e folk Folkest, tre volte nelle Valli I concerti si terranno il 10 luglio a Cicigolis, il 15 a Lasiz ed il 16 a Clenia Sono tre gli appuntamenti del Folkest, il festival di musica etnica e folk, nella Benecia. Una delle iniziative più interessanti nel panorama musicale europeo ha previsto quest’anno il ritorno in alcune località delle Valli. A Cicigolis, nella piazzetta, venerdì 10 luglio suonerà il gruppo ungherese “Vizonto”, a Lasiz, nella chiesa di S. Antonio, mercoledì 15 ci sarà lo spettacolo “Muzika pod turam”, infine nella piazzetta di Clenia, il 16, suonerà il gruppo campano “Musica-lia”. A Cividale, in piazza Duomo, sabato 4 luglio si . wm Il concerto dello scorso anno nella piazzetta di Clenia esibirà la band inglese “Pressgang”. Il gruppo “Val Resia” sarà tra i protagonisti, sabato 25 luglio, di una produzione speciale del festival a Spilimbergo. 11 Folkest inizia mercoledì 1° luglio nella storica cornice dell’Abbazia di Rosazzo, nel comune di Manzano, con il concerto dell’Ensemble Timna Brauer & Elias Meiri. Tra gli appuntamenti più importanti quelli dei Latin Crossings (Steve Winwood, Tito Puente e Arturo San-doval) per domenica 5 luglio, L’altra Africa (Mahlet dell’Etiopia e Tarika del Madagascar) per lunedì 6 luglio, Fiorella Mannoia per giovedì 16 luglio, tutti ad Udine. Gran finale in piazza Duomo, a Spilimbergo, con Fabrizio De André. Ulteriori informazioni possono essere attinte attraverso il sito Internet di Folkest: www.folkest.com. ——— —■ Passerella a Scrutto, scontro in consiglio Approvato il contributo della Camera di commercio Četrtek, 25. junija 1998 4 Un ricorso al Tar sul voto a Cividale? Intanto Pascolini si appresta a varare la giunta Le elezioni comunali, a Cividale, sono alle spalle, ma ancora tiene banco il risultato del voto. Su di esso pende infatti un possibile ricorso al Tar da parte dell'Ulivo, uscito sconfitto dalla consultazione a vantaggio del Polo, per una verifica complessiva dellfe preferenze. Dagli ultimi dati ufficiosi lo scarto di voti tra i due candidati a sindaco, Giuseppe Pascolini e Guglielmo Pelizzo, sarebbe minimo, u-na quindicina di preferenze che potrebbero essere rimesse in discussione dal Tar. Intanto il sindaco Pasco- lini si appresta a riesordire in consiglio comunale. Sarebbe, secondo fonti ufficiose, già composta la sua Sagra di S. Antonio a Uccea e visita del vescovo Battisti Giuseppe Passoni squadra che lo affiancherà nella giunta. Ne farebbero parte Romano Blasigh (sport e viabilità), Giuseppe Passoni (cultura, turismo e commercio), Bruno Mollicone (istruzione e viabilità), Giovanni Pauletig (lavori pubblici), Gianni Cortiula (finanze) e Giuliano Clo-chiatti (sanità), mentre Pascolini avrebbe la delega all’urbanistica, (m.o.) 21. junija praznik sv. Kocijana in spomin na požig vasi februarja 1945. leta Dvojni praznik v Mečani Pozdravila sta župan Firmino Marinič in predsednik ANPI Federico Vincenti Come da tradizione si è svolta sabato 13 e domenica 14 giugno la festa di S. Antonio a Uccea in o-nore del Santo protettore. Uccea in questi giorni di festa si ripopola e si rianima con allegria e simpatia. Molti infatti sono coloro che giungono dalla valle del Torre, da Resia e dalla Slovenia per parteciparvi. Il piccolo borgo, con le •sue casette costruite sul ripido pendio del monte, dà inizio alle tradizionali feste paesane dei resiani che si concluderanno ad Oseacco, dopo Ferragosto, con la Festa del Fri-co. Momento molto importante della manifestazione è la S. Messa celebrata da don Renzo Calligaro. Non è solo la celebrazione di un rito religioso, ma anche momento di riflessione su noi stessi, la nostra comunità e la nostra cultura che merita sostegno e appoggio. In questo don Renzo ci mette veramente tutta l’anima e trasmette con decisione il suo appoggio appassionato verso le nostre piccole comunità. Si sono sentite durante il rito più lingue: dal greco, al po naSin, dall’italiano al po nas al latino, tutte con la stessa dignità e rispetto. Nella parte finale del rito ha preso la parola anche l’arcivescovo di Udine, Alfredo Battisti, che tra le altre cose ha ricordato alla piccola comunità di Uccea di mantenere fede alla propria terra, alle proprie radici e alla pro- pria cultura. Al termine ha portato il suo saluto anche il sindaco Luigi Paletti. Nel pomeriggio si è esibito il coro femminile di Resia, Rože Majave con canti tratti dalla tradizione resiana e presentati da Silvana Paletti. In seguito il gruppo folkioristico ha offerto un appassionato spettacolo seguito con grande interesse dal numeroso pubblico. Tutta la manifestazione è stata oggetto di riprese da parte di una troupe di TV Koper per la realizzazione di un documentario su questo piccolo paesino. La trasmissione verrà messa in onda sabato 27 giugno alle ore 18. (L.N.) s prve strani Slovesnost se je začela z mašo na odprteip, na lepem prostoru sredi lepo urejene vasice Mečane, ki jo je daroval župnik Federico Saracino. Sledili so pozdravni nagovori špetrskega župana Firmina Mariniča in predsednika ANPI Federica Vincentija. “Praznik našega zavetnika Sv. Kocijana je bil že v času fašizma, leta 1933, prepovedan in ukinjen, ker Un contributo di 82 milioni della Camera di commercio permetterà al Comune di S. Leonardo di dare il via alla prima fase dei lavori per la costruzione della passerella di Scrutto. L’importo totale dell’opera sarà di 290 milioni. Una cifra che ha fatto subito scattare, nel consiglio comunale di giovedì scorso, la contrarietà del consigliere dell’opposizione Giuseppe Chiuch, secondo il quale “spendere quella cifra è un lusso che l’amministrazione comunale non si può permettere, anche perché è un’opera fine a se stessa”. Di tutt’altro avviso il sindaco Lorenzo Zanutto che ha ricordato come i 95 milioni già concessi dalla Protezione civile non sarebbero utilizzabili in altro modo. “La passerella - ha continuato - ha inoltre una valenza a- je bil od vseh vekov slovenski praznik našega širšega okolja”, je napisal najbolj znani in'priznani Me-čanac Anton Birtič. In nadaljeval. “Od tedaj je Kocijanova cerkev na gori prepuščena naravnemu razpadanju neusmiljenih zob časa. Ostali pa so še pokonci nekateri deli zidov z odlično, umetniško klesanimi kamni. Stvarno pa se nobeden, prav nobeden ne zanima, gricola ma anche paesaggistica e ambientale. Il Cai, se verrà realizzata, si è infatti impegnato a ripristinare due sentieri per Castelmonte”. L’assessore Francesco Sidar ha da parte sua rimarcato la necessità di effettuare delle opere di arginatura del torrente, comprese nel progetto, e la raccolta di firme degli abitanti di Scrutto per il rifacimento della passerella. La ratifica della delibera della giunta che permetterà il via all’opera è stata approvata con le sole astensioni di Chiuch, Giuliano Sittaro e Paolo Crucil, tutti membri della minoranza. Su un altro punto all’ordine del giorno il dibattito si è acceso. Si trattava di una rettifica della delibera con cui l’assemblea aveva adottato il Piano regolatore generale. Un cambiamento concordato tra i consiglieri, da bi se ta spomenik obnovil. 26. februarja 1945, tik pred koncem druge svetovne vojne je bila Mečana, ki je bila polno naseljena in je štela okrog 70 prebivalcev, popolnoma požgana od razbesnelih rok nacističnega okupatorja. V spomin na ta pretresljiv dogodek so Mečanci, v sodelovanju z ANPI Nadiških dolin naredili v vasi lep spomenik, ki je bil slavnostno odkrit junija lani. Po 36. letih so me- volto a dare al progetto, redatto dall’architetto Mario : Zufferli, maggiore aderenza ; rispetto alla realtà del territorio. A questo proposito ! Chiuch ha rilevato l’oppor- ì tunità di sensibilizzare gli o-peratori del settore della la- j vorazione e trasformazione ! del legname rispetto ai con- j tributi in arrivo grazie agli | Obiettivi 5B. La rettifica ha però incontrato l’opposizione di Sittaro, duro nelle accuse verso persone che avrebbero interesse ad approvare determinate norme nel setto- j re degli allevamenti. Ma Za- i nutto ha chiarito che “non e-sistono interessi di parte, ma ì solo collettivi”. Un battibec- j co tra Chiuch e Sittaro si è ! concluso con il voto che ha j visto la contrarietà di Sittaro I e l’astensione di Crucil. Positivo il voto degli altri consiglieri. (m.o.) Canski in drugi domačini bližnjih vasi ponovno priredili svojemu patronu Sv. Kocijanu praznično slavje. In takrat se je naš krajevni varuh, po 36. letih “izgnanstva” spet vrnil v naše domove. Se več časa pa je moral v Mečani čakati na luč sveta spomenik na požgano vas leta 1945. Ravno zato je smiselno, da se oba težka zgodovinska dogodka v Mečani proslavljata združeno na isti dan.” Un alloggio con “B&B in Italy” C’è una grande opportunità per gli emigranti delle Valli del Natisone e del Cividalese sparsi nel mondo che, per le loro vacanze nelle nostre zone, hanno bisogno di un alloggio. L’Associazione Bed & Breakfast in Italy, che ha sede a San-guarzo, mette a disposizione la propria oganizzazione e serietà per chi intende essere o-spitato e vuole vivere le antiche tradizioni parlando nella lingua natia con coloro che sono rimasti nei propri paesi. Per informazioni: Bed & breakfast in Italy, via Sanguarzo 13 -33043 Cividale (Udine), tel e fax +39-432-731854 e fax +39-432-700144. L’intervento Marinig ringrazia i suoi elettori “Chi non ha votato è stato gabbato” Ringrazio gli elettori delleValli del Natisone e del Friuli che, con il loro voto di preferenza, hanno voluto garantirmi un tangibile successo personale, pur non avendo la lista “Progetto Autonomie Friuli - Venezia Giulia” raggiunto il “quorum” necessario per poter essere rappresentata in consiglio regionale. Gli elettori delle Valli del Natisone che hanno dato il loto voto a “Progetto Autonomie F.V.G.” hanno dimostrato sensibilità e voglia di cambiare nel capire il valore innovativo del progetto. NelTesprimere la mia disponibilità a continuare la battaglia per la revisione della LL.RR. n. 12 e n. 13 (chiusura dell’ospedale civile di Cividale), per la specialità della regione e per l’autonomia finanziaria e progettuale degli Enti locali, basata sulla solidarietà e sussidiarietà, mi corre l’obbligo di sottolineare due aspetti negativi di queste elezioni: 1) La gente delle Valli, invitata a non partecipare al voto, è stata nuovamente “gabbata”, così come lo fu al tempo del referendum sulla legge “Fasola”. 2) Rinunciando al “sacrosanto” diritto al voto, si rinuncia alla propria libertà e alla democrazia. E’ dovere di ogni valligiano, pubblico amministratore o normale cittadino, riflettere sul comportamento della nostra comunità che, di fronte alla sua quasi totale estinzione, continua ancora a farsi “prendere in giro” dai soliti politici della città che hanno tutto l’interesse a non proporre nulla di positivo per una soluzione concreta degli atavici problemi che attanagliano i comuni montani quali lo spopolamento, la mancanza di lavoro in loco e di servizi pubblici, il ritardo nel rilancio del turismo e dell’agricoltura intensiva, la valorizzazione e la tutela della diversità culturale e linguistica della locale popolazione autoctona slovena. Mi auguro, inoltre, che la mancanza di rappresentanza politica in consiglio regionale per tutto l’ex-manda-mento di Cividale sia un ulteriore motivo di riflessione onde evitare per il futuro situazioni analoghe, certamente dannose per tutto il Friuli orientale e per le Valli del Natisone in particolare. Distinti saluti prof. Giuseppe Firmino Marinig jih pr V Čeneboli 360 športnikov S podporo Občine in Gorske skupnosti Balinajo kupe že 25 liet! V saboto 4. luja, v Kararji, na žugu v gostilni par Marje, se srečajo še ankrat balincarji iz Slovenje an iz Čedada (med njimi so tudi i-graci iz Nediških dolin). Lietos bojo vsi kupe praznoval 25 liet, odkar se je zaCela tela liepa športna ma-nifestacjon. 25 liet parjateljstva an Ce se zgodi, de med tekmami, med garami, se kregajo, se je-zejo... Lietos, za pru lepuo praznovat tarkaj liet balin-canja, je glih de udo-bijo naj Slovenija, naj Italija. Vesta, ka’ so pogruntal, de se bo tuo zgodilo? V vsaki skupini, v v-saki kuadreti, bojo i-gral dva Slovienja an dva Italijana. Na koncu bo rin-frešk za vse, zbor Matajur jim pa lepuo zapieje naše beneške slovienske pie-smi. Prijateljstvo med Cenebo-lo in Podbelo, med Slovenci in Furlani, ki živijo v Fojdi in Kobaridu ter v širšem okolju iz leta v leto raste, kot potrjuje tudi velik uspeh ne- Dva momenta nagrajevanja deljskega mednarodnega pohoda iz Podbele oziroma Robidišč do Čenebole. Udeležilo se ga je kakih 360 ljudi vseh starosti. Precej močna je bila skupina športnikov (okrog 150) iz različnih vasi Breginjskega kota in vse Tolminske pa tudi iz drugih krajev Slovenije. In furlanščina in slovenščina sta se ob “senci” zvonika v Ceneboli dolgo časa prepletali. Take pobude pa so gotovo najbolj trdna osnova za čezmejno sodelovanje, je ugotavljal Zdravko Likar, ki je precej prispeval za uspeh manifestacije. Ado Cont, ki je glavni motor manifestacije, ima pa okrog sebe zelo dobro skupino sodelavcev začenši z ženo Giacinto, je bil pozno popoldne utrujen, šele brez kosila, a zadovoljen. “Lepo je videti, da se ljudje na tem prostoru nimar buj približujemo, da ni več strahu in da so celo nekoč nasprotni ljudje danes naši najboljši sodelavci”. Pomislite, prvo leto se je pohoda udeležilo 58 ljudi, drugo leto jih je bilo 74, tretje 120, lani 170, v nedeljo pa že 360. Zaira Martinig p Gapuod Franc Rupnik iz Kobarida, parjateu beneških Slovienju, ki na nikdar parmanjka na naših vierskih an kulturnih prireditvah, bo slaviu zlato mašo. Parvo slavje bo v rojstni župniji Črni Vrh nad Idrijo 5. luja. Druga slavja bojo še 11. luja na svetih Višarjheh z beneškimi župniki,; 12. luja na Livku, v Spodnji Idriji 19. luja an v Kobaridu 26. luja “Mary Poppins” je an liep film, ki smo ga malomanj vsi vidli: zvestuo smo ga gledal, kar smo bli otroc, zvestuo ga gledajo naši otroc. Telo lepo pravco so nam jo lepuo “po-viedale” s plesom čičice an čeče, ki hodejo v Suolo klasičnega an “jazz” plesa Erike Bront iz Čedada. Predstava je bla 19. an 20. junija v gledališču Ristori v Cedade. Med čičicam an čečam, ki hodejo v telo Suolo jih je puno tudi iz Nediških dolin med. telimi tudi Zaira Martinig, ki je takuo pridna, de tudi lietos je dobila an konkorš: paršla je med te parvimi dvajset čeč v cielim svietu, ki se učjo klasični ples an puode v Londro, na svetovno znani Suoli Royal ballet scholl. Zaira ima kora-nine na Tarčmune, sa’ nje tata je Marco Bomu iz tele vasi. Med drugim čečatam, ki se učijo klasični ples z Eriko Bront so iz Nediških dolin Eleonora Bernich, Alessia Melissa, Federica Obit, Cristina Pertoldi, Emma Golles, Angela Venturini, Stefania Stulin, Veronica Vogrig, Martina Crainich, Cecilia Blasutig, Mariagiulia Pagon an Michela Szklarz. PLANINSKA DRUŽINA BENEČIJE V nediejo 28. junija VRH NAD ŠKRBINO odhod: ob 6. zjutra v Špietre (hotel Belvedere) z avtom se gre do vasi Tolminske Ravne, od tu peš do planine Razor (približno 1,30 ure hoje); od planine Razor na Vrh (tri ure hoje). Za druge informacije: Livio, tel. 281483 ... Tele pa nam jih je poviedala ’na mine-na čičica... Dvie parjateljce se srečajo. Adna pravi te drugi: - Vieš, san odvadla mojga moža od tiste garde peče, jest nohate! - Oh, kuo si pridna, pa kakuo ti je tuole rajalo? -,San mu skrila dentiera ! V adno oštarijo pride an konj, gre blizu banka an kuaže ’no kokakolo: - Nisem še nikdar vidu adnega konja guorit! - je jau gaspodar oštarije. - Tudi ist ne! - mu je odguoriu njega pas. Tri gospe so se po-guarjale gor mez njih sinuove an jih ponosno hvalile. - Muoj sin - je jala ta parva - je te narbuj znani avokat dol v Cedade. - Pa muoj - je jala ta druga - je te narbuj znani rniedih v Cedade. - Oh, kuo sta srečne - je jala ta tretja - muoj je ratu an gay, an ko--marač, pa je tudi on srečan, ker ima dva velika parjatelja: adan je te narbuj grozni avokat v Cedade, te drugi je pa te narbuj grozni rni-edih!!! Dva parjatelja sta se srečala v gostilni: - Ejla Giovanin, kuo ti gre? - Za me ni hudijega, je moja sestra, ki na stoji zlo dobro, ker je zlomila obadvie roke. - Oh, preklete na-sreča! - Ne, ne tista je ta druga!!! Tu štal sta Ziviele kupe ’na kakuoš an adna krava. - Pomisli - je jala kakuoš - vsako jutro znesem freško ice gospodarju an nikdar me ni zahvalu al pobuo-šcu! - Pa ist ka’ imam reč - je odguorila krava - vsako jutro gospodar mi tipa sisiče an me ni nikdar še bušnu gor na usta!!! Sriednje Suole: duo je biu pridan? SRIEDNJA SUOLA SPIETAR Puodejo v 2. razred sekcija A Franziska Cencig, Andrea Coren, Ljuba Crainich, Debora Duriavig, Valentino Floreancig, Patrik Gariup, Gullion Desirè, Michela Liberale, Claudia Mattelig, Elena Pontarini, Paola Rossi, Irhad Tiro sekcija B Martina Bordon, Mattia Bordon, Alex Cemet, Marianna Famea, Giorgia Fi-laferro, Valentina Iuretig, Claudio lussa, Nathalie lussa, Raffaele Iussig, Monica Massera, Federica Piccoli, Gaia Pontarini, Marianna Sidar, Michela Spe-cogna, Davide Venturini Puodejo v 3. razred sekcija A Peter Crisetig, Giuseppe Dorbolò, Daniela Dus, A-lex Faracchio, Davide Flo- ram, Simone Gariup, Alessia Massera, Davide Medveš, Stefania Miscoria, Moreno Petrig, Gabriele Sibau, Andrea Venturini, Alberto Vogrig, Marzia Zantovino, Giorgia Zuffer-li, Elmer Tiro sekcija B Pietro Banchig, Germana Berto, Stefano Birtig, Chiara Cont, Silvia Cornelio, Michela Dorbolò, Sara Dorbolò, Michele lussa. Petra Jovanovič, Tiziano Lombai, Gabriele Miano, Dalibor Milic, Elisa Piante-dosi, Llobet Saraswatj Pont, Marzia Qualizza, Giacomo Salvagno, Viviana Specogna, Andrea Strazzolini SREDNJA SUOLA SVET LENART Puodejo v 2. razred sekcija C Pietro Faidutti, Manuela Feletig, Antonella Florean- cig, Luisa Gus, Barbara Trusgnach, Luca Trusgna-ch, Ilaria Vogrig, Tanya Vogrig Puodejo v 3. razred sekcija C Selma Beganovič, Federico Chiabai, Massimiliano Chiuch, Rossella Flaugnac-co, Federica Obit, Patrik Osgnach, Samantha Pretalli, Claudio Qualizza, Germano Sibau, Emanuele Trusgnach. Za hodit buj par mieru V Spietre je nimar kak “kantier”. Ankrat vartajo po potieh za spejat telefon, al metano, kak drug krat za arzšerit pot. Telekrat die-lajo za varnost ljudi: runajo “marciapiede” na pokrajinski ciesti, ki peje čez vas an kjer, posebno par kajšnim kraju, je bluo zaries nago-barno hodit par nogah. Vsi na morje! Tanja je spet doma. Z mamo in očkom je bila na morju. Kopala se je, sončila in igrala. Potem so se mama, očka in Tanja odpeljali spet domov. Vrnili so se v Mariboru, tam so stanovali. Tanja je pohitela v svojo sobico. Tam je stala njena postelja. Stopila je k postelji in pobožala svoje igračke. Ni jih mogla vzeti s seboj na morje, samo punčka Beba je lahko Sla z njo. Tanja jo je posadila na mizo poleg drugih svojih starih prijateljev. Potem pa je rekla: “Ubogi medvedek! Ljubi slon! Dragi psiček! Moj črni zamorček! Morali ste sami ostati doma. Beba vam bo pripovedovala, kako lepo je bilo na morju”. Poljubila je vse Stiri, nazadnje pa Se punčko Bebo in rekla: “Drugo leto pojdemo spet na morje. Bo ixi tedaj Belxt ostala doma". Malo je pomislila in je povedala Se to: “Ne! Tudi ti, Beba, pojdeS takrat spet na morje z nami! Kako je bila nesrečna, ko bi bila sama doma!". Fran RoS (Iz Galeba 1985) Zavod za slovensko izobraževanje POLETNI CENTER V ŠPETRU Informacije in vpisovanje: tel 727490 Un’estate attiva “Ragazzi all’avventura ’98”, questo l’alettan-te titolo ed invito rivolto ai ragazzi delle valli del Natisone di età compresa tra i 12 ed i 18 anni da parte della Comunità degli obiettori di coscienza che si avarranno dell’aiuto di diversi col-laboratori. Si tratta in pratica di una proposta di attività che si svolgeranno per due giorni alla settimana dal 21 luglio al 3 settembre prevalentemente all’aperto. Campo base sarà la casa d’accoglien- za di Pulfero. Ai ragazzi verranno proposte attività di o-rientamento, decodificazione, pronto soccorso, archeologia e dunque anche diverse attività manuali. Sono naturalmente previste anche diverse uscite che verranno via via definite. Chi desidera partecipare deve iscriversi entro il 3 luglio. E proprio il 3 luglio, alle ore 20 ci sarà nella canonica di S. Pietro un incontro in cui verrà ulteriormente precisato il programma. Na pobudo Planinske družine Benečije Teden dni pod Krnom Tudi letos bojo na pobudo Planinske družine Benečije lahko beneški otroci preživeli lep, aktiven in intenziven teden v prelepem alpskem svetu. Tabor bo potekal od 29. junija do 4. julija. Baza pa bo na komaj odprti planini Kuhinji pod Krnom. Letovanje organizirajo v sodelovanju s Planinskim društvom Kobarid in se ga bodo udeležili tako beneški kot kobariški otroci, kar bo seveda omogočilo vzpostavitev novih prijateljskih vezi in komunikacijo med vrstniki iz sosednjih krajev. Pozitivno pa bo vplivalo tudi kar se jezika tiCe. Za podrobnejše informacije pokličite v Špeter, tel 727490. četrtek, 25. junija 1998 6 Il castrum romano secondo il professor Amelio Tagliaferri Da caposaldo militare Forum Iulii diventa città L’interesse di Amelio Tagliaferri era quello di segnare l’immagine esatta di Forum Iulii all’atto della fondazione e di aggiornare, su basi archeologi-che, tanto le ipotesi del canonico archeologo Della Torre (che sognava di scoprire una piccola Roma), quanto quelle dello Stucchi e di Bosio. Tagliaferri si basava sulla premessa che nelle loro scelte insediative i Romani tenevano sempre in considerazione la topografia: a) la prossimità di un corso d’acqua; b) la presenza di un rilievo naturale su cui costruire l’insediamento e la possibilità di fortificarlo; c) l’ubicazione dei sepolcreti all’esterno dell’insediamento. Gli elementi di certezza offerti dagli scavi precedenti, i resti archeologici, fra cui il lapis decussa-tus, e la posizione delle necropoli, convinsero Tagliaferri che Forum Iulii in origine fu un abitato fortificato di dimensioni molto ridotte rispetto alle ipotesi precedenti. L’abitato era costruito dunque sulla parte più e-levata dell’attuale città, sulla destra del fiume Natisone, e formava, secondo il costume romano, un quadrato diviso perpendicolarmente dalle due strade principali: il decumano massimo orientato verso il sorger del sole, e il cardo massimo, orientato a nord-ovest. Il punto d’incrocio di queste due strade ortogonali non era dunque quello indicato da Bosio (sotto l’attuale bar centrale), ma più ad ovest, sempre in Largo Bojani, nel punto in cui era stato trovato il lapis decussatus, sull’angolo di piazza Ristori. Rivalutata così la funzione del pilastrino, Tagliaferri affermò che il castrum, a-vamposto militare per la «pacificazione del territorio al limite delle Alpi», stava tutto ad ovest della Via Paolino d’Aquileia e che i ritrovamenti archeologici, i frammenti di mosaici bianco-neri e policromi, i resti marmorei, le lapidi, le tracce di edifici pubblici sono invece testimonianze della crescita di Forum luhi e della sua e-spansione oltre il quadrato del castrum. Le tracce archeologi-che delle mura romane non riguardano dunque la cerchia più antica, ma la seconda, in cui si apriva- no le quattro porte, dette poi S.Pietro, S.Domenico, Ponte e Brossana, sulle principali vie perpendicolari dell’impianto urbanistico posteriore. Ma allora la città si era ormai espansa e gli assi stradali principali erano quelli indicati da Bosio. Alcune urne cinerarie trovate internamente al quadrato destarono delle perplessità, ma Tagliaferri spiegò il fatto con l’eccezionaiità del ritrovamento e con le frequenti movimentazioni del suolo nel corso delle ristrutturazioni del passato. Assunse come prova dei suoi asserti proprio la collocazione dei sepolcreti, perché rispettano la regola romana che essi debbono stare fuori dell’abitato. Il primo sepolcreto era infatti situato oltre il lato nord-ovest del castrum, e solo più tardi rimase racchiuso nella seconda cinta cittadina. Non solo le tombe scoperte presso il Monastero di Santa Maria in Valle ed il Tempietto Longobardo erano esterne al castrum iniziale, ma lo erano anche quelle scoperte nell’area del sagrato del Duomo, mentre secondo Bosio l’area del Duomo era invece compresa dentro il perimetro della città. In un secondo tempo, aperto il passaggio sul Natisone, la zona funeraria si spostò nell’attuale Borgo di Ponte, poi a Rualis. Erano tutte necropoli ad incinerazione, con urne contenenti i resti dei corpi bruciati. Altro problema furono le tombe ad inumazione scoperte a S.Giovanni in direzione del Rio Emiliano, in Largo Bojani e lungo la via che va dal Duomo al Ponte Maggiore. Tagliaferri si Lapide con iscrizione funeraria di Titus Vettidius, valente magistrato della tribù romana Scaptia, alla quale si ritiene ascritta anche Forum Iulii risolve per una datazione tardoromana, successivamente longobarda, quando la città aveva ormai assunto dimensioni ben diverse. La forma del primo castrum di Giulio Cesare subì profonde trasformazioni urbanistiche già entro la fine del primo secolo con Augusto, per assumere come forum e muni-cipium una funzione economica, residenziale ed amministrativa di esercizio di una giurisdizione civile e militare nel com- prensorio delle Alpi Giulie. Amelio Tagliaferri rispose anche a chi interpretava le grandi ville romane, scoperte da Michele Della Torre nelle campagne di Moimacco, Rualis, Bottenicco, Prema-riacco, Firmano, come a-bitazioni dove i possidenti aquileiesi, ben protetti dal castrum romano, venivano per le loro vacanze. Alla fine del ’700 II vecchio Filiasi insinuava che i marmi, le statue e le lapidi sarebbero state portate dai notabili di Aitino, via Aquileia, nelle ville dell’agro cividalese. Lo dimostrerebbero le iscrizioni che ricordano la tribù Scaptia: «Se intorno a Cividale più volte si trovarono alcune lapidi, che ricordano la tribù Scapzia ... ciò nulla prova. Molti di que’ marmi non furono dissotterrati a Cividale, ma ben lungi, e fino sulle lagune di Venezia, e ne’ ruderi di Aitino, che era in Roma ascritta alla suddetta Tribù» (Filiasi, 1797). Tagliaferri mise in guardia da simili interpretazioni che considerava prive di base archeologica. (Venezia, 28) Paolo Petricig V hiši mons. Trinka Na naši fotografiji so učenci, ki letos zapuščajo Dvojezično šolo, saj so hodili v peti razred. In so tisti “srečneži”, ki jim ni bilo treba hoditi drugam delat izpite, saj sojih po priznanju dvojezične imeli v njih šoli. Slikali so se kupe z učiteljicama Isabel-lo in Luano, kadar so šli obiskat hišo mons. Ivana Trinka. Med njimi je tudi Benedetta, zadnja Piernova “čeča”, prapra-nečakinja od mons.Trinka, ki živi s svojimi starši na Tarčmunu. Continuano a Liessa le gare eliminatorie dell’undicesima edizione del torneo di calcetto Alborella va, Cantoni si riprende / campioni in carica di Cemur sono a punteggio pieno nel Girone A, assieme alla rivelazione del bar Ai pioppi di Remanzacco - Nel girone B sono attualmente quattro le squadre che guidano la classifica Nel Tomeo di calcetto di Liessa si sono affrontate martedì 16 l’Apicoltura Cantoni di Clenia e la Rosticceria da Susanna di O-sgnetto. Sono andati a segno per la rosticceria da Susanna quattro volte Antonio Pri-mosig ed una a testa Terry Dugaro e Massimo Gus. Per gli sloveni hanno fatto centro due volte Cermol ed una Garbec e Faletič. Il Bar Cri-snaro, con una convincente prestazione, ha avuto ragione della giovane squadra locale sponsorizzata all’ultimo istante dal Bar centrale di Scrutto. Per i savognesi una quaterna è stata messa a segno da Walter Franz, ar- rotondata dalle reti di Stefano Cendon, Francisco Cantone, Tomasetig e Radose-vic. Nella seconda gara della giornata i Vigilantes si sono rifatti della sconfitta subita all’esordio superando i Sacs grazie alle tre reti di Antonio Dugaro ed al gol di L’Alborella di Cemur durante le premiazioni dello scorso anno Matteo Tomasetig. Gli avversari hanno realizzato le loro due reti con Peruzzi e Simone. Conferma la sua forza l’Alborella, inanellan- I RISULTATI AL 22 GIUGNO Apicoltura Cantoni - Rosticceria da Susanna 5-6 Bar Centrale Scrutto - Bar Crisnaro Savogna 4-8 Sacs Manzano - Vigilantes Grimacco 2-4 Alborella Cemur - Panificio Businaro Savogna 6-2 Scania 143 Vernassino - Bar Centrale Scrutto 7-4 Apicoltura Cantoni - Bambi bar Cividale 10-4 Sacs Manzano - Iussig Assicurazioni 3-6 Panificio Businaro - Ai pioppi Remanzacco 5-11 do la sua seconda vittoria consecutiva. Alle doppiette di Cristian Mulloni e Flavio Chiacig ed i gol di Oviszach e Fregonas ha risposto il Panificio Businaro con due reti di Simone Rossi. Nell’ultima serata prima L’appuntamento per gli appassionati è a Merso di Sopra da venerdì 3 a domenica 5 luglio Calcio e bike nella Festa dello sport L'iniziativa organizzata dal Gruppo sportivo Audace prevede anche la gara del Bisonte meccanico Il Gruppo Sportivo Audace di S. Leonardo organizza per venerdì 3, sabato 4 e domenica 5 luglio presso il campo sportivo di Merso di Sopra, la tradizionale “Festa dello Sport”. Il programma sportivo prevede tre manifestazioni: due tornei di calcio a 6 e la Ma-rathonbike. Il primo torneo di calcio, riservato agli amatori, si giocherà sabato e domenica sul campo di calcio, mentre quello per gli Under 15 si disputerà sul campo sintetico di calcetto. Il montepremi è per la prima classificata di un buono acquisto di Lire 500.000, per la seconda buono di 250.00, mentre per la terza un buono di 100.000. Inoltre a tutte le squadre iscritte un omaggio di una gubana ed una bottiglia di vino pregiato. Quote d’iscrizione L. 10.000 a persona. La quota minima per ogni squadra è di L. 80.000. Per ulteriori informazioni rivolgersi telefonicamente a Fabrizio Vo-grig telefono 0368-3910681 e Claudio Duria-vig 0336-335112. Domenica mattina alle ore 9.30 prenderà il via la la Beneške doline Ma-rathonbike, gara non competitiva da percorrere nel tempo massimo di quattro ore. La partecipazione è libera, previa iscrizione di L. 20.000. Per informazioni ed iscrizioni rivolgersi a Vidussi Sport - Cividale tel. 0432/730051 o a Roberto Scaunich a S. Leonardo tel. 0432/723124. Ci sarà inoltre nelle tre serate la gara Bisonte meccanico con in palio un soggiorno di una settimana in località turistica a scelta. Aperte le iscrizioni per la manifestazione organizzata dal Turistično društvo Dal 31 luglio il torneo di Livek Anche quest’anno il “Turistično društvo Livek” organizza il tradizionale torneo di calcetto, questa volta in programma il 31 luglio, 1B e 2 agosto presso il campo sportivo di Livek. Per le iscrizioni al torneo ci si può rivolgere al negozio di alimentari “Alpkomerc” o presso il ristorante “Matajur” di Livek (tel. 00386-65- 85110) o a Milan Medveš, Livek 12, entro il 26 luglio. La quota di partecipazione è stata fissata in 10 mila talleri, pari a 110 mila lire. Il regolamento delle gare sarà quello del calcetto 5+1, con due tempi di 15 minuti l’uno. Alla prima squadra classificata andranno 100 mila talleri, oltre al trofeo triennale ed alla coppa. La Pro Loco di Grimacco, con il patrocinio del Comune organizza per domenica 28 giugno la prima edizione del “Giro delle 8 Frazioni”, manifestazione podistica non competitiva a passo libero aperta a tutti sulla distanza doppia di otto o dodici chilometri. Le iscrizioni si ricevono presso Mario Bucovaz o sul luogo di partenza fino alle ore 10. D primo Giro delle 8 frazioni La manifestazione è valida per il concorso Nazionale F.I.A.S.P. - Piede Alato 1998 e valida per Concorsi Internazionali 1VV. Si svolgerà con qualsiasi tempo. La partenza, dalle ore 9 alle 10, è fissata dalla palestra di Liessa. L’arrivo, en- tro il tempo massimo delle ore 13, è previsto sempre nella stessa località. E’ obbligatoria la lista di gruppo. Al gruppo più numeroso verrà assegnato il trofeo messo in palio dal Comune di Grimacco, agli altri presenti con almeno 15 unità andranno riconoscimenti con Coppe e targhe. Le premiazioni sono previste per le ore 12.30. del riposo previsto per il week-end hanno esordito i vernassini dello Scania 143 che hanno dato il secondo dispiacere ai ragazzi del Bar centrale. La parte del leone l’ha fatta Adriano Stulin, autore di quattro centri. Bene anche il compagno di squadra Diego Petricig (due reti). La goleada è stata completata dal gol di Roberto Blasutig. I ragazzi di Grimacco hanno risposto con due reti di Luis Pommarico ed una a testa di Piero Chia-bai e David Cosson. Nella seconda sfida della serata l’Apicoltura Cantoni ha ottenuto il suo primo successo contro il Bambi bar di Cividale nel quale militano giocatori bosniaci. Per l’Apicoltura hanno realizzato una doppietta a testa Matelič, Drole, Garbec e K-rast ed un gol Fortunat e Faletič. Hanno risposto Senad, Imamovič, Tabakovič e Sakanovič. Prima vittoria della Iussig Assicurazioni, che con due reti di Cornelio e Iussig ' ed una a testa di Trinco e Guion, ha avuto la meglio sulla Sacs che ha realizzato tre centri con Peruzzi, Lena e outogol di Martinig. Ancora una sconfitta per Businaro che ha subito cinque reti di Pizzo, tre di Lici-tra, due di Lodolo e una di Stefanutti del bar Ai pioppi. Per i “panettieri” hanno realizzato due gol Simone Rossi, un gol a testa Simone Vogrig, Claudio Scaravetto e Alessandro Crucil. GRAN FONDO DEL FRIULI Ado Cont, sempreverde su due ruote Il lupo perde il pelo, ma non il vizio! Gli anni passano, ma la passione resta inalterata, per il sempreverde Ado Cont nel cavalcare le due ruote. Con i suoi fidi compagni di squadra del G.C. Povoletto, Beltrame e Peressutti, ha partecipato al campionato italiano cicloturisti svoltosi di recente lungo la Riviera ligure. Il percorso, lungo 78 km, prevedeva due mitiche salite, la Cipressa e il Poggio, rese famose dalle gesta dei professionisti della Milano-Sanremo. Ado è giunto al traguardo con alle spalle ben 2/3 dei milleseicento ciclisti che avevano preso il via. Non soddisfatto della faticaccia, il nostro “eroe”, assieme a duemila temerari, ha pensato di sgranchirsi le gambe nella 16. Gran Fondo del Friuli (Intemazionale delle tre Nazioni) disputata sabato 6 e domenica 7 giugno. La partenza è stata data a Buttrio con arrivo, dopo la scalata al passo di Monte Croce Camico (mt. 1360), nella cittadina carinziana di Kotschach-Mauthen, dopo 110 km. La seconda tappa è partita domenica dalla località austriaca. Scalando il Passo del Predii (mt. 1156) i ciclisti sono entrati in Slovenia toccando Bovec e Kobarid prima del rientro in regione dal valico di Stu-pizza. La conclusione, dopo 158 km, a La partenza della Gran fondo. A sinistra Ado Cont assieme a Gianfranco Beltrame e Galliano Peressutti Četrtek, 25. junija 1998 SVET LENART Skrutove Kam se iti strižt? V Skrutovem, v saboto 20. junija, okuole šeste popudan, se je zbralo pu-no judi pred novo butigo, ki jo je odparu domačin Dario Tomasetig. Buj ku na butiga je an salon za može. Sta lepuo prebral: je an prestor, kjer možje an puobje bojo mogli hodit za se ostrišt an se obrit. Domaci ljudje na puobnajo, de bi imiel kadà v njih vasi tako podobno butigo. Kakuo se je paršlo do tega? Dario je puno liet dielu kot barbier v Cedajski kasarni. Potlè sudatje so šli proC an Dario je ostu brez diela. An takuo je paršu do tele odločitve, deCižjo-na. Kje je tel salon? Na vredic velike butige, ki jo ima družina Terlicher, kjer je biu ankrat suoštar, nepozabljen Antonio Clinaz - Petelinu iz JešiCjega. Novo butigo, nov salon je požegnu domaci famoš-tar, gaspuod Adolfo Dor-bolò. Za podutanski ka-mun je spreguoriu an par besied Zupan, šindak Lorenzo Zanutto, ki je poh-valu kuražo an upanje Daria an mu.želeu puno u-spehu. Za Gorsko skupnost Nediških dolin je guoriu pa predsednik Firmino Marinig. Na inauguracjo-nu, takuo ki smo že napisal, so ble an druge oblasti naših dolin, an med njim tudi Beppino Crisetig, ka-munski konsilier v Podu-tani an asesor na Gorski skupnosti Nediških dolin. Ki reC še? De tudi nas nas veseli zviedet za take novice, videt de naš judje nieso še obupali an imajo šele trošt, upanje, de tudi tle po naših vaseh se more narest še kieki za zbuojšat življenje tistih, ki se tle doma ustavejo. Kuražno Dario an Buoh ti di sreCo, takuo ki so prali naši te star. novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek in tisk PENTA GRAPH srl Videm / Udine SREDNJE m Včlanjen v USPI/Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 50.000 lir Postni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - D1STR1EST Partizanska, 75 - Sežana Tel. 067 - 73373 Žiro raCun SDK Sežana Stev. 51420-601-27926 Letna za Slovenijo: 5.000 SIT OGLASI: I modulo 20 mm x I col Komercialni L. 25.000 + 1VA 19%, Polica - Fornalis Je paršla Alessandra V pandiejak zjutra Maria Anina iz Gniduce, ki je šla za neviesto v Do-menhovo družino v Polico nas je poklicala vsa vesela za nan poviedat, de je ra-tala še ankrat nona. Nje sin Valter an nje neviesta Martina so ji šenkal ’no navuodo, kateri soji dal ime Alessandra. CiCica se je rodila v ne-diejo 21. junija an je par-nesla puno veseja vsi družini. Sevieda, v parvi varsti tatu, ki po prejmku je Qualizza, an mami, pa tudi nonam Mariji an Marju v Polica, Nadiji an Carmelu dol na Speši, bižnonam Pierini, Edoar-du an Elsi, stricam an tetam an majhanim kuži-nam. Mali CiCici želmo, de bo rasla sreCna, zdrava an vesela. PODBONESEC Stupca - Čedad Novici V saboto 20. junija sta se oženila v Cedade Lo-renzina Deganutti iz telega luštnega miestaca an Daniele Cencig iz Stupce. Za telo veselo parlož-nost se je “usu” v Čedad vas pevski zbor Pod lipo an mladim novicam lepuo zapieu par maš. Tuole zak tudi Daniele je adan od njih klape. Mlademu paru noviCu, ki bo živeu v Cedade, kjer ima novo hišo, želmo vse narbuojše v njih skupnem življenju. TAVAGNACCO maiiffiiiTimmMiiiiiiiiiiMiiiir ' ì 1 m Cavalicco - Brieg Oženila sta se Ramona an Fausto Agata Ramona Coszach an Fausto Tosoratti sta jala “Ja”. Oženila sta se v saboto 20. junija v Cavalicco, kjer Ramona živi, veselica pa je bi a v Prehodu. Ramona, takuo jo vsi k-liCejo, ima koranine v dreškem kamunu. Nje tata je Pepo JurCkou go miz Brieg, mama je pa Milka Klemenčič, ki ima tudi nje koranine v teli vasici. Novic Fausto je iz Re-inanzaga. Seda pa novici bojo živiel v Vidme an njim želmo, de bi bluo njih življenje sreCno an veselo. VIDEM Videm - Spietar Se je oženila naša učiteljca Sabina Učiteljica, meštra Sabina, takuo jo poznajo vsi o-troc, ki hodejo v dvojezično Suolo v Spietar, se je oženila. Sabina, ki po prejmku je Tedoldi an je iz tipan-skega kamuna, živi v Vidme, pa za se oženit se je varnila v rojstne kraje an za reC nje “ja” je vebrala cierkuco svete Trojice v Viškuorši. Nje mož je Paolo Rizzi. Na poroki je bla tud njih CiCica Karen, ki je dopunla kak cajt od tegà parvo lieto življenja. Vsi otroc dovjeziCne Suole, vse uCiteljce an učitelji an vsi tisti, ki diejajo v naši dvojezični Suoli, pa tudi mi, želmo Sabini an nje možu Paolu, pru takuo njih majhani CiCici Karen, veselo an sreCno življenje. SPETER Ažla - Čedad Zapustil nas je Benito Specogna Na naglim nas je za venCno zapustu Benito Specogna. Imeu je 74 liet. Z njega smartjo je v žalost pustu sinuove Nevia, ki je zlo poznan po vsieh Nediških dolinah an tudi v Cedajskem okolju, ker diela lapide, Rema an Giuseppe, nevieste, navuode, sestre, kunjade an vso ž-lahto. Benito je biu zlo poznan, ne samuo zavojo njega dobrega karakterja, pa tudi zak je dielu puno liet kot varuh na Cedajskem britofe. Zadnji pozdrav smo mu ga dali v petak 19. junija. Muost - Dolenji Tarbi Zbuogam Annetta V Cedajskem Spitale je umarla Annetta Qualizza, poročena Dorgnach. Imie-la je 72 liet. Annetta se je rodila v Dolenjim Tarbju, v Ko-mariCnih družin, živiela pa je dol par Muoste, kupe z možam, ki je Petar Cešnjanu taz Jagnjeda. Z nje smartjo je v žalost pustila njega, hči, ki je šla za mundjo z imenom suor A-da an vso žlahto. Annetta je bila puno liet buna, a z veliko kuražo je prenašala vse nje težave an seda v mieru počiva v britofe v Priešnjem, kjer je biu nje pogreb v petak 19. junija popudan. SOVODNJE ■HIÉHMBMn Starmica Žalostna novica Velika žalost v Mihielo-vi družini tle z naše vasi. V Cedajskem Spitale je umaru njih mož, tata an nono Daniele Franz. Biu je šele m-lad mož, sa’ je imeu 66 liet. Malo dni od tega so ga bli pejal v špitau, obedan pa bi ne biu mislu, de Daniele se na vame vic damu. Z njega smartjo je v žalost pustu ženo Gino, hci Rosino, zeta Claudia, na-vuoda Micheina, sestre, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. V mieru bo poCivu v domačem britofe v Starmici, kjer je biu njega pogreb v torak 23. junija popudan. PODBONESEC Carnivarh Smart parlietne žene Za venCno je zaparla nje trudne oCi naša va-snjanka Alba Cencig u-duova Cencig. Učakala je lepo starost, 84 liet. Na telim svietu je zapustila hCere, zete, navuode an pranavuode. Nje pogreb je biu v torak 23. junija zjutra v domačem britofe v Carnim-varhu. VENDO macchina da cucire computerizzata in ottime condizioni. Telefonare allo 0432/724048 URGENTE! Cercansi stanze o case in affitto nelle Valli del Natisone per il mese di luglio - periodo Mittelfest. Telefonare ai numeri 730793 oppure 733183 (ricordatevi il prefisso 0432). Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 29. JUNUA DO 5. JULUA Podboniesac tel. 726150 OD 27. JUNUA DO 3. JULUA Cedad (Fontana) tel. 731163 Zaparte za počitnice / Chiuso per ferie Minisini: od 29. junija do 19. julija Sriednje: od 29. junija do 5. julija Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce riceta ima napisano »urgente«. Miedihi v Benečiji DREKA doh. Marinig Kras: v sredo ob 12.00 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 13.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak'ob 11.00 v sriedo ob 10.00 v četartak ob 10.30 doh. Marinig -Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 9.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak od 8.30 do 10.00 an od 17.00 do 19.00 v sriedo, četartak an petak od 8.30 do 10.00 v saboto od 9.00 do 10.00 (za dieluce) Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 Marsin: v četartak od 15.00 do 16.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak ob 10.30 v petak ob 9.00 doh. Marinig Sriednje: v torak ob 11.30 v četartak ob 10.15 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 10.30 do 11.30 v sriedo od 8.30 do 9.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak an saboto od 9.00 do 10.30 v sriedo od 17.00 do 18.00 PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: v sriedo an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 16.00 do 17.30 tel. 727910 al 0368/3233795 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 v četartak od 8.00 do 10.00 v petak od 16.00 do 18.00 doh. Marinig Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v sriedo od 16.00 do 17.00 v četartak od 11.30 do 12.30 v petak od 10.00 do 11.00 Guardia medica Ponočje »guardia medica«, od 20. do 8. zjutra an od 14. ure v saboto do 8. ure v pandiejak. Za Nediške doline: tel. 727282. Za Cedad: tel. 7081. Za Manzan: tel. 750771. Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miedi-ha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Cedad na številko 7081. Ambulatorio di igiene Attestazioni e certificazioni v četartak od 9.30 do 10.30 Vaccinazioni v četartak od 9. do 10. ure Consultorio familiare SPETER Ostetricia/Ginecologia v torak od 14.00 do 16.00; Cedad v pandiejak an sriedo od 8.30 do 10.30; z apuntamentam, na kor pa impenjative (tel. 708556) Psicologo: dr. Bolzon v sriedo od 9. do 14. ure Servizio infermieristico Gorska skupnost Nediških dolin (tel. 727565) Kada vozi litorina Iž Čedada v Videm: ob 6.10 *, 7.00, 7.26 * 7.57, 9.*, 10., 11., 11.55 12.29 *, 12.54, 13.27 * 14.05, 16.05, 17., 18. 19.08, 20., 22.10.(od pand do čet. an ob praznikih) Iz Vidma v Cedad: ob 6.35 *, 7.29, 8.*, 8.32, 9.32 *, 10.32, 1 1.30, 12.32, 12.57 *, 13.30, 14.08 *, 14.40, 16.37, 17.30, 18.30, 19.40, 21.50 (od pand. do čet. an ob praznikih), 22.40 * čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija - Prva pomoč ....113 Komisarjat Cedad....731142 Karabinjerji..............112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 700961 URES-INAC 730153 ENEL...............167-845097 ACI Cedad..............731987 Ronke Letališče.,0481-773224 Muzej Cedad 700700 Cedajska knjižnica ..732444 Dvojezična šola 727490 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev.,.732231 Dreka..................721021 Grmek..................725006 Srednje................724094 Sv. Lenart.............723028 Speter.................727272 Sovodnje...............714007 Podbonesec 726017 Tavorjana..............712028 Prapotno...............713003 Tipana.................788020 Bardo..................787032 Rezija 0433-53001/2 Gorska skupnost 727281