USPEŠNO TRIMESEČJE V ZAOSTRENIH RAZMERAH
Največja izvoznika Rog in Gruda
Z mesečno obdelavo podatkov o blagovnl menjavl s tujlno po posameznlh občlnah, kljoje uvedla Narodna banka Slovenlje, bo od letos naprej mogoče realneje spremljatl dosežene rezultate gospodarstva v okvlru občlne terjlh prlmerjatl z glbanjl v mestu In republlkl. Vlr podatkov o blagovnl menjavl s tuj/no so carfnske deklaraclje, kl Jlh zblra zvazna uprava carln In Jlh daje prek zveznega zavoda za statlstlko v obdelavo Narodnl bankl. Po-manjkljlvost teh podatkov/e, dajlh v tem trenutku še ne moremo prlmerjatl z letnlml planl posameznlh ozdov, saj plane še usklaju-Jejo.
V prvih treh mesecih letošnjega le-ta so ozdi iz občine Center izvozili za 472.651.000 dinarjev, kar pomeni za 156 odstotkov več kot lani. Izvoz se je občutno povečal v primerjavi z izvo-zom Ljubljane (51 odstotkov) in Slo-venije (41 odstotkov). Od vsega izvo-ženega blaga so ozdi iz Centra proda-li na konvertibilna tržišča za 198 od-stotkov več kot lani v enakem ob-dobju, s tem pa se je delež konverti-bilnih področij v skupnem izvozu po-večal od 82,1 na 92,7 odsotka in je večji od deleža v mestnem in republi-škem merilu (72,3 odstotka).
V  primerjavi z enakim obdobjem lani pa so ozdi iz Centra uvozili za 85 odstotkov blaga več in kar za 127 odstotkov več s konvertibilnih po-dročij.
Izyoz in uvoz zajemata blago, ki so ga prodale ali kupile organizacije zdniženega dela s sedežem v občini
Center. Gre torej za izvoz blaga, ki so ga proizvedli ozdi v občini, ter za bla-go, ki so ga trgovske delovne organi-zacije le »posredovale« v izvoz. Uvoz prav tako zajema blago, ki so ga uvo-zili ozdi s sedežem v občini za potre-be svoje proizvodnje in storitev ter za potrebe ozdov zunaj občine, mesta ali celo republike. Neposredna pri-merjava ustvarjenega uvoza in izvoza torej ne dajeta realne slike.
V industriji, na primer, je le deset ozdov izvozilo skupno za 94 odstot-kov več kot v enakem obdobju lani, osem jih je izvozilo bistveno več, dval pa nekoliko manj. Največji delež pri izvozu je imel Rog, sledijo mu Karto-nažna tovarna, HP Medex, Pletenina, Iskra Kibernetika tozd Vega in Tek-stil tozd Angora.
Trgovinske organizacije združene-ga dela (skupno 14) so izvoz skupaj povečale za 225 odstokov v primerja-
vi z lanskimi prvimi tremi meseci, AG tozd Gruda Zunanja trgovina pa je sama dosegla 75 odstotkov vsega izvoza. V primerjavi z drugimi ozdi s področja negospodarstva so dosegli večji izvoz RTV Ljubljana tozd Tele-vizija, Viba film in Mladinska knjiga tozd Koprodukcija.
Organizacije združenega dela si to-rej izredno prizadevajo povečati izvoz zlasti na konvertibilna tržišča in rezultati so ugodni. Bili pa bi še boljši, če bi organizacijam združene-ga dela uspelo zmanjšati uvoz s kon-vertibilnih tržišč ali vsaj več blaga kupovati na nekonvertibilnih po-dročjih. Ob pogosto »vezani« trgovi-ni in interesih tako zahodnih kakor tudi vzhodnih poslovnih partnerjev pa je to danes prava umetnost.
Sicer pa je zaradi zaostrenih gospo-darskih razmer, neurejenih odnosov na področju cen in subjektivnih sla-bosti v periodičnem obračunu za prvo četrtletje imelo izgubo 28 orga-nizacij združenega dela. V njih je za-poslenih skoraj 6800 delavcev. V pri-merjavi s prvimi tremi meseci lani je izguba štirikrat višja, število organi-zacij združenega dela, ki so poslovale z izgubo, pa se je povečalo za 6.
Delavci, zaposleni v gospodarstvu občine Center, so v prvih treh mese-cih povprečno prejeli po 13.474 di-narjev  čistega  osebnega  dohodka,
kar pomeni 31 odstotkov več, kot v prvih treh mesecih lani. Ob 27,1-od-stotnem povečanju življenjskih stro-škov je bil realni osebni dohodek za-poslenih v gospodarstvu za 3 odstot-ke višji. Ce pa bi primerjali produk-tivnost in izplačani čisti osebni doho-dek, bi ugotovili, da se je osebni do-hodek poviševal hitreje od stopnje produktivnosti.
Na podlagi predhodnih podatkov Službe družbenega knjigovodstva ter informacije organizacij združene-ga dela, ki so poslovale z izgubo, je razvidno, da ob sorazmerno visokih stopnjah rasti nominalnih vrednosti akumulativna sposobnost gospodar-stva v Centru realno pada, da razpo-rejanje dohodka ne sledi resolucij-skim usmeritvam ter da izgube nara-ščajo po obsegu in vrednosti.
Na dosežene rezultate so vplivali tudi nizka produktivnost, poslabša-na učinkovitost poslovanja, težave pri oskrbi z domačimi in uvoženimi surovinami in repromaterialom ter realno povečanje osebnih dohodkov.
Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram se je količinski obseg proi-zvodnje v prvih treh mesecih v pri-merjavi z lanskim povečal za 9,2 od-stotka, kar je nad slovenskim (2,3 od-stotka) in ljubljanskim poprečjem (6,5 odstotka). Gospodarstvo občine je v tem obdobju ustvarilo za 31 od-stotkov več dohodka v primerjavi z lanskim, kar pa je za 2 odstotka manj, kot je načrtovalo. Ce izločimo vpliv višjih cen, je bil celotni prihodek go-spodarstva realno višji za 2 odstotka. Število zaposlenih se je zmanjšalo za 0,8 odstotka.                                  A. V.