u
£ o £ w
XS1
>u
HH
£
>N
£
<
z <
¡i? PQ
D
¡-r

H 4 30 30 6
KNJIŽNIČARSKE NOVICE
julij 2000
'774
IZOBRAŽEVANJE
PRIZNANJA KVALIFIKACIJ BIBLIOTEKARSKE STROKE
Komisija kvalifikacij bibliotekarske
stroke je na svoji seji dne 19. 6.
2000 podelila strokovne bibliotekarske nazive naslednjim knjižničnim
delavcem:
Cirili GABRON-VUK, delavki UKM, strokovni naziv bibliotekar specialist
-	Nataši STERGAR, delavki Filozofske fakultete, strokovni naziv bibliotekarski svetovalec
-	Franji DULAR, delavki Narodnega muzeja, strokovni naziv bibliotekarski svetovalec
-	Silvestri GOMIŠČEK-ŠIBILA, delavki Knjižnice Mirana Jarca, strokovni naziv višji bibliotekar
-	Mateji TUŠAR, delavki Osrednje humanistične knjižnice, strokovni naziv višji bibliotekar
-	Idi KNEZ RAČIČ, delavki Osrednje humanistične knjižnice, strokovni naziv višji bibliotekar
-	Marjani BENCINA, delavki Osrednje humanistične knjižnice, strokovni naziv višji bibliotekar
Mojci ANDOLJŠEK, delavki Knjižnice Mirana Jarca, strokovni naziv višji knjižničarski referent
-	Pavli MEGLIC, delavki Narodne in univerzitetne knjižnice, stro-kovi naziv višji knjižničarski referent
-	Jožetu ŠILDENFELDU, delavcu Univerzitetne knjižnice Maribor, strokovni naziv knjižničarski referent
Čestitamo !
Vse, ki jih zanima delo Komisije za katalogizacijo pri ZBDS obveščamo, da so vsi zapisniki sej komisije od oktobra 1999 dalje dostopni na domači strani ZBDS: http://l93.2.8. 71/slovensko.html
ZBDS
KOMISIJA ZA KATALOGIZACIJO PRI ZBDS
Ireni SEŠEK, delavki Narodne in univerzitetne knjižnice, strokovni naziv višji bibliotekar
Alojziji KRISTAN, delavki Knjižnice Mirana Jarca, strokovni naziv višji knjižničarski referent
1
Knjižničarske novice 10(2000)3
Knjižničarske novice 10(2000)7
ISSN 0353-9237
Izdala in založila: Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana
telefon (061) 2001 176, 2001 110 h ttp://www. nuk. uni-lj. si/
Za knjižnico: mag. Lenart Šetinc
Odgovorna urednica: Vilenka Jakac-Bizjak Glavna urednica: Jelka Kastelic
Uredniški odbor: dr. Meiita Ambrožič, dr. Silva Novljan, dr. Maja Žumer
Naslovnico oblikoval: Aleksij Kobal Fotografija na naslovnici: Goran Bertok Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o.
Naklada: 670 izvodov. Letna naročnina; naročila in odpovedi pošiljajte pisno na naslov uredništva. Prejetih tekstov ne lektoriramo in ne honoriramo. Razmnoževanje ni dovoljeno.
Naslov uredništva: NUK, Informacijski center za bibliotekarstvo, za "Knjižničarske novice", Turjaška 1, 1000 Ljubljana. Prispevke lahko pošiljate tudi na disketah ali po elektronski pošti: jelka.kastelic@nuk.uni-lj.si.
SPLOŠNOIZOBRAŽEVALNE
KNJIŽNICE
POSEBNE DEJAVNOSTI V SLOVENSKIH POTUJOČIH KNJIŽNICAH
9. letno srečanje slovenskih potujočih knjižničarjev na Ptuju od 3. - 4. julija 2000
Splošna knjižnica je javna kulturna ustanova, ki je namenjena najširši javnosti - vsem prebivalcem v njihovem bivalnem in delovnem okolju. Potreba po uporabi knjižnice in potreba po informacijah se jasno kaže v vseh družbenih sredinah.
Za splošno dostopnost knjižničnega gradiva mora splošna knjižnica razviti dobro organizirano mrežo, ki sega v vsa okolja. Z bibliobusom in s kolekcijami lahko v krajih s slabšimi možnostmi za organizacijo knjižnične dejavnosti ali pa v posebnih sredinah najhitreje zagotovimo uporabnikom učinkovit dostop do knjižničnega gradiva in informacij.
Še posebej pa je pomembna socialna vloga bibliobusa in kolekcijskih knjižnic. Predvsem v tem, da bi čimbolj ustregla vsem vrstam svojih uporabnikov: otrokom, mladini, odraslim, ljudem s posebnimi potrebami (telesno in duševno prizadetim), bralcem v posebnih okoljih (v zaporih, vzgojnih domovih, domovih za ostarele, domovih za zdravljenje odvisnikov, itd.)
Potujoča knjižnica takorekoč pred vrati uporabnikovega doma oz. bivališča, kjer pač trenutno je zaradi določenih okoliščin, vsem tem veliko pomeni - ne glede na to, da je možnost obiska časovno omejena in terminsko določena v krajših ali daljših časovnih intervalih.
Prav tako pa obisk bibliobusa mnogim uporabnikom predstavlja družabni dogodek ali stik s širšo javnostjo. Kajti potujoča knjižnica ni le servis za izposojo knjig, ampak je mnogo več, je pristen stik z okoljem, v katerega pripelje. Ko odpre svoja vrata, ne postane zgolj izpo-sojevališče, postane družabni prostor, spremeni se v pravljično sobo.
S posodabljanjem oz. izdelavo sodobnih bibliobusov, ki so računalniško opremljeni, so možnosti, kako boljše, hitreje in kvalitetneje zadovoljiti uporabnika še večje. Z boljšimi pogoji pa je tudi več možnosti za izvajanje posebnih oblik dela oz. dejavnosti na potujočih knjižnicah.
V Sloveniji imamo v okviru potujočih knjižnic naslednje oblike delovanja:
-	bibliobusi - 9 bibliobusov oz. kombijev ( Murska Sobota, Maribor, Nova Gorica, Ljubljana, Postojna, Novo mesto, Koper, Tržič, Domžale - Kamnik, Ptuj),
-	kolekcijske knjižnice - oskrbujejo vzajemne knjižnice v podjetjih in ustanovah ter društvene knjižnice v manjših krajih, v katerih delajo praviloma knjižničarji vo-lonterji ter posebne sredine (zapori, domovi za upokojence, kolonije, počitniški domovi, itd),
-	dostavne knjižnice - oskrbujejo z manjšim vozilom težje dostopne manjše kraje in zaselke,
-	izposoja na domu - oskrbovanje starejših, bolnih ali invalidnih bralcev, ki ne morejo več sami v knjižnico.
Posebne dejavnosti, ki jih izvajajo knjižničarji v slovenskih potujočih knjižnicah:
-	ure pravljic
V okviru dejavnosti za mlade bralce se odpravi na pot z bibliobusom tudi pravljičarka. Ure pravljic so starši, še bolj pa otroci z navdušenjem sprejeli. Pravljice
2
Knjižničarske novice 10(2000)7
poslušajo otroci na blbliobuslh ali pa v prostorih male šole ali vrtca.
Dejavnost Izvajajo redno na bib-llobusu Goriške knjižnice že od leta 1975 enkrat mesečno v Če-povanu, prav tako enkrat mesečno so ure pravljic na Potujoči knjižnici Domžale, na blbllobusu Mariborske knjižnice pa Izvajajo ure pravljic občasno.
- obiski posebnih sredin oz. uporabnikov z določenimi potrebami
To so:
-	obiski domov za upokojence oz. oskrbovance-.
bibliobus redno obiskuje takšne domove v predmestju Ljubljane, v Ajdovščini In Murski Soboti. V Dom upokojencev Ljubljana je bila posredovana tudi večja kolekcija knjig. Za izposojo skrbi osebje oz.oskrbovanci. Uporabniki so pokretni upokojenci, osebje v zavodih In njihovi svojci. Bralcem, ki so na invalidskih vozičkih ali ne morejo sami do blliobusa posredujejo knjige knjižničarji ali medicinsko osebje.
-	obisk skupnosti za zdravljenje odvisnikov
bibliobus Goriške knjižnice redno enkrat mesečno obiskuje skupnost Srečanje na Kostanjevici (odvisniki od mamil).
-	obiski zaporov bibllobusa Iz Ljubljane In Murske Sobote obiskujeta dva zapora na Igu in enega v Murski Soboti. Ustanovam posredujejo tudi kolekcije knjig. Redni obiskovalci potujoče knjižnice so tudi zaposleni v zavodih.
-	obisk sredin s posebnimi potrebami
bibliobus Mariborske knjižnice redno enkrat mesečno obiskuje varstveno delovni center POLŽ. Prihoda bibliobusa se varovanci zelo veselijo, saj so navdušeni
nad knjigami in tudi nad knjižničarji, ki jih je v ekipi tokrat več, kakor pri običajnem delu. Izposojanje In branje knjig je za varovance zelo pomembno, ker jim nalaga skrb ter jih vzpodbuja k razmišljanju In pogostejšim pogovorom.
-	obisk romskega naselja
v Murski Soboti je prenehal, ni se obnesel zaradi občutnih kraj gradiva, nerednega vračanja in neprimernega obnašanja prebivalcev.
-	dostavna knjižnica
deluje na področju Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu. S kom-bijem obiskujejo manjše, odroč-nejše kraje oz. zaselke, kamor blbliobus ne more zaradi ozkih in strmih cest. Dostavna knjižnica po vnaprej določenem razporedu enkrat mesečno obiskuje devet vasi na Tolminskem. Uporabniki so v glavnem starejši prebivalci.
-	knjiga na dom oz. izposoja na domu
Posredovanje knjig bolnim, Invalidnim in nepokretnim bralcem je skorajda redna oblika dela na blbliobuslh. V večjem obsegu Izvajajo takšno izposojo še v Tržiču, Postojni. Posebno službo za ta način Izposoje Ima Mariborska knjižnica, kjer knjižničarka, ki nI članica ekipe na blbllobusu, redno obiskuje preko 30 bralcev na domu.
-	organizirani obiski skupin iz vrtcev in šol
za popularizacijo svojega dela in možnosti, ki jih s tem nudijo okolju, se knjižničarji na terenu povezujejo z vrtci In šolami. Mlade bralce seznanjajo s knjigo, knjižnico, dejavnostmi ter tako pridobivajo nove uporabnike In ob tem tudi skrbijo za dvig bralne kulture.
3
Knjižničarske novice 10(2000)3
-	dostava odpisanega gradiva prebivalcem
potujoče knjižnice razdelijo veliko odpisanega gradiva iz knjižnic (knjige in periodiko) kot nepovratno kolekcijo na terenu, predvsem v manjših krajih in zaselkih ali zamejstvu.
-	sodelovanje v akcijah knjižnic
tudi potujoče knjižnice se redno vključujejo v izvajanje različnih akcij, ki jih knjižnice pripravljajo za svoje bralce. Takšne akcije so: uganke meseca (Potujoča knjižnica Lavričeve knjižnice), sodelovanje pri Slovenskem knjižnem kvizu ( na vseh biblio-busih), akcija Moja knjižnica v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin (s katero želijo povečati priljubljenost branja) in podobno.
-	izvajanje propagande oz. popularizacije dejavnosti knjižnic
posebno pozornost potujoče knjižnice namenjajo obveščenosti prebivalcev o delovanju in prihodih knjižnice. V ta namen izobesijo plakate, razdelijo obvestila z urniki, podatki o biblio-busih so v veliki meri dosegljivi preko interneta na spletnih straneh posameznih knjižnic, v sredstvih javnega obveščanja so objavljeni članki in prispevki o delu potujočih knjižnic. Prav tako knjižničarji pomagajo šolam, vrtcem, kulturnim društvom in drugim pri organiziranju kulturnih prireditev, literarnih večerov oz.srečanju z različnimi ustvarjalci, predavanj ali pri pripravi različnih razstav. Tudi stanovskim kolegom, pripravnikom in študentom bibliotekarstva predstavijo potujoče knjižnice in način delovanja.
Vse te bogate dejavnosti, ki jih opravljajo naše potujoče knjižnice
znova potrjujejo upravičenost delovanja bibliobusov ali kolekcijskih knjižnic. S potujočimi knjižnicami lahko knjižnice uresničujejo svoje naloge in cilje tudi v primerih, ko so druge oblike organiziranja splošne knjižnične dejavnosti neizvedljive ali pa so manj učinkovite.
Majda Blagšič
KOLODVOR - NOVA ENOTA KNJIŽNICE OTONA ŽUPANČIČA
22. junija smo odprli v Vilharje-vem podhodu na železniški postaji v Ljubljani novo enoto KOLODVOR. Namenili smo jo predvsem mladim, ki se zaradi potreb šolanja vsakodnevno vozijo v Ljubljano.
Naša dolgoletna opažanja v knjižnici so pokazala, da so vozači tista skupina mladih, ki imajo najmanj možnosti poiskati dobre informacije, jih pa prav gotovo zelo potrebujejo.
Nova enota mladim ponuja:
•	Info točko z raznovrstno paleto tiskanih gradiv in računalniki z dostopom do interneta.
•	Središče za samostojno učenje, ki poudarja izobraževalno vlogo nove enote. Obiskovalci si z našo pomočjo organizirajo čas, prostor, tehnične pripomočke in še zlasti potrebno gradivo. Vsebinsko je poudarek na učenju tujih jezikov in uporabi računalnikov in podatkovnih baz v vsakdanjem življenju.
•	Za mlade, ki bodo želeli zamenjati »utrujajoče« posedanje po bližnjih lokalih, pa smo pripravili zanimiv izbor časopisov in revij.
Seveda pa bodo vse informacije, predvsem najbolj sveže preko interneta, dostopne vsem potnikom.
4
Knjižničarske novice 10(2000)3
Ker odpiramo novo enoto v poletnih mesecih, smo začetno ponudbo namenili mladim turistom: 1 . poceni nastanitve
2.	zanimive prireditve
3.	možnost pošiljanja elektronske pošte v stilu: "Mama, sem cool in Ljubljana je super"
V poletnih mesecih bo enota KOLODVOR odprta od 12. do 19. ure, mladim pa bo na voljo za informacije in pomoč knjižničar.
KOLODVOR smo odprli ob podpori Mestne občine Ljubljana in v tesnem sodelovanju s Slovenskimi železnicami. Tako Knjižnica Otona Župančiča z novo enoto ponovno utrjuje svojo prepoznavnost kot pomemben dejavnik širše lokalne skupnosti.
Simona Resman
ODPRLI RUSKI KOTIČEK V DELAVSKI KNJIŽNICI
V Knjižnici Otona Župančiča, enota Delavska knjižnica, na Tivolski 30 v Ljubljani, smo pred kratkim odprli ruski kotiček. Pobuda zanj je prišla s Filozofske fakultete, s katedre za ruski jezik in književnost, in društva Slovenija - Rusija, Knjižnica pa je tudi pokazala pripravljenost, da se loti novega projekta, namenjenega novi ciljni skupini uporabnikov. Največ zaslug za Ruski kotiček gre lektorici za ruski jezik na FF Janji Ur-bas, s pomočjo katere je Knjižnica vzpostavila stike z društvom Slovenija - Rusija in z ruskim veleposlaništvom, zlasti s kulturno atašejko, gospo Tatjano Žarovo.
Društvo Slovenija - Rusija se je pri projektu izredno angažiralo in našlo donatorje za novo televizijo s sprejemnikom za satelitske progra-
me, nov videorekorder, hkrati pa še plačalo stroške šestmesečnega zakupa satelitskih programov.
Ruski kotiček je zamišljen kot prostor, v katerem lahko uporabniki preko satelita spremljajo štiri programe ruske televizije NTV: informacijskega, športnega, otroškega in filmskega. Poleg televizijskih programov si lahko obiskovalci ogledajo tudi ruske filme na videokasetah. Na voljo je tudi nekaj časnikov in časopisov, nekaj mladinske in nekaj leposlovne, zlasti klasične ruske literature za odrasle uporabnike. Načrtujemo še nabavo sodobne ruske literature, saj smo tukaj najšibkejši, ker tovrstnega gradiva zaradi slabega zanimanja uporabnikov doslej sploh nismo naročali. V načrtu pa je tudi nabava večjega števila kvalitetnih ruskih filmov, ki bi jih izposojali študentom na dom.
Celoten projekt je namenjen učenju ruskega jezika, torej predvsem študentom ruskega jezika in dijakom, ki imajo v srednji šoli ruščino. V ruskem kotičku imajo uporabniki priložnost, da vzpostavijo stik z živim ruskim jezikom, kar je za učenje tujega jezika nujno potrebno. Lektorica za ruski jezik na FF Janja Urbas je povedala: "Priljubljenost ruskega jezika narašča, kar se pozna tudi po številu študentov. Ruščina se vrača v srednje šole, toda učenci je doslej niso imeli priložnosti slišati. Odslej bo drugače. Naša želja je, da bi iz tega sčasoma nastal ruski informacijski center."
Prepričani smo, da se z odprtjem ruskega kotička vsem, ki jih zanima ruski jezik, odpirajo nove možnosti za učenje. Vabljeni v Delavsko knjižnico!
Anton Praznik
5
Knjižničarske novice 10(2000)6
SLOVENSKI KNJIŽNI KVIZ 2000: PREŽIHOV VORANC IN KOROŠKA - SEDAJ TUDI NA INTERNETU
Da pa bi dosegli še več mladih reševalcev in še bolj spodbujali reševanje kviza ter prispevali k njihovi sodobni informacijski in računalniški pismenosti, smo se v letošnjem letu v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani, katere enota je tudi Pionirska knjižnica, odločili, da bomo letošnji Slovenski knjižni kviz postavili tudi na domačo stran Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani. To nam je v mesecu juniju tudi uspelo. Tako je Slovenski knjižni kviz mladim bralcem v Sloveniji, pa tudi v zamejstvu in v tujini, preko interneta še dostopnejši kot v klasični, tiskani obliki.
Kviz smo postavili na naslednjem spletnem	naslovu
http://www.doget.si/kviz/ Dosegljiv pa je tudi preko naše domače spletne strani na naslednjem spletnem naslovu http://www.lj-oz.sik.si/
Reševati ga je mogoče do 10. septembra.
Za ogled spletne strani priporočamo brskalnik Internet Explorer 5.0 pri ločljivosti 800X600 in 16 bitno barvno paleto.
Priporočljiva strojna oprema za reševanje spletnega kviza: Pentium Intel procesor, osnovnega pomnilnika 32Mb, minimalno 56 kb modem za povezavo na internet, zaradi oblikovno grafične zahtevnosti spletne strani je močno priporočljiva ISDN povezava.
Priporočljiva programska oprema za reševanje spletnega kviza: MS Windows okolje (95-98, NT 4.0), brskalnik Internet Explorer 5.0, podpora za Flash animacije.
Za vse morebitne tehnične informacije smo na voljo na naslednjem elektronskem poštnem naslovu: kvi-zinfo@lj-oz.sik.si
Za vse vsebinske informacije pa nam lahko pišete na naslednja elektronska poštna naslova: darja@lj-oz.sik.si ali vojko@lj-oz.sik.si
Reševanje kviza v knjižnici v času poletnih počitnic je še ena priložnost več za prijetno izrabo prostega časa mladih, za počitniške dejavnosti ...
Darja Lavrenčič Vrabec
Knjižničarstvo v občini Slovenska Bistrica je pognalo korenine že v času ustanavljanja taborov in čitalnic. To je zagotovo najvažnejši čas v zgodovini prebujanja Slovencev. Pomemben vpliv na prebujanje narodne zavesti pri neukih kmetih sta imela narodna buditelja dr. Josip Vošnjak in Lovro Stepišnik, ki sta skupaj s peščico slovenskih izobražencev razgibala življenje v Slovenski Bistrici, kjer so živeli pretežno Nemci, in v okoliških krajih, kjer so kmetje trdo garali za preživetje svojih družin. Z izobraževanjem sta želela dvigniti neukega in podložnega kmeta iz revščine.
K temu je veliko prispeval Lovro Stepišnik, mlinar iz Zgornje Ložnice pri Slovenski Bistrici. Takrat se je kraj po domače imenoval Venčesl. Čeprav tudi sam ni bil izobražen, se je z velikim navdušenjem za materni jezik začel učiti pisanja in branja pri venčeseljskem župniku Karlu Križu, upokojenemu učitelju Primožu Feli-
LOVRO STEPISNIK - PRVI POTUJOČI KNJIŽNIČAR
6
Knjižničarske novice 10(2000)3
cijanu Broelichu in izobraženemu kmetu Zafošniku. Učne knjige so mu bile Bleivveisova Velika pratika, Novice, Blaže in Nežica, Drobtinice, Slovenski Glasnik, Slovenski Gospodar ... Po Drobtinice in na razgovore o omiki slovenskega naroda je hodil peš v Maribor (30 km na eno stran) k prijatelju škofu Antonu Martinu Slomšku. Ta mu jih je rad dajal, saj je vedel, da Stepišnik posoja knjige venčeseljskim kmetom. Slomšek ga je navdušil tudi za zbiranje ljudskega blaga.
V Stepišnikovem Zidarskem mlinu se je nabralo že lepo število slovenskih knjig, ki so si jih vse bolj izposojali okoliški in pohorski kmetje. Stepišnikovo zamisel o ustanovitvi slovenske knjižnice in bralnega društva za pohorskega kmeta je podprl tudi narodnjak dr. Josip Vošnjak, s katerim se je seznanil 1 861. leta, ko je v Slovenski Bistrici nastopil službo okrajnega zdravnika, in mu za knjižnico podaril precej knjig. Ob ustanovitvi knjižnice "Slovenska buk-varnica" mu je napisal predgovor ("Nagovor") in pravila za Bralno društvo pod Pohorjem, ki bi po jasno določenem namenu in smiselno sestavljenih pravilih lahko bilo vzgled sodobnim društvom. Knjižnica in bralno društvo sta od ustanovitve leta 1863 delovala vse do leta 1870, ko je Stepišnik prodal mlin in se preselil v Slovensko Bistrico.
Stepišnik je želel pritegniti k branju slovenskih knjig čimveč okoliških pohorskih kmetov, zato je pošiljal moža s košem knjig po vaseh od hiše do hiše, da so si jih ljudje lahko sposodili. Čez nekaj časa jih je zamenjal z novimi. Tako je Lovro Stepišnik ustvaril zasnovo naše prve potujoče knjižnice in je spoznan za prvega potujočega knjižničarja na Balkanu.
Sodobni nasledniki Lovra Stepiš-nika so bibliobusi z najnovejšo računalniško opremo, vendar duh prvega
potujočega knjižničarja živi naprej. Postal je vzornik slovenskih potujočih knjižničarjev, seveda na sodobnih temeljih. Sekcija za potujoče knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije je ustanovila Ste-pišnikov sklad, ki je spominski sklad in čigar namen je, da pospešuje razvoj in strokovno delo potujočega knjižničarstva.
Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica neguje tradicijo in spomin na prvega potujočega knjižničarja in bistriškega narodnega budi-telja Lovra Stepišnika. Vsako leto ob obletnici rojstva (28. julij 1834) obiščemo njegov grob na bistriškem pokopališču skupaj z njegovo 80-letno vnukinjo gospo Marijo Pušen-jak. V spomin na vzornika položimo cvetje ter prižgemo svečke tudi v imenu slovenskih potujočih knjižničarjev.
Z ustanovitvijo Stepišnikovega spominskega sklada smo slovenski knjižničarji počastili spomin na začetnika potujočega knjižničarstva. Vabimo vas, da pristopite med člane (prijavnica je objavljena v prilogi) in s tem pomagate uresničevati namen Stepišnikovega sklada.
Anica Korošec
7
Knjižničarske novice 10(2000)6
ZAVOD ZA ODPRTO DRUŽBO
ZAVOD ZA ODPRTO DRUŽBO
Mrežni knjižnični program pri Zavodu za odprto družbo Budimpešte razpisuje natečaj za štipendiranje v Library of Congress za obdobje pomlad 2001. Kandidati morajo delati v organizacijah, ki nudijo knjižnično-informacijske storitve za slepe in slabovidne ter fizično hendikepirane osebe.
V nadaljevanju objavljamo pogoje natečaja v angleškem jeziku. 31.8. 2000 je datum do katerega morajo prispeti prijave na naslov: Zavod za odprto družbo Slovenija Knjižnični program Vegova 8 1000 Ljubljana
Prijavnico in ostale informacije dobite pri nacionalni koordinatorki za knjižnični program ga. Karmen Štular, e-mail:
karmen.stular@nuk.uni-lj.si.
THE LIBRARY OF CONGRESS/NATIONAL LIBRARY SERVICE FOR THE BLIND AND PHYSICALLY HANDICAPPED - SOROS FOUNDATIONS VISITING FELLOW PROGRAM 2001
ANNOUNCEMENT
The Network Library Program of the Open Society Institute - Budapest, Hungary and the Library of Congress, Washington, D.C., USA invite librarians and other information specialists in countries with Soros Foundation offices (see the countries listed below) to apply for the 2001 Library of Congress-Soros Foundations Visiting Fellows Program, spring 2001.
The first two months of the program in the United States are designed to expose participants to the Library of Congress, the program administered by the National Library Service for the Blind and Physically Handicapped (NLS), the cooperating network of libraries serving blind and physically handicapped individuals, and to users of the NLS services. The program is seeking participants who are working in libraries for blind and visually impaired persons or in institutions or organizations where blind or physically handicapped people currently receive service. Participants will be expected to return to their countries prepared to share their newly acquired information with their colleagues through oral and written presentations. At the Library of Congress, the Fellows will receive general orientation to NLS, to selected libraries in the cooperating network of libraries serving blind or physically handicapped individuals,
8
Knjižničarske novice 10(2000)3
to organizations serving visually and physically handicapped individual, and to other offices in the Library of Congress.
Each Fellow will have a two-week study tour of libraries and agencies serving blind and physically handicapped individuals in Baltimore, Maryland; Priceton, New Jersey; New York City; and Watertown, Massachusetts. They will receive a four-week work assignment at NLS where they will have training, work experience, and Internet access. The Fellows will learn firsthand how public library services to blind or physically handicapped people operate in a democratic society and serve their constituencies. Written reports and evaluations of these experiences will be expected before the end of the host library internship.
An additional week of training will be held at DC area libraries and facilities that mainstream services to blind and physically handicapped individuals. The Fellows will spend their final days in Washington at the Library of Congress for program review and conclusion. Upon returning home the Fellows will continue the program, conduct seminars and workshops with support of their home institutions, local foundation office, and library association. This effort to share new knowledge and promote librarian-ship at home constitutes the final month of the program.
Funding for the fellowship is provided by the Network Library Program. Knowledge of English is essential. Local offices will administer the Test of English as a Foreign Language (TOEFL) to determine eligibility.
Deadline for applications to be submitted to local Soros Foundations 31 August, 2000.
List of participating countries: Bosnia & Herzegovina, Georgia, Hungary, Haiti, Kazakhstan, Lithuania, Moldova, Russia, Slovakia, Slovenia. Ukraine, Yugoslavia.
THE LIBRARY OF CONGRESS/NATIONAL LIBRARY SERVICE FOR THE BLIND AND PHYSICALLY HANDICAPPED - SOROS FOUNDATIONS VISITING FELLOW PROGRAM 2001
TIME TABLE
-	31 August, 2000 - application to arrive to local Soros foundations.
1 September, 2000 - Soros foundations inform the Network Library Program about the number of applications and send the forms by DHL to the NLP. The NLP orders institutional TOEFL materials.
-	4 September, 2000 - the NLP sends TOEFL materials to Soros foundations by DHL.
-	1 1 September, 2000 - Soros foundations conduct institutional TOEFL and interview with applicants. Soros foundations fax comments of the interview to the NLP and send TOEFL materials by DHL for scoring.
-	1 8 September, 2000 - Soros foundations receive TOEFL results.
-	25 September, 2000 - the NLP forwards recommendations to the Library of Congress.
-	mid-October - the Library of Congress announces the final decision.
Program starts spring 2001.
9
Knjižničarske novice 10(2000)3
NOVE PUBLIKACIJE
MATERTIALNO VARSTVO KNJIŽNIČNEGA GRADIVA
Slovenski knjižničarji smo bogatejši še za eno publikacijo, tiskano na trajno obstojnem papirju.
Pred kratkim je izšla publikacija, tiskana na trajno obstojnem papirju, ki obravnava pomembno temo o zaščiti in preventivi, o pogojih hranjenja ter o rokovanju s knjižničnim gradivom. Publikacija je prevod IFLA priročnika, ki je izšel konec leta 1998, z originalnim naslovom IFLA Principles for the Care and Handling of Library Material in ima v prevodu naslov IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim.
V svetu je publikacij, ki obravnavajo materialno varovanje knjižničnega gradiva precej več kot pri nas v Sloveniji, zato bo priročnik v mno-gočem dobrodošel vir informacij, ki naj bi jih knjižnice uporabile pri svojih prizadevanjih v skrbi za zapise na tradicionalnih in sodobnih nosilcih. V pomoč bo tudi vsem tistim, ki bi, poleg knjižničarjev, radi našo kulturno dediščino hranili in ohranili zanamcem na najboljši način, oziroma tako, kot predpisuje in priporoča IFLA (International Federation of Library Associations). Zato je poleg knjižničarjev namenjena tudi arhivis-tom, pa ustanovam, kot so galerije in muzeji, marsikateremu posamezniku, ki ve malo ali nič o zaščiti in materialnem varstvu gradiva, in ne nazadnje študentom bibliotekarstva.
Pobudnik za prevod je bila dr. Je-dert Vodopivec, vodja Sektorja za
konserviranje pri Arhivu Republike Slovenije, ki je na Oddelku za biblio-tekarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani nosilka predmeta Zaščita in konserviranje knjižničnega gradiva in je poleg prof. Jožeta Urbanije tudi urednica zvezka.
Pri pripravi Načel so sodelovali številni strokovnjaki z različnih področij, številne ugledne ustanove, ekspertne skupine in organizacije. Tudi pri prevodu smo za pomoč in nasvete poprosili več slovenskih strokovnjakov, tudi z različnih področij, zlasti pri prevajanju strokovnih pojmov.
Publikacija predstavlja zgoščeno zbirko splošnih navodil, ki so bila doslej objavljena v več različnih dokumentih. Usmerjena je na določene okoliščine pri postopku hranjenja in ravnanja s knjižničnim gradivom, ne prinaša pa podrobnih metod dela. Nevarnosti, ki zbirke ogrožajo, so pogosto znane, vendar pa knjižničarji in vsi, ki hranimo zapise, najbrž premalo glasno opozarjamo na posledice, ki jih ignoriranje nevarnosti prinaša.
Osnovni nameni te publikacije so:
-	opozoriti na občutljivost gradiva,
-	razširiti znanje o trajnosti in obstojnosti gradiva,
-	vzpodbuditi ustrezno skrb za gradivo in za ustrezno ravnanje z njim,
-	pomagati knjižničnim delavcem pri iskanju rešitev ob problemih materialnega varovanja gradiv,
-	vzpodbuditi neposredno sodelovanje med vodstvenim osebjem, upravitelji zgradb, tistimi, ki skrbijo za varovanje gradiva in drugimi zaposlenimi z namenom, da bi vsi skupaj prispevali k varovanju in ohranjanju zaupane dediščine.
Podrobnejša navodilo za delo je moč najti v publikacijah, ki so v IFLA načelih za hrambo knjižničnega gradiva in ravnanje z njim navedene
10
Knjižničarske novice 10(2000)3
PRILOGE
v bibliografiji, razdeljeni na posamezna poglavja, v seznamu standardov in v poglavju Kam po nasvet v Sloveniji.
Slovensko izdajo IFLA načel za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim sta omogočila Filozofska fakulteta, Oddelek za biblio-tekarstvo in Arhiv Republike Slovenije. Publikacija je izšla v zbirki Bibli-oThecaria (št. 7), Prevodi (št. 2).
Karmela Malinger
Državna matična služba za knjižničarstvo pri Narodni in univerzitetni knjižnici se bo skupaj še z nekaterimi oddelki NUKa selila na novo lokacijo in sicer na Leskoškovo ul. 12 (še naprej od BTC-ja).
Natančnega datuma selitve oziroma začetka rednega dela na novi lokaciji, trenutno še ne moremo posredovati, vendar vas bomo o tem pravočasno obvestili. Posredovali vam bomo tudi nove telefonske številke in napotke za lažji dostop do nove lokacije. Naslov za klasično pošto in naslovi elektronske pošte posameznih svetovalcev pa ostanejo nespremenjeni.
Državna matična služba za knjižničarstvo pri NUK
1.	V prvi prilogi objavljamo obvestilo Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani o selitvi nekaterih oddelkov na novo lokacijo. Podrobnejše in sprotne informacije boste našli na spletnem naslovu:
http://www. nuk. uni-Ij. si/dogodki/selitev html
2.	V drugi prilogi objavljamo razpis za podelitev Čopovih diplom in Čopovih priznanj 2000.
3.	V tretji prilogi objavljamo prijavnico za včlanitev v Stepišnikov sklad.
4.	V četrti prilogi objavljamo program strokovnega posvetovanja ZBDS "Tradicionalni mediji in sodobna informacijska družba", ki bo od 11. do 13. oktobra 2000 v Mariboru. Hkrati objavljamo prijavnico, informacije o hotelih in obrazec za rezervacijo hotela. Vse informacije so vam na voljo tudi na domači strani ZBDS:
http://193.2.8. 11/slovensko.ht ml
5.	V peti prilogi objavljamo vabilo k sodelovanju na mednarodni konferenci "Bibliotekarski terminološki slovarji - selekcija, ureditev in prezentacija leksikografskega gradiva", ki jo organizira Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani ob podpori Ministrastva za znanost in tehnologijo. Konferenca bo v Ljubljani 28. in 29. septembra 2000.
OBVESTILA
SELITEV DMS NA NOVO LOKACIJO
11
Knjižničarske novice 10(2000)3
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)7
1/14
Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
NAJA VLJA
selitev storitev, ki niso neposredno povezane s končnimi uporabniki.
CIP, ISBN, ISMN, NABAVO GRADIVA, OBVEZNI IZVOD in SVETOVALNO-KNJIŽNIČNO DEJAVNOST bomo v poletnih mesecih začeli opravljati na novi
lokaciji:
LESKOŠKOVA 12 v Ljubljani.
Oddelki na Leskoškovi 12: Enota za dopolnjevanje knjižničnega gradiva Abecedni imenski katalog Enota za vsebinsko obdelavo gradiva
in
Državna matična služba za knjižničarstvo
Preostale dejavnosti ostajajo na Turjaški 1, kjer je tudi ISSN center. Podrobnejše in sprotne informacije boste našli na spletnem naslovu: h ttp:// www.nuk. unidj. si/dogodki/selite v. htm!
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)6
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Komisija za Čopove diplome in Čopova priznanja
RAZPIS ZA PODELITEV ČOPOVIH DIPLOM IN ČOPOVIH PRIZNANJ
2000
Pri izboru kandidatov se je treba ravnati po Pravilniku o podeljevanju Čopovih diplom in Čopovih priznanj.
Za izjemne uspehe na bibliotekarskem področju, ki so širšega kulturnega in družbenega pomena ter prispevajo k napredku bibliotekarske teorije in prakse, in za prizadevno društveno delo podeljujemo Čopovo diplomo kot posebno strokovno in društveno priznanje.
Za uspešno temeljno strokovno delo na področju knjižničarstva, ki ga je opravil posameznik in je opazno prispevalo k ugledu in razvoju posamezne knjižnice ali stroke v celoti, podeljujemo Čopovo priznanje.
Čopova diploma se podeljuje posameznikom, knjižnicam, društvom ali drugim asociacijam, priznanje pa samo posameznikom. Diplomo, priznanje ali oboje lahko prejemnik dobi le enkrat, knjižnica ali društvo pa tudi večkrat.
Kandidati za Čopovo diplomo morajo izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev ali kombinacijo vseh treh:
-	aktivno delovanje v bibliotekarskih strokovnih organizacijah (npr. na posvetovanjih, v komisijah, sekcijah ipd.),
-	uspešno strokovno delo (npr. publiciranje strokovnih člankov, predavanja, izobraževanje pripravnikov in sodelavcev, uvajanje strokovnih novosti v delo ipd.),
-	uspešno organizacijsko delo (npr. ustanavljanje novih knjižnic ali delovnih enot, vodenje, razvoj in afirmacija knjižnice in knjižnične mreže, povezovanje v državnem in mednarodnem merilu ipd.).
Kandidati za Čopovo priznanje morajo izpolnjevati vsaj enega od naslednjih pogojev ali kombinacijo obeh:
-	uspešno večletno temeljno strokovno delo na nekem delovnem področju ali v okviru celotne knjižnice, če gre za manjše knjižnice (npr. vzorno delo z uporabniki ali z gradivom, natančno strokovno delo pri obdelavi gradiva in informiranju o njem, stalno strokovno izpopolnjevanje in uvajanje novosti v delovni proces ipd.),
-	dobro sodelovanje s sodelavci in širšim socialnim in družbenim okoljem (npr. pomoč mlajšim sodelavcem, vključevanje knjižnice v okolje z informacijskimi in kulturnimi akcijami, skrb za posebne potrebe uporabnikov ipd.).
Dobitnike Čopove diplome ali priznanja lahko predlagajo posamezni člani društev, bibliotekarska društva in knjižnice. Predlog za podelitev Čopove diplome ali priznanja mora vsebovati:
-	ime in naslov predlagatelja,
-	ime in naslov predlaganega kandidata,
-	obrazložitev, iz katere je razvidno, zakaj predlagajo kandidata in v kolikšni meri ustreza razpisnim pogojem,
-	datum, ko je predlagatelj sklenil, da predlaga kandidata,
-	podpis in žig predlagatelja (pri pravnih osebah).
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)6
Prepoznih in nepopolnih predlogov ne bomo upoštevali. Pošljite jih do 30. septembra 2000 na naslov:
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije Komisija za Čopove diplome in Čopova priznanja NUK, Turjaška 7 7 000 Ljubljana
Komisija za Čopove diplome in Čopova priznanja
Predsednik: Mihael Glavan
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)6
ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE SEKCIJA Z/4 POTUJOČE KNJIŽNICE
STEPIŠNIKOV SKLAD
Stepišnikov sklad je spominski sklad, ki so ga ustanovili slovenski knjižničarji. Namen sklada je, da pospešuje razvoj in strokovno delo potujočega knjižničarstva.
Stepišnikov sklad ima individualne in kolektivne člane. V sklad se lahko vključijo tudi druge pravne in fizične osebe. Člani Stepišnikovega sklada s svojimi letnimi prispevki omogočajo njegovo delovanje, oz. razvoj in strokovno delo potujočega knjižničarstva.
Upravni odbor sklada naproša tako posameznike kot njihove knjižnice, da pristopijo k članstvu in tako pomagajo, da bi Stepišnikov sklad uresničeval svoj namen.
Najnižji prispevek znaša v letu 2000 za individualne člane 1.000,00 SIT in za kolektivne člane 5.000,00 SIT.
Upravni odbor Stepišnikovega sklada
PRIJAVNICA ZA VČLANITEV V STEPIŠNIKOV SKLAD
Individualni član:
Ime in priimek:_
Stalni naslov: _
Zaposlen:_
Član Stepišnikovega sklada želim postati od leta:
Datum:	Podpis:
Kolektivni član:
Knjižnica oz. ustanova:______________________
Naslov:_
Člani Stepišnikovega sklada želimo postati od leta:
Datum:	Žig in podpis odgovorne osebe:
Naslov: ZBDS, Sekcija za potujoče knjižničarstvo, NUK, Turjaška 1
Tel.: 061 126 40 71; Fax 061 126 40 73, E-mail: nika@lj-oz.sik.si
Žiro račun ZBDS/za Stepišnikov sklad: 50100-678-47436 sklic na št. 666
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)7
STROKOVNO POSVETOVANJE IN SKUPŠČINA ZBDS "TRADICIONALNI MEDIJI IN SODOBNA INFORMACIJSKA DRUŽBA" Maribor, Narodni dom, 11. - 13. oktober 2000
Sreda, 11.10.00_
9.00 -13.00	Registracija
10.00 -12.15	Pozdravni govori, podelitev Čopovih nagrad in priznanj
Uvodni referat: Vilenka Jakac Bizjak
12.15-14.00	kosilo
14.00 - 17.15 BITI ALI NE BITI KNJIGA (moderator: mag. Branko Goropevšek)
•	dr. Jedert Vodopivec: "Prihodnost dediščine 20. stoletja"
•	dr. Jana Kolar: "Zaščita knjižničnega gradiva v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani"
•	mag. V/asta Stavbar, Sandra Kurnik Zupanič: "Hranjenje in varovanje starega gradiva v UKM"
•	mag. Renata Šolar: "Digitalizacija izbranega gradiva Kartografske in slikovne zbirke NUK"
Razprava
15.30 - 15.45	odmor
15.45 - 17.15
•	dr. Miroslav Novak: "Arhivi med preteklostjo in prihodnostjo"
•	dr. Peter Pavel Klasinc: "Knjige in knjižnice v arhivih"
•	Marijan Rupert. "Iz papirne preteklosti v elektronsko prihodnost"
•	mag. Branko Goropevšek: "Formalni in neformalni pritok gradiv na starih in novih medijih"
Razprava
17.15 - 17.30 odmor
17.30 - 18.00 UMIRANJE KNJIGE NA OBROKE - multimedijska predstavitev (moderator: Mirko Nidorfer)
20.00	večerja (Narodni dom)
1
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)7
Četrtek, 12.10.00
9.00 - 12.30	AKTUALNA PROBLEMATIKA SODOBNE OBDELAVE GRADIVA V
KNJIŽNICAH (moderator: Srečko Maček)
•	prof.dr. Jerry D. Saye, dr. Alenka Šauperl: "Traditional catalogs in the information age"
•	mag. Jelka Gazvoda. "Vstop tradicije v elektroniko ali izstop elektronike iz tradicije? Serijske publikacije na razpotju"
•	mag. Darija Rozman-. "UDK in sodobna informacijska družba" Razprava
10.00-10.15	odmor
10.15 - 11.15
•	Zlata Dimec: "Oblikovanje bibliografske podatkovne zbirke za gradivo iz obdobja ročnega tiska: projekt CERL"
•	Primož Bizjak-. "Polja digitalnega kataloga ali o kriterijih bibliografske identifikacije"
•	Matjaž Musek-. "Diskretni šarm informacijske družbe: kako nevaren je za knjižničarja" Razprava
11.15-11.30	odmor
11.00 - 12.30 IZLOČANJE GRADIVA V SPLOŠNIH KNJIŽNICAH - okrogla miza
(moderatorka: Darja Peperko) - UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR - Glazerjeva dvorana
11.30 - 12.30 ZAGOTAVLJANJE IN PRIDOBIVANJE GRADIVA V ŠOLSKI
KNJIŽNICI - okrogla miza (moderatorka: Nataša Kuštrin Tušek) -NARODNI DOM - bela dvorana, II. nad.
PREDSTAVITEV PRIPRAVE PRIROČNIKA ZA KATALOGIZACIJO PO POGODBI Z MZT - okrogla miza (moderatorka: Zlata Dimec) -NARODNI DOM - velika dvorana
13.00	IZLET (Maribor - Slovenska Bistrica - Studenice - Štatenberg)
2
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)7
Petek, 13.10.00
9.00-13.30 MED KNJIGO IN INTERNETOM (moderatorka: Eva Kodrič-Dačič)
•	UPORABA ELEKTRONSKIH VIROV V KNJIŽNICAH - okrogla miza (Državna matična služba NUK)
•	mag. Anamarija Rožič Hristovski, dr.med.: "Vloga tradicionalnih medijev pri reševanju informacijskih potreb uporabnikov: primer Centralne medicinske knjižnice"
•	Polona Lah-Skerget: "Relevantno gradivo v šolski knjižnici" Razprava
10.45 -11.00	odmor
11.00-12.00
•	Milena Bon: "Informacijska družba in šolska knjižnica: kako dijaki dostopajo do informacij"
•	Breda Podbrežnik Vukmir, Maja Šinkovec Rajh, Andreja Štorman.: "S tradicijo v prihodnost"
•	Darka Tancer-Kajnih: "Zakaj v času elektronskih medijev brati leposlovje (mladinsko književnost)"
Razprava
12.00-12.15	odmor
12.15-13.15
•	Franci Pivec: "Dar ognja - pomen računalniške etike za knjižničarstvo"
•	mag. Blanka Bošnjak, Tilka Jamnik.: "Skrivnost je v knjigi, knjiga je skrivnost"
•	Helena Pečko-Mlekuš: "Zagotavljanje kvalitete" Razprava
14.00	ZAKLJUČEK POSVETOVANJA
13.00	SKUPŠČINA ZBDS (NARODNI DOM - bela dvorana)
Programski odbor posvetovanja:
mag. Vlasta Stavbar
Varja Praznik
mag. Branko Goropevšek
Mirko Nidorfer
Dragica Turjak
Irena Sešek
Stanislav Bahor
Organizacijski odbor posvetovanja:
Dragica Turjak in člani izvršnega odbora DBM Stanislav Bahor Irena Sešek Lili Hubej
3
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)8-9
STROKOVNO POSVETOVANJE IN SKUPŠČINA ZBDS "TRADICIONALNI MEDIJI IN SODOBNA INFORMACIJSKA DRUŽBA"
Maribor, Narodni dom, 11.-13. oktober 2000
PRI J A V NI C A
Prijavljam udeležbo na strokovnem posvetovanju ZBDS:
Ime in priimek udeleženca: _
Ustanova - plačnik: _
Naslov ustanove: _
Davčni zavezanec (ustrezno obkroži):	da	ne
Davčna številka: __
Tel./fax:_____E-mail: _
Delovno mesto: _
Član društva bibliotekarjev (katerega): _
Kotizacija (19% DDV je vključen v ceno):
tridnevna udeležba: 30.000,00 SIT	enodnevna udeležba: 22.000,00 SIT
prvi dan		drugi dan		tretji dan
(v primeru enodnevne udeležbe ustrezno obkroži)
(v kotizacijo je vključeno gradivo z zbornikom posvetovanja, družabno srečanje z večerjo in izlet v Slovensko Bistrico, Studenice in grad Štatenberg)
Podpis udeleženca/ke:	Podpis odgovorne osebe:
Žig
Datum:_
Prijave sprejemamo do 22. septembra 2000 na naslov: ZBDS, Turjaška 1, 1000 Ljubljana in po faxu: 061/213-052. Pisne odpovedi upoštevamo en dan pred začetkom posvetovanja.
Prijavnice brez žiga in podpisa odgovorne osebe so neveljavne.
Kotizacijo plačajte na ŽR ZBDS Ljubljana, 50100-678-47436, po prejemu računa.
Dodatne informacije glede prijav so na voljo na tel: 061/2001-193, ga. Liljana Hubej.
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)8-9
STROKOVNO POSVETOVANJE IN SKUPŠČINA ZBDS TRADICIONALNI MEDIJI IN SODOBNA INFORMACIJSKA DRUŽBA
Maribor, Narodni dom, 11.-13. oktober 2000
SEZNAM HOTELOV
IME HOTELA
Hotel Orel1
OSNOVNI PODA TKI
Grajski trg 3a, tel.:02/25 16 171 e-mail: orel@termemb.si
CENIK (v SIT)
enoposteljna soba dvoposteljna soba dvoposteljna soba - single use Apartma Apartma de luxe
1 1.000 15.400 13.000 22.000 33.000
Hotel	Ul. heroja Šlandra 10,
Piramida1 tel.: 02/25 1 5 971
e-mail: piramida@termemb.si
enoposteljna soba	15.500
dvoposteljna soba CLASSIC	19.000
dvoposteljna soba CLASSIC - single	17.000
use	22.000
dvoposteljna soba PLUS	19.000
dvoposteljna soba PLUS - single use	25.000 Apartma
Hotel Habakuk3
Hotel Slavlja
Garni hotel Tabor
Pohorska cesta 59, tel.: 02/300 81 00 e-mail: habakuk@termemb.si
Vita Kraigherja 3, tel.:02/ 251 36 61 e-mail: slavija@eunet.sl
Ul. heroja Zldanška 18,
tel.: 02/4204224
e-mal I: garnl.tabor@amis.net
dvoposteljna soba CLASSIC	25.000 dvoposteljna soba CLASSIC - single
use	19.000
dvoposteljna soba PLUS	29.600 dvoposteljna soba PLUS - single use
Suita	20.900
Suita single use	34.000
Apartma	22.900
38.800
enoposteljna soba	10.500
dvoposteljna soba	7.100
troposteljna soba	6.100
dvoposteljna soba	4.970
dvoposteljna soba - single use	7.600
štirje v dveh sobah	4.300
Pri prijavah se obvezno sklicujte na Strokovno posvetovanje ZBDS. Podrobnejše informacije lahko dobite na domači strani Društva bibliotekarjev Maribor in Zveze bibliotekarskih društev Slovenije.
' Cene hotela Piramida in Orla vključujejo nočitev z zajtrkom, prost vstop v Rekreacijski center Fontana,
prost vstop v Casino Maribor.
3 Cene vključujejo nočitev z zajtrkom in neomejeno koriščenje centra za sprostitev v hotelu.
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)8-9
STROKOVNO POSVETOVANJE ZBDS "TRADICIONALNI MEDIJI IN SODOBNA INFORMACIJSKA DRUŽBA "
Maribor, Narodni dom, 11.-13. oktober 2000
REZERVACIJA HOTELA
Ime in priimek:	_____________ _________________
Knjižnica/ustanova:_
Naslov:______________________
Tel./fax:_______E-mail:	__
Bivanje v hotelu	_	od__do
Označite izbrano sobo!
□	enoposteljna soba
□	dvoposteljna soba - sobo želim deliti z	_____
□	troposteljna soba - sobo želim deliti z_____ _
□ štiriposteljna soba - sobo želim deliti z
Prijavo rezervacije pošljite na naslov izbranega hotela (gl. seznam hotelov) do 10. septembra 2000. Po tem datumu hotelske kapacitete niso več zagotovljene. Svetujemo vam, da pred prijavo pri kontaktni osebi hotela preverite zasedenost sob. Odjave se upoštevajo dan pred pričetkom posvetovanja. Storitve lahko poravnate samo s plačilno kartico oz. gotovino.
Priloga Knjižničarskih novic 10(2000)8-9
I' 74
Narodna in univerzitetna knjižnica
Bibliotekarski terminološki slovarji - selekcija, ureditev in prezentacija leksikografskega gradiva
Mednarodna konferenca
Ljubljana, 28.-29. september 2000
ob podpori Ministrstva za znanost in tehnologijo
Vabilo k sodelovanju
Mednarodna konferenca je vsebinsko usmerjena v obravnavo teoretičnih in praktičnih izhodišč oblikovanja in standardiziranja bibliotekarske strokovne terminologije, priprave enojezičnih razlagalnih in večjezičnih prevajalnih terminoloških slovarjev in njihove objave v tiskam in/ali elektronski obliki.Vsi sprejeti prispevki bodo objavljeni v knjigi abstraktov in zborniku referatov.
Konferenca bo potekala v angleškem jeziku brez prevajanja.
Preliminarni program in prijavni obrazec sta bila objavljena v junijski številki Knjižničarskih novic, dosegljiva pa sta tudi skupaj z drugimi podrobnostmi o prijavah in izvedbi konference ter novostimi in obvestili na spletni strani konference
http://www2.arnes.si/~ljnuk4/eonference/
Prijave sprejemamo do 15. septembra 2000.
Kotizacijo za udeležbo v višini 15.000 Sit plačajo udeleženci po prijavi in izstavitvi našega računa.
Programski odbor
Prof. dr. Martin Žnideršič Prof. dr. Jože Urbanija Ivan Kanič Zlata Dimec Zvonka Leder
-	Oddelek za bibliotekarstvo, FF, Univerza v Ljubljani
-	Oddelek za bibliotekarstvo, FF, Univerza v Ljubljani
-	Narodna in univerzitetna knjižnica
-	Narodna in univerzitetna knjižnica
-	Slovenska akademija znanosti in umetnosti
Prijave in informacije:
Ivan Kanič
Narodna in univerzitetna knjižnica Turjaška 1 1000 Ljubljana
Tel: (01) 200 11 99,200 11 96
Fax: (01)42 55 007
E-pošta: ivan.kanic@nuk.uni-lj.si
http://www2.arnes.si/~ljnuk4/conference/