PRIMORSKI DNEVNIK -je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
O "0 O' > O -c o *■
o
M
5
1
1
r_
5 559 inije)
Ul
I
3723
h*:
Z
r-i
3>
h-
3>
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 174 (12.806)
Zaradi nesoglasja o programu, ki ga je predložil mandatar Goria
Srečanje tajnikov vladne večine odloženo na prihodnji teden
S sestanka PSI-PSDI-PR ponovno zahteva po vključitvi radikalca v vlado Zaskrbljenost med demokristjani zaradi načina vodenja krize
RIM — Sestanek predstavnikov petih strank bivše in tudi bodoče vladne večine, ki je bil napovedan za danes, bo skoraj gotovo odložen na začetek prihodnjega tedna. Mandatar Goria tako ne bo že v ponedeljek izročil seznama ministrov predsedniku republike, ampak bo treba na sestavo vlade počakati vsaj še nekaj dni. Iz sporočila, ki ga je sinoči izdal Goria, izhaja, da »mora imeti srečanje tajnikov strank večine za predpogoj ugotovitev pomembnih stičnih točk o programu in o kriterijih za organizacijo in strukturo vlade. Ker je mandatar o obeh vprašanjih sestavil primerne Predloge, čaka na odgovore strank, katerim so bili ti predlogi poslani.« Skratka, če naj med vrsticami beremo lakonično sporočilo poverjenega predsednika, stališča strank še niso taka, da bi omogočila sklepno soočanje za izdelavo Programa in sestavo vlade.
Nekaj se je torej zataknilo. Težave, s katerimi se mora spoprijemati Goria, so pravzaprav dvojne. Prva izhaja iz sestanka, ki je bil včeraj na sedežu socialistične stranke, kjer so se srečali najvišji predstavniki PSI in radikalcev ter delegacija PSDI. Na sestanku so ugodno ocenili volilne izide v tistih deželah, kjer so se vse tri stranke predstavile s skupnim znakom za senatne volitve, iz te ugodne ocene pa je izhajalo mnenje, da je treba to sodelovanje ohraniti, okrepiti in poživiti. Posledica tega stališča je bila ponovna zahteva PSI po vključitvi predstavnika radikalne stranke v novo vlado in pa negativna ocena vseh treh strank do tistega dela programa mandatarja Gorie, ki zadeva jedrske elektrarne. Dejstvo, da sta se sestanka udeležila tudi Craxi in Martelli, priča o pomenu, ki ga temu srečanju pripisujejo socialisti, je pa tudi opozorilo mandatarju, da mora računati na to »volilno« koalicijo.
Druga težava, s katero se mora soočati Goria, je stanje znotraj krščanske demokracije, kjer vlada veliko nezadovoljstvo in se notranji spori nevarno zaostrujejo. Kako kočljivo je stanje v krščanski demokraciji, je bilo moč videti na predsinočnji skupščini poslancev, katerim je poročal načelnik skupine Martinazzoli. Iz njegovega poročila je izhajalo mnenje, da politika, ki jo vodi tajništvo stranke in ki je privedla do zastoja v pogajanju za sestavo nove vlade, ni več primerna. Po Martinazzolijevem mnenju se stvari ne bodo spremenile po naključju ali zaradi neke nenadne volje po zmagi. Treba bo torej izdelati strategijo, eno samo strategijo in jo dosledno izvajati. Po Martinazzolijevem mnenju bi bilo vsekakor omejevalno voditi spopad, pri katerem je KD dogmatsko zakoreninjena na številčni premoči v primerjavi z ostalimi partnerji. Treba se je soočati pri stvarnih akcijah, treba je sprejeti izziv predvsem kar zadeva dejansko ostvaritev programov. Martinazzoli je tu poudaril, da bi se izolacija KD na nepopravljiv način povečala, če bi osnovala vso svojo politično akcijo na soočanju med številčno različnimi silnicami. Gre torej za zelo zaskrbljeno stališče, ki baje odraža počutje velike večine demokristjan-skih voditeljev.
Kar zadeva druge stranke, je treba še povedati, da so liberalci pozitivno ocenili vladni program Gorie, republikanci posvečajo največjo pozornost vprašanju izvolitve Spadolinijevega naslednika, do katere bo prišlo 11. septembra: kandidata sta dva, Battaglia in La Malta; socialdemokrati pa se soočajo z notranjimi spori in prav včeraj so se vse opozicijske skupine združile, da se enotno zoperstavijo Ni-colazzijevi večini.
Trst, petek, 24. julija 191	2
---------------------------------	o	”
o
Ogorčen protest slovenskih	g	i
Odsotnost Dežele ujaiuviia srečanje s prof. Rubbio
Kot podrobneje poročamo na 5. strani, je bilo sinočnje srečanje o problemih v zvezi z namestitvijo sinhrotrona med predsednikom družbe »Sincrotrone Trieste« Carlom Rubbio in slovenskimi predstavniki odloženo zaradi odsotnosti zastopnikov deželne uprave. Slovenski predstavniki so po odložitvi sestanka izdali naslednjo izjavo:
Predstavniki javnih ustanov, organizacij in domačinov izražamo ogorčenje in zaprepaščenost nad tem, kar se je zgodilo na včerajšnjem sestanku z nobelovcem prof. Carlom Rubbio. Do srečanja je prišlo po daljšem času na zahtevo prebivalstva in njegovih predstavnikov, pri čemer je vodstvo Območja za znanstvene in tehnološke raziskave zagotovilo, da se bodo sestanka udeležili kvalificirani predstavniki občinske in deželne uprave.
Podpisani najostreje obsojamo dejstvo, da se deželna uprava ni udeležila srečanja, zaradi česar je sestanek propadel. Podčrtujemo dejstvo, da se odnosi s tem zaostrujejo, kar ni v interesu vseh tistih, ki se zavzemamo za pravilen znanstveni in tehnološki razvoj naše pokrajine. Opozarjamo pristojne oblasti, da si prevzemajo hudo odgovornost za zaostritev
ozračja v zvezi s sinhrotronom, ko stopnjujejo nedopusten, zaničevalen odnos do prizadetega prebivalstva tržaške pokrajine, ki bi z uresničitvijo svetlobnega generatorja pri Bazovici utrpelo neizmerljivo škodo.
Jasno je, da je tak prezirljiv odnos do problemov prizadetega prebivalstva in v prvi vrsti slovenske narodnostne skupnosti povsem nesprejemljiv. Poudarjamo, da se globoko motijo vsi tisti, ki mislijo, da se bodo z odsotnostjo izognili težkim odgovornostim, ki jih nosijo do krajevnega prebivalstva, do širše skupnosti in do samih nosilcev znanstvenih in tehnoloških programov za našo pokrajino.
Miloš Budin
predsednik Kraške gorske skupnosti
Anamarija Kalc
predsednica Rajonskega sveta za Vzhodni Kras Dušan Udovič
tajnik Slovenske kulturno-gospo-darske zveze Edi Bukavec tajnik Kmečke zveze Karel Grgič
predsednik Koordinacijskega združenja kraških vasi
Po zaslugi Mihaila Gorbačova konkretnejši razorožitveni obeti
ZDA pozitivno ocenile predlog o uničenju vseh raket srednjega in kratkega dometa
NEW YORK — Reaganova administracija je pozdravila predlog sovjetskega voditelja Mihaila Gorbačova o uničenju vseh raket srednjega in kratkega dometa, s katerima razpolagata obe. veliki sili. V Washingtonu ocenjujejo, da utegne najnovejši sovjetski razorožitveni predlog, ki je v bistvu odgovor na podoben predlog, ki so ga ZDA objavile prgd nekaj meseci, omogočiti, da bo Gorbačov letos obiskal ZDA.
Uradni tiskovni predstavnik Bele hiše Mariin Fit-zvvater je izjavil, »da je najnovejši sovjetski predlog zelo ohrabrujoč tako glede možnosti za sklenitev novega razorožitvenega sporazuma med obema velikima silama, kot tudi glede možnosti, da bo Gorbačov še letos obiskal Washington.«
O detajlih najnovejšega sovjetskega predloga so že včeraj razpravljali na razorožitvenih pogovorih tned obema velesilama v Ženevi. Kljub temu da ameriška stran še ne razpolaga z detajli najnovejšega sovjetskega predloga, ga nekateri predstavniki Reaganove administracije ocenjujejo kot enega izmed najpomembnejših korakov, ki je bil na tem področju doslej storjen.
Direktor ameriške agencije za nadzorstvo oboroževalne tekme in razorožitev Kenneth Adelman je izjavil, »da zveni novi sovjetski predlog o uničenju vseh raket srednjega in kratkega dosega zelo pozi-
tivno, da bodo detajli odločilnega pomena za sprejetje uradnega ameriškega stališča do tega predloga.«
Prvi signal o tem, da se SZ pripravlja na objavo novega pomembnega razorožitvenega predloga, je ameriška stran dobila predvčerajšnjim, ko so sovjetski predstavniki na razorožitvenih pogovorih v Ženevi predlagali, naj bi za sredo napovedani sestanek prestavili na včeraj. Po trditvah nekaterih ameriških funkcionarjev je direktor oddelka za razorožitev pri sovjetskem generalnem štabu general Nikolaj Čev-rov posredno napovedal najnovejši sovjetski razorožitveni predlog.
Najpomembnejše sporno vprašanje ostaja usoda 72 raket tipa pershing 1 A, ki so nameščene v ZR Nemčiji in s katerimi razpolaga formalno zahodno-nemška vlada.. Sovjetska zveza terja, da_ so v novi sporazum vključene tudi te rakete, ameriška administracija pa trdi, da se o usodi teh raket ne more pogovarjati in da mora biti to vprašanje rešeno v sovjetsko-zahodnonemškem dialogu. Omenjeno vprašanje je po mnenju tukajšnjih vojaških strokovnjakov edino resnejše vprašanje, ki lahko onemogoči podpis novega razorožitvenega sporazuma med obema velikima silama. Vsa druga vprašanja, posebej vprašanje fizične kontrole izvajanja tega spora-
zuma, ki so bila doslej najbolj sporna, so namreč z včerjašnjim sovjetskim pristankom na uničenje vseh raket srednjega in kratkega dosega sedaj odpadla.
Uroš Lipušček
V razdejani Valtellini naj bi turizem pomagal prizadetemu prebivalstvu
□ □ .□
Iran nikakor ne popušča in zavrača pobudo OZN Tankerji blizu Kuvajta
NA 2. STRANI
Zakon za zaščito ladinske manjšine
TRIDENT - - Skupina tridentinskih poslancev vseh strank je včeraj predložila v poslanski zbornici zakonski osnutek za zaščito ladinske manjšine na Tridentinskem. Osnutek so podpisali komunist Alberto Ferrandi, socialist Mario Raffaelli, demokristjani Lucia Crepaz Fronza, Luciano Azzolini in Flaminio Piccoli in predstavnik Zelene liste Gianni Lanzinger.
Besedilo, ki so ga predležili, je enako besedilu iz prejšnje zakonodajne dobe, ki je bilo že sprejeto v komisiji in skupščina o njem ni razpravljala samo zaradi predčasnega razpusta zbornic. Glede na dejstvo, da so besedilo podpisali vsi poslanci iz Tridentinske, je zelo verjetno, da bo postopek stekel s precejšnjo hitrostjo.
Iz Bočna pa prihaja vest, da je tamkajšnji pokrajinski odbor izglasoval ustanovitev medladin-skega koordinacijskega odbora, ki ga sestavljajo predstavniki pokrajin, v katerih živijo Ladinci, in predstavniki organizacij te manjšine. Novi organ bo zadolžen za preučevanje vprašanj v zvezi z ladinskim jezikom in kulturo, s posebnim poudarkom na ohranjevanje pisanega jezika in toponomastike.
Kolesarstvo: Tour de France
Roche odščipnil nekaj sekund Delgadu
□ □ □'
Nogomet: po mili obsodbi
v/
Član vodstva Brescie iz protesta odstopil
□ □ □
Jadranje: SP 470 v Kopru
Domačina vse bližja eni od kolajn
Postopna rast inflacije tudi v mesecu juniju
RIM — Stopnja letne inflacije je v tem mesecu znašala 4,3 odstotka, kar je nekoliko več kot meseca junija, ko je dosegla 4,1 odstotka. To izhaja iz najnovejših podatkov Inštituta za sta-tistikoISTAT, ki je za vzorce vzel v poštev pet severnoitalijanskih mest, in sicer Milan, Turin, Genovo, Bologno in Trst. Naj višjo stopnjo inflacije so zabeležili v Turinu, tj. 4,7 odst, sledijo pa Genova s 4,5 odst., Bologna s 4,4 odst., Milan (4,3 odst.) in Trst (4,1 odst.j.Kljub razmeroma nizki stopnji inflacije pa je porastek, v primerjavi s prejšnjim mesecem, bil najvišji ravno v Trstu, saj je odstotek inflacije znašal v juniju le 3,7 odst., v ostalih mestih pa se je sukal nad 4 odst. V splošnem merilu sta se najbolj podražila električna energija in gorivo, v Trstu pa poleg elektrike oblačila. Slednja so se
v Trstu podražila za 5,8 odst., medtem ko je porast elektrike bil višji za 7,6 odstotka.
Pri tem je treba omeniti, da v tem mesecu niso narasle cene jestvin, nasprotno, celo nekoliko zmanjšale so se. To je treba pripisati dejstvu, da je julij čas dopustov, kar povzroča zmanjšanje porabe in posledično znižanje cen. Cene oblačil in obutve pa so, kot je v tem obdobju navada (v juliju so ponavadi razprodaje), zabeležile razmeroma le rahel porast.
V Trstu, kot sicer tudi drugod v državi, teži torej inflacija k upadanju. V aprilu 1986 je znašala še 5,5 odst., od takrat dalje pa je beležila tendenčno manjšanje. Najnižji' odstotek je zabeležila decembra prejšnjega leta, ko je dosegla le 3,8 odst.
Hudi nemiri v Bangladešu
Med splošno stavko za sklicanje splošnih volitev so varnostne sile v Daki ubili osem, aretirali pa na stotine demonstrantov	(Telefoto AP)
w
Sest dni mrtev v stranišču KZE v Parmi
PARMA — Giuseppe Greti, 78-letni upokojenec, je umrl zaklenjen v stranišču ambulante KZE št. 4 v Parmi. Samotna smrt je pretresla javnost, saj so truplo upokojenca našli šele šest dni po smrti, ko je po ambulanti KZE očitno preveč zaudarjalo. Bolničarji so poklicali gasilce, ki so razbili straniščna vrata in se znašli pred razpadajočimi ostanki človeka, ki je umrl v prostorih javne zdravstvene strukture, ne da bi se kdo tega zavedel.
Sorodniki pokojnika so Grecia poiskali tudi v prostorih KZE, saj je bil namenjen na zdravstveni pregled, ko je izginil, nihče pa ni pomislil, da bi pogledal v stranišča bolničarjev, kjer je upokojenec umrl. Zaprta vrata niso bila sumljiva glede dejstva, da razpolaga bolničarsko osebje z zasebnimi ključi. Policija je upokojenca iskala teden dni, nihče pa se ni spomnil, da bi lahko odprli tudi tista vrata, za katerimi se je skrivala neverjetna sramota za javno ustanovo.
Poplave in usadi so prizadeli tudi znane letoviščarske kraje
Turizem naj bi pomagal dolinam Lombardije da premostijo posledice sobotne tragedije
MILAN — Voda redno upada v Comskem jezeru, mesto pa je še vedno bolj podobno barju kot pa letoviščar-skemu kraju in tako bo najbrž ostalo še nekaj dni, saj voda odteka zelo počasi. Posledic, ki jih bo na turističnem področju imela poplava v Comu, pa še zdaleč ni mogoče premerjati s turistično škodo, ki jo je sobotna ujma povzročila v Valtellini in Dolini Bremba-na. Še posebno v Valtellini, kjer je turizem eden izmed najpomebnejših virov dohodka.
V Valtellini je namreč 200 od skupnih 1.500 milijard letnega dohodka posredno ali neposredno povezano s turističnimi ponudbami. V dolini je 400 hotelov, ki razpolagajo z 18.000 ležišči, lani pa so zabeležili bivanje treh milijonov turistov. Prebivalstvo se zdaj trudi, da bi kljub poplavam, ki so prizadele območje, vsaj delno zaustavilo val letošnjega letnega turizma, medtem ko že kuje kratkoročne načrte za
prihodnje sezone. Valtellina je namreč priznana tudi zaradi zimskih športnih ponudb.
Zaenkrat v dolini občasno dežuje in jo še vedno preletavajo helikopterji karabinjerjev, ki skrbijo za prevoz prebivalstva in dovažanje hrane. Tudi v Dolini Brembana, kjer je državna cesta št. 38 še zaprta, so helikopterji ključnega pomena. Tudi v tej prizadeti dolini so se župani zbrali, da bi se domenili za prve ukrepe po izrednem stanju v prejšnjih dneh. Iskanje morebitnih žrtev poplav in usadov se nadaljuje, medtem ko so reševalci baje našli še neidentificirane človeškeposmr-tne ostanke. Prav tako brez imena je tudi 13. uradna žrtev sobotne hude ure, ki so jo reševalci našli pri hotelu G ran Baita. Izvedenci trdijo, da gre najbrž za žensko, njena identifikacija pa bo izredno težavna, ko že ne nemogoča.
Delo reševalcev v Valtellini je zdaj pretežno kopaškega značaja (Telefoto AP)
Iran nadaljuje s politiko trde roke in izsiljevanja Nobenih izgledov za spravo in zmanjšanje napetosti
Med obiskom iranskega zunanjega ministra v Bonnu so Khomeinijevi nasprotniki organizirali prepovedano protestno manifestacijo (Telefoto AP)
TEHERAN Iz Zaliva še vedno ne prihajajo dobre novice, iranski politični prvaki namreč kar tekmujejo v tem, kako bodo poskusili izjaloviti zadnjo mirovno pobudo članic Varnostnega sveta OZN.
Iranski ministrski predsednik Mir Hosein Mousavi je včeraj izjavil, da ne more resolucija Varnostnega sveta OZN o vojni v Zalivu omogočiti prenehanje spopada med Iranom in Irakom enostavno zato, ker uradno ne definira agresorja. Na sestanku ministrskega sveta, ki ga je neposredno prenašal Radio Teheran, je Mousavi točno dejal, da »nedefiniranje agresorja in nedoločanje primerne kazni pomenita dejansko podpiranje napada in je zato proti duhu in črki ustanovne listine OZN«.
ZRN je včeraj obiskal iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati. Med srečanjem z novinarji je nekoliko omilil bojne izjave iz prejšnjih dni. Dejal je namreč, da Iranci ne bodo napadli nobene ladje, vse dokler ne bodo sami žrtve agresije. Zunanji minister Irana je sicer med vrsticami napovedoval napade na kuvajtsko-ameriške tankerje, saj je trdil, da tankerji prevažajo iraški petrolej. To je seveda proti iranskim interesom, je dejal Velajati, kar pa Iran nikakor ne sme dovoliti. Velajati je včeraj odposlal posebno poslanico generalnemu tajniku OZN De Cuellarju, v kateri ga je pozval, naj stori vse, kar je v njegovi moči, za umakni-
tev ameriškega vojaškega ladjevja iz Zaliva, ki »se pripravlja na vojni spopad in stremi k ustvarjanju napetega ozračja v tem delu sveta«.
Iranska radijska postaja je včeraj tudi sporočila, da bodo varuhi islamske revolucije izvedli v začetku avgusta v Zalivu, v Ormuški ožini in v Omanskem morju pomorske manevre, ki jih bodo imenovali »žrtev«. Na manevrih bodo sodelovali tudi samomorilski prostovoljci, nameravajo pa dokazati, da razpolagajo s tehnično izredno kvalitetnim orožjem, ki lahko spravi ob zid ameriško ladjevje.
Novopečena ameriška tankerja medtem nemoteno, seveda pod kritjem vojaških ladij, nadaljujeta plovbo proti Kuvajtu. Britanska agencija Reuter je včeraj objavila vest, da Reaganovo administracijo stane vzdrževanje ladjevja v Zalivu dnevno 1,7 milijona dolarjev.
Francoski obrambni minister Andre Giraud je včeraj obvestil novinarje, da je Francija sklenila odposlati korveto Georges Leygues v Zaliv, kjer se bo pridružila trem drugim francoskim vojaškim ladjam. Francija se je sicer odločila za nekoliko bolj blago obliko, saj bo v Zalivu le »spremljala« in ne »ščitila« francoske tankerje in tovorne ladje. Giraud je obenem izjavil, da ne bo Francija ostala križem rok v primeru napada na eno izmed ladij.
Orožje tudi carinikom
BEOGRAD — V jugoslovanski skupščini so včeraj sprejeli vladni predlog o dopolnitvi carinskega zakona, po katerem bodo odslej cariniki na nekaterih mejnih prehodih nosili orožje. Kot so zaradi vprašanj delegatov pojasnili predstavniki vlade, ta sprememba ne bo pomenila, da bodo poslej cariniki kar vsevprek letali z revolverji za tihotapci, temveč gre za izjemen ukrep za prehode, kjer uradujejo samo cariniki, brez miličnikov. Natančen seznam carinarnic, kjer se bodo smeli pojavljati »šerifi v rjavih uniformah«, bo določila vlada.
Pa še ena vest v zvezi s carinskimi zadevami: zvezna vlada je podaljšala spisek turističnih naselij, navtičnih centrov, marin in motelov na magistralnih cestah, v katerih bodo lahko odprli brezcarinske prodajalne. Šušlja pa se, naj bi v kratkem legalizirali tudi sedanjo prakso, ko se v Duty-Free prodajalnah oskrbujejo državljani vsevprek in ne le zdmoci oziroma tujci, kot je zdaj uradno določeno.
(dd)
Polemike o izplačilu davka na zdravje
RIM — Koordinacijski odbor vsedržavnih združenj, v katerih so zastopani obrtniki (Confartigianato, CNA, Časa in CLAAI), je včeraj na tiskovni konferenci ponovno pozval svoje člane, naj ne plačajo prvega obroka t. i. davka na zdravje, ki zapade jutri. Potrdil je tudi, da te geste ne gre razumeti kot dejanje državljanske neposlušnosti, marveč kot zakonito obliko protesta. Povabil je člane, naj bi plačilo prvega obroka zakasnili do 30. septembra, do takrat pa naj bi ga izplačali skupaj z drugim obrokom in dodatno vsoto oz. globo v višini 3,5 odstotka zneska, ki so ga dolžni plačati INPS. Med tem časom bodo omenjena združenja (v njih je včlanjen poldrugi milijon obrtnikov) pritisnila na vlado in politične sile z namenom, da dosežejo znižanje davka. Vsekakor pa še upajo na tehnično odložitev roka za 15 dni, kar bi omogočilo novi vladi ukrepe v tej smeri.
Poleg združenj obrtnikov so stališče okrog vprašanja davka na zdravje medtem zavzele tudi organizacije trgovcev, ki jih davek na zdravje, skupaj s svobodnimi poklici, neposredno zadeva. Najbolj ostro je bilo združenje Confe-sercenti, ki je izrazilo zaskrbljenost nad »ozračjem lova na čarovnice«, ki naj bi se ustvarilo okrog trgovcev in obrtnikov. Te naj bi - pravi Confesercenti - skušali prikazati kot davčne, utajevalce, dokaz tega pa je primer časopisa Adige, ki je objavil poziv obrtnikov, da bi zakasnili plačilo prvega obroka in kmalu zatem prejel sodno prijavo. Stališče okrog vprašanja sta zavzeli tudi parlamentarni skupini Neodvisne levice in KPI; podtajnik Occhetto je predlagal ukinitev davka na zdravje in spremembo davka na dodatno vrednost IVA. Z druge strani pa so misovci pohvalili pobudo obrtnikov in jo označili za »pogumno«.
Po podatkih ISTAT so avtonomni delavci lansko leto plačali le 3.879 milijard lir prispevkov za zdravje, odvisni delavci pa kar 21.427 milijard.
Državni tajnik Shultz zanikal da bi bil vpleten v Irangate
WASHINGTON - Senatorji, člani obeh preiskovalnih komisij Kongresa, so včeraj zaslišali državnega tajnika Georgea Shultza. Najvišji predstavnik ameriške vlade, ki je pričal pred komisijama, je demantiral pričevanje kontraadmirala Johna Poindexterja in izjavil, da predsednik Reagan ni bil obveščen o načrtu o zamenjavi ameriških talcev s šiitskimi talci, zaprtimi v Kuvajtu, ter o marsičem drugem.
Tudi prikrita finansiranja contrasov naj. bi potekala za Shultzovim hrbtom, za Irangate v pravem pomenu besede, to je za preprodajo ameriškega orožja Iranu, pa naj bi bil obveščen, ko je bila celotna afera na tem, da eksplodira. Svojo samoobrambo (Shultz se je namreč predstavil Kongresu brez odvetnika) je državni tajnik zgradil na postavki, da ni bil obveščen o razpletu dogajanj, predsedniku Reaganu pa naj bi izrazil negativno mnenje o morebitnih pogajanjih z Iranom, pa ga Reagan očitno ni poslušal. Shultz je vsekakor skušal braniti lik ameriškega predsednika, o katerem je rekel, da najbrž le ni bil obveščen o vseh detajlih Irangata. Državni tajnik George Shultz	(Telefoto AP)
Fiatov »tipo« torinski odgovor na tehnološke izzive 90. let
V začetku prihodnjega leta bo Fiat predstavil nov osebni avtomobil, ki bo odraz najsodobnejše tehnologije in naj bi nadaljeval uspehe modela uno. »Tipo« bo osebni avtomobil srednjega razreda, a se bo po svojih značilnostih uvrščal v višji razred	(Telefoto AP)
Jugoslovani ranjeni v Iraku
BAGDAD — Življenje v Iraku postaja nevarno tudi za tuje delavce. Ko je skupina jugoslovanskih delavcev, ki so zaposleni na gradbišču slovenskih podjetij IMP in SCT kakih 80 kilometrov od Bagdada, pred dnevi igrala nogomet, se je nenadoma iz teme na osvetljeno igrišče usula toča krogel iz avtomatskega orožja. Delavci so se poskušali odplaziti v temo, vendar so streli neznanih napadalcev vseeno enega težje, dva pa lažje ranili. Nihče ni v življenjski nevarnosti, medtem pa so ranjence že prepeljali v Jugoslavijo. Iraške oblasti še niso ugotovile, kdo in zakaj je mitraljiral jugoslovanske »nogometaše«, (dd)
Protest zunanjega ministrstva SFRJ
BEOGRAD — V jugoslovansko zunanje ministrstvo so včeraj poklicali odpravnika poslov islamske republike Iran ter mu izrazili ogorčenje zaradi incidenta v vodah Zaliva. Iranske oblasti so namreč v mednarodnih vodah zadržale jugoslovanski ladji Sarajevoekspres in Ledenica, lastnino reške Jugolinije. Iranci so ladji preiskali, nato pa ju usmerili v iransko luko Bandar Abas, kjer sta pod nadzorstvom. Jugoslovanske oblasti so opozorile, da dogodek pomeni grobo kršitev mednarodnih norm o prosti plovbi ter da utegnejo takšni postopki škodovati prijateljskim odnosom med državama, (dd)
Srečanje delegacij SKGZ in SSk
TRST — V sredo sta se v Trstu sestali deželni delegaciji Slovenske skupnosti in Slovenske kulturno gospodarske zveze in obravnavali politični položaj po zadnjih volitvah in protislovenski volilni kampanji. Obe delegaciji sta izhajali iz odločne zahteve, da je treba doseči globalni zaščitni zakon za Slovence v vseh treh pokrajinah, ki edino lahko zagotovi nemoten vsestranski razvoj slovenske narodnostne skupnosti.
V sedanjem položaju je torej treba okrepiti napore, da bodo stranke v parlamentu postavile ustrezne zakonske osnutke in da se na vladni in parlamentarni ravni nadaljuje razprava.
Vendar pa je do spomladanskih volitev malo verjetno, da bi prišlo do zaključka razprave in odobritve zakona, zaradi tega je treba že sedaj nekaj narediti v korist slovenskih kulturnih ustanov, ki so v veliki večini v izredno težavnem položaju. Delegaciji sta zato preučili razne poti in načine od zakona v korist Slovenskega stalnega gledališča, nekaterih klavzul v zakonskem predlogu o obmejnem sodelovanju in končno do finančno-kulturnega zakona, ki naj bi predvidel izkoriščanje v triletnem finančnem zakonu predvidenih sredstev za potrebe Slovencev v Italiji in to za Slovensko stalno gledališče, dvorane v katerih gledališče gostuje, Glasbeno matico in druge glasbene šole, slovensko šolo v Benečiji, razne kulturne ustanove in društva.
Delegaciji sta se dogovorili, da bosta preverili razne možnosti in sta se strinjali, da je končen predlog rešitve stvar vseh Slovencev v Italiji, ker gre za skupno vprašanje.
* * *
SLOVENSKA KULTURNO-GOSDARSKA ZVEZA je s srečanjem s Slovensko skupnostjo zaključila krog dvostranskih razgovorov, ki ga je pričela v četrtek, 16. julija, z razgovorom z deželnim vodstvom Krščanske demokracije, nadaljevala v petek, 17. julija, dopoldne s sestankom z deželno delegacijo PSI in popoldne z deželno delegacijo KPI.
Vsi razgovori so bili posvečeni načelni razpravi o globalni zaščiti in artikulirani obravnavi ponovnega vlaganja ustreznih zakonskih predlogov. Razprava se je razširila na obravnavo konkretnih takojšnjih akcij za reševanje perečih vprašanj slovenskih kulturnih ustanov in organizacij.
Zaključki, ocena in konkretna akcija je seveda stvar celotne slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in njenega skupnega stališča, za kar pa so roki izredno kratki in zahtevajo čim prejšnji razgovor in skupno odločitev.
Svarilo KPI pred potencialnimi nevarnostmi goratih predelov
TRST — Kaj bi se zgodilo, če bi se tudi v naši deželi pripetilo nekaj podobnega, kot v teh zadnjih dneh v Valtellini, Lombardiji, ali v Gornjem Poadižju? Je naša Dežela pripravljena na take vremenske nezgode, oziroma, kaj je doslej storila in kaj dela na tem področju, da bi bila kos podobnim nezgodam?
Ta in podobna vprašanja so včeraj obravnavali komunisti na tiskovni konferenci, ki jo je sklicala svetovalska skupina v deželnem svetu F- JK in katere so se udeležili deželni tajnik Roberto Viezzi, načelnik svetovalske skupine Silvano Tarondo in deželni svetovalec prof. Mar-cello Riuscetti.
Povsem je umevno, da so bila vprašanja teritorija in hidrogeološke zaščite med glavnimi problemi, ki so jih obravnavali komunistični predstavniki, saj je valtellinška tragedija močno odjeknila po vsej državi. Iz njihovih izjav je predvsem odmevala skrb, da bi se kaj podobnega ne pripetilo pri nas, saj na take nezgode — po besedah deželnega tajnika Viezzija — deželna uprava ni pripravljena, kakor tud posegi, ki so bili doslej uresničeni v goratih predelih, niso tako učinkoviti, da bi lahko preprečili podobne tragedije.
»Če se ne bomo ukvarjali z goratimi predeli, se bodo gore ukvarjale z nami,« je bilo opozorilo priznanega profesorja Riuscettija, strokovnjaka s tega področja. Je že pravilno — je v glavnem ugotavljal da je treba skrbeti za razvoj teh predelov (kot je prav v torek ponoči odobreni zakonski osnutek za gorata področja, op. ur.), istočasno pa je treba skrbeti tudi za sanacijo tega goratega teritorija, za varstvo prebivalstva in za hidrogeološko zaščito. Od vseh teh pogojev je namreč odvisno varstvo velikega dela naše dežele.
Svetovalec Riuscetti je vsekakor mnenja, da je položaj v goratih predelih dežele s hidrogeo-loškega vidika zelo kritičen, zaradi česar bi treba največ pozornosti posvetiti varnostnim ukrepom; zaradi tega je primarnega pomena za deželno upravo stalno vzdrževanje raznih varstvenih-struktur. Riuscetti je tudi podčrtal, da je treba deželni upravi vsiliti, da ne bo več sestavljala sektorilanih načrtov (za stanovanjske in druge večje gradnje...), ki bi ne bili med seboj povezani, saj upoštevajo le določene sektorje, vpliva na okolje, ki jih te strukture imajo pa sploh ne predvidevajo. Taka politika je zgrešena, poleg tega pa bo lahko imela hude posledice.
Zakaj pa se deželna uprava Furlanije-Julijske krajine ne ukvarja z zaščito goratih predelov, oziroma zakaj ji posveča tako malo pozornosti? Po mnenju deželnega tajnika Roberta Viezzija je treba tako zadržanje pripisati njeni kratkovidni politiki in pomanjkanju potrebne kulture. Viezzi
je tudi ugotavljal, da v goratih predelih ne delujejo močne »lobbies«, ki bi na Deželo pritiskale in jo prisilile, da bi pač sprejela določene ukrepe; v goratih predelih se namreč gradijo le velika dela — ki imajo določeno odmevnost — o drugih manjših delih, ki vsa skupaj pripomorejo za zaščito teritorija, pa se sploh ne dela, oziroma se jih ne gradi.
Sicer pa so komunistični predstvaniki na včerajšnji tiskovni konferenci na sedežu deželnega sveta govorili tudi o ukrepih in pobudah, ki jih je KPI sprejela, ne samo sedaj, ampak že davno od tega, da bi prispevala k reševanju tega, mnogokrat zanemarjenega problema. Med temi so omenili le zasedanje v Spilimbergu, ki so ga komunisti priredili pred dvema letoma in ki je že obrodil konkretne sadove na parlamentarni ravni s podelitvijo posebnih finančnih sredstev za določene posege. Govorili so tudi o pobudah, ki jih je v zvezi s temi vprašanji sprejela svetovalska skupina na deželi, kjer ni deželna uprava (kot sicer tudi državna oblast) po njihovih besedah sprejela vsega potrebnega, da bi se lahko zoperstavila zelo visoki potencialni nevarnosti, ki obstaja v tem sektorju v F-JK. Vsekakor so komunisti potrdili, da bodo še naprej delovali v tej smeri.
ALEKSANDER SIRK
Deželna komisija odobrila načrt za gorate predele
TRST — Deželna svetovalska komisija za proračun in načrtovanje je v včerajšnjih zgodnjih jutranjih urah z večino glasov odobrila takoimenovani »načrt za gorate predele«. Zakonski osnutek so podprli svetovalci deželne koalicije, proti pa KPI, Proletarska demokracija, Furlansko gibanje in MSI; nihče se ni vzdržal, kar tudi kaže, kako je ta zakon korenito razdelil politične skupine.
O zakonskem osnutku bo v prihodnjem tednu razpravljal deželni svet. Komunisti so s svetovalcem Tarondom že napovedali, da bodo predložili lastno manjšinsko poročilo k zakonskemu osnutku, ki kljub nekaterim izboljšavam po njihovih ugotovitvah ne prinaša tistih učinkovitih značilnosti, ki bi jih moral podoben ukrep.
Repentabrski pevci in pevke na izletu v Parizu
TRST — Že več mesecev je med pevci Mladinskega pevskega zbora Zvonček in ženskega pevskega zbora Repentabor odmevala beseda »Pariz«. »Pred potovanjem v Pariz bomo proslavili peto obletnico delovanja, po Parizu pa bomo začeli s pripravami za vaški praznik na Tabru ob priliki 15. avgusta«. Tudi marsikateri pevec oziroma pevka je merila svoj čas z obdobjem »pred Parizom« in »po Parizu«. Bližalo se je namreč dolgo pričakovano potovanje v Pariz.
Pred odhodom v Pariz so torej pevci in pevke Proslavili petletnico svojega delovanja s celovečernim zborovskim večerom v Kraškem muzeju v Rep-nu.
V petek, 26. junija, je zgodaj zjutraj prispel na fgpenski trg dvonadstropni avtobus turistične agen-cije Kompas iz Ljubljane, ki ga je nestrpno pričakovala skupina sedemdesetih izletnikov in manjša skupina sorodnikov, ki se je prišla poslovit od svojih dragih. Pričela se je dolga pot do Eifelovega stolpa. " prijetnem vzdušju je avtobus peljal mimo Milana Proti francoski meji in v večernih urah so se repentabrski pevci in njihovi spremljevalci sprehajali po gorskem turističnem središču Chamonix. Ko se je ?ternnilo so se ponovno podali na pot. V zgodnjih Jutranjih urah so potniki več ali manj zaspani poskakali z avtobusa in se znašli pred razkošno kraljevsko Palačo v Versaillesu. Začeli so se sprehajali po parku, natojpa s si ogledali bogate kraljevske sobane in kapelo. Ob uri kosila pa so že bili v hotelu, ki se Uahaja v modernem predelu Pariza, La Defense.
Popoldne so se podali v središče Pariza, mimo slavoloka Zmage in Elizejskih poljan do katedrale Notre-Dame.
Zvečer je izletnikom začel nagajati dež in so se zato vrnili v hotel, kjer jih je pa čakal prijeten večer mehikanskih plesov in marsikatero repentabrsko dekle je prejelo povabilo v Mehiko. (Naslednje leto mogoče...)
V nedeljo je pevska zbora čakal nastop pred Slovenci, ki živijo in delajo v Parizu. Jutranje ure pa so vseeno izkoristili za bežen ogled nekaterih znamenitosti po neskončnih hodnikih in sobanah pariškega muzeja Louvre. Na kosilo so bili vabljeni v mestni predel Chatillon, kjer imajo pariški Slovenci svojo dvorano in cerkev. Po kratkih pevskih vajah so pev-
ci in ansambel s petjem in glasbo sodelovali pri maši in nato imeli samostojen nastop v bližnji dvorani. Sledila je bogata zakuska in družabnost, ki je trajala pozno v noč ob zvokih ansambla Burja in priložnostne skupine repentabrskih in priških godcev. Veselja in smeha res ni zmanjkalo.
Naslednji dan so izletniki odšli na ogled parka, ki obdaja Palačo Luxemburg v Latinskem predelil mesta in prišli do Pantheona. Po kosilu so se z dvigalom povzpeli dd vrha Eifelovega stolpa, kjer so uživali ob krasnem razgledu. Pozneje so se vkrcali na ladjo s prikupno vodičko in se popeljali med razsvetljenimi palačami in mostovi ha nočno križarjenje po Seni. Ker pa je nočni Pariz močno prevzel prv vse izletnike', so se namenili na ogled cerkve Sacre-Coeur, ki se mogočno dviga na vrhu griča Monmartre. Pred cerkvijo je repentabrske obiskovalce preplavila množica mladine, ki se vsak večer ob glasbi in petju zbira na stopnišču pred cerkvijo.
Na zadnji dan svojega obiska v Parizu so pevci in spremljevalci odšli v Dome des Invalides, kjer se nahaja grobnica napoleona L, in si ogledali bližnji muzej orožja. Po kosilu so še zadnjič občudovali razgled na pariz z vrha centra Pompidou in nato zapravili še poslednje franke v podzemnem nakupovalnem centru Forum.
V poznih popoldanskih urah so zapustili Pariz. Nekaj časa so še porabili za obisk kraljevske palače in parka Fontainbleau in potem čez Švico in Lic-htenstein odpotovali na Tirolsko, kjer so si ogledali še znamenito baročno cerkev v Stamsu in nato čez Brenner pripotovali v domače kraje.
Občni zbor Zveze slovenskih zadrug v Celovcu
CELOVEC Zveza slovenskih zadrug v Celovcu potrebuje združitev vseh svojih sil, da bo ubrala novo pot in poravnala škodo, ki je nastala celotni slovenski zadružni mreži z ogromnimi izpadi v eni izmed njenih podružnic, v posojilnici Borovlje.
Škoda, ki je nastala v prejšnjih letih presega gospodarsko zmogljivost slovenske bančne in kmetijsko zadružne ustanove, zato ji bo priskočila na pomoč avstrijska zadružna organizacija Raiffeisen, katere član je Zveza slovenskih zadrug. O vsem tem je razpravljal redni občni zbor zveze v prejšnjih dneh v Celovcu. Soglasno je odobril zaključni račun za leto 1985. Jeseni letos pa bo sledil izredni občni zbor, ki bo obravnaval zaključni račun za leto 1986, s tem pa napravil verjetno tudi črto pod »boroveljsko afero«.
Iz poslovnega poročila za leto 1985 je razvidno, da je Zveza slovenskih zadrug nadaljevala pot modernizacije tako na denarnem kot tudi na blagovnem sektorju. V primerjavi z letom 1984 je razširila bilančno vsoto na 763 milijonov šilingov. Uspelo ji je stopnjevati število in obseg posojil in vlog, razširila je dejavnost pri inozemskih in deviznih poslih. Bančni sektor je deloval z dobičkom, medtem ko je na blagovnem sektorju zaradi težavnega položaja v kmetijstvu, kljub razširitvi prometa, nastal deficit. V celoti pozitiven rezultat Zveze slovenskih zadrug pa bremenijo izpadi, ki so od leta 1981 naprej nastali v njeni največji včlanjeni posojilnici v Borovljah.
Iz poročil na občnem zboru sledi, da bo skupna škoda iz »boroveljske afere« dokončno znašala med 80 in 90 milijoni šilingov. Iz temeljitega poročila o nastanku škode v posojilnici v Borovljah (dve bivši poslovodji in bivši predsednik nadzornega odbora so še naprej v preiskovalnem zaporu) so člani drugih posojilnic in zadrug, ki poslujejo brezhibno, morali zvedeti, kako je bivše boroveljsko poslovodstvo pri dajanju kreditov prekoračilo svoja opolnomočenja, ignoriralo sklepe, in lastnim odbornikom in reviziji zamegljevalo dejansko stanje. Že leta 1981 je revizija opozarjala na nedos-tatke, ki jih poslovodstvo ni upoštevalo in ni bilo pripravljeno za sodelovanje. Kritika je šla tudi na račun lokalnih posojilničnih odborov, ki so ravnali rahlo malomarno. Ob skrbnejšem delu bi lahko preprečili ponavljanje napak, in vsote se ne bi v takem obsegu sumirale. V tekoči raziskavi so ugotovili, da so nekateri kreditni akti bili nepopolni, ponekod so popolnoma manjkali, kar otežuje celo vodenje procesov.
Zvezo slovenskih zadrug je ta hudi gospodarski udarec-zadel prav v obdobju razširjevanja in modernizacije svojega delovanja. Člani so odločeni nadaljevati to pot.
Da bo iskanje novih poti zdravega gospodarjenja, odpravljanje posledic in razčiščevanje o vzrokih in odgovornosti za to največjo škodo, ki jo je slovensko zadružništvo na Koroškem utrpelo v svoji nad 110 let stari tradiciji, trajalo še dalj časa, potrjujejo tudi nova nesoglasja v vodstvenih organih zveze v Celovcu. Nadzorni odbor zveze je na svoji zadnji seji sprejel sklep o »mirovanju funkcij« podpredsednika Fridla Kapuna do bodočena občnega zbora. Prizadeti pa tega sklepa ne priznava.
VINKO VVIESER
DANIELLE STEEL	23.
Kjer,o čf ine
Prevedla
Irena Trenc-Frelih
»Fant, tile pa hitro delajo, kaj?« Nasmehnila se je Pearl, napol dobre volje napol radovedna ... »playboyski dedič milijonov vredne Thayerjeve ladjedelnice«. ... Zdaj je seveda takoj prepoznala ime, čeprav ji poprej ni povedalo ničesar. Playboyski dedič ... ni ji bilo povsem povšeči. Ni hotela, da bi mislil, da ji je do njegovega denarja, prav tako pa ji ni bilo do tega, da bi postala samo še ena zareza na spisku osvojitev proslulega playboya. V hipu se ji je zazdel malce manj. privlačen kot prejšnji večer, malce manj »navaden«, manj »resničen«. Navsezadnje le ni bil kot fantje v Grove Cityju. Pravzaprav je bil povsem drugačen. To jo je motilo bolj, kot je bila voljna priznati; tudi Pearl je po eni sami njeni opazki razumela, da ga ne sme več omenjati. Bil je vseskozi težaven dan. Vanče Saint George je bil ves dan prava nadloga in ko so ob šestih zapuščali studio, je bila Faye izčrpana. Šminko si je pustila na obrazu, smuknila je v par hlač svetlo rjave barve in svetel kašmirski pulover, si razpustila medene lase okrog obraza in sedla v svoj lincoln Continental. Ko je ravno hotela prižgati motor, je zaslišala
za seboj vneto hupanje. Pogledala je v vzvratno ogledalo, zagledala znani rdeči avto in zavzdihnila pri sebi. Ni bila razpoložena za kakršnekoli pogovore, še najmanj s »play-boyskim dedičem«. Bila je delavno dekle, prejšnjo noč je spala samo dve uri in hotela je, da jo pustijo pri miru tudi Ward Thayer. Naj je bil še tako privlačen, imela je svoje življenje. Trenutno je bil zanjo samo »playboy«.
Skočil je iz avta in zaloputnil vrata malega rdečega avtomobila, nato pa je s širokim smehljajem na obrazu, s polnim naročje tuberoz in gardenij in s steklenico šampanjca stekel k njej. Skoraj obupano je zmajala z glavo in se mu zarežala.
»Gospod Thayer, mar nimate drugega dela kot da preganjate uboge igralke po trudapolnem delovnem dnevu?«
»Poslušaj, Pepelka, in ne razburjaj se. Vem, da si na smrt utrujena. Mislil sem samo, da ti bom s temle razvedril pot domov ... razen, seveda, če se ne boš pustila ukrasti za kratko pijačo v hotelu Beverly Mills ... imam kakšne možnosti?« Videti je bil kot upajoč fantek in Faye je skoraj zastokala.
»Kdo pa je pravzaprav tvoj zastopnik za tisk?« Njen glas je zvenel nekoliko nejevoljno in njegove oči so jo takoj zaskrbljeno pogledale.
»Domnevam, da je to storila Rita. Žal mi je ... ti je zelo zoprno?« Javna tajna je bila, da Hedda Hopper ne mara Orsona, že od nekdaj pa je imela rada Rito. In Warda, samo da Faye tega ni vedela.
Nasmehnila se je. Nanj nisi mogel biti jezen. Bil je tako iznajdljiv in radodaren in očitno tako srečen, da jo
vidi, in priznati si je morala, da jo še vedno neznansko privlači, čeprav je zdaj že vedela, da je playboy. Že na Guadalcanalu je bilo na njem nekaj neubranljivo privlačnega. Zdaj, ko se je znašel v svojem elementu, pa še bolj. Iz njega sta dihala samozavest in moškost, na kateri tudi Faye ni bila neobčutljiva.
»Zdaj vsaj vem, kdo si.«
Skomignil je in se zarežal. »Večina teh traparij ne pomeni kaj dosti, niti ni posebno točna, kot veš.« »Lepih oboževalcev«, na katere je namigoval članek, ni omenil, namesto tega se ji je nasmehnil na način, ki je Faye segel do srca. V tem je bil zelo vešč. »Se bova ravnala po njihovem nasvetu, Faye?« V njegovih očeh je bil čuden izraz, vendar ga še ni dovolj dobro poznala, da bi vedela, ali misli resno ali pa se samo šali.
»Katerem pa?« Bilg. je tako utrujena, da ni mogla več misliti. Ward je skrbno opazoval njene oči, medtem ko ji je odgovoril.
»Se spomniš tirade o poročnih zvonovih ... lahko bi jih presenetila tako, da bi jim vzelo sapo, in se poročila.«
»Kakšna sijajna ideja,« se je ponorčevala, pogledala na uro in priprla oči. »Pa poglejva ... zdaj je pet minut do pol sedmih ... kdaj praviš, bi lahko bilo ob osmih zvečer, da bi bila novica že v jutranjikih?«
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
Seja pokrajinskega sveta Slovenske skupnosti
Lokar (SSk) potrdil namero da odstopi iz občinskega odbora
Tiskovna konferenca tržaškega župana po odobritvi proračuna
Staffieri: Večina je trdna Zdaj gremo vsi na počitnice
Tržaški župan Staffieri je včeraj sklical tiskovno konferenco, da bi sredstva javnega obveščanja seznanil z nameni tržaške občinske uprave po odobritvi proračuna. Pri tem se je skušal izogibati vsem političnim temam, ki pa jih je moral na vprašanja prisotnih novinarjev le omeniti. In tako je po uvodni trditvi, da "večina obstaja in je kompaktna", kot po njegovem dokazuje dejstvo, da je bil proračun odobren s 36 glasovi proti 19, moral priznati, da določeni problemi vendarle obstajajo. Glede dejstva, da je predstavnik liberalne stranke glasoval proti proračunu, je Staffieri dejal, da to dejstvo jemlje na znanje brez komentarjev - sicer pa je tudi dodal, da je občinski odbor sprejel ugovore PLI glede zvišanja davka na smeti - o odstopu predstavnika Slovenske skupnosti iz odbora pa se je Staffieri delal, kot da ničesar ne ve, češ da mimo odsotnosti odbornika Lokarja na zadnji seji občinskega sveta ("Neki gospod je bil pač odsoten," je dejal Staffieri) nima "nobenega vzroka, da bi mislil, da SSk ne bo spoštovala sporazuma o preverjanju, ki ga je tudi sama podpisala”.
Sicer pa je vse skupaj zamrznjeno do septembra. Prav na koncu tiskovne konference je namreč župan sporočil, da je občinski odbor sklenil preklicati sklic še drugih sej občinskega sveta, ki se bo torej vnovič sestal šele po
poletnih počitnicah. Ta sklep je sporočil tudi načelnikom svetovalskih skupin, predstavniki opozicije so seveda odločno protestirali, saj bi morali še glasovati o vrsti resolucij, ki so tesno povezane s proračunskim dokumentom. Staffieri je z ironijo komentiral tako zadržanje opozicije, češ da je sam že na zadnji seji skušal dati na glasovanje te resolucije, da pa so bili "vsi preutrujeni". Dodal pa je tudi, da vsekakor ne gre za velik problem, saj je odbor večino teh resolucij že sprejelo.
Sicer pa je župan obtožil opozicijo (ihed vrsticami pa tudi predstavnike večine), da je na proračunski razpravi "streljala na slepo" in ni dala konstruktivnih predlogov, posebno pa je obžaloval, da ni bilo deležno priznanja veliko delo, ki ga je opravil občinski odbor, ko se je moral spopasti s proračunskimi težavami (predvsem zaradi pomanjkanja finančnega kritja za novo delovno pogodbo uslužbencev in za oskrbo ostarelih in handikapiranih). Da je njegova uprava dobro in uspešno delala je bil sploh glavni "leit motiv" včerajšnje Staffierijeve tiskovne konference. Sicer pa se je župan omejil na naštevanje velikih tem, ki se jih misli njegova uprava lotiti: od parkirišč do pogodbe za uslužbence, od cestnih povezav do urbanističnih problemov, od kulturne problematike do vprašanj okolja. V tej zvezi se seveda ni mogel izogniti vprašanju odlagališč,
pri čemer je še enkrat poudaril, da je odlagališče med Križem in Nabrežino samo začasna rešitev in da vsekakor ni občinska uprava prav nič kriva, če odlagališče v Osapski dolini ni bilo pravočasno nared.
Pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji včerajšnjiseji obravnaval krajevni politični položaj v zvezi z razpravo in glasovanjem proračuna v tržaškem občinskem svetu. Predstavnik SSk prof. Lokar je v svojem dolgem in temeljitem posegu -kot je rečeno v tiskovnem poročilu -obrazložil stališče stranke v zvezi z le
delno izpeljanim preverjanjem in najavil svoj izstop iz odbora, ker ostali člani koalicije niso sprejeli predloga SSk po odstopu celotnega odbora z županom vred. To je SSk zahtevala zaradi protislovenskega zadržanja vodilnih članov odbora v zadnjih mesecih od Novega leta dalje.
Dokaz politične upravičenosti te zahteve je bilo dejanje samega župana, ki je prof. Lokarju odvzel besedo, ko je ta hotel svoj poseg povzeti v slovenščini.
Kar pa zadeva zadnjo sejo tržaškega pokrajinskega sveta dne 20. julija, na kateri je bil poleg drugih točk odobren sklep o pokroviteljstvu in prispevku Pokrajine za napovedani septembrski shod italijanskih beguncev iz Istre, Reke in Dalmacije ob 40-Ietni-ci odhoda iz omenjenih krajev, izvršni odbor pojasnjuje, da predstavnik SSk dr. Harej ni glasoval za omenjeni sklep niti v odboru (kjer je svoje nasprotovanje dal vključiti v zapisnik), niti v svetu, kjer je zapustil sejo že pred razpravo o njem. Zato ta sklep ni bil sprejet z glasovi vseh večinskih strank, kot je poročal tisk. Odbornik Harej je svoje nasprotovanje v odboru utemeljil z dejstvom, da ni nobenega jamstva, da se omenjeni shod istrskih in dalmatinskih beguncev ne bo izrodil v nacionalistično manifestacijo na tem občutljivem obmejnem področju, kjer je treba težiti kot poudarja tiskovno poročilo SSk za utrjevanjem ozračja miru in dobrih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Protest KPI zaradi preklica že sklicanih občinskih sej
Svetovalska skupina KPI je odločno protestirala zaradi sklepa občinskega odbora, da prekliče že sklicane seje občinskega sveta, ki naj bi se spet sestal šele septembra. Vzrok sklepa Staffierijevega odbora gre po mnenju komunistov iskati v bitki med Krščansko demokracijo in Listo za Trst in v nesposobnosti reševanja problemov, ki so tudi po tako imenovanem preverjanju ostali brez rešitve.
Svetovalska skupina KPI v svojem tiskovnem poročilu govori o pravem udaru občinskega odbora, ki škoduje ugledu občinskega sveta, saj bi ta postal tako le sredstvo ratificiranja sklepov političnih tajništev. Poleg tega gre tudi za kršenje zakona, ki točno določa, kako se lahko seje sklicujejo in odpovedujejo. In končno na ta način občinski odbor preprečuje reševanje pomembnih upravnih problemov, ki se jim je večina zaradi notranjih sporov izogibala, kot na primer problem odlagališča, ki ga je treba absolutno rešiti, sicer mestu grozi, da se bo spremenilo v ogromno smetišče.
Svetovalska skupina KPI je zato zahtevala od odbora, naj prekliče svoj sklep in naj redno skliče občinski svet, ki naj zaključi dela v zvezi s proračunom in reši najbolj nujna upravna vprašanja. V nasprotnem primeru se bo komunistična skupina poslužila člena 139 zakona o delovanju občin in pokrajin in sprožila zbiranje podpisov v podporo zahtevi po izrednem sklicanju občinskega sveta. Ob tej priliki, se zaključuje tiskovna nota svetovalske skupine KPI, bo postalo jasno, komu so res pri srcu problemi mesta in komu gre le za strankarske interese.
V poslopju nekdanjega Narodnega doma bo sedež šole za tolmače in prevajalce
Tržaški občinski odbor je pred dnevi odobril različico podrobnega načrta za zgodovinski center Trsta in tako odpravil še zadnjo veliko formalno oviro k preureditvi bivšega Hotela Regina, kjer je nekoč stal slovenski Narodni dom, v novi sedež šole za tolmače in prevajalce.
Na notranjem dvorišču bodo zgradili sporno slavnostno dvorano ž dvesto sedeži in izvedli tiste spremembe, ki jih narekujejo varnostni predpisi gasilcev. Po odobritvi s strani deželne uprave bodo razpisali uradni natečaj za dodelitev gradbenih del. Poslopje na Trgu Dalmacija naj bi predvidoma uredili v nekaj letih. Šola za tolmače in prevajalce bo obsegala pet lingvističnih laboratorijev, sedem dvoran za simultano prevajanje ter številne učilnice in sobe za raziskovalce in profesorje. V novih prostorih bo celo skupna obedovalnica in kinematografska dvorana. Eno tretjino zgradbe bodo preuredili v sobe za študente, ki ne stanujejo v našem mestu.
Učiteljski zbor in študenti te fakultete tržaške univerze čakajo na novi, dostojnejši sedež, ki bi jim omogočil boljše delovne pogoje. Stari prostori v ulicah d'Alviano in Caprin dobesedno razpadajo in so vsekakor neprimerni za nemoten potek lekcij. V teh dneh naj bi stekla dela za najnujnejša popravila.
Upravitelji šole upajo, da bodo v kratkem usposobili vsaj nekaj prostorov v Hotelu Regina in tako zaprli stavbo v Ulici Caprin. Ta rešitev bo prav gotovo zelo problematična prav za študente, ki bodo morali tekati med Ulico d'Alviano in Trgom Dalmazia ter menzo tržaške univerze.
Dimitrij Gruden
Brazilski minister na obisku v Trstu
Predsednik dežele Adriano Biasutti je včeraj sprejel brazilskega zveznega ministra za prevoze Rinalda Tavaresa, ki se mudi na obisku v Italiji na pobudo družb Fiat Italia in Fiat do Brazil. Minister je prišel v Furlanijo-Julijsko krajino predvsem zato, da si ogleda tržaško pristanišče, ki je pobrateno s pristaniščem v Santosu in ki ima sploh tesne poslovne stike z Brazilijo predvsem zaradi uvažanja kave. Srečanja na sedežu deželnega odbora so se udeležili še deželni odbornik za prevoze Giovanni di Benedetto, predsednik Tržaške pristaniške ustanove Michele Zanetti in predstavniki Fiata.
■ V prihodnjih dneh bo prireditveni prostor na Gradu sv. Justa namenjen Ulmskim predstavam. Na sporedu je namreč pregled madžarskega Ulma, ki ga bo prireditelj, Letoviščarska in turistična ustanova, zaokrožil s srečanjem z znanim filmskim režiserjem Istvanom Gaalom. Srečanje bo v Časnikarskem krožku v torek, 28. t. m.
Prvi filmski večer so popestrili člani ansambla Makvirag, ki so na nedavnem Mednarodnem festivalu ljudske glasbe »Folkest« poželi velik uspeh. Kljub temu da madžarski! kinematografija ni naletela pri italijasnki publiki na večji odmev, je zanimanje ma pregled njenih filmov, precejšnje.
Na tiskovni konferenci miijske občine o odpadkih
Ni ovir za odlagališče pri Ospu
O vedno bolj perečem problemu odlagališča izkopnega in gradbenega materiala je bilo govora včeraj na tiskovni konferenci, ki jo je sklical miljski občinski odbornik za javna in industrijska dela Menegazzi. Šlo je predvsem za bodoče odlagališče pri ustju Ospa, ki bo vsaj začasno rešilo vprašanje kam s tisoči in tisoči kubičnimi metri materiala. Odbornik Menegazzi je povedal, da je po urbanističnemu načrtu miijske občine že več let predvideno zasutje 70.000 kv. metrov morja pri izlivu Ospa in da je miljska občinska uprava pripravljena dati na razpolago to področje, še posebno z ozirom na dejstvo, da gre za ukrep, ki ne zadeva zgolj tržaške občine, marveč je bistvenega pomena za vso pokrajino.
S tem v zvezi je treba povedati, da je miljska občina že pred enim letom sprejela prošnjo tržaške občine glede odlagališča pri Ospu in da je o tem tudi obvestila vse zainteresirane, od prefekture, Deželnega ravnateljstva za javna dela in Pokrajine, do KZE, Ustanove za industrijsko cono in Pristaniške ustanove, kakor tudi župane vseh občin v pokrajini. Zato s strani miijske občine ni nikakršnih zadržkov za uporabo področja pri izlivu Ospa. Nujno potreben je sedaj sestanek predstavnikov tržaške in miijske občine, Pokrajine in Združenja gradbenikov s predsednikom deželnega odbora Biasuttijem in deželnim odbornikom za industrijo Carbonejem, na katerem bi se morali dogovoriti o zagotovitvi sredstev, potrebnih za začetek del. Prav tako je miljska občina, v primeru, da bi prišlo do nepredvidenih zapletov, pripravljena neposredno sodelovati z gradbeniki in sindikalnimi organizacijami kategorije, da bi čim hitreje rešili nastale probleme.
Vendar pa je odbornik Menegazzi tudi poudaril, da zahteva miljska občina vse potrebne garancije, da bodo spoštovani varnostni ukrepi na odlagališču in da bo upravljanje odlagališča strokovno in odgovorno, kar se za upravljanje dosedanjega odlagališča v Ul. Errera ne bi moglo trditi. Zagotovil je tudi, da bo imela miljska občina v zadevah, ki se dogajajo na njenem ozemlju, vsekakor zadnjo besedo, čeprav gre za problem, za rešitev katerega je tudi sama
zainteresirana. Ne smemo namreč pozabiti, da predstavlja odlagališče pri Ospu začasno rešitev problema, saj bo po osmih do desetih mesecih uporabe tudi to odlagališče zasičeno.
Poleg tega je potrebno rešiti še nekaj problemov, ki jih bo prineslo novo odlagališče. Tako bo treba zagotoviti novo področje za delovanje strelskega društva, ki se bo moralo izseliti, nikakor nezanemarljiv problem pa bo predstavljala tudi dodatna prometna obremenitev na tem področju, tako da bo treba preusmeriti lokalni promet, saj bo cesto zasedalo od 300 do 400 tovornjakov dnevno.
Na tiskovni konferenci je bil prisoten tudi tržaški občinski odbornik za javna dela Orlando, ki je zadnje dni tarča kritik in napadov z vseh strani. Orlando je v svojem posegu najprej pojasnil, kakšne ukrepe so sprejeli v zvezi z zaprtjem odlagališča v Marianu del Friuli, kamor so nekaj časa odvažali pepel iz tržaškega upepeljevalnika. Pojasnilo o tem je namreč predvčerajšnjim zahteval komunistični svetovalec Monfalcon. Začasno rešitev za ta problem so našli v Čedadu, kamor so včeraj začeli odvažati pepel, tako da bo upepeljevalnik danes spet lahko začel obratovati. S tem pa vprašanje upepeljevalnika še zdaleč ni rešeno, saj več elektrofiltrov na napravi ne dela, o čemer smo že poročali.
Odbornik Orlando se je pred napadi o nesposobnosti njegovega oddelka, da bi pravočasno poskrbel za novo odlagališče branil tako, da je obtožil odgovorne na Deželi in neusklajeno delovanje različnih uradov, ki so krivi, da je prišlo do sedanjega nevzdržnega stanja. Za vse je po njegovih besedah kriva že pregovorna počasnost naše birokracije. Poudaril je, da bi se problem dalo rešiti, če bi državna posojilnica za investicije dala na razpolago sredstva, potrebna za utrditev in ureditev odlagališča v ul. Errera. S temi sredstvi, za katera je tržaška občina prosila že konec lanskega leta, bi lahko usposobili dosedanje odlagališče in ga uporabljali še leto in pol, do dokončne livelizacije terena. V tem času pa bo seveda treba najti dolgoročno rešitev problema spravljanja odpadkov, kar pomeni urediti vse za začetek del v Barko vijah.
V soboto in nedeljo na glavnem vaškem trgu
Bani spet prijazno vabijo na šagro
Izvrsten koncert na Gradu sv. Justa
Zucchero tolmač počutja človeka v sodobni družbi
Ob hudi poletni pripeki, ki v teh dneh neusmiljeno tlači naše kraje, prav vsak nestrpno pričakuje, da pade mrak in pridiha med nas prijetno osvežujoča večerna sapica. Nadvse mikavno in prijetno lahko postane posedanje ob večernem hladu, v objemu kraških hiš in med šelestenjem košatih dreves, ki krasijo vaški trg pri Banih, kjer je že vse pripravljeno za letošnji prvi praznik.
Banovci so zopet zavihali rokave in opremili prostor, ki bo konec tedna, kot je pričakovati, privabil številne obiskovalce. Dvodnevni praznik, ki že prehaja v ustaljeno navado, radi obiščejo vsi, ki si želijo razvedrila in zabave, predvsem pa se v majhni in nekoliko odročni vasi zberejo tisti, ki na različne načine spremljajo delo in trud članov vaške zadruge.
Letošnje leto se domačinom kaže kot težka preizkušnja, saj se ob prazniku še vedno nadaljujejo dela za preureditev vaškega sedeža. Prostovoljno in neprekinjeno delo v prid vaške srenje poplačata zadoščenje nad dosežki in trdno prepričanje, da se bodo v kratkem odprla vrata novega sedeža. Tudi letošnji praznik, navidezno skromen in običajen, na neposreden način izraža željo po stikih in povezanosti med ljudmi ter po uresničitvi načrto-
vanih ciljev. V tem pogledu postane tak praznik neprecenljiv vezni člen v sklopu širše dejavnosti, ki bo dokončno zaživela le ob odprtju prenovljenih zadružnih prostorov.
Zato prireditelji vaškega praznika,
ki bo v soboto in nedeljo, vabijo vse prijatelje, da s svojo prisotnostjo podprejo prizadevnost prirediteljev, ki bodo tudi tokrat poskrbeli za dober prigrizek in pijačo ob prijetni glasbi.
K. K.
Pri Banih še kar hitro raste zadružni sedež
Od časa do časa se zgodi, da zasije na nebu italijanske glasbene scene zvezda, ki ni le umetni satelit, postavljen tja zato, da bi slepil naivneže. To je prav gotovo dokazal Zucchero For-naciari s svojim izrednim koncertom na Gradu sv. Justa minulo sredo. Koncertu je sledilo veliko mladih, ki so do zadnjega mesta napolnili avditorij, kar priča o njihovem velikem zanimanju za 32-letnega kantavtorja iz Emilije. Zucchero je potrdil, da je tudi v Italiji mogoče igrati res kakovostno glasbo in ne le "skonfekcionirane" hite, ki zdržijo kvečjemu poletne mesece. Njegove pesmi izražajo občutke človeka v današnji družbi, kot so lahko osamljenost, upanje v bodočnost, jeza, ljubezen in vera v resnično prijateljstvo. Tudi na glasbenem področju je ‘Sugar1 prekoračil tesne meje italijanske popevke in vnesel v svoje pesmi močnejše ritme funkyja in blu-esa.
Na dveurnem koncertu je dokazal, da je res pošten glasbenik in da ne le posnema Jo Cokerja in ameriško glasbo, kot so mu kritiki očitali ob prvi plošči pred nekaj leti. Z naslednjima ploščama, »Rišpetto« in »Blues«, se je dokonča uveljavil kot eden najboljših italijanskih kantavtorjev. Tudi večina pesmi na koncertu je bila prav iz teh dveh plošč. Italijanski "soul man" je s pomočjo izredno dobrih glasbenikov
tako občuteno izvajal svoje pesmi, da je več kot dve uri držal publiko na višku navdušenja, kar navadno doživimo le na koncertih tujih glasbenikov. Mladi so z njim peli in plesali, kasneje pa zapustili Grad sv. Justa z občutkom, da so res doživeli nekaj izrednega.
Ivo Tul
Zaradi odsotnosti zastopnikov deželne uprave
Odloženo srečanje med nobelovcem Rubbio in slovenskimi predstavniki
Toliko pričakovano tretje srečanje nred vodstvom družbe »Sincrotrone Trieste« in slovenskimi predstavniki je praktično odpadlo. Sinoči so se na sedežu družbe na Raziskovalnem območju pri Padričah ob določeni uri, to je ob 18.00, resda pojavili njen predsednik, nobelovec Carlo Rubbia, in drugi člani družbinega upravnega sveta. Prišli so nadalje predstavniki Kraške gorske skupnosti, Rajonskega sveta za Vzhodni Kras, Slovenske kul-turno-gospodarske zveze, Kmečke zveze in Koordinacijskega združenja Kraških vasi. Zastopana je bila tudi Tržaška občina, in sicer z odbornikom za splošne zadeve in decentralizacijo Fortijem, ki je nadomeščal bodisi župana Staffierija kot pristojnejšega odbornika za urbanistiko Vattovanija. (Resnici na ljubo je prišel še odbornik Lokar, a ne kot zastopnik Občine, marveč kot nasprotnik namestitve sin-hrotrona pri Bazovici, kot je sam pojasnil.) A manjkal je glavni sobesednik, in sicer polnomočni predstavnik deželne uprave: namesto njega sta se Prikazala dva navadna funkcionarja, Ki sta sama izjavila, da prihajata zgolj kot »opazovalca«.
Zastopniki Dežele in Tržaške občine so bili na sestanek povabljeni na pobudo slovenskih predstavnikov, a zahtevo so osvojili tudi Rubbia in njegovi sodelavci, saj se je na prvih dveh srečanjih izkazalo, da problemov, ki
jih gradnja sinhrotrona postavlja zlasti kraškemu prebivalstvu in slovenski narodnostni skupnosti, ni mogoče reševati brez sodelovanja pristojnih političnih oblasti. To velja tudi in predvsem za deželno upravo, ki je odgovorna za temeljna vprašanja prostorskega načrtovanja in torej tudi za upravljanje kraškega teritorija, na katerem bi gradnja svetlobnega generatorja vsekakor predstavljala znaten poseg.
Ob ugotovitvi odsotnosti deželnih oblasti je Rubbia izrazil mnenje, da je sestanek brez pravega smisla, saj bi se pogovori ne mogli premakniti z mrtvih točk, na katerih so na prvih dveh srečanjih obtičali. Zato je predlagal, naj bi srečanje prenesli na september. Slovenski sobesedniki so se s predlogom strinjali, s čimer se je sestanek praktično končal. Svoje stališče o propadlem sestanku so obrazložili v izjavi, ki jo objavljamo na 1. strani.
Z Rubbio je stekel le neformalen pogovor
SDGZ vabi člane k odložitvi poravnave davka na zdravje
Slovensko deželno gospodarsko združenje vabi svoje člane, naj odložijo plačilo davka na zdravje, ki bi ga bilo treba poravnati do 25. julija, na kasnejši jesenski rok v upanju, da bo vlada spremenila svoje sedanje stališče. Zainteresirani morajo vsekakor upoštevati, da bi morebitne globe znašale 3 odstotke neplačanega davka. To, če bo parlament uzakonil sedanji vladni zakonski odlok. V nasprotnem primeru bi globa morala znašati celo 25 od sto neplačanega davka.
SDGZ se s tem svojim stališčem pridružuje ostalim vsedržavnim sorodnim stanovskim organizacijam, ki so sprožile množično protestno akcijo proti davku, češ da le-ta krivično bremeni neodvisne delavce.
Gibanje cen v mesecu juliju: v Trstu plus 0,4 odstotka
Po še nedokončnih podatkih Statističnega urada Tržaške občine so cene v juliju poskočile za 0,4 odstotka. Najbolj znatno se se zvišali stroški za energijo (7 odst.), za stanovanje in takoimenovani "razni stroški" (5 odst.), medtem ko so se stroški za hrano in oblačila povišali samo za eno desetino odstotka.
V	primerjavi z lanskim julijem pa so cene poskočile za 4,1 odstotka, pri čemer je prav tako glavni povišek doživela cena energije, ki je poskočila za 7,6 odstotka.
Trije nobelovci v Miramaru
V	miramarskem Mednarodnem centru za teoretsko fizika so sinoči slovesno podelili Diracovo kolajno fiziku Voichiru Nambu z Univerze »Enrico Fermi« v Chicagu (ZDA). Gre za nagrado, ki jo Center podeljuje zaslužnim raziskovalcem v spomin na enega izmed očetov kvantne fizike Paula Diraca.
Ob tej priložnosti so v Miramaru priredili dvodnevni seminar o nekaterih aspektih raziskovanja najmanjših delcev, ki se bo končal danes. Seminarja se udeležujejo znanstveniki Svetovnega slovesa, med temi nobelovci Abdus Salam, Burton Richter in Carlo Rubbia. Slednji je včeraj tudi predsedoval seji upravnega sveta družbe »Sincrotrone Trieste« in se srečal s slovenskimi predstavniki, kot podrobno poročamo.
Delavci Aquile še do konca leta v dopolnilni blagajni
V začetku avgusta bo v Rimu odločilno srečanje s kupcem
Sporočilo upravnega sveta družbe
Nezadostna občutljivost za usodo podjetja IRET
Danes na Opčinah koncert britanske ljudske glasbe
Danes ob 21. uri bo v Prosvetnem domu na Opčinah nastopil britanski tolksinger Martin Carthy. Koncert britanske ljudske glasbe je pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z glasbeno zadrugo ARS NOVA.
Martin Carthy je svoj osebni slog zgradil na globokem poznavanju bo-9ate zakladnice angleške ljudske glasbe. V sodelovanju z violinistom Banom Swarbrickom je Carthy dosegel sam vrh lahke glasbe, v različnih obdobjih svojega glasbenega ustvarjanja pa mu je uspelo zbližati ljudsko z rock in pop glasbo. Kot dober kita-Bst je igral v različnih zasedbah, a je enako uspešno vodil tudi lastno solistično kariero.
V primeru dežja bo nastop v dvorani.
Pogajanja za rešitev žaveljske rafinerije Aguila so se včeraj zjutraj vendarle premaknila z mrtvega tira. Sicer ni mogoče trditi, da so se uspešno zaključila, pozitivno pa je že dejstvo, da tudi v Rimu končno - čeprav previdno odpirajo nova upanja.
Rimskega srečanja so se, kot že večkrat prej, udeležili zastopniki deželne finančne družbe Friulia, odbornik Carbo-ne za Deželo in glavni direktor ministrskega oddelka za energujo prof. Ammas-sari. To pot pa niso bili prisotni predstavniki družbe Petraco, ki še edina vztraja za pogajalno mizo, saj namerava odkupiti žaveljski obrat v celoti, z obmorskim skladiščem vred. Podpredsednik Friulie Pittoni je takoj po srečanju izjavil, da se bodo zainteresirane strani ponovno sestale še 29. t. m. s sindikati in vodstvom francoske multinacionalke To-tal in nato spet 6. avgusta, ko bo govor o ustanovitvi nove družbe, ki naj bi prevzela rafinerijo Aguila. Friulia bo vstopila v novo družbo skupaj z družbo Petraco z najmanj 30% delnic, kar pomeni, da bo prispevala nekaj več kot 6 milijard lir. V prihodnje pa namerava kriti 40% delnic. Kar se zaposlitvene ravni tiče, pa je Pittoni omenil, da bo nova družba, potem ko bo prevzela žaveljsko rafinerijo, nekoliko skrčila organik, saj namerava zaposliti 400 delavcev od sedanjih 410. Kot znano, je Total zaposloval 500 oseb. Nadalje je Pittoni omenil, da je sindikat pozitivno sprejel na znanje te vesti, da pa je ta čas zaskrbljen zaradi režima dopolnilne blagajne, ki bo zapadel konec
meseca. Deželni odbornik za industrijo Carbone je bil po srečanju nekoliko bolj optimističen, saj je potrdil, da je Total pristal na podaljšanje režima dopolnilne blagajne do konca decembra. To pa zato, da bi omogočil nadaljnji potek pogajanj, ki so, po njegovem mnenju, tokrat ubrala pravo pot. Družbi Petraco in Total sta namreč končno našli skupen dialog tudi kar se tiče proizvodne bodočnosti žaveljske rafinerije.
Prav zato bosta prihodnji dve srečanji odločilnega pomena, saj je malo možnosti, da bi se Total izneveril svoji vlogi, ki je kljub vsemu še vedno vodilna. V preteklih dneh je tudi poslanec Bordon pismeno posegel na ministrstvu; da čimprej reši problem dopolnilne blagajne, vsaj tako, da jo podaljša do konca leta, oziroma do-dne, ko bo celotna zadeva zglajena.
Varnostna služba pred šolskimi poslopji
Tudi za prihodnje šolsko leto bo občinska uprava poskrbela za varnostno službo pred šolskimi poslopji, ki jo že nekaj let opravljajo starejše osebe in upokojenci. Prostovoljci, moški in ženske, ki so dopolnili 55 let in nameravajo sprejeti to službo, morajo najprej opraviti potrebne zdravniške preglede. Vse podrobne informacije pa bodo dobili v uradih v Prehodu Costanzi vsak dan med 10. in 13. uro.
Upravni svet družbe IRET nam je poslal v objavo naslednje sporočilo:
»V zvezi s težavnim položajem, v katerem se je po ministrski prepovedi izvoza že pripravljenih izdelkov znašlo podjetje, upravni svet družbe IRET sporoča, da v tem obdobju zaključuje oblikovanje načrta za proizvodno in zaposlitveno obnovo.
Ob tem je primerno poudariti, da je IRET elektronska industrija z visoko kvalificirano proizvodnjo (profesionalni prenosni aparati za telekomunikacije), ki je zvečine namenjena izvozu. Do danes so obsežne naložbe v razvoj in v zahtevne tehnologije omogočile podjetju, da je pridobilo pomembne pogodbe in da je doseglo dobre ekonomske in zaposlitvene rezultate. Če ne bi prišlo do zamrznitve izvoza, bi danes IRET imel naročila, ki bi mu zagotavljala skoraj tri leta nemotene proizvodnje. To pa bi mu omogočilo, da bi v tem obdobju začel s postopno proizvodno in tržno diverzifikacijo.
Decembrski dekret »Formica« in obnašanje pristojnih oblasti, ki so v praksi na protizakonit način razveljavile že pridobljeno soglasje za izvoz, pa sta v podjetju povzročila in še danes povzročata ogromno ekonomsko in tržno škodo.
V novem nepričakovanem položaju in za preprečitev podobnih nevarnosti je upravni svet družbe sklenil pričeti s proizvodnim preustrojem, pri čemer bi se znižala teža vojaškega programa in okrepila civilna proizvodnja. V tem smislu je v zaključni fazi izdelava na-
črta za proizvodno in zaposlitveno obnovo podjetja. Načrt bo v kratkem predstavljen sindikalnim organizacijam in pristojnim organom. Na vsak način je potrebno upoštevati, da tak preustoj ni možen v kratkem roku, saj zahteva globoke spremembe v razvojnih, proizvodnih in prodajnih strukturah, poleg tega pa je za njegovo izvedbo potrebna tudi razširitev sestave družabnikov.
V zvezi s pričakovanim sklepom o dopolnilni blagajni je treba poudariti, da je do danes podjetje prevzelo težka finančna bremena, kar sicer ni praksa v podobnih primerih. Kljub hudemu primanjkanju likvidnih sredstev je družba IRET v pričakovanju odobritve dopolnilne blagajne delavcem kar 4 mesece anticipirala mesečne plače.
Upravni svet potrjuje, da je uredil vse potrebno za utemeljitev zahteve po dopolnilni blagajni in obenem obžaluje, da prihaja s strani pristojnih oblasti do tako nevzdržne zamude pri sklepu o dopolnilni blagajni. Vendar to dejstvo opozarja na nezadostno občutljivost in skrb krajevnih političnih ter družbenih sil pri obrambi ekonomske in zaposlitvene stvarnosti, ki jo predstavlja IRET in ki jo je prizadel neupravičen in protizakonit ukrep. Zaradi tega upravni svet naglaša potrebo, da bi bil posebej v tej fazi pričetka proizvodnega preustroja odgovor celotnega mesta v obrambo IRET veliko bolj enoten in učinkovit.«
Avto zbil
Sola za bolničarje »G. Ascoli« je že postala tržaška tradicija
Prireja ga KD Prešeren iz Boljunca
Raziskovalni tabor za spoznavanje značilnosti Doline Glinščice
Triletni tečaj za poklicne bolničarje Ka šoli "G. Ascoli" je letos končalo 84 gojencev, kar pa seveda ne pomeni, da jim bo diploma omogočila takojšnjo zaposlitev. Najvztrajnejše čakajo namreč še dodatni tečaji in natečaji, Ki pa jim zaenkrat nudijo le začasno službo.
Krajevna ‘ zdravstvena enota bo v Prihodnjem šolskem letu uvedla vrsto novosti za usposabljanje bolniškega osebja, kot jih predvideva novi deželni zakon o zdravstvu. Vse "dodatne" tečaje bo namreč strnila v celoten študijski ciklus, čeprav z nekaterimi po-nranjkljivostmi. Tudi prihodnje šolsko teto namreč ne predvideva prvega letnika tečaja za radiologe in fiziopatolo-9e. Vsekakor bodo letošnji diplomiranci lahko poskusili srečo na natečaju za 52 začasnih mest za bolničarje, ki 9a je KZE razpisala v preteklih dneh. Nadalje je KZE dala na razpolago 5 štipendij, ki jih je omogočil prispevek znanega tržaškega trgovca Prima Ro-visa. Nekaj več možnosti za zaposlitev Pa se odpira v prihodnjih letih, saj bo KZE razpisala več natečajev, da bi °krepila število poklicnih bolničarjev v zdravstvenih domovih. Vzporedno s tem pa kaže, da bo za prihodnje tečaje uvedla omejeno število kandidatov, in sicer 150.
Vsi poklicni bolničarji, ki diplomira-i° na šoli "G. Ascoli" - šola je že ne-
kakšna tržaška tradicija imajo možnosti zaposlitve v zasebnih zdravstvenih ustanovah, lahko se odločijo za samostojen poklic, lahko pa se posvetijo nadaljnjemu študijm ki jim nudi vsakovrstne specializacije na področju pomožnega zdravstvenega osebja. Na bolničarsko šolo se lahko vpiše, kdor je opravil obvezno šolo, oziroma malo maturo in je dopolnil 16 let. Šola nudi mesečno plačo, potrebne uniforme, nekatere učbenike in hrano. ' Kar se tiče osebnih dohodkov, ki vsekakor ne zadostujejo potrebam tečajnikov, so v teku dogovori za boljše plače, kot jih predvideva nova delovna pogodba za bolničarsko osebje. Vpisovanje v tečaje za poklicne bolničarje zapade 15. avgusta, zainteresirani pa lahko dobijo vse informacije v tajništvu šole, Ul. Stuparich 15.
Na pokrajinskem Jestivalu KPI
O glasbi v Trstu
V programu praznika Unita in Dela, ki se odvija na Pomolu Bandiera, je za danes ob 19.30 predviden razgovor: »Ustvarjati glasbo v Trstu«. Sodelovala bosta Gino D Eliso in Ilario Bon-tempi. Razgovoru bo ob 21. uri sledil koncert skupine Trieste Modern Jazz. Kioske bodo odprli ob 18. uri.
Kot smo pred časom že pisali, bo boljunsko Kulturno društvo France Prešeren od 24. do 28. avgusta organiziralo raziskovalni tabor za srednješolce. Ti bodo tako lahko boljše spoznali Dolino Glinščice, ki jo sicer površno domala vsi že poznajo.
Organizatorji nameravajo kakih trideset mladink in mladincev, kolikor naj bi se jih po njihovih ocenah vpisalo, razdeliti na sedem skupin. Vsako bo vodil mentor, ki bo seveda strokovnjak na področju, za katero se bo skupina opredelila. Štiri skupine bi lahko preučevale živali in rastline, ostale tri pa bi se ukvarjale s preučevanjem pretoka vode, seveda s pomočjo meritev temperature na različnih globinah in mestih ter z analizo kemične sestave vode same.
Zanimivo je, da bodo vsi udeleženci tabora, kljub dejstvu, da bodo večinoma iz Boljunca in Doline, ostali skupaj in spali v prostorih boljunske-ga otroškega vrtca. Tako bodo za svoje delo lahko izkoristili cel dan, saj se bodo zjutraj odpravili na teren, popoldne pa bodo v učilnicah lahko v miru proučevali podatke. Jasno je, da mladi raziskovalci ne bodo cel dan samo delali, popoldne se bodo namreč lahko udejstvovali tudi v športu pod vodstvom vaditeljev, ki so sicer trenerji pri športnem društvu Breg. Prav tako ne bo izostalo kopanje, saj je v Glin-
ščici dovolj virov, ki so za to primerni, Zvečer bo družabnost ob glasbi in predvajanju filmov ter diapozitivov.
Če prehuda suša ne bo povzročala težav, bodo rezultati tabora gotovo dobri in udeleženci bodo od te izkušnje veliko odnesli. Na razpolago bodo namreč imeli mentorje, ki so profesorji ali univerzitetni študenti kemije in biologije, dolinska srednja šola bo nudila svoje pripomočke, baje pa bodo imeli na voljo tudi laboratorije za kemijo poklicnega zavoda Jožef Stefan. .
Udeležbo na taboru toplo priporočamo vsem mladim, saj bodo imeli enkratno priložnost, da se naučijo veliko novega o reki, ob kateri živijo. Ob postopnem onesnaževanju, ki počasi, a dosledno uničuje rastlinske in živalske vrste, ki so bile še pred nekaj desetletji zelo pogoste, moramo take pobude pač izkoristiti, saj postaja vprašljivo, ali bodo čez dvajset let še izvedljive, pa ne zaradi organizacijskih težav...
• Notranje ministrstvo je tudi za akademsko in šolsko leto 1987/88 med svojim osebjem razpisalo natečaj za štipendije. Razpisu se lahko odzovejo tudi sinovi osebja ter sirote. Za informacije se zglasite v uradu za osebje na Prefekturi.
zapriseženega stražnika
Predsinočnjim nekaj po polnoči se je v Ulici Valdirivo pri hišni številki 34 pripetila prometna nesreča, v kateri je bil huje ranjen 31-letni zapriseženi stražnik Danilo Maskievicz z Reške ceste 6. Maskievicz je po delovni dolžnosti bil na nadzorstvenem obhodu, ko ga je med prečkanjem ulice z renaultom 5 zbil Federico Trevisan iz Ul. Rossetti 65.
Ranjenega stražarja so prepeljali z rešilcem RK v katinarsko bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Zdravniki so ugotovili, da je v nesreči utrpel udarec v glavo in pretres možganov, verjetni zlom ličnice in druge manjše poškodbe. Okreval bo v mesecu dni.
Zapustila nas je naša draga
Stana Škerlj
Po pogrebu sporočajo žalostno vest brat z ženo, nečaka Lily in David ter drugo sorodstvo.
Trst, 24. julija 1987
V Bazovici obnovili župnijsko dvorano
V sredo so v Bazovici ponovno odprli župnijsko dvorano, ki so jo morali, po sili razmer zapreti pred dobrimi tremi leti. Takrat je bila dvorana namenjena v glavnem predvajanju filmov, v prenovljenih prostorih pa se bodo odslej vrstile razne prireditve, koncerti, razne šolske predstave in podobno. Iz varnostnih razlogov so nekdanjih 180 sedežev skrčili na 160 in čeprav so vsa obnovitvena dela že končana, bo treba počakati še na dovoljenje pristojnih oblasti, preden bo mogoče novo dvorano predati njenemu namenu.
Odprtje je spremljala prisrčna slovesnost s priložnostnimi besedami ter nastopom domačih otrok in otrok iz kolonije v Dragi, mešanega pevskega zbora »Skala« iz Gropade ter ansambla »Zvezde«.
V Nabrežini odprli novo bogato založeno trgovino
Naše podeželje se naglo posodablja in razvija. Nastajajo novi lokali, nove trgovine in podobni objekti, ki delajo življenje lepše. Naš dnevnik pa posveča veliko pozornosti zlasti pobudam naših ljudi, ki s požrtvovalnim delom in dobro voljo napredujejo ter dosegajo lepe uspehe. Tak uspeh je nedvomno odprtje nove trgovine v Nabrežini na številki 149, ki jo vodi mlada in prijazna Lara Lupine iz Praprota. Lara je zelo okusno in preprosto preuredila staro prodajalno v novo, funkcionalno urejeno trgovino. Na njenih policah najdemo najrazličnejše stvari — od kristala do usnjenih izdelkov, igrač in mnogih drugih darilnih in uporabnih predmetov. Med njimi so tudi lepotila, raznovrstne kreme in dišave za ženski in moški svet, naravni preparati in ekološki praški. Mladi, pogumni in delavni Lari čestitamo in ji želimo veliko uspeha, (mm)
Poslednje slovo od Franca Zidariča
Številna množica ljudi se je v ponedeljek še zadnjič poslovila od Franca Zidariča iz Šempolaja, ki je po dolgi bolezni preminil v soboto v tržiški bolnišnici. Na njegovi zadnji poti ga niso pospremili le domačini, temveč tudi mnogo vaščanov iz okoliških vasi s te in one strani meje, saj je bil pokojni Franc povsod dobro znan. Bil je namreč zaveden Slovenec, antifašist, požrtvovalen tovariš in borec NOV.
Rodil se je leta 1908 v zavedni slovenski kmečki, družini, »pri Matičkovih« v Šempolaju. Po končani ljudski šoli v rojstni vasi je pomagal očetu na kmetiji in obenem delal v tržiški ladjedelnici. Leta 1935 se je oženil z Marijo Šušteršič iz Velikega Dola, ki mu je rodila tri otroke. Kot vsi naši napredni in zavedni ljudje, se je tudi Franc priključil partizanom. Po osvoboditvi je še eno leto ostal v partizanski vojski v Idriji in se šele leta 1946
vrnil domov. Ponovno' se je zaposlil v tržiški ladjedelnici, kjer je delal do upokojitve. Leta 1980 je prejel dve odlikovanji — Orden zaslug za narod s srebrno zvezdo in odlikovanje za hrabrost — na kateri je bil zelo ponosen.
Naj mu bo lahka domača kraška zemlja, ki jo je tako ljubil in se zanjo težko boril! Ženi Mariji, otrokom in vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje, (mm)
_________gledališča_____________
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
Jutri, 25. t. m., ob 20.30 ponovitev Be-natzkejeve operete PRI BELEM KONJIČKU. Nastopajo: Jadranka Jovanovič, Eros Pagni, Elio Crovetto, Nicoletta Cu-riel, Giordana Mascagni, Riccardo Peroni, Valerio Granzioli. Dirigent Janos Sandor, režiser Filippo Crivelli.
razstave
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
vazne prireditve
Ban - Zadruga z omejeno zavezo -Bani (Trst) prireja 25. in 26. julija 1987 VAŠKO SAG RO PRI BANIH. Igrala bosta ansambla Zvezde z Opčin in ansambel L. Furlana. Za jedačo in pijačo poskrbljeno. Vabljeni!
KD PRIMORSKO
Sagra
24. - 25. - 26. - 27. julija
v borovem gozdiču v Mačko! j ah
Danes ob 20.30 ples z ansamblom TAIMS.
Ko je tenorček
GORAN
na svet prišel, je mamici in očku Mnogaja leta1 zapel.
Naj bo ta pesem tudi naše voščilo Marjetici, Igorju in Goranu Košuti.
Pevski zbor M. Pertot in SKD Barkovlje
Aja tutaja,
GORAN
mal nagaja,
Igor gor vstani,
Gorana nahrani.
Marjetici, Igorju in Goranu
TFS Stu ledi
Družino Igorja in Marjetice Košute je osrečilo rojstvo
GORANA
Srečnima staršema in novorojenčku čestitajo
Kmečka zveza in uslužbenci
Marjetici in Igorju se je pridružil
GORAN
Srečnima staršema čestitata
•Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade
SONJI HROVATIN
za uspešno opravljeno maturo na šoli za turizem čestita
nono Angel Vremec
ZSKD iskreno čestita
OSKARJU KJUDRU
za prejeto nagrado ZZB NOV Slovenije za življenjsko-delo.
Glasbena matica čestita
OSKARJU KJUDRU
ob prejetju nagrade ZZB NOV Slovenije za življenjsko delo.
izleti
SPDT vabi udeležence enotedenskega izleta v Dachstein, da se udeležijo sestanka, ki bo v četrtek, 30. t. m., ob 20.30 na društvenem sedežu v Ul. sv. Frančiška 20, na katerem se bodo s prireditelji pogovorili o vseh podrobnostih.
SPDT prireja 8. in 9. avgusta dvodnevni avtomobilski izlet v gorsko skupino SCHOBER GRUPPE v bližini Lienza z vzponom na 3283 m visoki Petzeck; potrebni sta dobra kondicija in visokogorska oprema. Izlet vodi Lojze Abram: odhod v soboto, 8. avgusta, ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje pri Vojku Slavcu na tel. št. 764832 ob delovnih urah.
kino
LETNI KINO - ARISTON - 21.30 Mosse pericolose, dram.; Švica-Fr.; 1985; r. Richard Dembo, i. Michel Piccoli, Les-lie Caron, Alexander Arbatt.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15, E.T. l’extraterrestre, fant., ZDA 1982; r. Števen Spielberg; i. Henry Thomas, Drew Berrymore.
EXCELSIOR II - 18.30, 22.15 Nove setti-mane e mezzo, er. dram., ZDA 1985, 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Storie in-credibili, fant.
NAZIONALE I - 16.30, 22.00 La danza dei desideri, porn. □□
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Telefono rosso, i. Dona Staller, □ □
EDEN - 16.00, 22.00 II elan delle nlnfo-mani, porn., □ □
PENICE - zaprto za počitnice.
NAZIONALE III - 17.00, 22.15 Ore 13: dopo il massacro la caccia, dram., ZDA 1987; r. S. Gyllenhaal; i. T. CNe-al, I. Čara, P. Fonda, G. Murdock.
MIGNON - 16.00, 22.15 La carica dei 101, ris., ZDA 1961, 80'; r. Hamilton Luske, Clyde Geronimi; prod. Walt Disney.
EXCELSIOR I - zaprto za počitnice.
CAPITOL - 17.00, 22.00 The barbarians, fant.-akc.; It. 1987; 89'; r. Ruggero Deo-dato; i. David Paul, Peter Paul.
VITTORIO VENETO - Zaprto za počitnice.
RADIO - 15.30, 21.30 Situazioni calde e bagnate, porn. DD
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
ZVEZA
SLOVENSKIH
KULTURNIH
DRUŠTEV
ZXD
Martin Cavthy
KONCERT BRITANSKE LJUDSKE GLASBE
V Prosvetnem domu na Opčinah danes, 24. julija, ob 21. uri. Med pavzo minikoncert japonskega kantavtorja Yaz-Sam-Tu.
včeraj - danes
prispevki
Danes, PETEK, 24. julija
KRISTINA
Sonce vzide ob 5.39 in zatone ob 20.44 - Dolžina dneva 15.05 - Luna vzide ob
3.39	in zatone ob 20.28.
Jutri, SOBOTA, 25. julija
JAKOB
PLIMOVANJE DANES: ob 3.58 najnižje -60 cm, ob 10.57 najvišje 30 cm, ob 15.53 najnižje -2 cm, ob 21.19 najvišje 40 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 28,8 stopinje, zračni tlak 1015,7 mb raste, brezvetrje, vlaga 54-odstotna, nebo rahlo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 26 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Angelica Guarini, Gi-anluca Rismondo, Matjaž Mihalič, Tania Giassi.
UMRLI SO: 92-letna Ada Bocconi vd. Gagarelli, 70-letna. Giuseppina Coniedi, 24-letni Franco Butti, 62-letna Maria An-tonietta Zanuttin vd. Furlani, 76-letni Filippo Grigolon, 86-letna Adilia Rosin, 81-letna Giuseppina Spangher, 91-letna Vanda Dobrilla vd. Bonacci,
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 20. julija, do sobote, 25. julija 1987
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delLOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41.
Dnevna služba - tudi od 19.30 do 20.30
Trg Garibaldi 5, Ul. delFOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg sv. Ivana 5, Trg sv. Jakoba 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Ul. Mazzini 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg sv. Ivana 5, Trg sv. Jakoba 1. ZGONIK (tel. 229373), MILJE, Ul. Mazzini 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
V	spomin na Roberta Puntarija darujejo Francko Stefančič z družino 20.000 lir ter Adriana in Marino Bubnič 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Roberta Puntarija darujeta Jole in Mario Turel 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu in 25.000 lir za kriško sekcijo sindikata upokojencev SPI.
Nadan in Nevio Marinaz z družinama darujeta 100.000 lir za KD F. Venturini.
Namesto cvetja na grob Avguštine Švab daruje družina Caia 25.000 lir . za MPZ V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob Avguštine Švab daruje družina Debernardi (Dolina 145) 50.000 lir za MPZ V. Vodnik.
V	spomin na Giovanno Savron vd. So-domaco darujejo družine Foraus, Tul in Valitieri 60.000 lir za MPZ V. Vodnik.
Namesto cvetjajia grob Milka Guština darujejo Marija Škabar (Col 40) 10.000 lir, družina Purič (Col 13) 10.000 lir, Škabar (Repen 30) 15.000 lir, Škabar (Repen 74) 10.000 lir in Forza (Repen 136) 15.000 lir za repentabrsko cerkev.
Ob smrti Milka Guština daruje pokojnikova družina 100.000 lir za cerkev na Repentabru.
_ Škabar (Repen 72) daruje 20.000 lir za ŽPZ Repentabor.
Namesto cvetja na grobova Milka Guština in Antonije Suber daruje Škabar (Repen 106) 20.000 lir za mladinski ansambel Burja.
_________mali oglasi______________
NA OPČINAH je odprl osmico Nando Hrovatin "Kvrtič". Toči belo in črno vino.
OSMICO ima odprto v Saležu Herman Škrlj.
OSMICO ima odprto Ivan Terčon v Mavhinjah št. 42. Toči belo in črno vino, poskrbljeno je tudi za prigrizek.
STOLE za društva, osmice itd. prodaja po ugodnih cenah Koršič. Tel. 54390.
HRASTOVA DRVA za kurjavo prodajamo po 15.000 lir stot. Tel. 421508 po 21. uri.
KUPIM tehtnico 5- ali 10-kilogramsko. Tel. 0481/882179.
PRODAM 2 kajaka znamke famver model turist. Tel. 228886 od 12.30 do 13.30 ali v večernih urah.
PRODAM renault 6, 850, letnik '79, v dobrem stanju. Tel. 228145.
D.Z O.Z.
SPLOŠNA TRGOVINA IN ZASTOPSTVA
UVOZ-IZVOZ
TRST - Ulica Geppa 9
Tel. 69316 - 69558 - 61579 - 69248 - 630089
Telex 460559 - PR 185
Filiala GORICA: Piazzale Martiri per la Liberta cTItalia 5
	
menjalnica	23. 7. 1987
Ameriški dolar			 1330.—	Japonski jen		8,—
Nemška marka 			 721,—	Švicarski frank 		867 —
Francoski frank			 214,—	Avstrijski šiling		102,20
Holandski florint 			 640,—	Norveška krona 		194,—'
Belgijski frank			 34,20	Švedska krona		203,—
Funt šterling			 2120,—	Portugalski eskudo		8,50
Irski šterling			 1910,-	Španska peseta		9,50
Danska krona			 186.	Avstralski dolar 			900,—
Grška drahma 			 9,—	Debeli dinar		1,85-
Kanadski dolar 			 1000.	Drobni dinar		1,85
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel.: Sedež 67001 - 68881 DGIIVD tržaška KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
LEPI SERGE — Le Beau Serge — Fr. 1957.
Režija: Claude Chabrol. Igrajo: Gerard Blain, Jean Claude Brialy, Bernardette Lafont. Nocoj, 24. julija, ob 22.45 na RTV Ljubljana.
Dalj časa je Chabrol s prijatelji Godardom, Rohmerjem in drugimi pisal filmske kritike in eseje na reviji Cahiers du Cinema. Šele nepričakovano podedovana vsota denarja mu je nudila možnost, da je izdelal svoj prvi film in se tako uveljavil tudi kot avtor francoskega novega vala.
Kljub temu da je podedovana vsota bila skromna, zaradi česar je Chabrol realiziral film z omejenimi sredstvi, je Lepi Serge imel dober uspeh in je prinesel dovolj dobička, da je samostojni ustvarjalec lahko ustanovil svojo distribucijsko hišo. Lepi Serge združuje dve zgodbi v eno celoto: v prvi zgodbi je Francpis osebek in Serge povedek, čisto obratno Pa se dogaja-v drugi. Temeljna tema je torej prijateljstvo med moškima, ki sta si čisto nasprotna po značaju, in prav ta razlika utrjuje njuno vez.
ACCADDE UNA NOTTE — It Happened One Night -Zgodilo se je neke noči, ZDA 1934.
Režija: Frank Capra. Igrajo: Clark Gable, Claudette Colbert, Walter ConnoIly. V soboto, 25. julija, ob 14.00 na RAI 1.
Caprov It Happened One Night je zmagal pet oskarjev in imel izreden komercialni uspeh. Ljubezenska zgodba, ki se vije med prerekanji in prepiri je postala celo filmski mit m začetnik zvrsti komedije, ki se odvija v okolju milijarderjev. Obenem pa je Caprov film tudi »road movie«;
Večina prizorov se dogaja na avtobusnih progah ameriške vzhodne obale in v avtocestnih hotelih. Junaka sta brez moralnih predsodkov, njuna ljubezen je prikazana ironično, čisto obratno od običajne čustvene in romantične zgodbe.
1941 — ALLARME A HOLLYWOOD — 1941-1980, ZDA 1979.
Režija: Števen Spielberg. Igrajo: Dan Aykroyd, Ned Beatty, John Belushi. V ponedeljek, 27. julija, ob 20.30 na RAI 1.
Nekaj dni pred bombardiranjem Pearl Harborja zajame ljudi na obalah Kalifornije psihoza vojaškega napada. Na to temo je Spielberg realiziral noro komedijo ali bolje domišljijski film o norosti »neuravovešenih« vojakov in povprečnih ljudi, ki se iz domoljubja spremenijo v narodne heroje. Skratka, vsakdo se po svojih močeh angažira, da bi spodil izmišljenega sovražnika. Film ima odlične prizore animacije, večkrat pa avtor odvečno vztraja na klovnovsko-katas-trofalnih scenah, kar potrjuje Spilbergov smisel za spektakel in istočasno precejšnjo nesposobnost za komedijo.
L'UOMO CHE UCCISE LIBERTV VALANCE — The Man Who Shot Liberty Valance — Človek, ki je ubil Libertyja Valanca, ZDA 1962.
Režija: John Ford. Igrajo: John Wayne, James Ste-vvart, Vera Miles. V torek, 28. julija, ob 20.30 na Rete 4.
V tem filmu Ford potrjuje tezo, po kateri vesternska epopeja ponareja stvarnost. Vsak povprečen človek lahko čez jroč postane mit, ne da bi se kdo upal razkriti resničnost. V filmu novinar odkrije resnico o smrti Libertyja Valanca. Sicer sklene ne objaviti te resnice, da bi obdržal živ stari mit. "Divji zahod lahko gledamo iz različnih zornih kotov," zatrjuje Ford, 'ostaja le problem; da zberemo pravi kot." The man Who Shot Liberty Valance spada v zadnje obdobje Fordovega ustvarjanja, ko je bil že star in utrujen
in se je rad ponavljal. Zato so film snemali v celoti v inter-jerjih.
BOŽANSKI DNEVI — Days ol Heaven, ZDA 1978.
Režija: Terrence Malick. Igrajo: Richard Gere, Broo-ke Adams, Sam Shepard. V sredo, 29. julija, ob 20.00 na RTV-Lj.
Days of Heaven spada v tisto zvrst filmov, ki črpajo tematiko iz kmečkega okolja [Padre padrone, Lalbero degli zoccoli), le da gre v Malickovem filmu za farmarsko življenje in z njim povezano najemniško delo. Gre za zgodbo Billija in njegove prijateljice Abby, ki se zaposlita pri bogatem farmarju. Lastnik farme je hudo bolan in tik pred smrtjo, zato skuša Billi urediti tako, da bi se njegova prijateljica poročila z bogatašem. Tako bi podedovala njegovo lastnino in olajšala življenje obema. Toda načrt se izjalovi, farmo opustošijo najprej kobilice, nato še požar.
IL LADRO Dl PARIGI — Le voleur — Tat, Fr. 1967.
Režija: Louis Malle. Igrajo: Jean-Paul Belmondo, Ge-nevieve Bujold, Marie Dubois. V sredo, 29. julija, ob 20.30 na RAI 2.
Malle je povzel film po povprečnem romanu Georgesa Dariena. Navidez eklektično izbiro literarne predloge opravičuje natančno označena tema: kraja kot anarhična oblika protesta, ki se polagoma spreminja v odtujenost. Georges Randal v začetku okrade svojega strica, ker se želi maščevati za njegove goljufije. Nato okrade mater svojega nasprotnika in si tako spet pridobi svojo ljubljenko. Ko mu rop postane že prava obrt, začne razmišljati, če mu je kraja še vedno oblika upora ali je postala le razvada. Odloči se za drugo varianto in se posveti samouživanju ob najrazličnejših oblikah kraje.
ZORBA IL GRECO — Zorba The Greek — Zorba, VB 1964.
Režija: Michael Cacoyannis. Glasba: Mikis Theodora-kis. Igrajo: Anthony Oueen, Alan Bates, Irene Papas. V sredo, 29. julija, ob 20.30 na Canale 5.
Mladi angleški pisatelj se vrne na Kreto, ker je podedo-va po starših rudnik. Z raznimi sredstvi in s pomočjo Grka Zorbe skuša spet usposobiti rudnik.
V filmu, ki je posnet po romanu Nikosa Kazantrakisa, se prepletajo strasti, običaji in ljubezenska zgodba. Posebno znan je ples Zorbe in angleškega pisatelja na plaži ob zvokih znanega Theodorakisovega motiva, po katerem je film tudi zaslovel.
Pripravila: Boris Devetak
Nove plošče
P0IS0N - L00K WHAT THE CAT DRAGGED IN
Heavy metal je v Ameriki vsak teden močnejši. Če pogledamo samo hit lestvico ZDA, lahko takoj ugotovimo, da so metalci tokrat zelo resno šli v napad. Med prvimi desetimi se pojavljajo namreč Whi-tesnake, sledi jim že dobro znani Ozzy Osbourne, nato še M6tley Crue in Bon Jovi. Velik uspeh doživlja ob izidu svojega novega albuma ansambel Poison. Morda, kot načrtujejo kritiki, se fantje pomikajo po sledovih ansambla Europe in zdi se, da bo v prihodnosti uspeh neizbežen. Look predstavlja v moderni glasbi že dober del uspeha, za metalce Poison lahko tudi rečemo, dapomeni look skoraj vse. Skupina je tokrat malce spremenila svoj stil in prešla na glasbo, ki je nekoliko lagodno komerciala, čeprav naznanja kritika ansambel Poison kot nove preroke heavy metala.
Poleg diskretno lepih obrazov imajo Poison tudi nekatere zelo dobre pesmi, ki izhajajo sicer iz ameriškega hard metal rocka, vendar se zelo približujejo bluesu in rockn-rollu, kar bo seveda segrelo in mogoče celo užalilo ljubitelje in privr-
žence metala. Vsekakor naj omenimo, da je ta plošča v ZDA dobila platinasto odličje, zlato odličje itd., zato mislim, da je tovrstni diskografski izdelek povsem v redu.

Pesmi na plošči So: Cry Tough, 1 Want Action, I Want Forget You, PIay Dirty, Look What The Cat Dragged In, Talk Dirty To Me, VVanf Some Need Some, Blame It On You No. 1 Bad Boy, Let Me Go To The Show.
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek: Naslov:.......
Glasujem za:........................................................,....
Moj predlog:..................................................j..........
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst: bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako ■■Vročih lO«.
današnji televizijski in radijski spovedi
nt ram _____________________
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto (r. Adolfo
13.55	Dnevnik - tri minute
14.00	Film: Angelo (dram., ZDA 1937, r. Ernst Lubitsch, i. Marlene Di-etrich, Herbert Marshall)
15.30	Tenis: Italija-Koreja za Davis ov pokal (prenos iz Seula)
17.30	Košarka: Italija-Nemčija, mladinsko svetovno prvenstvo (2. del, iz Bormia)
18.30	Portomatto (2. del, z milanskega Sejmišča)
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Film: I pompieri di Viggiii (kom., It. 1949, r. Mario Mattoli, i. Toto, Carlo Campanini, Isa Barzizza)
22.05	Rubrika o modi
23.05	Dnevnik
24.00	Dnevnik - zadnje vesti, danes v parlamentu, ob koncu šport
0.15 Šport: svetovno prvenstvo v sabljanju (prenos iz Švice)
4^ RAI2	|
11.55	Risanke
12.05	Nadaljevanka: Cingue ragazze a Parigi
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik. Šport
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.20	Mladinska oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec o živalih, risanka Dick Tracy, nan. Blondie
16.35	Film: I 39 scalini (krim., VB 1959, r. Ralph Thomas, i. K. More, Ta-nia Elg)
18.15	Aktualnosti: Iz Parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik - vesti
19.45	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Kabaret: Per chi suona la cam-panella
21.30	Glas. oddaja: Improvvisando
22.30	Dnevnik
22.45	Nan.: Poliziotti alle Hawaii
23.35	Dnevnik - zadnje vesti
23.50	Film: Sweet Charity (glas., ZDA 1969, r. Bob Fosse, i. S. McLaine, John Mac Martin)
PJk RAI 3
16.00	Kolesarstvo: Tour de France, etapa St. Julien Genevoix-Dijon (evrovizijski prenos)
17.55	Plavanje: mladinsko evropsko prvenstvo (iz Rima)
19.00	Dnevnik
19.20	Deželne vesti
19.30	Mladinska oddaja: Jeans - posvečeno Mariu Castelnuovu
20.00	Športno-izobraževalna oddaja: Z vetrom v rokah - Tečaj jadranja na deski - Windsurf po meri
20.30	Dokumentarec: Tri miliarde let -Življenje na zemlji . (pripravil David Attenbourgh, v studiu z Danilom Mainardijem priznani znanstveniki)
22.05	Dnevnik
22.20	Film: Terra selvaggia (vestern, ZDA 1941, r. David Miller, i. Robert Taylor, Brian Conlevy)
23.50	Dokumentarna oddaja: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Glanni Poli in Biancamaria Pontillo)
0.05 Dnevnik - zadnje vesti
0.10 Deželne vesti
RTV Ljubljana______________
18.35	Poročila
18.40	Nadaljevanka: Dolga bela sled (12. del)
19.10 Risanka
19.26	Vreme in dnevnik
20.00	Nadaljevanka: Lulu (r. Sand'ro Bolchi, 4. in zadnji del)
21.05	Dokumentarna serija: Zgodovina izumov - Izumi neznanega (3. del; v današnji oddaji nam Gian-carlo Mašini predstavi Alessan-dra Volto, v Filadelfiji pa Benjamin Franklin spet zaživi in nam prikaže svoje izume na področju elektrike; v Londonu nam John van Rimsdijk prikaže Watta, sledi pa izčrpen prikaz ThomasaE-disona s prvimi filmi in intervjuji z morda največjem izumiteljem vseh časov; videli bomo tudi Silicijsko dolino blizu San Francisca, kjer danes snujejo prihodnost)
22.00	Pop delavnica (l.del)
22.30	Dnevnik
22.45	Zabavna oddaja: Poletna noč, nato francoski film Lepi Serge
TV Koper' ~~_____”____
17.00	Otroški program: II sabato dello zecchino
18.00	Nadaljevanka: Vite rabate 19.Q0 Odprta meja
Današnja Odprta meja bo vsebovala en sam daljši prispevek o Trebuši. Reportaža bo obravnavala življenje ljudi ob sotočju Idrijce in Trebuše, podnaslov Bojazen pred izselitvijo pa dovolj jasno nakazuje, s kakšnim problemom se spoprijemajo prebivalci te slovenske vasi.
19.30	TVD stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Glasbena oddaja: Simfonični orkester dunajske Filharmonije pod vodstvom Leonarda Bernsteina izvaja Brahmsove simfonije
21.50	TVD vse danes
22.05	Poletni program: Video poletje -spored klasične glasbe
23.00	Dokumentarec: Gradovi - zgodbe v zgodbah
L Jjl CANALE 5
8.30	Jutranja telovadba (vodi Skip Carter)
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
9.40	Nadaljevanki: Aspet-tando il domani, 10.30 General Hospital
11.00	Nanizanke: Arcibaldo,
11.30	Lou Grant, 12.30 Bonanza
13.30	Nadaljevanka: Sentie-ri
14.30	Film: Il diavolo nello specchio (dram., VB 1959, r. Anthony Asqu-ith, i. Dirk Bogarde, Olivia De Havillandj
16.30	Nanizanke: L'uomo di Atlantide, 17.30 L'al-bero delle mele, 18.00 Una famiglia america-na
19.00	Nanizanka: I Jefferson
19.30	Nanizanka: Love Boat
20.30	Nadaljevanka: Ritorno a Eden
22.20	Nanizanke: Top Sec-ret, 23.20 Lottery, 0.20 Sceriffo a New York
RETEOUATTRO
8.30	Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore, .12.00 Due onesti fuori-legge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Cu-ore, Candy Candy, Dustardly & Muttley, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15 Nanizanaka: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec .
17.30	Nanizanke: Il Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York New York
20.30	Film: Brigadoon (glas., ZDA 1954, r. Vincente Minnelli, i. Gene Kel-ly, Van Johnson)
22.20	Nadaljevanka: Peyton Plače
23.20	Nanizanki: Mod Squ-ad, O.20_Mistery Movi-es - Madigan
ITALIA1
8.30 Nan.: La strana coppia
9.00 Film: La donna del sogno (glas., ZDA 1957, r. Henry Levin, i. Pat Boone, Terry Moore)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hard-castle e McCormjck
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00
16.00
18.00
20.00
20.30
22.25
22.55
Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman, Flo, Cera una volta Pollon,
Tin
Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips Risanka: Polyanna Film: Sella d'argento (vestern, It. 1978, r. Lu-cio Fulci, i. G. Gemma, E. Manni)
Vesti o nogometu Nanizanke: Giudice di notte, 23.25 Ai confini della realta, 23.55 Sa-murai, 1.25 Hardcastle and McCormick
11 piccolo principe Nanizanke: Rin
TELEPAPOVA
13.00	Risanki: Godam, Co-nan
14.00	Nadaljevanka: Happy end
15.00	Nadaljevanka: Signo-re e padrone
16.00	Dietološka rubrika
16.30	Risanke
19.00	Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: Ride bene... chi ride ultimo (kom., It. 1977, r. CarusOrChiari,
i. W. Chiari, Anna Maria Rizzoli)
22.30	Film: Il conte Dracula (srh., It. 1971, r. Jesus Franco, i. C. Lee, K. Kinski)
24.00	Film: La chamade (kom., Fr. 1968, r. Alain Cavalier, i. Catherine Deneuve, Michel Pic-coli)
| t TELEFRIULI
12.30
13.00
13.30
14.30
15.30
17.45
19.00
20.00
20.30
22.30
23.30
0.30
j	TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
Nanizanka: La piccola Margie
Medicinska rubrika Nanizanka: The Bold Ones
Dražba: Roberta Pelle Glasbena oddaja: Musič Box
Nadaljevanka: Scacco
matto
Dnevnik
Dnevnik v nemščini Film: Carioca (kom., ZDA 1933, r. Thorton Freeland)
Dnevnik
Nanizanka: La freccia nera
Informativna oddaja: News dal mondo
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Ne prezrimo; 8.45 Mozaik; 9.00 Otroški kotiček: Kekčeve zgodbe; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v goriškem. Avditoriju; 12.00 Na počitnice; 13.20 Moški zbor Srečko Kosovel iz Ajdovščine; 13.40 Glasbene skice; 14.00. Deželna kronika; 15.00 Iz filmskega sveta; 16.00 Razmišljanja ob slovenskih ljudskih pravljicah; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni pregled; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored; 7.25 Dobro jutro otroci; 8.05 Dober dan z...; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Komorna glasba; 12.10 Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije;
14.05	Mozaik; 14.50 Človek in zdravje;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 V studiu;
18.00	Ansambel Marela; 18.15 Filmske novosti; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Minuta za zdravje;
7.30	Poročila in pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Mladi val Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah;. 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasba; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Poletne glasbene prireditve; 18.35 Popevke po telefonu; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dobro jutro; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru;
9.15	Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovni pogovori;
11.15	Lepi Rovinj; 11.30 Reportaže;
11.35	Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Glasba; 14.45 Plesna glasba; 15.00 Kultura in umetnost;
15.45	Siritonizirani; 16.33 BlitZ; 17.00 Bubbling; 17.33 Summers ago; 18.00 Pulj kliče Koper; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.30	Za vsakogar nekaj; 20.30 Nočni val; oddaje povezuje glasba.
Kmalu razpis dražbe za prenovo vodovoda na območju Jazbin
Za dela bodo povabili 236 milijonov - Posojilo v breme države
Zelena luč za dokončanje prenove vodovda v Števerjanski občini. Te dni 'je zavod Cassa depositi e prestiti odobril posojilo 236 milijonov lir. Amortizacija posojila je v breme države, saj gre za denar iz posebnega sklada, ki je zagotovljen majhnim občinam in ki je namenjen prav izgradnji vodovodov, grezničnega omrežja in čistilnih naprav.
»Občina bo v prihodnjih tednih lahko že razpisala licitacijo za oddajo del.
Za kaj bo občina porabila teh 236 milijonov lir?« Vprašanje smo zastavili županu Ivanu Humarju.
"Denar je za financiranje izvršilnega načrta 5. skupine del, splošnega načrta rekonstrukcije vodovodnega omrežja. V zadnjih letih smo uspeli posodobiti skoraj celotno omrežje in s tem rešiti najbolj nujno vprašanje v občini. Zmanjkalo je denarja za rekonstrukcij-po zadnjega dela vodovoda, to je na območju Jazbin. To bomo začeli urejati v prihodnjih mesecih, zdaj, ko imamo tudi formalno zagotovljeno finančno kritje. Povedati moram, da gre za denar, ki ga država vsako leto namenja manjšim občinam za financiranje
izgradnje vodovodov, kanalizacije in naprav za čiščenje odplak. Že nekaj let je ta kvota v znesku 100 milijonov lir. Mi smo tako uporabili razpoložljive kvote treh let.
Izvršilni načrt predvideva rekonstrukcijo glavne cevi z Valeršča na Jazbine in nekatere druge posege. Tako bomo tudi.temu zaselku zagotovili zadostne količine zdrave vode tudi v sušnem obdobju."
»Pred meseci je bilo slišati za možnost, da bi prvotni načrt spremenili, s tem, da bi vodo za Jazbine dovajalj preko Gradiškut.e, to je, da bi se v tem kraju povezali na goriško vodovodno omrežje. Kakšni so danes izgledi?«
' Res je. Ob načrtovani gradnji, oziroma razširitvi poti med Jazbinami in Lečnikom, (financiranje je že zagotovljeno, izvedbo del bo po nalogu Dežele nadzorovala Pokrajina — gre namreč za financiranje posega s sredstvi za izvajanje Osimskega sporazuma), smo začeli razmišljati o taki rešitvi. Bilo je tudi nekaj pogovorov s predstavniki pokrajine v tem smislu, vendar do danes še ni dokončne odločitve. Z ekonomskega vidika bi bila taka
rešitev vsekakor primernejša, saj je razdalja med Gradiškuto in Jazbinami neprimerno manjša, kakor med Valer-ščem in Jazbinami. Denar, ki bi ga prihranili bi lahko uporabili za dodatne posege na omrežju. Upam, da bomo na skorajšnjem sestanku s predstavniki občinskega podjetja v Gorici in go-riškega župana našli potrebno razumevanje."
»Začetek del torej še ne bo tako kmalu?«
"Potrebno nam je nekaj časa za uskladitev, oziroma za iskanje dogovora. Čeprav smo zdaj sredi dopustiškega obdobja, z odločitvijo ne moremo dolgo čakati."
»Bo z deli na Jazbinah rekonstrukcija števerjanskega vodovoda končana?«
"V glavnem da. Splošni načrt rekonstrukcije predvideva sicer še šesto skupino del. Gre za nekaj manjših posegov na območju Gmajne in Rovesce. Tudi to bomo skušali postopoma urediti, seveda v skladu z razpoložljivostjo finančnih sredstev. Metdem si prizadevamo, da bi z goriško občino, oziroma mestnim podjetjem dosegli sporazum o upravljanju omrežja."
Trije koncerti klasične glasbe v izvedbi dua Silič-Semolini
Nastop v Vipavskem Križu in Novi Gorici
Koncertov klasične glasbe je na Severnem Primorskem v poletnem času bore malo. Konec julija pa se nam obetajo kar trije tovrstni glasbeni dogodki in sicer v Lipici, Vipavskem Križu in Novi Gorici. Novogoriška pianistka Ingrid Silič in italijanski flavtist Antonmario Semolini sta za poletno muziciranje izbrala program, priljubljene melodije, odlomke iz del glasbenih velikanov, ki bi naj v tej vročici poletnih večerov zazveneli v vsej svoji lahkotnosti. Mozartov Menuet, Bachova Arija, Gluckova Scena dei campi elisi, Schubertova Serenada, Lisztov Sogno damore, pa Griegove Canzone di Solveig in Syrinx, Clair de lune, The little negro C. Debussyja so skladbe, ki jih bomo v izvedbi Semolinija in Siličeve lahko slišali v danes, ob 21. uri v atriju Kluba hotela Lipica, v nedeljo, 26. 7., ob 18 uri v samostanski cerkvi v Vipavskem Križu, v ponedeljek, 27. 7., ob 19. uri pa bodo biseri literature za flavto in klavir zazveneli na ploščadi pred Kulturnim domom v Novi Gorici.
Novogoriški nastop, edini tovrsten v poletnih mesecih (prireditev v
okviru Goriškega kulturnega poletja ne bo več!), bosta glasbenika popestrila z izborom poezije in proze v interpretaciji Sonje Polanc (Ljubljana) in plesnim izrazom članov novogoriškega studia za izrazni ples.
Flavtist Antonmario Semolini (v Torinu je dokončal študije iz humanistike in glasbe, specializiral se je v Švici in Italiji, sodeloval kot prvi flavtist v orkestru Teatro Verdi v Trstu, pozneje se je posvetil koncertni dejavnosti in pedagoškemu delu — je profesor za flavto na konservatoriju v Torinu, vodi pa tudi številne seminarje doma in v tujini, cenjen je tudi kot skladatelj) in novogoriška pianistka Ingrid Silič (v zadnjih dveh letih veliko nastopa po Italiji, kjer je zabeležila vrsto priznanj kot pianistka) sta z istim programom nastopila 19. julija v Crei (Piemonte), kjer sta otvorila festival La mušica a Crea (21 koncertov, ki se vsako nedeljo odvijajo od 12. julija do 20. septembra). Skupno poletno glasbeno muziciranje bosta Semolini in Siličeva sklenila s koncertom v Rogaški Slatini, v četrtek, 30. julija.
TATJANA GREGORIČ
Obdobje kolektivnih dopustov ponekod pa dopolnilna blagajna
Pričenja se obdobje kolektivnih delovnih dopustov v industrijskih objektih’ tudi na Goriškem. Proizvodnjo bodo skoraj v vseh velikih podjetjih kovinarske stroke ustavili prva dva, oziroma tri tedne v avgustu. Ponekod bodo počitnice še daljše, ker bodo pred, oziroma po kolektivnem dopustu izkoristili še po nekaj dni dopolnilne blagajne. Tako v tržiškem Ansaldu, kjer bodo od 3. do 14. 8. na kolektivnem dopustu, od 17. 8. do 21. 8. pa v dopolnilni blagajni. Dopolnilno blagajno napovedujejo tudi v tovarni SBE v Tržiču in sicer zadnji teden julija in zadnji teden avgusta, vmes, to je od 3. do 21. avgusta pa bodo izkoristili kolektivni dopust. V tržiški ladjedelnici bodo stroje ustavili od 31. julija do 17. avgusta, v tovarni Meteor v Ronkah od 3. do 21. avgusta, v tovarni Eaton est od 27. julija do 17. avgusta, v goriškem Safogu pa od 10. do 21. avgusta. V tovarni OMG pa pravijo, da kolektivnega dopusta ne bo.
Posegi po dopolnilni blagajni v nekaterih podjetjih opozarjajo na dejstvo, da kriza še ni bila odpravljena in da bo v jeseni treba oživiti prizadevanja za izboljšanje položaja. Posebej velja to za podjetja z državno soudeležbo.
Nad šest tisoč obiskovalcev razstave del A. in F. Guardija
Kdor se zanima za slikarstvo in umetnost in težko prenaša vročino, lahko v teh dneh ulovi dve muhi z enim samim zamahom. V svežih prostorih goriškega gradu je namreč odprta zanimiva slikarska razstava Francesca in Antonija Guardija. O razstavi so že obširno poročali številni časopisi in revije, posebno pozornost ji je namenila televizija.
Razstavo, ki bo predvidoma odprta do 20. septembra, si je do danes ogledalo že okrog šest tisoč obiskovalcev. Precej zanimanja je za razstavo opaziti med turisti, ki letujejo v Gradežu in drugih turističnih središčih naše dežele.
Na ogled je nad sto del Francesca in Antonia Guardia. Umetnine so last številnih muzejev in zasebnih kolekcij, nekatere risbe in slike pa spadajo v sam vrh evropske umetnosti osemnajstega stoletja.
Ob vstopu si lahko obiskovalci nabavijo krajšo brošuro, o razstavi. Na razpolago je tudi bogat katalog, ki je zbudil posebno zanimanje med obiskovalci in bo verjetno pošel še pred koncem razstave.
Ob razstavi pripravlja Občina tudi dodatem spored predavanj in prikazov diapozitivov. Tako bo danes popoldne v prostorih goriškega gradu, točneje v grofovi dvorani ob 18. uri predavanje umetnostnega izvedenca dr. Daria Succija. Predaval bo o najdbi slike "Praznik debelega četrtka na Piazzetti" Francesca Guardija. Do zaprtja razstave bo na gradu še nekaj podobnih srečanj.
Težka prometna nesreča pri Fari Z avtom trčil v drog ob cesti
V	sredo ponoči, okoli podruge ure, se je pri Fari pripetila huda prometna nesreča, v kateri je bil ranjen 26-letni Adriano Miniussi iz Tržiča, Ul. del Pozzo 18. Mladenič je iz nepojasnjenih vzrokov, morda pa zaradi prevelike hitrosti, z avtom silovito trčil v električni drog ob cesti in pri tem zadobil številne težke poškodbe na nogah in drugih delih telesa.
Ranjenca so prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Ugotovili so da je utrpel močan pretres možganov, večkratne zlome obeh nog in poškodbe prsnega koša. Zdravniki so s.i pridržali prognozo.
V	nesreči je nastala tudi precej-šmnja gmotna škoda, saj je bil avtomobil ob trčenju povsem uničen.
KPI se kandidira za novo večino
Polemični potek dveh sej pokrajinskega sveta, o katerih smo poročali, je bil povod za stališče, ki so ga zavzeli komunisti v tiskovnem poročilu. Sprašujejo se, ali sploh še obstaja večina na Pokrajini. Ugotavljajo namreč, da je petstrankarska večina ob tej priložnosti javno pokazala svojo krhkost in protislovja.
Komunisti se sklicujejo na zavrnitev odborovega predloga v zvezi z odškodnino predsedniku Pokrajinskega odbora za lov in na sklep za poveritev izvršilnega načrta za dopolnitev prve skupine del pri obnovi bivše kolonije v Lužnicah, ki - pravijo - je vseboval toliko protislovij, da je po dveh urah težavne razprave prisilil načelnika so-
cialistične skupine, da je zapustil dvorano.
KPI postavlja zato kandidaturo, »da v interesu prebivalstva in demokratičnega razvoja krajevnih ustanov« prispeva k oblikovanju nove večine na Pokrajini.
Odpadni papir
Na območju sovodenjske občine bo jutri redna mesečna akcija pobiranja odpadnega papirja kartona in drugega materiala. Občani naj papir in karton povezan v svežnje postavijo na pločnik ali ulico. Lahko oddajo tudi stare štedilnike, hladilnike ali drug material, razen stekla, ki ga sicer nimajo kam odložiti.
Naslednja akcija pobiranja odpadnega papirja bo zadnjo soboto avgusta.
Iz bolnišnice
Prileten upokojenec se je prejšnji večer znašel v bolnišnici, potem ko ga je na prehodu za pešce zini mlad in očitno nepreviden motorni kolesar. Nesreča se je pripetila na Korzu Italia, blizu Palače hotela. 86-letni Luigi Di Monte, iz Gorice, Ul. Matteotti 3, je hodil čez cesto. Na motorju je takrat privozil 18-letni Roberto Antoni iz. Ul. Faiti 70/B, ki ni pravočasno opazil pešca in ga sunil na tla.
Pri padcu je Di Monte dobil več poškodb. prepeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer mu je dežurni zdravnik ugotovil rano na čelu, druge rane in odrgnine predvsem po obrazu ter zlom nosne kosti. Pridržali so ga na zdravljenju s prognozo okrevanja v enem mesecu. Voznik motorja in njegov prijatelj, 17-letni Dimitri Gaeta, sta ostala nepoškodovana.
pismo uredništvu - pismo uredništvu - pismo uredništvu
Predsednik ISIG prof. Pagura odgovarja na kritike
V	odgovor na pismo prof. Strassolda, objavljeno 17. t. m., smo prejeli sledeče pismo predsednika ISIG prof. Pagure, ki ga objavljamo v prevodu:
V	svojstvu predsednika Inštituta za mednarodno sociologijo v Gorici sem prisiljen odgovoriti na izkrivljene informacije in dvomljive ocene o ISIG, ki jih je izrazil prof. Raimondo Strassoldo in so bile v vašem dnevniku objavljene dne 17. julija.
Bilo bi v prvi vrsti oportuno, da bi se prof. Strassoldo postavil na tekoče in se skliceval tudi na statut ISIG, ki je trenutno v veljavi. Tega so že pred dobrima dvema letoma odobrile javne ustanove, ki so njegove ustanoviteljice in članice, ter Avtonomna dežela Furlanija-Julijska krajina. Toda to je samo formalno vprašanje, kajti v glavnem dejanski cilji Inštituta, v obeh statutarnih besedilih, izražajo duh in namene zaradi katerih je Inštitut nastal in se razvijal.
Seveda, mir in sodelovanje med državami, narodi in etničnimi skupinami so med prvenstvenimi cilji ISIG; prav zato so njegovi razsikovalci pred nedavnim pripravili dvoje publikacij o obmejnih odnosih in kooperaciji med obmejnimi deželami ter študijo o slovenski manjšini v Furlaniji-Julijski krajini. Vredno je tudi spomniti, da nadoknadimo am-nezijam prof. Strassolda, na raziskavo o "Krajevnih kulturah in jezikih v Videmski pokrajini", za katero je on sam napisal sintetično poročilo na osnovi štirih raziskovalnih poročil, ki so jih pripravili sodelavci Inštituta.
Kar pa zadeva problem miru, moram spomniti, da je pred nedavnim stopil v veljavo deželni zakon št. 15 za "Uveljavljanje kulture miru in sodelovanja med narodi". Sam sem bil med pobudniki in poročevalec dokončnega besedila in sem se pri tem, zaradi korektnosti in poglobljenega poznavanja temati-
ke, obsežno naslanjal na strokovno sodelovanje ISIG.
Sodelovati pri oblikovanju miru pomeni, po moji sodbi, tudi osvetliti starnosti kot sta prestopništvo in odrinjenost. Četudi prof. Strassoldo ni nikoli prikrival svoje znanstvene brezbrižnosti do teh problemov, je ISIG imel za svojo dolžnost, da se je angažiral v raziskavah o prizadetosti, o stanju ostarelih, o fenomenu alkoholizma, o organizaciji storitev. Vzporedni s to usmeritvijo so študije, raziskave in "seminarji" o prostorskem načrtovanju, o družbenogospodarskih razvojnih načrtih, o kvaliteti življenja, ki jih je Inštitut uresničeval in jih uresničuje po naročilu ustanovnih članov in drugih javnih ustanov.
Glede študij o "množičnih izjemnih stanjih" bi se moral prof. Strassoldo spominjati, da se je sam navdušeno posvetil sociološkim raziskavam o posledicah potresa v Furlaniji in tako načel pot, po kateri smo nadaljevali z namenom, da bi dali prispevek pobudam za preprečevanje in takojšnjo pomoč, kot narekujejo in spodbujajo ponavljajoče se katastrofe širokih razsežnosti, od potresa v Irpinii do nesreče v Stavi, od incidenta v Sevesu do onega v Černobilu in do katastrofalnih poplav v teh dneh v gornji Lombardiji.
Če o tej snovi objavljamo knjige v angleškem jeziku (Strassoldo bi to moral vedeti, saj je pri ISIG sam skrbel za publikacije v tujih jezikih), se to dogaja iz enostavnega razloga, ker želi mednarodna znanstvena skupnost razpolagati tudi z našimi prispevki. Da bi ga pomiril, pristavim, da se to ne dogaja »na stroške Gorice« - izdaja pri založbi Angeli se namreč avtofinansira - pač pa prinaša sloves mestu s tem, da ga cenijo zainteresirane znanstvene sredine.
Glede trditve o militarističnem duhu, ki, vedno po Strassoldovem mnenju, preveva posamezne razi-
skave ISIG, gre pojasniti, da imajo te raziskave zaslugo, da so osvetlile malo poznano stvarnost in da so z raziskovalno metodo - in ne s polemiko - načele vprašanje medsebojne odvisnosti med obrambo, industrijo in znanstveno-tehnološkim raziskovanjem. Problem je posebno občuten in boleč v naši pokrajini, kjer se družbene sile pogosto soočajo s problemom zaposlovanja in industrije orožja.
Da pomirim prof. Strassolda lahko zagotovim, da nam akademska skupnost sledi in nas spoštuje: sodelujemo s številnimi tujimi univerzami, z Vsedržavnim razsikovalnim svetom (CNR), z Univerzo v Bologni, Firencah, Trentu, Pavii, s Katoliško univerzo v Milanu, da navedem samo nekatere, in seveda, povsem naravno, z univerzama v Trstu in Vidmu: Zelo mi je žel, da Strassoldu ni všeč sociosistemika, toda soglasje znamenitih sociologov kot sta prof. Ardigo in prof. Gallino nam navdaja pogum za nadaljevanje tudi v tej smeri.
Institucionalni organi ISIG so seveda seznanjeni z vsem delom Inštituta preko zasedanj skupščine članov, medtem ko članom znanstvenega odbora redno dostavljamo naše publikacije in jih vprašujemo za mnenja in nasvete glede na specifične pristojnosti. Krajevni tisk je, nadalje, vedno obširno in podrobno poročal o naših pobudah in rezultatih našega dela.
Ekspanzija raziskav in študij za katere skrbi ISIG zvesto tolmači duh ustanoviteljev in to je lahko samo dobro; dobro pa bi bilo tudi, da bi prof. Strassoldo to vzel na znanje ter opustil svojo togotno navezanost na preteklost, ki ga vodi v izkrivljanje resnice in žaljenje prizadevanja vseh, ki pri ISIG delajo z navdušenjem in strokovnostjo.
prof. Silvano Pagura Predsednik Inštituta za mednarodno sociologijo v Gorici
Sugestiven koncert kitarista Bocha
V ponedeljek, 20. julija, se je v palači Attems v Gorici odvijal tretji koncert letošnje revije z nastopom tržaškega kitarista Axela Bocha, vendar ne v notranjosti palače, ampak na vrtu, v prijetni svežini starih dreves, diskretno osvetljenih kakor Pacassi-jev spomenik v ozadju, s sedeži za občinstvo, ki so bili razvrščeni po stezicah v prijetnem neredu. Lepa zvočnost kitare je bila sicer nekoliko utišana na prostem, vendar je zvenela intimno in privlačno.
Po Viseesejevi in Bachovi "Suiti", ki predstavljata bazo za vsakega kitarista, je Boch odigral modernejši repertoar od Ponceja do Granadosa, od Vil-la-Lobosa do Laura, z izvedbo ene lastne skladbe — prav zanimive — in končal z izvedbo nekaterih skladb južnoameriških skladateljev. Prav s temi izvedbami je najbolj navdušil občinstvo, ki je najbolj cenilo živahnost in virtuozizem ekzotičnih plesov in je izven programa s ploskanjem doseglo še izvedbo Albenizovega "Tanga".
Četrti koncert bo jutri, v soboto, 25. julija, ob 21. uri v palači Attems: nastopil bo duo Marco Podda in Elena Visintin (controtenor-cembal). L. Q.
Za neučno osebje
Odložena objava lestvic za suplence
Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča, da bodo šele 7. avgusta in ne 31. julija, kot je bilo prvotno javljeno, objavili začasne lestvice za suplence za neučno osebje, ki bodo veljale za šolski leti 1987/88 in 1988/89.
izleti
Društvo slovenskih upokojenecv obvešča, da bo odhod avtobusov za nedeljski izlet ob 7.30. Prvi avtobus bo odšel iz Sovodenj, drugi pa iz Podgore (s postankoma v Steverjanu in na Travniku).
Slovensko planinsko društvo priredi od 30. julua do 2. avgusta izlet v Grau-binden v Švici z vzponom na Piz Lischa-na in Piz Sesvenna. Prevoz z lastnimi sredstvi. Informacije pri odborniku Klemšetu (tel. 882079 v večernih urah).
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 »The barbarians«. VITTORIA 17.30-22.00 »Le grandi manevre erotiche«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30-20.30 »Maščevanje inšpektorja Glousoja«.
DESKLE 19.30 »Policaj iz Beverly Hill-sa«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8. uri Lidia Culot vd. Visintin iz kapele glavnega pokopališča v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče.
Prispevek k razumevanju vplivov ideologije na usodo Slovencev
LJUBLJANA — V okviru zbirke Družboslovje je pri založbi Delavske enotnosti pravkar izšla knjiga Slavoja Žižka — Jezik, Ideologija, Slovenci. Avtor je eden vodilnih animatorjev Lacanove misli v širšem evropskem prostoru in predsednik Društva za teoretsko psihoanalizo v Ljubljani. V svoji najnovejši knjigi je izdal rezultate raziskovalne naloge, ki jo je opravljal v zadnjih letih na temo »Vloga nezavednih fantazem v procesih oblikovanja identitete Slovencev«.
V	knjigi, ki jo predstavljamo, se loteva predvsem analize ideologije in simbolno libidinalnih mehanizmov. Čeprav je iz povedanega mogoče sklepati, da zahteva knjiga izobraženega in strokovno usposobljenega bralca, kar je seveda res, pa se Žižkovo pero odlikuje hkrati z izredno jasnostjo in pronicljivostjo, z navajanjem slikovitih in zgovornih primerov iz vsakdanje družbene prakse. Med tekst so vpletene tudi številne šale, ki včasih na prav učinkovit način posežejo v najbolj noztranjo človeško intimo. Seveda je takšen pristop k družboslovju po svoje tvegan. Tvegamo namreč to, da si zapomnimo šalo, ne pa bistva, ki naj bi ga šala ali posrečen primer razkril. Njegov osnovni, propedevtični donesek pa je vendarle prikaz, kako ni bistvo psihoanalize prav nič kompliciranega, marveč nekaj, kar tako ali drugače vsi že vemo.
V	knjigi, obdela avtor tri osnovne oblike subjektivnega ustroja Slovencev. Torej tri prevladujoče oblike subjektivnosti, ki so opredeljevale slovensko identiteto v zadnjem stoletju. Najprej je tu krekovstvo (Krekova različica krščanskega socializma), ki je ob konstituciji slovenske identitete ob prelomu stoletja odigrala odločilno vlogo. Avtor se pri analizi poslužuje tudi umetnostnih tekstov (Prešerna in Cankarja) in pokaže, kako krekovske-ga subjekta obvladuje, v Freudovskih terminih, materinski Ideal-Jaza in zavezanost domačijstvu. Hkrati opozori na zatrto liberalno strujo, kar je bilo bistevenega pomena, saj je prav poraz liberalcev in hegemonija katoliške »ljudske stranke« omogočila specifično nacionalno konstitucijo ob koncu prejšnjega stoletja. Krek je liberalcem očital proti-narodno, proti-slovensko naravnanost in se sam oprl predvsem na kmečke sloje. Posledica krekovske-ga korporativizma in zatrtje liberalcev se poznajo še danes, saj liberalizem na slovenskem nikoli ni mogel resnično zaživeti. Žižku gre seveda za teoretsko pozicijo in ne za ugibanja v stilu, kaj bi bilo, če bi bilo... Res je krekovstvu uspelo, da je ubranil proletarizacijo kmečkega prebivalstva in ohranil slovensko nacionalno identiteto. Srž analize pa je ugotoviti, s »kakšno ceno je bilo plačano to preživetje«.
Drugo poglavje je namenjeno analizi stalinskega subjekta in obliki stalinskega diskurza. Avtor, sicer radikalen marksist, je velik ljubitelj primerov iz Leninove in Stalinove tradicije. S podrobno obdelavo ideoloških mehanizmov razkrinka stalinsko obliko totalitarizma in pokaže na cel niz protislovij, ki jih vsebuje. Temeljna poteza stalinske Partije je nemara samo mesto, od koder govori. Govori namreč vselej iz pozicije objektivne, nujne Zgodovine, iz pozicije nujnega Razvoja. Na ta način se Partija v svojem delovanju lahko moti, dela napake, nikoli pa ne more biti v zmoti. Resnica, resnica Zgodovine, je pač vedno na njeni strani.
V tretjem poglavju je obdelana novejša in zato manj poznana problematika, ki pa je najbolj aktualna in bržčas tudi prevladujoča forma subjektivnosti danes. Avtor spregovori d t.i. »patološkem narcisu« in kliniki bor-derline (mejni primer) motenj. Gre za ustroj subjekta v pozno meščanski in postkapitalistični družbi, za katero je značilen propad avtoritete oziroma patriarhalnega ustroja. Nekdanjo funkcijo očetov, učiteljev v šolah in duhovnikov so zamenjali idealizirani junaki v filmih, televiziji in reklamah, s katerimi se zdaj mladina identificira.
Negativna stran vseh teh modernih medijev je močna represija, ki jo povzročajo na neviden, bolj zakrit način, saj mlademu človeku naravnost nalagajo užitek. Ukazujejo mu, naj se zabava in naj bo srečen, tako da otroku zbujajo potrebe, ki bi jih sicer sploh ne potreboval. Ni naključje, da se je oblika »patološkega narcisa« najprej razširila v ZDA. Žižek skuša postaviti kritiko ameriške koncepcije in prikazati primer borderline kot obliko sodobne (nujne) histerije.
Zanimivo je tudi zadnje poglavje, ki nosi naslov Realno v ideologiji. Avtor tu ob vrsti aktualnih primerov (Černobil, predlog Spomenke Hribar o spomeniku vsem žrtvam druge svetovne vojne, Mitteleuropa itd.), prikaže nekatera notranja protislovja in z Lacanovo psihoanalizo aktualizira problematiko ideologije.
Žižkova knjiga je torej daleč od tega, da bi modro razpravljala o prosvetljenih zadevah. Nasprotno, brez ironije lahko pripomnimo, da je dober priročnik in strateški pripomoček za vsakdanje delovanje in refleksijo našega časa. Kaj takega smo danes, pri soočanju z mračnjaško tržaško reakcijo, še kako potrebni. Konec koncev to tudi ni v nasprotju z maksimo tako marksizma kot psihoanalize: »delovanje v praksi«.
I. Š.
Premalo filmov na
PULJ - Tudi včerajšnji ogled filmov (v sredo) v tekmovalnem sporedu v Areni, potrjuje naš občutek, da so imeli letošnji selektorji premalo materiala (samo 18 filmov v primerjavi z lanskimi 28!), da bi lahko pripravili kolikortoliko dober in sprejemljiv izbor filmov za uradni program v Areni. Tako, da marsikateri film si nikakor ne zasluži ali ni primeren za takšen
prikaz pred veliko publiko. Več tisoč-glava množica gledalcev, ki je plačala »težke pare« za filmske karte, pa mora zato pretrpeti vsak izrazni (avtorski) eksces in sevedatudi grobo občutne pomanjkljivosti nekaterih filmov, ki bi bili vsekakor bolj primerni za intimno projkcijo v kaki festivalski filmski dvorani. To je bil primer, na eni strani, Jurjaševičevega filma Ljubezni
Zlatka Obid Lokatos
OB VODI IN KRUHU
str. 68, lir 13.500
Zbirko poezij Zlatke Obid Lokatos odlikuje izredna izpovedna zgoščenost in izrazna silovitost.
Čeprav je to njena prva pesniška knjiga, nam Lokatosova daje v branje intenzivno, dozorelo poezijo, polno pretanjenih zaznav in čustvenih odtenkov, za katere odbira nove ubeseditve.
Naprodaj v: TRŽAŠKI KNJIGARNI
KNJIGARNI TERČON, Nabrežina in KATOLIŠKI KNJIGARNI, Gorica.
puljskem festivalu
Blanke Kolak, ki že zaradi intimnosti zgodbe in posebno temno koncipirane fotografije - ne glede na vrednost filma - ni bil in niti ni mogel biti dobro sprejet od'publike v areni.
Nekaj podobnega se je ponovilo včeraj z Nikoličevim filmom U ime naroda (V imenu ljudstva), ki ga je puljska publika tako rekoč izžvižgala, ne meneč se za to, da je bil ta film sprejet v uradni spored montrealskega festivala. V imenu ljudstva naj bi bil sicer film o oblasti, o izredno nemoralni, absurdni in usodni naravi tega pojava, ki vse pogoltne in še zlasti posameznikovo slo po svobodi in resnici. A Nikolič je to predstavil v izredno nerealističnem ključu, kjer se groteska meša s tragedijo, prefinjenost boržuj-skega življenja s primitivnostjo in bedo lumpen-proletariata, kaskjanska utesnjenost s kičem balkanske komedije. In protagonisti te neverjetne zgodbe (ki se je pa v resnici zgodila): direktor tovarne, ki ga oblast samovoljno odstavi, spravi v zapor in zatem spet postavi na svoje mesto, njegov šofer in edini prijatelj, ki mu ostane zvest do konca, direktorjeva žena, nemočna meščanska »kraljična«, ki po moževi odstavitvi pade v največjo
bedo, pokvarjeni »udbaš«, ki posiljuje vse žene v vasi itd., vsi ti liki se ne vživljajo v nek enoten filmski koncept, so le neprepričljive in nemočne karikature Nikoličevega motnega in nerazumljivega ogledala oblasti. Film je v proizvodnji Zeta Film iz Budve, Avala Film in Center film iz Beograda ter Montex iz Nikšiča.
Drugi film iz sredinega sporeda, Marjuča ili smrt (Marjuča ali smrt), ki staga producirala splitski Marjan film in beograjski Film Danas, pa je zavzel, na srečo gledalcev v Areni, čisto drug register. Splitski režiser Vanča Kljako-vič nam predlaga lahno, simpatično zgodbico med »Amarcordom« in partizanskim feljtonom, ki prikazuje zorenje 15-letnega Jereta v odrasli svet, njegovo seznanjenje z najbolj izkušeno prostitutko mestnejavne hiše »Mar-jučo ali smrt«, njegovo nežno razmerje do Marije, ljubimke italijanskega oficirja itd. V tej dokaj duhoviti kroniki 'medvojnega dogajanja v dalmatinski vasi ne manjka tudi resnih, krvavih prizorov, ki pač ožigosajo (še vedno?) brutalnost nastopanja italijanskega in nemškega okupatorja tudi v teh krajih.
DAVORIN DEVETAK

Izšel je pri Državni založbi Slovenije
Izbor proze Carlosa Castanede »Bitka za
Skrivnostnega, skoraj mističnega, brazilskega pisatelja Carlosa Casta-nedo že vrsto let pozna ves svet mladih vedoželjnih »iskalcev resnice«, Pač intelektualcev ali kvazi intelektualcev, univeritetnih študentov ali takih, ki bi se radi pohvalili in postavili s svojo literarno razgledanostjo, pa so sposobni razpravljati le o Castanedi, Kunderi, Moravii, Tomizzi ali o kakem drugem modnem pisatelju, ki je pravkar objavil kako uspešnico, in se tako znašel na vrhovih posebnih lestvic prodanih del.
Carlos Castaneda je torej tipični modni pisatelj, saj so njegove knjige postale eno od obveznih čtiv zahodnega sveta, predvsem evropskega in ameriškega. Slovenci do lani nismo imeli prevoda Castanedovih del, tako daje bila pobuda Državne založbe Slovenije, da izda knjigo z naslovom »Bitka za neznano« res hvalevredna. Hvalevredna predvsem zato, ker je »Bitka za neznano« nekak zbornik Castanedovih del, tako da smo kar naenkrat dobili izbrano delo tega enigmatičnega brazilskega pisatelja.
Prevajalec Uroš Kalčič je prevedel oz. obdelal sledeče knjige: The Teac-hings of Don Juan iz leta 1968, A Se-parate Reality (1971), Journey to Ix-tlan (1973) in Tales of Power (1974). Naslove navajamo zato, ker je marsikdo prov gotovo že bral tega avtorja v italijanščini ali celo v angleščini. Skoraj 600 strani dolgi izbor pa je razdelil na tri samostojnedele: Zaustavljanje sveta, Bojevnik si ostri meč in Pohod v neznano.
Kaj pa je pravzaprav umetniška stvaritev »Bitka za neznano«? Naslov, ki je očitno kompromis vseh tematik zbornika bi lahko tudi imenovali recimo »Saga o spoznanju«, »Fantastični blodnjak Carlosa Castanede«, »Pogovori z don Juanom« in še na mnoge druge načine. Knjige pa so napisane v obliki zapiskov o učnih letih, ki jih
je avtor v desetletnem obdobju s prekinitvami preživel pri starem mehiškem Indijancu in »čarodeju« don Juanu. Argumenti don Juana so navsezadnje še precej enostavni, pa čeprav so na videz dokaj mistični. Učitelj hoče namreč naučiti svojega učenca, kje in kaj je vir spoznanja, kako se človek lahko dotolče do končne resnice, kje je pač pot. Ta odnos učitelj -učenec v svetovni literaturi prav dobro poznamo, je pa dokaj hvaležen za pisatelja in bralca.
Kako se ne bi mogli na tem mestu spomniti Hesseja in njegovega Sidd-harto (in še cele vrste njegovih stvaritev, saj so si slednje večkrat še kako podobne), saj je vzporednost in navsezadnje miselna in duhovna povezanost Castanedovih in Hessejevih argumentacij naravnost presenetljiva. Ne smemo pa niti pozabiti neverjeten uspeh Hermana Hesseja, saj so ga njegove predvsem mlajše sodobne generacije sprejele kot pravega mesijo, ki je ponesel (tipično vzhodnjaško-mistični) nauk »kompliciranemu in vase zaprtemu zahodnemu človeku«. Zato je dilema literarnih kritikov in sploh Castanedovih pozornih bralcev, ali je njihov idol šarlatan ali pa pravi literarni genij, verjetno še kar umestna. Šarlatan, ker je znal iz različnih, mladim ljudem preiljubljenih motivov, ustvariti neko okusno in tekoče čtivo, ali pa resnični umetnik iz prav istih razlogov.
Resnica je, kot vedno, verjetno na pol poti, osebno pa ne verjamem tistim, ki se nagibajo in motivirajo neko njegovega spretno prekrito šarlatan-stvo. Res je, da Castaneda mnogo, verjetno preveč, razglablja o halucinogenih argumentih, ki so (zanj) v mnogočem vodilni na poti k spoznanju, toda, ali ni storil isto tudi Hesse v svojem »Stepnem volku«, ali pa so njegovi prividi (oz. prividi petdeset-
letnega človeka, »stepnega volka«) na koncu knjige posledica pretiranega pitja oranžade? In Hesseja ni nihče (pa kako bi mogel?) proglasil za sleparja. Avtorjevo iskanje meskalina (halucinogena substanca v pejotlu) je le pretveza za resnično iskanje poti, oz. Poti, torej nekakšen travmatičen sunek za začetek spoznavnega procesa. Brez tega sunka bi bil slednji na začetku le bolj počasen, vendar bi se prej ali slej vsekakor spravil v pogon. Vendar pa kako boš staremu indijanskemu čarodeju don Juanu preprečil, da bi svojega zahodnjaškega študentka poučil o skrovnostnih obredih krajanov, ki se bogato poslužujejo prav meskalina? Tako pa se tudi prikupiš mlajšim bralcem.
»Bitka za neznano« je torej zagonetni roman, kot je pač zagoneten tudi njegov avtor. Pravzaprav ta roman kar »diši« po slabo prikriti avtobiografiji, ko pa don Juan naposled reče svojemu učencu, da se v današnjem svetu splača ohraniti nekak obroč skrivnostnosti okoli sebe. Castanedi pa je, kot vemo, to popolnoma uspelo. Saj še letnica njegovega rojstva ni povsem jasna.
V čem pa je osnovni nauk in sploh pozitivnost tega romana? Njegov glavni junak, čudak in svetnik don Juan spodnaša nam ustaljene poglede na svet (to je pozitivno, če smo sposobni te poglede na novo ustvariti, negativno pa, če se nam na ta način zrušijo tla pod nogami, mi pa smo ob tem razoroženi, saj ne znamo plavati) ter nas svari z nekaj čisto okusnimi premisami. »Smrt je naša večna sopotnica, zmeraj je na naši levi, na doseg roke« je vsekakor misel, ki gre preko svojega, na prvi videz, enostavnega pomena, saj očitno tu ne gre za fizično, temveč duhovno smrt, čeprav je to spoznanje dokaj grenko, pač da je, kakorkoli jo že sprejemamo, bitka vnaprej izgubljena. Sicer pa, kaj ni ži-
vljenje le neustavljiva hoja proti smrti?
Res lahko v Castanedovih razmišljanjih zaznamo prav mnogo prostis-lovij, ki so pravzaprav tako značilni za zahodnjaškega človeka. Prav ta protislovja nam prikazujejo don Juana v človeški, predvsem pa zahodnjaški podobi. Sam namreč najprej trdi, da ne pozna ne dvomov ne obžalovanja in da je njegov dan posejan s stalnimi odločitvami. Vendar, kaj niso odločitve le sad in posledica nič drugega kot dvomov samih? Opraviš dejanje, za katerega se odločiš, nato pa vanj podvomiš in se spet odločiš. Splet odločitev (pač tisočih in več na dan) je torej posledica dvomov, redke »standardne« vsakodnevne (take torej, ki so si danes in jutri enake) odločitve pa poslednica pomanjkanja slednjih. V tem si Castaneda ni povsem na jasnem, ali pa nam hoče na spreten način dokazati, da so zahodnjaški guruji (beri don Juan) pač tipično... zahodnjaški in so torej »že po izvoru« protislovni in v svojem raz-
neznano«
mišljanju večkrat površni. Taki pa niso vzhodni, recimo indijski verski učitelji, ki seveda ne morejo biti površni in protislovni. Vendar slednje je prikazal recimo Tagore ali pa za nas povsem sprejemljivi Hesse, zahodnjaškega guruja dekadentne potrošniške družbe pa Castaneda. Če je to storil namerno (da je namreč dal tipični indijski mistični figuri mentaliteto »kapitalista«), je Castaneda res literarni genij, ker mu je ta figura presenetljivo uspela. In žalostna je ta podoba, skoraj brezizhodna na svoji poti proti smrti, tako resnična v iskanju svojega sveta »onstran«, tako otožna in stvarna v svojem nizanju spoznavnih, za nas nerazumljivih argumentov, ki se nam sproti odmikajo in nam razgaljujejo le našo duhovno revščino, da lahko le pritrjujemo avtorjevi trditvi, da je strah le eden od mnogih sovražnikov na poti k spoznanju. Mi pa še niti tega prvega, straha samega, nismo znali premagati...
DUŠAN JELINČIČ
TK
Izšla bo
ENCIKLOPEDIJA SLOVENIJE
Celovita podoba slovenske preteklosti in sedanjosti v 13 knjigah.
Naročite jo v
TRŽAŠKI KNJIGARNI
Ul. sv. Frančiška 20 - tel. 732487
»Zgodovinski« podvig Maročana Aouitaja
Padla še ena bariera
Atletika ima svoje časovne in centimetrske bariere, za katere vsak atlet sanja, da jih bo kdaj porušil. Če gre za svetovno znamko pa je avtor podviga deležen mitizacije. Rekord Saida Aouitaja v teku na 5.000 m, v katerem je Maročan razdaljo pretekel v manj kot 13' minutah, je eden teh, zato je ponosna drža tekmovalca na cilju bolj kot upravičena
Zahtevna 21. etapa le delno izpolnila pričakovanja
Roche zmanjšal zaostanek
MORZINE — Zloglasna etapa petih vzpetin se je na moč klavrno obnesla. Tekmovalci so v La Plagneju, čim se je etapa začela, prepričano in zagnano potisnili na pedale obetajoč si bistvenih premikov v skupni lestvici. Včerajšnja preizkušnja pa se je nenadejano povsem izneverila obvezam. Skupne lestvice ni »skalila«, niti ni postregla z dramatičnimi prizori izpred par dni, ko je Irec Roche po sklepnem naporu na ciljni ravnini omedlel. In ravno neustrašni Irec se je še najbolj okoristil s potekom včerajšnje etape. Obrestovala se mu je drznost na poslednji rebri, ko se je s spustom v dolino spoprijel čelno, medtem ko mu tekmec, rumena majica Delgado, ki si je ob predlanskem spustu po taisti strmini »nabavil« zlom ključnice, ni bil sposoben slediti._Roche je svoj zaostanek za vodilnim Špancem skrčil za 18 se-
kund, kar je pred jutrišnjo zanj ugodno etapo na kronometer nadvse pomembno.
Za popestritev včerajšnjega dogajanja je poskrbel Španec Chozas, ki se je celih 100 km pred ciljem naveličal neprijetne druščine tekmecev in se pognal v beg. Nabral si je za cele 4 minute prednosti, ki so jo »večje ribe« z dokajšnjo težavo za spoznanje omilile v sklepnih kilometrih etape. Izvedenec za samotno kolesarjenje Chozas je tako pripeljal na cilj s 43 sekundami naskoka pred drugouvrščenim Roche-jem. Skupil pa jo je Francoz Mottet, ki je zaostal za celih 3'42 '.
Vrstni red 21. etape: 1. Chozas (Šp.) 6 ur 13'42" s poprečno hitrostjo 29,855 km na uro; 2. Roche (Ir.) po 43"; 3. Delgado (šp.) 1'01"; 4. Lejarreta (Šp.) T10"; 5. Bernard (Fr.) ITI"; 6. Parra (Kol.); 7.
Schepers (Bel.); 8. Hernardez (Kol.) 2'24"; 9. Fignon (Fr.) 2'25"; 10. Fuerte (Šp.); 14. Loro (It.) 2'53".
Skupni vrstni red: 1. Delgado 102 uri 55T9"; 2. Roche (Ir.) po 21"; 3. Bernard (Fr.) 418"; 4. Mottet (Fr.) 5'54"; 5. Herrera (Kol.) 714"; 6. Parra (Kol.) 13'04"; 7. Fignon (Fr.) 16'08"; 8. Fuerte (Šp.) 16'21'J 9. Alcala (Meh.) 21'21"; 10. Lejarreta (Šp.) 25'50".
Ženski tour: Longojeva pred končno zmago?
MORZINE Italijanska veteranka Maria Canins si je takorekoč na domačih tleh izgrebla jamo. Zatajila je namreč med vzponom, ki vodi na vrh griča Joux-Plane. Prisopihala je na vrh s krepko minuto zamude za vodilno Longojevo, dokončno pa je obupala ob spustu v dolino. Kot kaže že kar trajno krizo je njena večna tekmica Francozinja Jeannine Longo s pridom izkoristila in ji zadala končni zaostanek 2'54". Spričo vse prej kot navdu-' šujoče forme italijanske »leteče mamice« je zaenkrat neustavljiva Francozinja bržkone že razblinila sleherni dvom o končni zmagovalki.
SP v sabljanju: zlato Fischerju
LAUSANNE Zahodnonemški sabljač je osvojil zlato kolajno na tekmovanju v sablji za posameznike. V finalu za prvo mesto je namreč premagal Sovjeta Šuvalova z 10:5. Bronasto kolajno je osvojil Kubanec Loyola, ki je premagal Italijana Angela Mazzoni-ja. Pri izidu 7:4 za Kubanca si je Italijan pretegnil mišico na levi nogi.
Iz protesta na nedavni sklep italijanske nogometne zveze
w
Član vodstva Brescie odstopil
BRESCIA — Predsinočnji sklep razsodišča italijanske nogometene zveze, ki je nenadejano širokogrudno postopal proti Triestini ter Empoliju, oziroma zoper njuna predsednika de Riuja in Pinzanija, je po pričakovanjih globoko odjeknil v italijanski nogometni javnosti. Najbolj ogorčeno je reagiral član upravnega odbora nogometnega kluba Brescia odvetnik Giuseppe Negrini, ki je svoje neomajno nasprotovanje razsodbi podkrepil z odstopom. Svojo nepreklicno odločitev je utemeljil navajujoč nedopustno blagohotnost razsodnikov, ki so namerno spregledali nadvse očiten prekršek, za katerega bi jo krivci na lanski obravnavi podobnih prekrškov zanesljivo pošteno skupili.
»Razsodniki so se izneverili postavkam, ki so usmerjale lansko razpravo. Zlasti so se spozabili nad jakostjo kazni, ki so predvidene za kazniva dejanja tolikšnih osebnosti, kakršne so predsedniki poklicnih nogometnih klubov. Opuščam dejavnost, ker menim, da se poštena društva zaman protivijo višjim silam, ki očitno krojijo usodo italijanskega nogometa.«
Jadranje: SP 470 v Kopru
Davisov pokal: azzurri in modri
Koprčana blizu kolajne
KOPER — Koprski zaliv je včeraj dočakal udeležence svetovnega mladinskega prvenstva v jadranju v olimpijskem razredu 470 prvič brez vetra, tako da so jadralci čakali na start več kot tri ure, ko je končno zapihalo z močjo dveh buforov. Jugoslovani so ponovno dosegli izreden uspeh, dvojno zmago. Drugič zaporedoma sta zmagala Matjaž Antonac in Davor Glavina, ki sta se tako uvrstila med najresnejše kandidate za eno od kolajn. Na drugem^ mestu sta bila njuna klubska tovariša Marko Kocjančič in Željko Planinšič, dočim so se na tretje mesto uvrstila zelo močna Španca Calafat - Ballester. Ta trojka je na včerajšnji regati takoj po startu povedla, si prijadrala velikansko prednost, toda Jugoslovana sta bila tokrat izredno razpoložena in Špancu nista dovolila presenečenja.
V zadnjem obratu pred ciljem sta se na' čelo prebila Antonac in Glavina, ki sta ob navdušenih ljubiteljih jadranja, ki so se zbrali v čolnih okrog regatnega polja, prepričljivo^ zmagala. Na zelo dobrem 5. mestu pa sta prijadrala na cilj Čopi in Zabukovec. V skupni uvrstitvi po štirih regatah ima Jugoslavija dvojno vodstvo. Vodita Antonac in Glavina z 28 točkami pred Kocjančičem in Planinšičem, ki imata
40.7	točke, na tretjem mestu pa sta Španca brata Campos z
58.7	točke.
Na 4. mesto se je po današnjem dobrem jadranju prebila še tretja koprska posadka Čopi - Zabukovec, ki iz regate v regato boljše jadra. Zadovoljstvo v koprskem jadralnem taboru je po današnjem velikem uspehu seveda veliko, in če so pred nastopom na svetovnem prvenstvu potihem računali na uvrstitev dveh posadk med prvih deset, se jim sedaj obeta medalja. Danes bo na sporedu 5. regata s startom ob 12. uri. (Kreft)
Za obstanek med boljšimi
ZAGREB Konec tedna bo v znamenju bojev za uvrstitev v polfinale in za obstanek v prvi jakostni skupini Davisovega pokala.
Za neuradni naslov teniškega svetovnega ekipnega prvaka sta najbolj zanimiva dvoboja med Francijo in Švedsko ter Češkoslovaško in Argentino. V Frejusu čaka Tulasneja in Leconteja res težko delo proti VVilanderju in Carlssonu, prednost domačega igrišča jima menda ne zadostuje. Wi-lander je namreč drugi najboljši igralec sveta, komaj 19-let-ni Carlsson pa je zdaj na rang lestvici celo osmi.
•V Pragi bo bolj izenačeno, saj ob Mečirju igra za ČSSR nekoliko slabši Novaček, Argentina pa ima aduta v Jateju, drugi posameznik je De La Pena.
Italija in Jugoslavija se borita za obstanek. Azzurri gostujejo v Seulu, kjer se bodo pomerili z Južno Korejo. V prvem srečanju bo Paolo Cane igral s Song Dong-VVookom, Panatta pa se bo pomeril z Joo-Jin-Sunom. Italijani so nesporni favoriti, povrhu niso doslej še nikoli izpadli.
Modri bodo v Zagrebu gostili Veliko Britanijo. Najprej se bo Orešar pomeril z Batesom, najboljšim britanskim igralcem, jugoslovanski št. 1 Živojinovič pa bo igral s Sho-wom. Jugoslovansko dvojico sestavljata Živojinovič in Horvat, britansko pa Bates in Casle.
Nigerija izločila italijanske nogometaše
V polfinalni tekmi svetovnega nogometnega prvenstva under 16 je Nigerija z 1:0 izločila Italijo. V drugem polfinalu je SZ s 5:1 (3:0) odpravila Slonokoščeno obalo.
konjske dirke -	konjske dh	ke			
L. Bogateč na Gardskem jezeru
Dragocene izkušnje
Konec prejšnjega tedna se je Sirenin jadralec Lorenzo Bogateč udeležil mednarodne regate na Gardskem jezeru, katerega se je skupno udeležilo 81 jadralcev z vsega sveta. Bogateč je osvojil končno 39. mesto, kar je zadovoljiv rezultat, saj je bila konkurenca še kar kvalitetna.
Slabo vreme je oviralo reden potek tekmovanja, saj so. izvedli manj kot polovico predvidenih regat. Končno prvo mesto je osvojil nizozemski jadralec Heiner, ki je prehitel Zahodnega Nemca Blumenkrona Muellerja in Italijana Luco Devotija.
V nedeljo pa bo pred barkov-Ijanskim sedežem regata optimistov, ki jo prireja TPK Sirena. Start regate bo ob 10. uri.
V	Ceseni lahko poskusimo bazo s sk. X, ki ima v konju Eguitazione zelo solidnega elementa. V sk. 1 bo Deltomas gotovo posegel po enem o prvih mest. V sk. 2 bi lahko presenetil Calamaro.
V	Rimu bo dirka še precej izenačena. Mi poskusimo s sk. X, saj ima Deglio še kar dober izhodiščni položaj. V sk. 1 nam ugaja Esignano, v sk. 2 pa je Dingler v precejšnji formi.
V	Montecatiniju je mnogo konj, ki lahko konkurira za prvo mesto. V sk. 2 je verjetno najboljši Dreus Ul. V sk. X pa bi se spomnili na konja Domizio Del. V sk. 1 moramo paziti predvsem na Agapala.
V	Trstu lahko poskusimo bazo v sk. 1, kjer je najboljši konj Ray, saj ima poleg vsega dober izhodiščni položaj. V sk. X bi se spomnili na penaliziranega Balmona.
V	Follonici je Cometa Cia v sk. 1 res dober konj. Za drugo mesto bi opozorili na Abbuona. V sk. 2 bi morali paziti na Alexandra.
V	Tarantu bi lahko Contatore (sk. 2) računal na končni uspeh. V sk. X je v dobri formi Cassarini, v sk. 1 pa je dober Misanzio, ki je že zmagal v podobni shemi.
Dirka tris
V	Ceseni so naši favoriti sledeči: Cibifrizzo (1), Dillon Galla (2) ter Oueen de Curgies (18). Dodatek za sistemiste: Elegy (11), Enzima (17), Cockpitt (19).
1.	—	prvi	X
drugi	1	2
2.	—	prvi	X	1
drugi	1	2
3.	—	prvi	2
drugi	X	1
4.	—	prvi	1
drugi	X	2
5.	—	prvi	1
drugi	1	2
6.	—	prvi	2
drugi	X	1
Več slovenskih odbojkarjev na turnirju Griffe
Na komaj zaključenem odbojkarskem turnirju, ki ga je organizirala tržaška ustanova Progetto sportivo, glavni pokrivitelj pa je bila tvrdka Griffe, je nastopalo tudi lepo število slovenskih odbojkarjev in odbojkaric. Le-ti, ki so nastopali v mešanih ekipah, sestavljenih iz treh igralcev in treh igralk, so se dobro izkazali. Dokaz za to je že samo dejstvo, da so za izbrano vrsto Ali Starš, ki ,je v zadnjem dnevu prireditve odigrala ekshibicijsko tekmo, nastopale kar štiri slovenske igralke in sicer Betty Naci-
novi, Elena Maver, Lajris Žerjal ter Marina Knez.
Ob koncu večdnevnega turnirja, ki je v telovadnici in na odprtem igrišču Poggi Paese privabljal vsak večer precejšnje število privržencev odbojke, saj so se tekmovanja udeležili vsi najboljši tržaški igralci (zaradi prisotnosti številnih prvoligašev in drugoligašev pa je bilo povrhu še na odlični kakovostni ravni), so organizatorji nagradili vseh 28 ekip glede na njihovo uvrstitev na lestvici, čeprav turnir ni bil
tekmovalnega, temveč zgolj propagandnega značaja.
Nagrade so dobili tudi igralci, ki so se v svojih ekipah najbolj izkazali. Med igralkami so bile nagrajene tudi nekatere slovenske predstavnice. Bet-ty Nacinovi je bila nagrajena kot najbolj reprezentativna igralka turnirja, Elena Maver kot najboljša igralka v svoji ekipi (le-ta se je uvrstila na tretje mesto), Marina Knez pa si je prislužila nagrado kot najbolj perspektivna mlada igralka turnirja. (Marko Kalc)
VKRCAJ SE!
STANDA PONUJA NOVE UGODNOSTI.
Odkrij svet ugodnosti Stande. Najpomembnejši in najpopolnejši trgovski center v mestu je odslej še boljši. Ponuja ti udobnost novih storitev, kot je na primer popolnoma prenovljen oddelek z živili in oddelek za prodajo na drobno. Zaupaj Standi, tam je ugodnost doma.
STnnon
TRST - DREVORED XX. SEPTEMBER
Obiskali smo Gajine teniške navdušence na Padričah
K. Rudež: Dejavnost več kot zadovoljiva
Padriško-gropajska Gaja obeležuje 20-letnico neprekinjenega delovanja. Gre nedvomno za častitljiv jubilej, a Poleg zaslug, ki jih gre društvu priznati za dolgoletno vztrajanje na tem območju našega narodnega ozemlja, Pa gre opozoriti na značilnost, s katero se edino gajevci morejo ponašati: opraviti imamo namreč z društvom, ki se kot edina slovenska športna sredina redno ukvarja s tenisom. Gajin teniški odsek često prireja turnirje na lastnih Peščenih igriščih, njegove tekmovalne skupine se skozi celo sezono udeležujejo tekmovanj širom po deželi. Z obračunom letošnjega delovanja nam je Postregel načelnik teniškega odseka Karlo Rudež.
»Izjemno dejavna je zlasti naša moška tekmovalna skupina, ki se redno udeležuje ekipnega tekmovanja za italijanski pokal. Gre za nekakšno deželno prvenstvo za neklasificirane igralce, Ra katerem smo se doslej kar dostojno držali". Razveseljiva je bila zlasti letošnja uvrstitev, saj smo se v svoji skupini prebili na tretje mesto. Člani ekipe so Dorjan Gomizelj, Andrea Bal-dassin, Andrej Pregare, Robi Čorbo ter Alessandro Coretti. Glede posameznikov bi podčrtal nesluten napredek Gomizlja, ki nastopa na celi vrsti pomembnih deželnih turnirjev in ki ga-lahko, po izidih sodeč, uvrščamo med osmerico najboljših deželnih neklasifi-ciranih igralcev.«
»Kakšno pa je stanje na ženskem Področju?«
Karlo Rudež
»Naša ekipa ja letos prvič nastopila na preizkušnjah prvenstva "under 16". Gajine najstnice so se nadvse zadovoljivo obnesle: tričlanska skupina, v zasedbi Helena Volpi, Eva Mauri in Alessia Rudež, je namreč ugnala Gori-čanke, morala pa je priznati premoč izkušenejših vrstnic TC Triestino ter TC ATO.«
»Kaj bi nam pa povedal glede Gajine organizatorske vneme?«
»Res, ne mogel bi se pritoževati nad organizacijsko dejavnostjo in sposobnostjo članov našega odseka. Ravno-
kar sta se v petnajstih dneh na naših igriščih zvrstila kar dva turnirja. V obeh primerih je šlo za dokaj zahtevno pobudo, v katero smo vložili podjetnost in potne srage. Mednarodnega mladinskega turnirja ob 20-letnici našega društva sta se poleg prirediteljev udeležili ekipi ljubljanskega Slovana in TC Koper, turnir Hill Šport pa je gostil kar obilno zasedbo tekmovalcev vseh starosti, od članov do udeležencev propagandnega turnirja "under 10". Na sporedu pa imamo tudi priredbo Turnirja prijateljstva, tradicionalne prireditve, ki običajno poteka prve dni septembra. Na letošnji izvedbi pričakujemo tudi mladega Koprčana Vatovca, najobetavnejšega upa jugoslovanskega tenisa.«
»Kolikšno pozornost pa posvečate naraščaju?«
»Prizadevamo si, da bi se čimširša javnost seznanila vsaj z osnovami tenisa. Prvenstvene pozornosti so v tem okviru deležni najmlajši, katerim so namenjeni začetniški. tečaji, ki potekajo skozi celo leto. Čeprav ne razpolagamo z lastnimi pokritimi igrišči, si v zimskih mesecih priskrbimo ustrezne vadbene prostore poslužujoč se pomoči TC Opicina in TC Terni, ki nam, seveda proti plačilu, odstopata svoja pred neprilikami zaščitena in ogrevana igrišča. Udeležba je na tečajih venomer polnoštevilna, težave imamo le v poletnih mesecih, ko se malčki odpravijo s starši na dopust. Prve dni septembra pa so naša igrišča vnovič pretesna za bodoče teniške ase.«
Nedeljski avtobusni izlet na Visoko Pončo je bil še kar »moker«, saj je dež Izletnikom še kar ponagajal. Na sliki so zbrani pred kočo Zacchi, kamor so se povzeli. Od tam so nato odšli proti Capanni Ponza ter se preko Porticine spustili do Spodnjega Belopeškega jezera
Poletno delovanje SPDT
■ SPDT vabi udeležence enotedenskega izleta v Dachstein, da se udeležijo sestanka, ki bo v četrtek, 30. t. m., °b 20.30 na društvenem sedežu v Ul. Sv- Frančiška 20, na katerem se bodo Planinci pogovorili z organizatorji o vseh podrobnostih.
* * *
SPDT prireja v soboto in nedeljo, 1.
2. avgusta, dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili na Kanin, Prestreljenih in Rombon. Vpisovanje in informacije pri Vojku Slavcu na tel. štev. ''64832 ob uradnih urah.
* * *
SPDT prireja 8. in 9. avgusta dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili v gorsko skupino Schober Gruppe v bli-
žini Lienzu z vzponom na 3283 m visoki Petzeck. Potrebni sta dobra kondicija in visokogorska oprema. Izlet vodi Lojze Abram, odhod pa bo v soboto, 8. avgusta, ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje je pri Vojku Slavcu na tel. štev. 764832 ob delovnih urah.
* * *
SPDT obvešča, da je bil dvodnevni izlet v skupino Schiara pri Bellunu, predviden za jutri in pojutrišnjem, iz tehničnih razlogov odložen na začetek septembra.
* * *
Podvig Toma Česna v Sfingi
Naš, v zadnjem obdobju najbolj uspešen alpinist, Tomo Česen je pred
kratkim spet opravil velik plezalski podvig. Sam je namreč v severni triglavski steni v enem samem dnevu trikrat preplezal Sfingo.
Konec avgusta bo minilo 26 let, odkar sta Kazimir Drašler in Aleš Kunaver začrtala prvo smer v previsni steni Sfinge. Čez slabih pet let so nato Sfingo ponovno splezali in tri leta kasneje spet. Nastale so tri velike klasične smeri. Sfinga je nato skoraj deset let mirovala, danes pa je v njej preplezanih že dvanajst smeri. Avgusta leta 1980 je Sfingo prvič preplezal samohodec. Marjan Manfreda je takrat splezal Raz. Se istega leta sta bila nato opravljena tudi solo vzpona prek smeri Kunaver-Drašler (Franček Knez) in Obraza (Aco Pepevnik).
V ponedeljek, 13. t. m., je Česen vstopil v Steno. Do vznožja Sfinge je splezal po Šlosarski smeri, ves čas prosto. To je bila prva solo ponovitev te sicer zahtevne smeri v zahodnem delu severne stene Triglava. Ocena za prosto ponovitev je VI. Sfinga ni tako zelo visoka, saj so najdaljše smeri dolge okoli 270 metrov, je pa zato toliko bolj strma. Nadaljeval je čez Jugovo grapo in do roba po smeri Kunaver-Drašler. Sledila je vrnitev pod Raz Sfinge in potem še enkrat po isti poti do vstopa Obraza. Potem je bila potrebna le še ura hitrega plezanja do ravnega sveta na vrhu Sfinge.
Kaj pa druge smeri? Po mnenju Česna bi bil tovrstni vzpon po Črnem prtu izredno zahteven, pa Prečenje tudi.
		obvestilo		n
ŠD SOVODNJE
obvešča, da bo v ponedeljek, 27. julija, ob 20.30 oziroma ob 21. uri REDNI OBČNI ZBOR. Skupščina bo v prostorih domačega Kulturnega doma.
Prvotno je bilo mišljeno, naj bi postojnski del odprave sestavljala midva z Radom - Igor je bil takrat zares še zelo mlad. Zaradi šolskih obveznosti se je Rado kasneje odpravi odpovedal. V popoldanskem času je opravljal srednjo ekonomsko šolo in upal je, da bo v tistem času opravil tistih nekaj izpitov, ki so mu manjkali do konca. Od takrat je minilo že pet let pa ga zadnji izpit še zmeraj čaka. To ga niti ne moti posebej, saj je, zaradi plezanja medtem pustil službo, do takrat, ko se jo bo spet lotil, pa bo izpit že spravil pod streho. Še zdaj pa mu je žal za Aconcaguo, za katero časa najbrž ne bo nikoli več. Odprave so stvar, za katero moraš desetkrat premisliti, preden se jim odpoveš.
Na pot nas je odšlo kar 16. Vodja je bil Žare Trušnovec, zdravnik pa Jože Andlovič, možakar šestdesetih let, star '^imalajec in neizčrpen vir dobre voi/v in iskrivega humorja. Tu sta bila še brata Podgornik, Peter in Pavel, ves čas glavna pobudnika odprave in avtorja zamisli o prvenstveni smeri, ki naj bi jo speljali v južnem vrhu Aconcague (ta je nekaj metrov nižji od severnega, glavnega vrha). Za seboj sta že imela izkušnjo iz juž-
ne stene Lhotseja, za vse nas pa je bila to prva odprava in daleč največja stvar, s katero se nam je bilo, do takrat, spoprijeti.
Buenos Aires, glavno mesto Argentine, je predvsem spomin na čudovit sprejem slovenskih izseljencev, ki so nas, za tisti dan, ki smo ga imeli na voljo, vzeli pod svoje okrilje. Ustvarili so nam zares sproščeno vzdušje in dali čutiti, da smo njihovi, da se, kljub tisočem kilometrov, ki jih ločijo od davno zapuščene domovine, še zmerom čutijo odtrgane Sloveniji, katere delček, naj bi jim prinesli s seboj. Zares jim je bilo žal, ko smo se morali že naslednji dan posloviti; čakal nas je avion za Mendozo. Ponovno srečanje na povratku pa je bilo že pravo slavje. Z uspehom na gori, katerega so bili tiste dni polni časopisi in celo televizija, smo jim obilno povrnili njihovo skrb za nas.
Mendoza je zadnji večji kraj na poti pod Aconcaguo. Od vseh, podobno velikih mest, kar sem jih do sedaj spoznal, je gotovo najlepše in tista dva dni, ki smo jih porabili za boj z birokracijo, sta nam prav hitro minila. Za Aconcaguo dovoljenje sicer ni bilo potrebno, vendar pa leži gora na meji s Čilom, in ker odnosi tam niso ravno prijateljski, imajo celotno področje nekoliko bolj pod drobnogledom. Poleg tega so takrat za miren spanec Argentincev skrbeli še vojaki, ti pa so za motnje nočnega miru dosti bolj tenkouhi, kot civilisti.
Lep primerek takega lovca nočnih kalilcev miru smo imeli priložnost opazovati na povratku z gore. Avtobus je zaustavila vojaška patrola in nanj se je povzpel njen šef. Ko je zvedel, da so štirje naši splezali v Acon-cagui novo smer, se je odločil, da jim čestita. Prve tri je hitro našel in videlo se je, kako jim, s tem, ko mu smejo seči v roko, pravzaprav izkazuje čast. Potem se je moral prebiti še v zadnji del avtobusa, kjer mu je speči Pavle molil pod nos svoje, že mesec dni neoprane in temu primerno smrdeče nogavice. Uniformirancu se je razločno videlo, da ne more razumeti, kako je lahko tak zanemarjen dolgolasec in bradač prilezel na njihovo najvišjo goro - za velika dejanja so vendar potrebni strumni in urejeni ljudje. Še bolj ga je razjezilo, ko Pavletu ni bilo prav nič videti, da bi razumel milost, ki mu jo on s svojo roko naklanja in besen se je umaknil iz avtobusa. Ne vem, kako je tam sedaj, ko so take in podobne primerke spravili za zidove kasarn in vojska skrbi le še za varnost meja, ne pa tudi za miren spanec, vendar pa Čilenci verjetno naenkrat niso več tako nevarni kot prej in je birokracija, vsaj kar se tiče Aconcague, svoje opravila.
Vseh 180 kilometrov razdalje, ki loči Mendozo od Puente del Inča in ki smo jih predelali v avtobusu, je ena sama puščava. V mesecu dni, ki je bil pred nami, smo se do' sitega nažrli njenega peska, zažrl se nam je v obleko in kožo, pobarval oči rjavordeče. Razteza se vse tja do prvih ledenikov, pa še tam nas ni spustila iz svojega objema. Vsi nižji vrhovi so povsem peščeni, plazovi in veter raznašajo ta pesek daleč naokrog, prekrivajo z njim ledenike in le ob razpokah ali ledeniških jezercih smo se zavedli, da so pod nami ogromne količine ledu. Kako drugače od belih preprog ledenikov Centralnih Alp!
Do baznega tabora so nam vso opremo znosile mule. Bile so počasnejše od nas, ki smo divjali navzgor, da bi čimbolj skrajšali tistih 10 ur, ki so nas ločile od naše stene. Počasi se je odkrivala našim očem izza grebena Cerro Mirrador in hiteli smo, kot kamele, ki zavohajo vodo, da bi jo vendarle že imeli celo pred seboj. Potem je stala pred nami in tista mešanica vznemirjenega pričakovanja nečesa velikega in strahu, se nam je vsadila v želodec že tedaj. Hudo, hudo majčkeni smo se počutili pred tem 3 kilometre visokim in še enkrat toliko širokim zidom. Tistih 14 dni, ki smo jih potem porabili za aklimatizacijo, mi je vse bolj podaljšalo moro, ki se je lahko razrešila le na en način - z odgovorom na vprašanje, ali sem sposoben opraviti ta vzpon.
V ledenem blodnjaku južne stene Aconcague
Tako je neki dovtipnež nekoč izračunal, da nekadilci živijo 10,5 leta dlje, alkoholni abstinenti 9,7 leta, uživanje kefirja in jogurta podaljša življenje za 12,3 leta, vegetarjan-ska hrana za 14,8 leta, redno predpolnočno spanje za 11,5 leta in zgodnje pravočasno vstajanje za 13,8 leta. Vegetarijanec, ki ne kadi in ne pije, hodi s kokošmi spat in z njimi vstaja, dan pa začenja s kefirjem in jogurtom, si torej življenje podaljša vsega za 72,5 leta.
Kljub tej statistiki, ki spravlja v absurd vsa zdravstvena. In življenjska pravila, pa brez nekega določenega discipliniranega življenja vendarle ne moremo ostati zdravi. Karl Botticher piše v svoji knjigi Aktivna starost takole: »Kdor opazuje pripadnike gospodarske elite, lahko kmalu ngotovi, da je za njihov življenjski stil vse bolj in bolj značilna nekakšna »luksuzna disciplina«. Zanje ni sama po sebi razumljiva samo redna kontrola psihične konstitucije; k pravilom njihovega življenja vse bolj sodi tudi vzdržnost Pri nikotinu, zmernost pri uživanju alkoholnih pijač, opuščanje malic in še kaj postaja prav tako vse bolj in bolj simbol njihovega položaja; kakor so to tudi zanesljivi programi športnih vaj, ki povečujejo njihovo delovno sposob-uost in izravnavajo poklicne napore. Prav zaradi tega se ne čudimo, da menežerska bolezen in srčni infarkt že dolgo nista več privilegij gospodarstva in politike. Ta bolezen je
postala socializirana in vsem dostopna. S tem se ne da več postavljati.
Kdor dandanes da kaj na sebe in želi nekaj veljati, se mora v načinu življenja podrejati špartanskim pravilom, ki so umerjena objektivno po tem, kar človek resnično zmore.«
Temu, kar smo povedali, je komaj mogoče še kaj dodati. Vsak posameznik pa se mora zase odločiti, čemu se bo odpovedal, ali je to napačna prehrana ali so nasladila, neupoštevanje naravnega ritma in še kaj. Optimalne uspehe lahko pričakujemo samo od individualnega voznega reda, ki se kot že pri Hipokratu ravna po konstituciji starosti, letnih časih, domovini in navadah posameznika.
Po profesorju Kotschau se je preventivna skrb za zdravje tako spremenila, da dandanašnji lahko govorimo le še o skrbi za bolezen. Mnenja je, da se iz tega vidi, kako je medicina popolnoma zatajila, kako je prišlo do tega, da je nastajal vse bolj in bolj zamotan in drag sistem instrumentalne diagnostike in zdravljenja, ki ga je vse teže plačevati. Eksplozija stroškov je toliko bolj nerazumljiva, če ob tem upoštevamo milijardne vsote, ki se porabijo za vzdrževanje zdravja. Zdravje, vključno z zdravstveno preventivo je namreč naj cenejša oblika zdravniške aktivnosti, ki smo jo kdaj poznali, saj smo zdravje že od nekdaj dobivali od narave zastonj. Zdravnikova naloga pa je, skrbeti za razmere, ki zdravje ohranjajo.«
STAROST IN PREVELIKA TELESNA TEŽA »Varuj se, da ne zboliš, in če si bolan, ugotovi, kaj ti je; to je edina pot v dolgo življenje.«
CHRISTOPH WILHELM VON HUFELAND (1762-1836)
V knjigi Makrobiotika ali umetnost podaljševanja življenja.
Iz neke pred kratkim objavljene študije, ki govori o 107 pretežkih, 25 do 35 let starih, sicer telesno zdravih moških, katerih sposobnost pa je bila v primerjavi s starejšimi moškimi normalne teže brez izjeme bistveno zmanjšana. Pri 50% pretežkem moškem petindvajsetih let so na primer ugotovili približno takšno delovanje ledvic, srca in pljuč, kakršno je značilno za normalne petdesetletnike. Te presenetljive ugotovitve ne potrjujejo le staro izkušnjo, da prevelika telesna teža skrajšuje življenje, marveč da tolščavost povzroča tudi prezgodnje zbolevanje in staranje. Življenjsko nevarna ni sama prevelika teža kot taka, bolj nevarne so spremljajoče bolezni, ki se skoraj zanesljivo pojavijo kot posledica leta ali desetletja trajajoče zamaščenosti.
Najpogostejše spremljajo preveliko telesno težo tele bolezni:
zvišan krvni tlak
motnje v presnavljanju ogljikovih hidratov (diabetes)
motnje pri presnavljanju maščob (povečevanje holes-rina)
motnje pri presnavljanju beljakovin (putika).
Ob upoštevanju, da je v Nemčiji skoraj polovica odraslih in približno petina otrok predebela, se ne smemo čuditi, če moramo zdravstveno stanje starejšega prebivalstva označevati kot katastrofalno. Več kot 50% nad petinšestdeset let starih ljudi se zdravniško zdravi zaradi bolezni srca in ožilja ter ima težave zaradi revme.
Knjiga bo izšla jeseni
pri Založništvu tržaškega tiska
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200 - din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000- din, letno 20.000 - din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000 - din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000 - din, nedeljski letno 4.000 - din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz de žele Furlanije-Julijske krajine še naročajo pri oglas nem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel 775275, tlx 460270 EST I, 'iz vseh drugih dežel v Italiji
pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - ?P 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	[rifja član italijanska
in tiska ■pr- *'<»■■ Trst	IMIafl zveza časopisnih
V ^	založnikov FIEG
24. julija 1987
Nesoglasje o predložitvi zakona o omejitvi trgovine z orožjem
RIM — Odbor »proti trgovcem smrti«, ki ga sestavljajo ACLI, Mani teše, Missione oggi, MLAL in Pax Christi, je včeraj ponovno poskušal spodbuditi, na zakonodajni ravni, pobudo za odobritev zakona, ki bi urejeval trgovino z orožjem v Italiji. Že v treh zadnjih zakonodajnih dobah je ta odbor sprožil isto pobudo in postopek v parlamentu je že stekel, zakon pa ni bil nikoli odobren.
Na pobudo tega odbora so se včeraj v nekem rimskem hotelu zbrali predstavniki strank, ki so pred časom pristopili k pobudi z namenom, da ugotovijo, ali obstaja možnost ponovne predložitve zakonskega besedila, ki ga je v prejšnji zakonodajni dobi odobril ožji odbor. Takoj pa je prišlo do nezadovoljstva, ker je predstavnik.neodvisne levice Mašina razdelil prisotnim besedilo zakonskega osnutka, ki ga je njegova skupina že predložila parlamentu in ker je komunistični poslanec Crippa napovedal, da bo tudi KPI predložila svoje besedilo. V zvezi s tem je radikalec Pietro-Santi izrazil »razočaranje«, ker bi zaradi teh novih pobud
lahko prišlo do upočasnitve parlamentarnega postopka. Prišlo je do prerekanja z Mašino.
V razpravo je posegel tudi demoproletarec Ronchi, ki je med drugim predlagal, da bi prosili predsednika obeh vej parlamenta za srečanje z namenom, da bi pospešili parlamentarni postopek za odobritev zakona, seveda na osnovi skupnega besedila iz prejšnje zakonodajne dobe. Tudi demokristjana Rosati in Tina Anselmi sta soglašala, da je treba v komisiji ponovno začeti z razpravo.
Zadnji je posegel predsednik organizacije Pax Christi msgr. Tonino Bello, ki je pozval vse k prizadevanju za odobritev zakona o.načrtovanju in nadzorstvu trgovine z orožjem, ki naj bi vseboval predvsem popolno prepoved prodaje orožja vojskujočim se državam in državam, ki sistematsko kršijo človekove pravice. Odbor je tudi sporočil, da je ustanovil poseben solidarnostni sklad za delavce v tovarnah orožja, ki bi zapustili službeno mesto, ker ne soglašajo s »trgovino smrti«. Sestanek se je končal brez vsakršnega sklepa, razen dogovora, da se bodo v sredo ponovno srečali.
V Avstraliji pa sneži
Že 40 let ni v tem letnem času v Avstraliji zapadlo do dva metra snega (AP)
Od 6. avgusta do 30. septembra začasna zaustavitev ribolova
RIM — Od 6. avgusta do 30. septembra bodo zaustavili ribolov, da bi se morje »odpočilo« in bi se tako obnovil ribji zarod. Celoten projekt bo stal državo, ki je v ta namen dobila posebni prispevek EGS, 45 milijard lir. Sklep ne učinkuje le na ribištvo, saj je to le eden izmed številnih ukrepov za zaščito okolja. Na tisoče ribičev bo skoraj dva meseca počivalo, to pa bo omogočilo obnovitev ribjega zaroda. Ribe so se namreč na številnih območjih, kjer ribarijo italijanski ribiči', že nevarno zredčile.
Liga za obrambo morja je včeraj zahtevala preklic dveh odlokov o ribolovu in o priobalnem potapljanju, ki
jih je odobril minister za trgovsko mornarico Costante Degan. V prvem dekretu je Degan preklical dveletno prepoved uporabe ribiških mrež s svetilnimi napravami, tako imenovane »cianciole«, ki jih sedaj ponovno dovolijo uporabljati tudi v tri kilometre širokem priobalnem pasu in v globini pod 50 metri. Drugi odlok vsebuje normativ o podvodnem ribolovu; predsednik organizacije Athos De Luca pa ga je označil za »bogatega neučinkovitega in retoričnega fra-zarjenja, ki z dragimi in prolesional-nimi predpisi dejansko onemogočajo potapljanje mladim«.
V ZRN polemika o volilni pravici zdomcev
BONN — Polemika o priznanju volilne pravice za tuje državljane je v ZR Nemčiji te dni ponovno razvnela javnost. Do živahnih razprav je prišlo zlasti v Hamburgu, kjer je zaposlenih veliko zdomcev in kjer so najglasnejši zagovorniki te zahteve. Zanjo so se, čeprav z rezervami, opredelili tamkajšnji socialdemokrati, poleg njih pa tudi liberalci.
Slednji so zavzeli najbolj jasno stališče, saj je njihov šef Ingo von Muench pred nedavnim omenil celo možnost, da bi na volitvah za obnovitev občinske skupščine neposredno sodelovalo okrog 175 tisoč zdomcev. Reakcije na to izjavo so bile takojšnje, na čelo nasprotnega tabora pa so se postavili krajevni demokristjanski veljaki.
V razpravo je nazadnje posegel sam zvezni minister za notranje zadeve Friedrich Zimmermann, ki je izjavil, da je zahteva pirotiustavna; v primeru ko bi pobuda o priznanju volilne pravice zdomcem prodrla, pa je zagrozil s tožbo na ustavno sodišče. Zimmermann ima glede
vprašanja nedvoumno stališče: kdor želi volilno pravico, mora postati najprej zahodnonemški državljan.
Vendar polemika je šla še dlje. Demokristjani so obtožili socialdemokrate, da so razpravo o tem vprašanju začeli le zaradi volilne računice oz. strankarskih interesov. Dokaz tega naj bi bili rezultati anket, iz katerih izhaja, da bi za socialdemokrate volili dve tretjini zdomcev.
Vseeno gre pri tem dodati, da se socialdemokrati in z njimi liberalci za zdaj zavzemajo, da bi volilno pravico dobili le zdomci iz držav EGS, nikakor pa ne najštevilnejši skupnosti izseljencev v ZRN, tj. Turki in Jugoslovani.
Kaj pa zdomci? Teh je v tej državi približno 4,5 milijona, nekaj več kot 1,7 milijona pa jih je mlajših od 18 let. 2,8 milijona jih živi v ZRN več kot 10 let, tretjina vseh pa več kot 15 let. Več kot 30 odst. zdomcev se je v ZRN rodilo in tudi šolalo. Možnost za pridobitev volilne pravice bi seveda sprejeli z zadovoljstvom, saj bi prispevala k reševanju njihovih težav.
AS/ajf/s/fz psa v... z veščo
ZV/SAČO so PP/PfCTA/r/AT4 PPOSTOf
/zjzmo sazzv/r/e At/a/zczz
Sindikat filipinskih kmetov noče nove agrarne reforme Aquinove
MANILA — Združenje filipinskih kmetov, največji sindikat kmetov v državi, je označilo agrarno relormo, ki jo je sprejela predsednica Co-razon Aguino, za »vojno napoved« in »smrtni udarec upanjem milijonov filipinskih kmetov«. Kmečki sindikat je za danes napovedal veliko protestno manifestacijo, negodovanje do agrarne reforme pa so izrazili tudi zastopniki domačih veleposestnikov.
Tudi komunistična gverila je na Filipinih vse bolj aktivna in učinkovita, včeraj so ubili še dva policista, enega v Manilu, drugega pa v 300 kilometrov oddaljenem mestecu. V hudih spopadih med vladnimi silami in muslimanskimi separatisti je v pokrajini Zamboanga, 800 kilometrov južno od Manile, umrlo najmanj devet oseb.
Na sliki (telefoto AP): Jaime Tadeo, vodja organizacije filipinskih kmetov, med včerajšnjo tiskovno konferenco
Zimska moda »odkrila« rjavo barvo Za večerne ure pa svetuje tančice
RIM — Italijanska visoka moda bo še danes predstavljala svoje kolekcije v okviru rimskega tedna mode, tako da je že mogoče zarisati vsaj v glavnih obrisih, kako se bomo morali oblačiti v prihodnji sezoni.
Kdor se namerava prepustiti modi, naj bo predhodno obveščen, da se mora fizično temeljito pripraviti. Italijanski stilisti se bodo namreč posvetili ženskam, ki so vitke V pasu, ozke v ramenih ter z dolgimi in lepo izoblikovanimi nogami. Moda za manekenke pač. Tudi tistim, ki niso fizično brezhibne, pa bo zimska moda priskočila na pomoč, saj lahko primerno krojena krila, »odkritje« vseh odtenkov rjave barve, od brona do kremnih nians, in visoke pete, omilijo marsikaj.
Mila Schbn si je zamislila karirasto zimo (na sliki) z mehkimi dvodelnimi oblekami in klasično krojenimi plašči, za večerne ure pa bo črna obleka še vedno »modna« izbira. Paziti bo treba le na kroj (z globokimi izrezi na hrbtu in na prednji strani s spredaj krajšimi in zadaj daljšimi balončku podobnimi krili) in na blago (izbira bo padla izključno na tančice in prozorne tkanine).
Dame, ki si lahko privoščijo obleko s podpisom Lancetti, pa bodo šokirale visoko družbo z navitimi satenastimi krili ali takimi krili, ki jih bodo lahko »odpirale« ali »dvigovale« kot zavese. Vrhnji del oblek bodo dopolnjevale kratke srajce, na katerih bo prišitih na tisoče bleščic rdeče barve.