Izhaja vsak pondeljek, sredo in petek. Velja z> celo leto 30 lir, za pol leta 15 lir, za tri mesece 7 lir 50 stot za en mesec 2 liri 80 stot. Naročila se sprejemajo vsak dan, a naroča naj se tako, da poteče rok naročbe ob konca meseca. - Posamezna številka 20 stot. -Uredništvo in uprava: Trst, via delle Zudecche štv. 3. Telefon 19-50 in 588. - Dopisi naj se pošljejo na uredništvo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Oglasi se lačnnajo v širokosti ene kolone 67 mm. Finančni oglasi po 1 liro; osmrtnice, zahvale poslanice, vabila po 80 stot.; trgovski in obrtniški oglasi po 60 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Dela*. = Plača se naprej. V Trstu, V petek 16. Julija 1920 DELO Geslo današnjega proletariata bodi: Boj proti vojnim pustolovščinam, boj proti ogrski reak~ eiji, pomoe sovjetski ljudovladi I OliflSIIiO SOCIALISTIČNE ZVEZE V JULIJSKI BENEČIJI Leto 1. - Štev. 26. Arturo Cappa. Resnica o Rusiji Artnro Cappa je bil pred kratkim časom v Rusiji in podaja o nji •sledeče vtise. T .Mm fcncLkno , da je konMmnstičnia revolucija politično a matštaričoa zanašala ter da. se je sovjetski ustav v Rusiji danes že utrdil. Skozi dtvetimpolletne borbe je ruska proletaiijait premagal reakd^aniamne sile v notranjosti države in vnanjosfei, esvobodrii je delavsko im kmetiško zemljo cd fc>eKh vojsk, ki' jih .je podpiral svetovni kapital, razbil je bJioikadio, ki ije .j*o.s.podialrs>o in moralno du-'•šfia rusko ?^uifbko. V artem času, ko je ruski prcile-tairijat z 'omožjean v .reki braaiiil zgcidiovinsko nezaslit-šajiitrai žrtvami iin trpljenjem- ®v>oijo revolluoijo, je or-,gariiizi:'?i h-kraitii vse politične, gospodfatrske in kii-tuime uEteiRove, kii maij izvaijajo proletarsko diktaturo ter gradijo kioumuinistačnio družbio. Izbiomna sistem- so-vjelov, lcT tvori lokestje komunistične države poslitje v visej Rusčiji, On. je t-e-niel} zalkonodajne in a z vrše-■vajine moči. V sovjetih se izražate vpkv in politična maidVfadla komamistrlčne stiramke, ki si pri volitvah pridlocfci.va1 skeraj vsa, zastopstva v sovjeihih. Malo manjšino tvorijo ananvševiiki in revoluciforaarni stoa-}£iliii9!::, ki pa postopno zgablja^O' na moča. in se vzdir-žujesjo dianes le še -vsled ugleda nekaterih svojih vn-d'itel,Tev ki vsled minulih s-cvražncsti. Sicer pa je njihova cipcizicija ir,azivtr.eden>a. deloma valed' pristopa k fi-cmetskem režimu, ki so ga svečanostmo potrdili! ob napadu Polnske, dletoma pa, ker se je njihiov program ;prežive.!:, ker njihova taktika protiibtaržuaznega boja ' »iona več pcarvrioe dlo chet'cna .t>:Jk<:r je preleterska revolucija nnagsSa. Vpliv kcamni©tov pa se .šzraža trdi v sitpokovniih sAndtlkatih, v katere se .mora vpisati \©ak dtrseni, pogumna, možje. Ritfci komunist v Rusiji ne pomeni užrvati osebne predpravice in udobriosti, temveč pomeni žrtviovati vse d'cib:ri stvari. Kionnuuistu &s nalagajo .večje dolžnosti, večje cid:?i3'vc'rji'c®ti, ter se on huje in stitožje kaznuje, ako izagieši k-rivdo. V stranki obstoja jeklena diisci-pirna. Ko hitro ©srednji stramikin edibor kaj sklene, in ‘ia sklep potrdi kcagres morajo vsi č&atni stranke, tudi če so bito pri razpravi poprej nasprotni sklepu, pokoriti se mu slepo' 'ter ga brezpogojno izvršiti. Tako vedi' misel velikih .voditeljev revoluci.je or-■gamizacip in pclrjtiko k omunisti one Rusije. Časo-‘.ptiie, ki z ocjaškio, dosledno in, spretno propadaimcJo predira do ncisnanjše tvornice, do ma,jo«Sežne^&e vasi, dio navo-ddcljemejše čete rdeče vojske, ustvarja novo zavest delovnega ijudlstvia. Šefe, od. vseučilišča dol pa do 'te daje v za analfabete, krjižaice, gledišča, u.metMooti, znanost, vse to je stavOieno ma razpolago proletan!jatu. Ta silna kolektivms organizacijai, Idi je sledila .po-Ijfiični .zmagi, je preustrojila vse 90cii;ai!ne življenske pci,"aive za svrhe komunistične idiružbe. Pod njenim reubežniim praffskiom se poiliaigoma a gotovo umikajo posebni ir. te^esi raznih skupin in razredov, ter padajo predsodki, in .prenehajo dejanjska in pasi vni od-pj«ni. . __________ Vicijas^e zmageT”vedno rastoči poilitiom U^iežf' $Q-vjeitov prikilepaiio ob komunistično državo vse poštene državi jism e. Pestiki., pisirtolji, z,nansitveni.ki, vzgojeslovci, nek-daai,i Vcj.raoazijoi,, nekdanp plemiči, nekdanji carski ča stniki pristopajo k sovjetskemu režritmu. Spoznali 03, diji sovieti ra uničujejo narcidno udejstvovanje Rusije v sve!l'u., temveč da stremi to uldlefetvovanje proti viiom, splošnejšim., pra^ičnejšiim crljemi. Odppr proti pciiskamu, nrpaidits je utrdil žive sole Rusije. Ta vejna, ki jo- vodijo kmetje in delavci Ros^e, ne proti poisksmu ljudstvu, temveč proti poljski imperija-lisf ični goSipoda, je povzroč:la sveto zvezo na podlagi proletarske držnve. Tehniki, ki to Jrtii ponovno vabljeni, da pri'p>omo-cejo s s vejo izkušnjo k ekcniomičniemu dvigam,; u Rusije, de>'c'p sedaj pira rg.zr.ih komisarijatih, v tovarnah, pri produkciji, v prehranšlni orga- nizccaii, p~i zavodih za Ijudnko higijeno, ki trpi vsled - kužnih toiezni, leganja 'n kolere. Oni razumevajo, da. se Ru ija .ne bo moigla dvigniti iz indusitrijalne 'in prehrar^tveme krize krize, kamor so .jo pahnile triletne vojne p»rotd armadam carskih generalov in nepredirnim maipadom svetovnega kapitalizma, akio ne bodo osredotočili vseh sil na deloivmo £ronto, ako se ne bicidlo pokorili komunistični disciplini, ki organizira prciizvajanje po načrtu skupne koristi. N:s|,'t'oi;šii t&hničcd elementi razumevajo, da dames v Rueiji ne gre samio za vpražcUije o obliki socijalne orgmr.zacije, temveč treba je rešiti deželo gospodi. i škega polcima, in tu se postavlja v ospredje ena firma, neodložljiva zaihtevia: Delati' brezpogojnio in vestno s sovjeti! Rešitev proletariata je rešitev vsega ljudstva, vsega ruskega naroda. »Več delal til, več pmoizvajaiti!« je ob koncu imperij a J isti ane Vojne dlo sitega pomatvijemo in že smešno . geslo buržuaznih voditeljev, ki ga naše delavstvo aovraži, iker noče s potom svojega obraza zopet utrditi krva vih pridobitev kapitalizma). V Reslji pai je J to geslo prešlo delavstvu v meso in kri, ki je z lOurnim delavnikom, s konsunističnimi sobotanš, z delavskim' praznikonn prvega miaja dokazalo visoko mortaftmo in tehnično vzvišenost kolektivističnega režima nad individualističnim režimom. Kmetje so Mi prvotno naspnotni sovjetom. Egoistično čuvstvo 'knueba je bilo nasprotno »prejetju nniiaHi socrijalistične .države. Kmet se je uprl in nd ho bed odstopiti mestom živil, ki bi jih moral vsled MporaJbe aemlje. To nesoglasje je odisitirainilai — ententa, Mal pravo pot komunizma so posteviile kmeta ar-made puatoAovoev, ki so nezakonito plenili kmetom živino in pridelke, jim zopet odvzemali zemljo ter jo vračali plemstvu, in ki so pretepali in streljali kmete. Ruski kmet vidi danes samo v sovjetski vladi jamstvo za revolucijonarno osvojitev zemlje. Poleg vojaške zmage in globoke politične afer-macije moramo, da >bo slika sedanjega stanja v Rusiji popolna, govoriti tudi o gospodarskih učinkih revolucije. Ker navno na tem polju vedo buržuazijci in njihovi .pokrovitelji soc. demokrati mnogo prigovarjati. Reči moramo, da so tiuldii na (tem polju bito dosežena uspehi, ki daleč prekorakaijo najdrznejše nade, če pomislimo na gospodarske stocijalnie .razmere, ki so obstojale pred rusko revolucijo in pred orjaško borbo proti kapitalističnemu svetu, ki je hotel uničiti rusko ljudstvo. Pomisliti pa moramo tudi na temperament ruskega naroda. Skozu tri mesece sem posvetil naijbolij skrbne in objektivne štuidfije proučevanju gospodarskih indu-strijainiih ter prehranitvenih razmer iv Rusiji. Obiskoval sem tvomice, zanimal sem se za celinski’ in rečni promet, poučil sem se o poslovanju itvomiških svetov in sindikatov, o zadružnem življenju, o poslovanju ljudsko-gospodarskih svetov itd., itd. in morem z vso vestjo itrditi, dai so se izvršili čudeži. Res je, ljudstvo 'topi ina pomanjkanju, industrije ne doprimafcijo mnogo dobička, deloma niti ne poslujejo, pnonteteta krizi a se poiostruje. Ali. gos podi] e buržuazn.i časnikarji, ki znajo ppazo-viaiti, da sio kolesa lokomotiv slabo namazana, nimajo toliko odkrritosti in ■isikne.n.cstii, da ibi poveidaili, da je sedlanja Rusija, kakor se kaže obskovalou, pač izmučena. država po tireh letih 'blokade. V Rusiji je m2|pr.avil vse pncletianijait s svojim potom in s svojo krvi/O, da brani svottodo proti krivičnemu napadu. V Rus'ji so trpeli lakoto in še jo trpijo, ker so obsežne pokrajine bile uničene po belih armadah, ker se morajo prometna sredstva uporabljati ziai vojne namerna, dta se preskrbljajo ideoe vojske, mesto da bi služila prehrani mirnega, dielovnega ljudstva. To po-malnjkanje prcmeitnih s-redstev omntvičuje industa.je, ki jiih ni možno zalagati s surovinami in z kunvom. ‘Najboljši del delaivsitva je momal zapustiti delavnice in 'odiibi na fronto. Onr, ki so lostali, in to so česito pohabljeni junaki prejšnjih bojev v revolucijoliiarnih zakepih, moraijo oprarvljaiti itmdo delo pri strojih, v mrzlih nezakurjenih tvomicah pozimi, često v raz-dTsipanih čevljih, skoro vedno lačni. Ti d.'elawoi menjaje hodijo v gozd, da sekajo les, da se pripravi kurivo za stroje, ki jih danes netijo z lesom, medtem ko so jih .poprej kurili s premogom in nafto. To so čudeži dela, požrtvovalnosti, zaupanja. Teh čudežev ni možno zanikati, cinični kritiki se jim lahko le posmehujejo. Ali pold pritokom beb čudežev se je razdrobilo vseh 17 pnoti boljše viških front, in zadnja 'teh front, poljska padla dames. Pod pritiskom teh čudežev je bil vnovič osvojen premiotg iz Doneoa, da hrani ideče vlake in 'tvomice, in niafba iz Bakujja je zopet našla svojo pot po Volgi navzgor in živina iiz Siibiirije .in žito iz volgiške kotl'ine dajo nove moči izmučenemu proletainijaitu v Petrogradu in Miotskvii. , Tlačena' azijski narodi am^jio oči npnte v prapor rdeče Moskve ter komumistične Imtemacijanale, ki jih bo spasila sužnostd angleškega impertijaliz ma. V Indiji, v Perziji, v Anatoliji, v Siriji, v severni Afriki tudii vihair. Cesta v London pelje preko Indije! ZaipaiJmi pr.od.etarij.ait pomagaj svojim ruskim so-drugoiml N. Buharin: Iz komunističnega programa Roparske vojne, zatiranje delavskega razreda in začetek razpada kapitala. Pred nedavnim časom je v vsaki ‘kapitalistični deželi mali kapital skoraj izginil; požrli so ga volkovi. Preje so se bojevali za kupca posamezni kapitalisti; sedalj, ko jih .ne jsreestaja več mnogo, (kajti vsi nižji sloji so popolnoma uničen*, JL. so se 'ostali z družili, or-ganiziirali in razpolagajo nad vsalko poiljjubno deželo ravno tako, kalkcr je razpolagal preje posestnik nad svojim imetjem. Nekaj ameriških bankirjev obvladuje vso Ameriko, kakor prej posamezen kapitalist svojo tovarno; nekaij francoskih oderuhov ima podjarmljeno vso francosko prebivalstvo; pet največjih bank razpolaga z usodo vsega nemškega prebivalstva. Ravno tako je tudi v drugih kapitalističnih deželah. Lahko rečemo torej, da so se sedanje kapitalistične države ali takoim eno vame »domovine« spremenile v neizmerne tovaime, čez katere vlada ena zasebno las-tninska zveza, kakor je prej vladal posamezen kapitalist v svoji tovarni. Nič ni čudnega v tem, da bojujejo sedaj takšne zveze, .državne zveze različnih buržuaizij, med seboj isti boj, kakoršnega so bojevali prej posamezni kapitalisti: .angleška buržuazijska dlržava se je bogevaia z-nemško buržuazijsko državo ravno tako, kalkor sta se prej nat Angleškem ato Nemškem bojevala dva tovarnarja med selboj. Seveda je igra sedalj tisočkrat hujša, in boj za po množitev dobičkov se ibcjuje sod.aj s pomočjo človeških življenj in človeške 'krvi. V takšnem boju, ki obsega danes ves svet, so pokončane predvsem male in šibke dežele. Najprej poginejo kolonijska naseljenci, šibki', dotlej divji sloji, katere poberejo velike .roparske države. Med temi se začne sedaj (boj za razdelitev teh »prostih« dežel, ito se pravi onih dežel, kalterih miao_ še pokrale »civilizirane« držatve. Plortem se začne boj za zopetno razdelitev tistega, kar je bilo ukradeno. Jasno je, da je takšen boj za, ponovno razdelitev sveta krvav in razkačen kakor nobeden drugi. Tukaj ravno, vodijo boj neizmerni velikani, največje države na svetu, 'oborožene z najpopolnefjšaimi smrtonosnimi stroji. Svetovna vojna, ki se je vnela poleti leta 1914. in ki traja še danes, je vojna za oidločno ponovno razdelitev sveta med velikanu civiliziranega sveta. Povlekla je s seboj štori .omjialške glavne rivale Anglijo, Nemčijo, Ameriko in Japonsko. In botjuje se zal odločitev, kateri izmed teh roparskih sodrg se bode posrečilo, da prisili svet ,p>od svoje krvav e škornje. Ta vojna je neverjetno shujšala v vseh krajih težki položaj delavskega ratzireda. Nalagati se začnejo delavcem neznosna bremena'; milijone najboljših de-larvcev se uniči na bojiščih; lakota ye usoda drugih; onim pa, ki si upajo pnotestikralt/i, grozijo na.jhujše kazni. Vse ječe so prenapolnjene; oblasti imajo pripravljene strojne puške proti delavskemu razredu. Delavske prarvice so v »najsvobodnejših« 'deželah iz- ginile. Stavkati je prepovedano, vsaka sitavka se smatra za državno izdajstvo. Delavska glasila so ustavljena. Najboljši delavci, naljzvestejši sobojevniki revolucije so primorani skriti se in skrivno zidati svotje organizacije, kakor smo to delali za časa carske vlade e [kri ve.je se pred trumo vohunov in ;p»oli-cijskih uslužbencev. Ni č.udino, da pod takšnimi posledicami delavci ne saimo ječijo, temveč da se skušajo tudi upreti' svojim zatiralcem. Toda tudi meščanske 'države same, ki so povzročile -to veliko zmešnjavo so -začele ginjati. Potopile so se v mlako krvi, katero so same ustvarile s svojim 'divjim lovom na cldbi.ček — a izhoda ni. Vrniti ■se s praznilmii rokairr.i:, petam kio se je potrosilo toliko demairjial, reči, plena? — Nemogoče je iti naprej v novo strašno nevarnost. Vojna politika je vodila v takšno virečo, da iz nje ni več izhoda. Zato traja vojna 'brez vsakega! 'konca dlaljie, dasi brez vsakega odločilnega uspeha. — Iz istega vzroka začenja gniti in razpadati kapitalistična dlržaivnai uprava prej ali slej ho morala1 prepustiti tivioije mesto drugi upravi, v katari ne najde več mesta ncibeoai blaznost dobičkarske svetovne voijne. čim dalje traja vojna, temveč prihajajo vojskujoče se dežele ob moči. Cvet delavskega ljudstva poginja ali pa leži od uši razjeden v strelskih jarkih in se peča z delom razdejanja!. Vojna uničuje vse, celo medene kljuke pri vratih se zaplenj ujejo za vojni materija!. Vse najpotrebnejše primanjkuje, kajti vojna vojna požre vse, kakor nenaejlirai malha. Potrebne reči se več ne izdelujejo, — temveč samo porabljajo. Že četrto (sedaij šesto) leto izdelujejo tovarne, ki sio do sedaj producirale potrebne reči, saimo granate in šraipnele. Brez ljudi, brez produkcije potrebnega so prišle dežele dio takšnega propadanja, da tulijo ljudje že kakor volkovi zbog mraiza, lakote, siromaštva, revščine in pritiska. V nemških vaseh, kjer je bila p.fej električna razsvetljava, žgejo sedaj borove trske, 'ker pmimanjkuje oglja. Življenje .umira v ravno takšni meri, v kakoršni narašča revščina ljudstva. V takšnih diotiro urejenih .mestih, kakor sta Berlin in Dunaj ni mogoče ponoči na cesto: povsod kradejo in napadajo. Nemški’ buržoazijski časopisi se pritožujejo radi pomanjkanja orožnišiva. Nočejo videti, da narašča število razbojnikov .radi revščine in obupa. Pohabljenci se vračajo iz fronte in najdejo doma splošno lakoto; število onih brez streh rastf* — nikjer ni dobiti hrane, vojna pa traja dalje in ya-bteva vedno novih žrtev. Čim težji je položaj vojskujočih se držav, tern več prepirov, razponov in neslog nastane v najrazličnejših vrstah buržoaziije, ki so sledile prej roko v roki interesom skupnih roparskih ciljev. V Avstro-Ogr-ski so si Čehi, Ukrajinci, Nemci, Polaki im drugi skočili v lase. V Nemčiji je največ potom osvojitve novih dežel ista buržcazija (estonska, litiška, ukrajinska, poljska,) ki je priklicala nemško vojaštvo, bila prisiljena, da se neprestano prepira s svojimi »osvoboditelji.« V Angjljii etoji1 angleška buržuiaizija v smrtnem boju z ono od nje podjarmljeno irsko buržoazijo. In sredi te zmešnjave se dviga vedno glasneje glas delavskega razreda, to je tistega razreda, ki si je v teku vse zgodovine stavil .nalogo, vojsko udušiti in otresti se kapitalističnega jarma. Tako se bliža čas .popolne propasti kapitala, čas komunis-®Čne revolucije fcMafvskega razreda. Prvio vrzel je napravila .ruska oktetoerska revolucija. Kapitalizem se je raizkjiojil v Rusiji prej, nego v vsaki drugi deželi, kajti najprej je mlado kapita-tositičnoiv ladto naše dežele, potlačilo breme svetovne vojne .Pri nas v Rusiji ni bilo tako velikih organizacij buržoazijskega razreda kakor v Angliji, Nemčiji in mogočnega navalaruskega delavskega razreda Prvo! vrzel ije napravila ruska oktobrska revolucija. Kapitalizem se je razkrojil v Rusiji prej, nego v vs.alki drugi deželi, kaijti raaljprelj je mlado kapitalistično vlado naše dežele potlačilo breme svetovne vojne. Piri nas v Rusiji ni bilo 'tako velikih organi-zacij buržuaz. razreda kakor v Angliji, Nemčiji1 in Ameriki. Zato ni mogla ta država! ugoditi zahtevam vojne, še manj pa zahtevam mogočnega navala ruskega delavskega razreda in ubogih kmetov, ki so v oktobrskih dnevih strmoglavili buržoazijo in dali oblast v roke -stranki delavskega razreda, komunistom — boljševikom. Prej ali slej bo doletela ista usodal zapadino evropsko buržoazijo. Delavski razred zapadne Evrope pristopa-V- vedno večjem številu v vrste komunistov. Povsod-rastejo 'organizacije enake »boljševiškim«: v Avstriji in Ameriki, v Nemčiji’ in Norveg.iji, v Franciji in, Italiji.Program komunistične stranke vodi k programu proletarske svetovne revolucije. ; gl Proletarci vseh dele! || ■ ■ združite se! ■» POLJSKI POLOM DUNAJ 14. Poročilo iz Moskve z dne 13: Nadia-ljuje se pohod naših čet na Vilno. Predvčeranjem so rdeče čete zavzele Minsk ter nadaljujejo svoje urno in zmagovita napredovanje, proti zahodu so zavzele sovražne postojiamke proti 'Baranovičem. Dalje sio zavzele Bjeloserko .pri Taimopolu. VKrimu so naše čete zmago/vite. DUNAJ, 14. »Abend« poroča, da se poljski diktatorji bo,je, 'da bi vsled vojaškega) poraza počila delavska in kmetSka revolucija. Zato se poslužujejo reakcijionalmih sistemov. V vzhodni Galiciji poslujejo že vojna sodišča. V Varšavi .je proglašeno obsedno stanje. Aretiirani so .bili komunistični voditelji Mar-ski, Graanhovski in Trusker. RIM, 15. — Iz Spa .poročajo: Odgovor ruske vlade na noto Lloyd Georgeja, ki' je predlagal sklep premirja!, še ni dospel, ali .pričakuje se ga v kratkem. DUNA 51. RadjobrzojavVa iz Moskve poroča o sledečem gibanju rdeče vojske z dne 14. t. m. : Rdeče čete 5 o prekoračile reko V ljo v smeri proti Vilni ter zajele. mnogo ujetnikov. Dospeli smo do nekdanjih nemških postojank. Zahodro Molodecna napredujemo zmagovito. V odseku Baranovičem in Sluzka smo zavzeli Kamenec Podolsk. Sovražnik se krčevito brani med Dub nom in Dnjestrom. Ruska vlada zanikuje, da bi bil Brusilov poveljnik zapadne fronte; poveljnik je Tusačevski, ki je bil v carski vojski navaden poročnik in ki danes šteje 27 let. HinlstersKi svet DUNAJ, 14. — »iNeue Freie Presse« poroča iz Bel-grada: Izvamredni mimisitrski svet se je bavil s spljet-skitni dogodki. V naiznih mestih Jugoslavije, osobdto v Belgradu in v Zagrebu so se vršile protiitalijanske demonstracije. Jugoslovansko časopisje opominja Italijo naj se ne poda v nevarno igro. Jugoslavija je potrpežljiva, ali' v svestd si je, da ima iste pravice kakor vsaka velesila. Doznava se nadalje iz Ljubljane, da je princ regent Aleksander povzročil sprejem 1100 bivših avstro- ogrskih častnikov v .jugoslovansko vojsko. MM, 14. — Ministrski svet je proučil notranji po-Icžaj osobito z ozirom na današnje stavke ter glede težkih dogodkov v Trstu. Uvedla se 'bo preiskava, da se ugotovi lodgovomost. (Preiskava? Hm! Preiskav smo doživeli že mnogo! Op. ured.) Odmevi tržfliiiih dosodkou v mednarodni politiki RIM, 15. Jedva včeraj zvečer in danes zjutraj, 'ko so dospele obširnejše vesti o tržaških dogodkih, so pričeli bolj premišljeni komentarji, Soglalsno se siodi, da je naravnost smešno misliti na možnost nove vo;ne in v tem' oziru se je zelo komentiral članek v »Avanti.ju« (prinašianM)' na idrugem imesitu op. ured.), iz katerega! izhaja jasno mnenje stranke in ljudske množice, Jci hoče borbo proti vsakovrstni pustolovščini. Od .mznih strani se je obžalovalo, izvzemši seveda one, ki’ iimaijo interes na tem, da prilivajo ognju clje, da sio cblaistva v Trstu dopustila, 'da so denion-str.acije zadobile tako idivje, nasilne obKke. Zdi se, da je glede tega vlada, ki so ji dogodki teh dni zmešali štrene mirovnih načrtov, ipolklical'al na odgovor ikomiisarija Mosconija, ki se mudli pravkar v Rimu, ki pa je baje odklonil vsako odgovornost, češ, da je bil osodnega dne izven Trsta. Na vsak način otežkuje šibkost varnostne oblasti, k» se ne more niti izgovarjati z velikim številom idlemiomstrantav, zelo diplomati čne posledice dogodkov. Oplenitev jugosJovenskega konsulata se smaitra kot zelo otežujoče dejstvo. 'Belgrajska vlada je baje za to že zahtevala zadioščenje, kakor »e je izjavita pripravljena, dai piodia zadoščenje gledle spljetskih dogcldikiciv. Vendar se sodi iz veeltii iz Jugoslavije, kjer je vznemirjenje diuhov veliko, da ne pride dlo nasilnih dogodkov. Belgrajska vlada čuva in je pripravljena udušiti tako gibanje ter s tem postopati na isti način kakor italijanska vlada, ki se je izjavila pripravljena razrešiti čimprej in mirnim potom jadransko vprašanje. LJUBLJANA, 15. Tržaški 'dogodki so napraviiE bolesten vtis na mesto. Vendar je prebivalstvo ohranilo mirno kri, nekaj tuldi raldi varnostnih odredeb, „ki ijih je 'bržkone po nalogu iz Relgrada povzela policija. £'plošno tukajšnje prepričanje ije, da ibodo jugoslovanski zastopniki v Spaju našli kakoršno si koli mimo -rešitev. To pa v očiijgled izjave železničarjev, ki so glasovali resolucijo solidarnosti z italijanskim .proletarijaiboto. V tej resoluciji se je sklenilo tuiai, nasprotovati vsakemu vladnemu ukrepu, ki' hi težil po izzivanju nove vojne, kt ije dežela ne more 'Opravičiti. Osrednji odbor sindikata je razposlal' tudi bočna navodila, da se zabrani prevoz čet na italijansko fronto. Italijanska zbornica. RIM, 15. Zbornica je nekaj dni sem skoro prazna. V dvorani ni več negoli ka'<šna dese-torica pos-ancev Po hodnikih se vleče tuintam kakšni utujena oseba. Večina poslancev je na nagloma pustila Rim. Ko je bilo končano gla sovanje o zaupn ci vladi, so poslanci zapustili Rim pod pretvezo dušeče vročine. — Komisija sprememb ■ pravilnika občinskih volitev in ona za določitev urn ka v radičnih podjetjih se ne morata sestati radi pomanjkanja prisotnih članov. V sledečem podamo pregled te, danes že zaspane zbornice: V seji 12. £. m. govori sodrug Romita proti izzivalnemu vedenju policije. V se i 13. t. m. se splošno zahteva preiskava z ozirom na dogodke, ki so se pojavili med vojno. ---- V seji 14 t. m. hoče buržuazija glede pie iskave brodu iti v m°gli. Obtožuje se zaveznike, da so oni krivi, da se mora Italija sedaj marsičemu odreči. Medtem je zborovala tudi ona ustanova zastarelih možak-a^v, ki ji pravimo „senat“. Tudi so se izustili govori, in »j treba posebej poudarjati da so bili ti govori skoz in skoz reakcijo-narni. . Nemčija Prvi izid ljudskega glasovanja v vzhodni Prusiji. KRALJEVEC, 11. Evo prvi ?nani izid ljudskega gasovtnja v vzhodni Prusiji: Lltzan: 29 000 za Nemčijo, 9 za Poljsko; Lyck 11.000 za Nemčijo, 20.000 za Poljsko ; Ortelsburg 26.000-za Nemčijo, 260 za Poljsko; Oletzko 21 800 za Nemčijo, 1000 za Poljsko; Osterode: 25 000 za Nemčijo, 500 za Poljsko: Allanstein: 17.000 za Nemčijo, 360 2a Poljsko. BERLIN, 12 Zadnji izidi ljudskega glasovanja v vzhodnji Prusiji so sledeči: Glasujoči 3161.063, za Nemčijo 353 655, za Poljsko 7408. V- zahodni Prusiji je giasovalo 99.816 in sicer za Nemčijo 91.634, za Poljsko 7682. — Nedvomno je tedaj v teh pokrajinah ugotovijen nemški znač j Konferenca v Spa RIM, 11. Ker je vprašanje razorožitve Nemčije že izčrpano in je nemško odposlanstvo že podpisalo t zadevni zapisnik, v katerem sprejema zavezniške pogoje, ce j« na včerajšnj seji konference v Spa razpravljalo samo o premogovnem vprašanju. Zavezniki so izročili nemškemu odpo slaiistvu noto, v kateri zahtevajo: 1) Nemška vlada bo mora’a priznati absolutno, prednost pred vsemi drugimi izročitvami premoga izročitvam, ki jih je določila komisija za odškodnine v pogojih mirovne pogodbe. V Berolinu se bo ustanovil stalen odsek komisije za odškodnine, ki bo moral zagotoviti s spodaj navedenimi sredstvi izvrševanje tozadevnih mirovnih pogojev; 2. načrt za splošno odškodnino s proizvajanjem premoga in način zajamčenja izročitve zavezniškim državam bodo naredile merodajne nemške oblasti; načrt bo predložen kontroli omenjenega odposlanstva v primernem roku, preden se pošlje izvrše-valnim organom; 3. nemška vlada bo upravičila pri komisiji za odškodnine izvršitev tega načrta; 4. komisija za odškodnine bo obveščala prizadete oblasti o kršitvah tega načrta in predlagala primerne protiukrepe. Nemci so hoteli vprašati za mnenje svoje izvedence, toda Millerand jih je opozoril, da gre za že določena vprašanja, ki jih Nemčija mora sprejeli. Dobro je, če se omeni, da je versailleska pogodba nalagala Nemcem izročitev 39 milijonov ton premoga na leto, toda zavezniki so znižali to množino na 26 milijonov ton na leto, a Nemci so izročili samo polovico in sicer kakih 13 milijonov ton. Sedaj zahtevajo zavezniki vseh 26 milijonov. Kar se tiče Ital je, je ona doslej dobivala okoli 190 tisoč ton premoga na mesec; sedaj ga bo dobivala kakih 200 tisoč. — Simons, nemški minister vnanjih stvari je sporočil na včerajšnji seji nemški odgovor na zavezniško sporočilo. Ker ni zanikal s pravnega stališča pravice zaveznikov, da vsiljujejo svoje sklepe, toda pripomnil je, da je po zavezniški noti pravzaprav nepotrebna prisotnost nemških izvedencev, so bili pozvani, da pojasnijo, kako ni mogofe dovoliti zaveznikom absolutno prednost pri izročitvi premoga. Treba bi bilo zaslišati Stinesa in Luebena, ki bosta govorila v Imenu prizadetih podjetnikov in delavcev. Nemško odposlanstvo med tem ne sprejema odgovornosti za osebne izjave. Potem sta bila za li;ana Stines in Lueben, ki sta poudarjala, da je nemogoče sprejeti zavezniško noto, kajti premogovno vprašanje spada na mednarodno polje in se mora po njunem mnenju rešiti ne po volji zaveznikov, temveč potom sporazuma na podlagi popolne enakopravnosti in sporazumno z delavci. Predsednik konference Dela Croix je moral prekiniti Stinnesa zaradi tona, v katerem je nekaj časa govoril. Millerand je odgovoril nemškemu ministru vnanjih stvari, poudarjajoč, da je samo on odgovoren. Millerand upa da os ane na vladi sedanji nemški kabinet, ki jamči za izvršitev mirovue pogodbe. Zavezniki so pripravljeni podati dokaze o svoji liberalnosti in lojalnosti; oni nočejo uničiti Nemčije, pač pa ji bodo pomagali, če bo izvrševala mirovne pogoje. Francoski narod — je zaključil Millerand — ni pijan zmage, temveč zdrav narod in željan dela za obnovitev svoje domovine, narod, ki bo gotovo pomagal nemškemu narodu. Millerandov govor je vplival ugodno na konferenco in na nemške odpos ance, tako da je Simons izrazil svojo ginjenost. Simons je- nato predložil nemški program za odškodnine, ki obsega industrij-ke dobave, obnovitev opustošenih krajev in finančne vire. O tem nemškem programu se bo razpravljalo na jutrišnji seji, ki se bo vršila ob 15.30 PARIZ, 11. Posebni poročevalec lista „Pe!it Parisien" v Spa javlja, da se pogajanja za po-razde itev bližajo h kraju. Spora mm bo olajšal tudi revizijo dogovora, sklenjenega 1. 1918. med B Ig jo in predsednikom Wilsonom glede poraz delitve plovbenega materijala. Tega odgovora niso Zjedinjene države odobrile in se more torej smatrati kot neizvršljiv. Revirja bo kori tna za Dalijo in Francijo, ki boste dobili del nemških parnikov zaplenjenih v Bruxellesu. SPA, 14. Včeraj je nenadoma izbruhnil upor nemških delegatov glede izročenja premoga. Seja je bila prekinjena, ker je grozil naravnost prelom pogajanj vsled odpora zastopnikov Nemčije. SPA, 15. Kriza je premagana, nevarnost novih zapletjajev je odstranjena. Zavezniki so se sestali danes ob 11 in so nadaljevali proučevanje nemške note. V tem pa je prišlo obvesTilo nemške deles;ac je, ki javlja, • da je Nemčija pripravljena izročiti premog. Spopad mi jugosiiniiii in iiaiijapsiai leH ob meji pn Logatca 1 Danes zjutraj je dospela v Ti;t uradno še ne potrjena vest, da so jugoslovanske Me napadle med Rakekom in Logatcem ilalijanske čete. Poslednje so Jugoslovan ki napad odbile. Sumi se, da je bilo efe/crap? jugoslovanskih čet izzva o po kakem vročekrvnem častniku, ki bi videl prav rad nadaljno prelivanje krvi. Italijanska oblast /e baje ukrenila vse potrebno, da odbija vsak tak nadaljni napad. RASNE VESTI DUNAJ, 13. Nadaljuje v Budimpešti sodna obravnava proti deseterim ljudskim komisarjem. Med obravnavo je nenadoma umrl branitelj Szanto. Govori se, da je postal žrtev bele garde. LONDON, 11. Včeraj je umrl v 79 letu svojega življenja lodr Cecil, obnovitelj angleške mornarice in zmagovalec glasovite bitke pri jutlandskih otokih. Po izbruhu svetovne vojne ga je tedaj minister za mornarico Churcill imenoval za načelnika angleške pomorske uprave. BERN, 11. Angleški delavci so se izjavili proti vsakr-šnji vojni, osobito pa proti Rusiji ter določili, da angleški delavci ne smejo izdelovati več municije. DUNAJ, 11. Občina se nagiba proti polomu 54.000 mestnih uslužbencev zahteva povišanje plače; istočasno pat o zahteva 200.000 državnih uradnikov! WASHINGTON, 12. Vlada je dvignila vse trgovske o-mejitve (blokado) napram sovjetski Rusiji. Edino uvoz vojnega materijala v Rusijo bo še vedno odvisen od posebnega dvooLjenja. RIM, 14. Tržaški občini je zajamčeno iz državnih fondov predplačilo 12 milijonov lir. NEV/ Y0RK 13. Rusija je naročila za 10 milijonov dolarjev, plačljivih v zlatu, veliko množino kanadskega -blaga. RIM, 14. Poroča se, da bo vkratkem dospel semkaj ruski poverjenik Krasin. ^ r- Iz Jugoslavije Demokratične stranke in svoboda. Svobodomiselni in demokratični, ter povrhu še soci-jalni so bili programi meščanskih strank na Slovenskem prevratu. Živijo in Živijo so kričali prvaki v frakih teh političnih strank tako, da je nas same že prevzelo nekakšne veselje in zadovoljnost, ker smo ustvarili svobodno domovino. In danes? V Belgradu smo dobili novo koncentracijsko vlado, ki nosi na čelu pečat reakcije in terorja. Protič in Korošec sta v njej in drugi možje, ki so sprejeli poslabšano agrarno reformo in ne marajo volitev. Torej vse to, kar sta zagovarjala Protič in Korošec, ki sta sedaj kot ministra in tudi že prej zastopala v tem pogledu r.ajkonservativnejše stališče. Začasno narodno predstavništvo so sestavile stranke. Človek bi mislil, da so stranke poslale v Bel-grad najpametnejše ljudi, strokovnjake, ki cenijo politično, gospodarsko in socijalno moralo. Toda dogodki in to, da še sedaj nismo imeli volitev, nam dokazuje, da so ti narodni zastopniki neresni ljudje, ki izrabljajo našo beračijo, ne spomnijo se pa na pravice naroda in na svojo dolžnost. Šli so možje še dalje. Ob zadnji železničarski stavki so prepovedali shode; od tega bo že dva meseca dni, ali v Sloveniji, ki je sedež reakcije, še danes niso preklicali te odredbe. Zapirali so ljudi, izdali so, še preden je prišlo do stavke, ferman, da se mora pozapreti vse ljudi, ki so aktivno delovali v delavskem gibanju socijalnodcmokra-tičnem. In tisk! Konfiscirajo ti povsem strankarsko politične članke in vesti, radi katerih bi najpravičnejšega »tercijala« ne vzel vrag, če bi jih čital. V Belgradu izdajajo meščanski republikansik list »Republika«. List prodajajo v Belgradu svobodno pred bel-grajskim konakom in nihče se ne zmeni za to. V republikanski stranki sede bivši ministri, celo predsednik, a kaj zat o; Srbi se ne brigajo za mišljenje svojih sodržavljanov. In pri nas v Sloveniji? Pri nas zapirajo ljudi, ki samo izrečejo besedo »republika« nekoliko živahno, in sicer jih zapira stranka, ki sama pravi, da je republikanska, ki je v svojih listih delala pred letom dni veliko reklamo za republikansko misel. Ta stranka je sedaj brutalno izdala svoj program in se hoče uveljaviti s terorizmom in z o-mejevanjem povsem naravnih pravic, ki jih niti Kitajci ne odrekajo sodržavljanom. Kam to vodi? Pa kaj bi se vpraševali? Vsi dogodki, vsa ta politika nam dokazujejo, da je ljudstvo izročilo s tem, da je pooblastilo meščanske stranke za ureditev države, oblast v roke svojim zatiralcem, ki nimajo srca ne za pravico ne za svobodo. Teh razmer narod ne bo prenašal. Vlada nima pravice omejevati svobodo, vlada nima nobene zakonite podlage, da preganja republikance, vlada nima nobene zakonite pravice, da zaplenja strankarsko politične članke in vesti. Temu mora biti konec! Lažete, če pripovedujete, da smo sedaj v svobodni Jugoslaviji, ker to ni svoboda, to je absolutizem in terorizem, kakršnega niti nekdaj nismo poznali. Mi zahtemo svobodo zborovanja, besede in prepričanja! Nihče nima pravice, da nam jih krati! Preganjanje »Kmetsko-delavske zveze«. Brejčeva klerikalna vlada ve, da se je ljudstvo že naveličalo njenega surovega absoutizma, zato je začelo zapuščati klerikalce, ter se vedno bolj oklepa kmečkega proletarijata. Prihajale so iz vseh slovenskih občin prošnje za socijalno demokratične shode, na katerih bi se u-stanovile podružnice »Kmetsko delavske zveze«. Klerikalci so torej uvideli, da če bo šlo to še nekoliko časa tako dalje, da bodo klerikani generali ostali sami brez vojakov, kvečjemu če bodo imeli za seboj še kako staro marijino devico. Zato so si brihtne glave a la Brejc, Korošec itd. izmislili novo metodo, s katero si bodo skušali sedanje število svojih somišljenikov po deželi o-hraniti, da jim bo na ta način zagotovljeno, da bodo še zanaprej v Sloveniji imeli edino klerikalci vladne vajeti v svojih rokah. Provocirali so železniško stavko, da so potem lahko začeli preganjati zavedni slovenski proletarijat in ob-tej priliki so se vrgli z vso silo na našo »Kmetsko-delavsko zvezo«. Postavili so člane in zaupnike »Kmetsko-deavske zveze« (K. D. Z.) pod policijsko nadzorstvo, grozili so jim z aretacijami, očitajo jim, da so mislili pobegniti čez mejo idt itd. Vrgli so se pa z vso svojo klerikalno gonjo na najbolj mirne naše člane, za katere je bila prepričana politična oblast, in tudi vsak najbolj zakrknjen klerikaec je vedel, da je dotični popolnoma nedolžen, ter morda manj nevaren državi, kakor marsikateri klerikalec ali celo — minister. Toda kaj zato; klerikalci vedo, da ne stoje več na trdnih tleh v Sloveniji, zato jim ni nobeno orožje pre-umazano, da ga ne bi porabili, da ljudi s terorjem prisilijo, da ostanejo še nadalje njihovi somišljeniki, ter jim pomagajo do državne blagajne. Klerikalni hinavci so ljudem po deželi obljubovali tudi republiko, toda le toliko časa, da so prišli na krmilo, sedaj pa, ko sedijo na vladnih stolčkih, pustijo zapirati naše govornike, ki so poročali na shodih K. D. Z., radi besede »republika«. Pri novomeškem državnem pravdni-štvu so ovadili našega sodruga samo zato, ker je rekel, da smo republikanci, da naj izgine vsako plemstvo — o katerem se je že pred letom poročalo po jugoslovenskih časopisih, da je odpravljeno, in da v Jugoslaviji ne smejo vladati absolutisti Stiirgkovega kopita. Dobro vedo, da ni to nič protizakonitega, toda mislijo si, besede se dajo na več načinov zavijati, in posrečilo se nam bo kakšnega socijalista vreči v ječo, morda jim še celo rojijo po glavi misli na vislice. Toda povemo vam, da tudi ta vaša metoda vas ne bo mogla rešiti, ker med ljudstvom je začelo vreti. To pa se ne da pomiriti s terorjem in silo, ampak z mirno in pametno politiko, za katero pa vaša gnila stranka z »Večerno posodo« na čelu ni zmožna. Sicer bo pa kmalu konec Brcf*»~ga absolutizma, m nova vlada bo nedvomno dovolila shode, na katerih bomo lahko odkrili ljudem vse klerikalne lumparije m umazane nakane sedanjega režim;'- Sodba v vinlšklm procesa. Mnogo prahu vzbujajoča viniška afera, katere niti so bile razpletene na široko, je končana po dva dni trajajoči kazenski razpravi pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Iz neznatne demonstracije radi občinskega pečata yi- niškim kmetom je pečat simbol samostojne 'občinske u-prave — se je razvila afera, katero so skombinirali v — senzacijonalen politični proces. Po dolgotrajnih govorih državnega pravdnika in obeh zagovornikov, po dve uri trajajočem posvetovanju je predsednik senata Fran Ve-dernjak razglasil obtoženim belokranjskim kmetom naslednjo sodbo; 1. Ivan Kobe je kriv hudodelstva javnega nasilja in pregreška hujskanja proti obstoječi oblasti ter sc obsodi na dva meseca težke ječe. Kobe je grozil trgovcu Šterku in je vlekel župana iz hiše, da mu pokaže, kje je pečat, dalje je govoril proti vladi, ki je bila tedaj v Brejčevih rokah. 2. Peter Žugelj je kriv hudodelstva javnega nasilja ter se obsodi na tri tedne težke ječe. 3. Florijan Malešič, posestnikov sin je kriv žaljenja prestolonaslednika ter se obsodi na eno leto strogega zapora. Med demonstracijo je izustil razne vzklike proti Aleksandru in je hotel na pošti sneti Aleksandrovo sliko. 4. Peter Baljkovec, kolar in posestnik na Vinici, je kriv pregreška žaljenja vladajočega kralja ter se obsodi na tri leta strogega zapora. Baijkovev je prepeval, kot se mu očita, med demonstracijo žaljive Radičeve pesmi proti kralju Petru. Med preiskavo in med razpravo je vztrajal, da je republikanskega mišljenja. Baljkovec je bil sedem tednov v preiskavi pri sodišču v Novem mestu. 5. Ostalih osem obtožencev med njimi tudi župnika Koeniga je sodišče oprostilo. Sodbo so kmetje mirno sprejeli. Razprava je bila ob pol treh popoldne končana. Organizirajte se! Po ustavi je vsak državljan svoboden. Hlapec nikogar, dokler ne krši obstoječih postav. Ce bi dt lodajalci in podjetniki vpoštevali, kar je zapisano v ustavi, bi bilo nepotrebno zastaviti si vprašanje: Ali smatrajo deodajalci delavce za svoje tlačane? Danes res ni uvedena tlaka, kakoršna je bila v fevdalni dobi, a i kakoršna obstoja še v držav nih organizacijah, ki še nimajo za sabo fevdalne dobe. Tudi telesna sužnost je odpravljena, vendar pa obstoji neka vrsta tlaka, ki je poznana pod imenom mezdna sužnost, ali tlaka, ki je ravno tako hud bič za moderne delivce, kot je bila srednjeveška tlaka za tl ičana. Delavec ni privezan na gospodarja. Odpove mu lahko de'o, 1- a far hoče, pa tudi njegov gospodar : li delodajalec ga lahko spodi, kad ir je njegova volja. Prav v tem, da lahko delodajalec lahko odslovi delavca, da delavec nima pravice do dela, je prenesena moč nekdanjega tlačanskega gospoda na modernega delodajalca, ki se sicer loči v tem, da tk čan ni smel zapustiti brez dovoljenja svojega gospo Ja fevdalne domene, moderni delavec pa lahko zapusti moderni obrat, kadar je njegova volja, nikakor pa ne izpremeni gospodarske odvisnosti modei n-ga delavca napram modernemu delodajalcu. Moderni delodajalec ne sme bičati svojega delavca, ne more ga obsoditi v zapor, ali po stavi ga lahko pod kap, kar toliko pomeni, da je obsojen na stradanje in počasno gladno smrt, če se mu ne posreči dob;ti drugega deia. Trgovci so si prisvojili ob’ad in pravico, da ukažejo svojim uslužbencem, kedaj smejo praz novati, kedaj delati. V koliko se loči taka pri svojena oblast od oblasti srednjeveškega fevdalnega graščaka? Graščak je dal tlačana pretepsti alt ga' je pa vrgel v j-čo, če je brez njegovega dovoljenja zapustil fevdalno domeno, moderni trgovec ne da bičati svojih uslužbencev, zapre j h tudi ne v ječo, ampak reče jim, zdaj pojdite s trebuhom za kruhom po svetu, ker se niste po orili mojemu ukazu. Obhodil jih je na stradanje, ker če delavec . ne deia, nič ne zasluži, nima denarja, da si kupi življenske potrebščine. Če bodo odpuščeni uslužbenci osamljeni, in bi za njimi ne stalo vse strokovno in politično organizirano delavstvo, bi trgovci ne dali pečenega groša. Kaj se zgodi ž njimi, če so brez dela ? Nauk: Če delavec ni organiziran, ga smatra delodajalec za svojega tlačana, ki se mora celo v zadevah, ki se ne tičejo direktno njegovega službenega razmerja, rav '.ati po njegovih ukazih. Ako je pa delavec organiziran, tedaj lahko uživa pravice, ki mu jih daje ustava, ker ga organizacija brani pred samopašnostjo privatnih podjetnikov in delodajalcev. Svueia tele krv... Palež, koja jc ‘pc&inijeoia u Testu, u Puli i Rijeci, ljudski živio ti, koj.i su u Splitu i Trstu pdd za žrtvu naciijonaln-cm famatizmu zaureše interes italijanske i jugckslovensike štampe, a; pnedreše i u sve.tsku šta-mpu. AU krivo bi bilo domišljati se, da su ti dogodi ja ji je-dne jugoslovansko- t ali jamska speci jainost, da.se nacionalni pogromi udeša'vaju samo u Italiji iii u Jugoslaviji. Ne, uihiijieinje i paleže u poitrcbljavaju sve buržoazije, na svi-m kontmeniimai. Nacionalni p-ro-gromi su poslednji triumf svetskog kapitalizma. Da spomememo samto tn-ek-oj-e slučaje ve; u Irsko* teče krv, vodi se otvorem gradjam.ski rad iz mediju 'irsko* naroda .i engleske buržoazije, u Češko* došlo je do sličnih dcgiodljaja., .ka-o u Trstu, u IgJiav;, Li-bercu i Olomucu lan.jske god-ine streljalo je vodništvo u nekoliko čeških gradova na ne mačko stamovni štva. Isti slučaj bio je u Jugoslaviji Jane n Mariboru i nc!diavnc u Subotici. Buržoazija proleva naradnu krv u svim zemljama. Kad vidimo pravilnost' u tim iniaci-ona-lis-tickim po-groimima, moramo da se pitamo, šta ije tomu uzrok, a kojd je tomu cilj.P-os ve tlimo si na to pitanje na ta-Hia-nskio-ju gos-lc-v en.sk oni šiponu, ijer tiaj slučaj s vi najboljše poznamo 'a; mimo to o-bšimio razlaganje o slu-čajevima, kojii su se diesili u Češkcj, Engleškcj, Indiji I d-rug-de prešlo bi auvise granica ovicg članka.! Činjenčoa je, da se na celo; Primorje i sa Rekom čini naroke italijanska d jugoslovanska buiržioaziija. Obe kcid toga priznaju, da to fcraže ne iz nacionalnih, eč iz gospodarskih razloga. Nacionalno ria-seljesaje je takiovo, da sn obe buržoazije prisiljene odreči se nacioinalističikog plastiča ikojim 'tako zgodno i slatko kriiju smo je kapitaks tičke interese ji istupiti u potipu-neij etgoiističikoj golotnijd: meni treba za kapiitialistički gospodarski razvitak Trsit, Istra i Reku i ja .je zato tražim! Tako dostavno isto ikažu obe kiapitalistdčke Idase, teKjainskia. i jugoslovanska. Šta zn-ači, ako Trst d Reka .pripaidn-e Ibalid iii Jugoslaviji? Zna-čti da če stotine milijiutna profita- tečd u- kasa tallijanskih iii jugoslovanskih banki, dla če nekoliko ji samo n-e-ko-hk-o) jugoslovenskih iii talij sanskih kapitalista -imati ogromne goidššnj-e dfcbdtke, Proletarijat — jug-o-sloivenski i talija,n-skr — u clba de slučajevai robo vati kapitalizmu i -bit od' njega izrabliUvan. Druga posledica biče nacionalno preganjanje druge nadj-e. Ako taj teritorij iii njegov deo, priipaldne Italiji, Jugosl-o-venima se za-tvaralju skrile, nairuvava. Ikct sud!a d dhugde tiakjans-ki jezik. Sve — sve šta ješ iz staire Au-s-tr-sje vrlo -a-o-fcro znamo, -u pir-oti-vn-om slučaju Jugoslovani su naj-priipriavnijd, d!a- to isto- učine. Ko misli, -d,a ne bi tako učonild, neka ide pogledat u dainiaš-nju Jug-oslav-ij-u, gde imade isto. toliko Nernaca, Madžara d- Buga.ra, koliko u -okupiranim kruljavima Jugoslovana. U Su- vora njegovim interesima i interesima ceiog sveta, brusiti treba sve granioe, odstraniti sive »samostiafoe« nacionalne države i lostvaniti j-edmstvenu proLetarsku socijalističku republikuu Celi svet — jedrna država r> je naš majhldži cilj. Profeteri, nedajte se .zavesti buržoaskim nackma-lisitičkim provokacijama! Sriirno internacionalna proletarska -revolucija; rešit če definitivno nacionalno i socijalno pitanje! Ali jeJiiSoMti poljedelska dežela? Stokrat in stokrat smo menda že slišali, da je Jugoslavija poljedelska država in ravnotako so drugi sto in stokrat tjevendan ponovili to pesmico, ne da bi sebe resno vprašali, kaj pa pomeni, če pravimo, da je Jugoslavija poljedelska država. Ali je poljedelska' država tista država, v kateri se več ljudi peča s ,poljedelstvom kot z delom v industriji, vsi skupaj pa stradajo in se izseljujejo v prek-modske dežele, ker jih ne redita dema ne -poljedelstvo, ne industrija, ali pa je poljedelska država tista država, ki pridela toliko poljskih produktov, da se ljudstvo preživi pošteno, ki dela na polju in v industriji, prebitek od -poljskega1 pridelka pa izvaža tujezemstvo? Jugoslavija spada med prvo vrsto poljedelskih držav. S poljedelstvom se peča več ljudi kot z industrijo. Iz Jugoslavije res izvažajo živež, posebne pšenico bodo izvažali prihodnja leta, ker -pripada Banat Jugoslaviji, če bo počivala bojm-a sekira in sc iz sedanjih ho-mati-j ne razvijejo novi krvavi pretep;, ki jih imenujemo vojne. Gospodarske razmere kmečkega- ljudstva bodo pa ostale nespremenjene, če sc ne izvedejo dalekosežne agrarne reforme v -prič kmetov in ne veleposestnikov. Živila bodo izvažal: v tujezemstvo, če ostane pri starem sistemu, ali čc bo agrarna reforma tako izvedena, da boi koristila le veleposestvu, pa tudi sinovi jugoslovenskega kme ta bodo odhajali še v daljni svet, ker ne bo zanje kruha na kmetiji in v industriji. Zavožena agrarna politika pomeni, da .je na pse tudd industrija v deželi. Kmet, ki toliko pridela na svoji kmetiji, da se komaj naje nezabeljenega soka dvakrat do sitega na dan, ne more kupovati indu-strijalnih pridelkov, ki .jih izdeluje domača industrija. In če jugoslovanski kmet ne more kupovati industrijskih produktov, kdo naj jih kupuje? Mogoče sc naj izvažajo v tujezemstvo, mogoče v ind-ustrijalne nerazvite dežele, ki so jih že drugi razdelili me-_ seboj v interesne sfere, v katerih ni prostora za ju-gcslovenske industrijske produkte? Da Jugoslavija postane res prava poljedelska de žela, v kateri se lahko razvije krepka industrija in iz katere ne bedo odhajali vsako leto sto tisoči pridnih delavcev s trebuhom za kruhom po svetu, je treba pohištvo, razbijiaJa in ropala* ne da hi bila pctsegjb vmes redarstvena oblast. Obratno imamo cele kupe prič, da se je vršil naskok vedno in .povsod ob navzočnosti redarjev in pddoijskih funkcijcnarjev. Prav nat ni torej čudno-, ako se širi splošna govorica, da riima retfiairslvena oblast piri tej zadevi čiste vesti. Sa,j s« vendar vedno .mbčao pridni, nagli da skrbni kaidiar se gre zato, da nastopiijo-, proti delavstvu. Ljudi zapirajo, ki nosijo slučajno ,pri sebi štiri centimetre dolg n-oži-ček, niso pa opiaziM benzine -in petroleja s katerim so razpolagali demonstrant je. Nekaterim ljudem se ztde take reči naravne, drugim zopet čudne. Mi se 'trdno nadejamo, da pride v te* zadevi do jasnosti. In prišlo -bo, ker -mora priti, ker s djiiidje tnai svetu, ki se za to vprašanje močno zanimajo. Toliko kar se tiče specifično torkovih tragičnih dogodkov in obnašanja red-arstveni.h oblasti. Glede na vprašanje pa, ki želi izvedeti kdo je -neki knv, da je prišlo do teh eic-godikov, cf tanemo pri našem starem mnenju. Saj se taki -dogcdlki ne vrše s runo v Trstu. Povsod kjeirkcl! žive nar-cidne manjšine, ki hočejo dlo svojih pra-vic, pavs-o-d se vrše tak', ked-aij JaoJj mili, kedaj še hujši dogo-dljlajd. Na Inskem, v Egiptu, v Indiji, na Francoskem, na Češkem, na: Poljskem, na Ogrskem, v Jugoslaviji in Italiji. Povsod s-i narodne večine dlcunišljajo, da imajo pravico zatirati manjšine. In povsod se ravnaje po zgledu vseh naned-rih večin vse one misnjSrne kadar postanejo večine. Boj se bo nadaljeval. Nadaljeval se bo bolj in na-daljevialo se ho delci, ki iimu namen, da ohrani' so- raštv-o med; na-rodh Ali mi ne bomo izgubiili svoje mirne krvi riti v teh žalostnih tceriotkih in ne bomo "bupsii. Drugi naj delajo kar hcčeijo in kakorkoli hcčejio svoje delo, msjj vrše svojo nalogo. M-i bemo vršili svojo. Vršili' besne- saScgo, ki gre za tem, du nrepireči -vBakršno na-daljao prelivanje krvi.. Vršili ibcmio tudi v naprej, 'kljub vsemu, nalogo, ki gre za lem,, da sprijazni dva naredia, ki ju je usedu nastanite, da živita skupno ždvVenje v teh pek-rnjina-h £cirje. Ako ne maju kuraže, da denas t® učine, to je zato, što se boje -pučk-ih pnoletainsbih ,m,asa, ispačenih i suviše svet-isbim ratom. Za to -cibe strane dianias nove pregovore, ah i obe se oprem-aiju za ralt u 'budlučn-csti. Obe več diamas rzaziJvlju nieisiincsti, dia! ipioimio-ču mji-h že-nedu sv-cije mase, -cbe več dana sas-tavljiaiju ratne plamo-ve i br-oje un-apired pnele terske život e,, k-oji h; treibali da padnu naidt v-eliboig .pitanja, dla li če nebolik-o stcUrma milijona- g-cifišnje pasti u žep-ove tiaStjamskih iii jugoslovenekih baipdbaifista. Pnoletirijat nenna najmanj-eg Interesa da proleva krv za 'bilo bcije -kaput-ailiističke ba.ndite. On zna, dia zia svaki paib život, za svaki zaipaljeni dom -su odgovorne ribe ibuiržoaziije, oeli baipit-ahsibički sistem. Pnolietairijatu je jasno: iii če temrhoaske vlade i kai-pitalist-ičb: sistem biti srušen ib če da buikne novi rat. Revolucija ih nicvii rait, to je pitanje keje se je ispoistavilci pred -pr-oilet-arijiait. Tre-čeg nemia! ii ne če biti.. Fncletarijat priimia pirvo- rešenje, jer ‘ono oidg-o- Domači vestnik Nala pot JCaJkior rus .cddaJjuje čas 'bclj in 'bolj -cid' tragičnih d;oig)ccbcv, ki so se cdlignaih na večer 13. t. m. v Trstu, tembolj.se trudimo, dia fcii- -pr.escidih te dtegedke iz najbolj objektivnega, iz najbolj neprisilirans-ke^a stališča. In vendiEir; naj sa cigledbjeimo Stvar iz katerega sii ibiodi ©blišča, vedno se nam, vsiljuje vprašanje, 'kaj je neki počela orni večer -tržaška redenstvena obiksit; k-aj so neki delale, kje so bile oni večer tr-iaške državne cbiasti.? Kaidarkcli se ,je zgodlilo, da je heteuo, p-uiredit-i d-e-1'a'vstvio kakšno mimo cnaniifestaaij-o ipo mestu, vsilk-idlar je bil na razpolago ogr-c-mirj .vejaiški čin redarrtveni aparat. V torek, 13. 't. m. zvečer pa je nevelika skupina, vročekrvnih naiciijoniricev cele ure požigala, udirala v privatna in javna pcslo-pja, metala na- ulice NANDE URBAN JAKO V; HUD MODEL (ičritiica iz umiebniškega; žii.vlie.niiai), Kaj si je iizmieliii one dni moj prijatelj kipar Miha lAtn.ec! Takrat sva tako udobno ležala v senci koroškega gceda, in balr 'biče moje duše, ni niti. od daleč slntd-a kaj hudega, ko1 ti reče -Mihec nenadlomia1: »Tebe je tabar-ekoč tudi nekaj umetniika, in gotovo si vnet za uimietin.oEit. Ati' ne?« To 'laskanje trne je siilai prevzeloi. Kalko .pa tudii ne? D-osedaj mu- namreč še nihče ni piriznal »umetn-iko-vam.ja«, iii n-a noben čajev večer domačah umetnikotv še nisem bil povabljen. Ticnaj me je Miihčeva pohvalLa res -pcvzdignila. Ko -bi vedel, kam pes (-ozimma Mihec} taco moli, bi -n-e odgovoril. Tako sem pa dejal: -»Da, res! Umetnost, da, da...!« Mihec je pa moje -pritrjevanje takoj zlobno izrabil ter nadaljeval: »Nu, -poitemi boš tudi radi kaj storil za umetnosL« »Seveda, sieveda! Če hočeš, zadavim' ik-akšnega lirika, .ali pa 'ti plačam vrček piva.« »O tem za sedaj še -ni -govora, iker za vrček piva se lalvk-o še po-g-cdiva,« -odvrne Mihec: »Ali' pomagal mri -boš, ker tvoje p-cimiočii: nujno irabkn.« »Tu bo pa težava, Mihec!« u-znajzim jaz svoj pomislek. »KoiMkcir morem namreč -jaz razsoditi, sd ti kipar, jaz se -pa nusem niti lončarstva še dodobrega lotil. Če daš staraj Ilovico -meni v neke ...« »Ilovico tebi? Oj, gotovo- me! Ti ne boš z ilovico mičesisir, zato vendar ni ilovica na svetu. Za- tako delo so -drugi ljudje. Drugače mA -boš pomagal.« »Rad, če imam le talent zato;« »imaš, imaš, še preveč talenta!« hiti Mihec, -kar •mi je z-o-pet sila laskalo. »T-oraj čuj,« nadaljuje. »Sosedovega bika bom mo-dieliiral. Kaj praviš k temu?« »Debra miisel! A ,jaiz?« »Ti boš pa bika držal.« »Kako si ipe-kel; Mihec? Jaz, bika, držal? Morda sem napak umel?-* »Ti sevsia'! Kdo pa? Bika seveda; koga pa?« »Oprosti Mihec, ampalk za -tako delo ni treba ravno umetnika!, -kakior si poprej namignil. Za tako treba hlapca in še močnega povrhu,« rečem nekoliko užaljen. »Kaj hlapec, hlapec!« reče Mihec nejevoljno. »Hlapci vendar nimajo časa sedaj ob žetvi'. Sice pa, če se ti -bika bojiš, ga bomo .privezali ob kol. Paziti ti bo le treba, dla mu dolgčas ne postane. To je nevarno za bikove živce!« »T-a pia je -debela, Mihec!« odvrnem ogorčen, »Kako pa naj jaz vem, kdaj postane biku dolgč-is, haaan? Jaz še nisem kciniverzinal z nobenim bikom.« »Nu, nu, ‘kar slednjega- tiče, menda tejga sam nisi prav gotov. Kar pa bika 'tiiče, inrni boš miuhe odganjal, pa je. Jeli to 'tako težavno delo?« »Tedaj naj -bo, doprinesem ti' žntev, prvič ker sem res vnet za uimietimcst, drugič -ker drugega posla zasedaj nimam-.« — Drugega dne ©o me od soseda že poklicali. Na sa-dovnem vrtu za skednjem- so stali zbrani: kmet-sosed, njegov siin Tevž (Matevž) in Mihec z visoko, triniogato miziooi in zahicijčkom ilovice. Poleg njih je stal k kolu privezan bik. Privezan? Ja, zlodej! Jedva me žival zagleda, že se -odtrga z enim samim sunkom •od k oki itn — dlcv! — stoteuKi dol -po sadovnjaku, kmet in njegov sin Tevž pa za njim. Začetek je -kazal tedatj izibc-rtn-o. »Posebne s-i.npa-ti-je dlo mene menda nhma,« pripomnim. »Seveda ne, ko se pa tako bedasto nastavljaš,« odvrne Mihec zlovoljen. »Btik je vendar -imteligentnat žival.« Mihec, to pa ...!« jannem ogorčen lovuti- sapo, medtem ko pritiira.ta Tevž in njegov oče rogatega begunca zopet h kolu, kairrlcr ga trdlnoi -privežeta, Nat-o icdiiidleita po sve jih poslih. Zdiaz -prične Mihec s ovojem umettniškimi dlel-cm. Na št-irio-glati: mizici razplete najprej -neko žičevje. Jaz, ki sem z -dfciiig-o vejo v moki, odganjal biku -muhe, sem Miličevemu pio-četju inlteL-gcntn-o -priikimicvai ter dejal: »Mihec, mišinica bo lep-a in trdina, samo -prevelika bo; tako se mi dozdeva,« Mihec me začudeno pogleda in reče nervozno: »Kakšna mišnica? Kje vidiš ti 'kakšno mišnica?« »Torej je ti ne vidiš, ljuba -duša medclžna!« odvrnem, jaz malce razdražen, ker sumil sem, da- me hoče Mihec vleči;. »Ka|j pa zapletaš -ono žičevje tam, če ni mišnica?« »Da bi te vrag!« se razjezi Mihec. »Ali si res tako -naiven, eM se le takega idlelaš? To je vendar ogrodje mojega csinu-tka. To vendar že vsiak ‘bik razume.« »Mihec v izrazih res nisi ne izbirčen, niti salonski. Al; jiaiz ti to icdjpuščam v hmenu -umetnosti. Sicer pa se lahko- vsak zmidti, in tisto tam je mišnici res presneto pcdoibno.« -»ProsAm te, govori mi ar j, saj vendar nisi zborniški poslanec, in ti govoriti ni 'treba, posebno ne o stvareh, ki jih ne razumeš.« Ubogal sem ga, in za pet minut sva ži vela v premirju. Medtem jc bil Mihec obrneta!- orno -svojo »mišnico« na debelo z iltovi-co, da je pdtem vse skupaj izglodalo, kakor na- tenki niti nabrane suhe slive. In ko je končal to delo, mi' izr-oči veliko lesen-o šestilo s prijaznim povabilom naj premerim biku širino tilnika, »Kako. si dčjai Mihec; d!a- te nisem namreč napak utocJ? Jaz naj hi' biku -premeril vrat?« »Dal, pa širini. Ti namreč; kdlo ipa dlruigl?« »O zakaj pa ne! Z najtvečjim veseljem!« rečem, kakor bi bilo merjesnj-e bikovskih tilnikov rnioj-e vsakdanje opravilo. -Primem za šestilo čai nastavim hrium-ni živali to znams-tveno oredje prav -previdno kineg vratu, in ko -odmerim, najdem šimi-nski premer 65 cim. To se je Mihcu dozdevalo preveč. »Ndmogo-če! 65‘cm, to je preveč!« »iPriijatetj, če bi menila vrat kakšnemu mestnemu ‘gizdalinu, ki cičara ženska srca, bi našla nes morda le 8 cm. Tu jih je pa 65., in nič manj! In usicjiam- si izr-azft: svoje uanetmiško mnenje* dri tiči ravno v teh 65ih centimetrih vsa bikova klasična lepota,« »Če bi ti manj govoril, -bi bilo uknetresti bolje ustreženo,« reče M-ihec. »Sicer si se pa zimritil.« In primie za šestilo ter ga nasadi boku previdino za vrat. Ta hip je treščilo. — Tora}; ko- se nekoliko zavem, spoznam, da ležim v visokih koprivah ob vrtnem -plotu. Miihčeva mizica z ono obmetaino mišni-cio je ležala nekje v travi'. Bik pa je s pdiG-vico k-ol-a, ob katerem je bil privezan, in s šestilom na rami divjal zopet v zlati svobod«. Čemur sem se pa najhei-j čudil, je -bilo ta, da od junaškega Mihca; ni 'bilo nikjer nič videti. »-Dal ga ,je mcmdla bik požrl?« se trni roda p-nir.ado-sLcvmo s;Cer nekoliko pretiirana misel v raztreseni glavi. »Nu, če ga je, ga je, -in ga še pokapati ne bo treba. Jaz za sve j del estanem .v koprivah, ker si boljšega kri-tjal za enkrat ne vem.« Tako prennišlju-jem, kar zadoni glas izp-ctd neba: »Nantej, oho, Nantej!« Obrnem glavo proti vašinasn, odkoder je ta klic prihajal, ter vzdihnem pobožno: »Gcspcd govori, tvoj hlapec posluša!« Ali glas iz višin nadaljuje: »-Nantej, tak ulovi bika!« Zdaj sem- glas spoznal; -bil je Mihcev. In tak-nj si •dioimisilim: Bik ga je vrgel v zrak, in tam plava sedaj kakor Mohamed-ova rakev, in -blede se -mu očividno. Sicer pa je pričakovati, dla v par minutah trešči na ti-a ter se razs-uje v satm-o rezanico. Glav-no ipa -je pri vsiean tern, -da name ne pade, dasi ga sicer ni mnogo. drugega razun zla, ki igia miEincdi: vsi ‘ibčul-T-a, ki ga pa še ne razuaie-j-o. Težka ,;e r.-aša rjalc-ga. Težka radii t-ega, ker je njen namen prelep, da bi ga zcim-cgli vri razumeti:. Težka radi tega, ker imaj-o macli/onaki obeh rjanedov interes na tem, da -ovirajo uspehe našega dela. T c Ida r-‘č re pcmu-gai. Im-elt smo res tudi nu; s-ve jo uro na Oljski gori. Bili fi!»o n-efcaj časa sami v dvomu in obupu. Prešlo je tudi to. Se-dn; mio-raimo na- delo, na naše ple-mizralt-o delci, ker c-o -dogodki vsakega' -d»e, ki nam go-• c-re jušno ;-n cdfcritio, dla smo c® pravi, na edin: pravi pciti. Zato se cfcr-ačamio do vseh, ki misltjia kakor tn-1-sli-m-o «n«, ki čuit.Tio, kflkcr mi* ču'tiimo, ki verujejo, kakor mi verujem-c- im zlest; onim, ki verujejo v našo poštenost. Z nami naprej, brez bojazni v -bcdiačn-osit. Metarska manifestacija ladjinim splavom pri sv. Marka Včeraj zjutraj se jo vršil v ladjedelnici sv. Marki splav 8700 ton obsegajoče ladje „Arsa“. Na ladji sta bili dvignjeni dve rdeč zastavi. Pred spavljenjem ladje so zapeli delavci »delavsko pesem“ in „internacijona!no“. Ko je ladja zdrknila v morje pa so delavci vzklikali: „Zivio Lenin!" Tudi druge ladje, ki e tamkaj popravjlajo so ob tej priliki razgrnile rdeče zastave. Volitve v zavarovalne zavode Mešan odbor je sestavil sledečo k mdidatno listo za upravni svet zavarovalnice proti nezgodam: Za I. odsek: Železnice, prometna podjetja, skladišča, dvigala za blato: pravi član: Aloizij Kiafl č, šalita Gretta 10; naruesJnjJcL-flaTič mVmon, -OdMRO^iO- 12(5. Za II. odsek: Rudarska podjetja, livarne, izde-lovainice kdVin, strojev i. t. d,: pravi član : Peter Errath, Chiarbola sup. 198; n mestnik: Josip Signorelli, Labinj; Za III. odsek: Kemične ind.strje, razsvetljava, živila, konsum: pravi član : Ivan Kenič v. Massimo d’ Azeglio 2 ; name-tnik: Oton Schiemer, v. deli’ s tria 12. Za IV. odsek: Zemlje in kamenje, stavbinska podjetja, (priključena dela v delavnicah), gledišča, gasilci, dimnikarji, pometači: pravi čan: Rudolf Zivitz, \ia Conti 24; n^me tnik Josip Marica, N. brežina. Za V. odsek : Tkalnice, poligraf je, kopeli, pralnice i. t. d. pravi član: Anton Gerin, via Oimo 6. namestnik: se določi danes. Za VI. odsek: Papirnice, strojarnice, izdelov lesa, kmečke in gozdne industrije, mirni: pravi član : Ivan Zoilia, via Cont 24, namestnik: se določi dane-. Za VII. odsek: Paroplovstvo: pravi član: Ivan Fain, vh S. Nicolo 2, n; mestnik: Franc Marussig, via Madotinina 36. Člani razsodišča: p avi član: Marcel Comel, via Manzori 3, ramestniki: Franc Peliaschier, Tržič; Gino Fo-lovich, Pulj via Flavia 2; Sebastian Sil nich, Pulj ' ia Felicita 1. Zveza pomorščakov je izb’ala tudi svoa dva č ana namestnika, k sta: Gnido Lanzi, u . Francisco Denza, Nikotaj Magllano, via S. Nicolo 2. Volitve se, izvz mši za V. in VI. pdsek, ki nista še določila namestnika, lahko takoj začnejo. Naš list „DELO“ izhaja trikrat na teden in sicer vsak pondeljek, vsako sredo in vsa kpetek. NAROČNINA za celo leto znaša Lir 30*— „ pol leta • • • »» 1^ „ tri mesece . . „ 7‘50 mesečno 2'8G Posamezne številke se bo podajalo tudi v nadalje po 20 stotink. Troglinl Miki i IM) F Po oni grozni noči' jo nastopilo precejšnje iz ez-netue in sledeči dan je tržaško &vljeaje _ ° svoje oaivatko lice. Samo -prod razbitim* *® oplenje nami trgovinami, zavodi in stanovianji je postajaa množica, ki je nemo opazovala učinke k9*®1 divjanja ter potem razno komentirala do^*fce sarnie. Kar si slišal iz večine ust pristnih tržaških talij anoai ° položaju delavstva, opotreWor- tod4 v Zato *e pogrebno, da se v zbo^i naporu raznih meščanskih strank dosegla tuintam ugod- 4cr ° programu iste. Razložil je, kobko .gospodarskega položaja pri nas združijo vsO nosti, ki so jim meščanske stranke morale dovoliti, S j uspehov f« maša organizacija že dosegla -za, stav- |razj>ol*otžiLjive sile ibrez razlike strank na skupnode-tem pa se je razvila socijalistična misel v manjši ali pa ske delavce. Govoril je o .potrebi delavnih P°®” ’ tavanje, ki edino naan more doprinesti oni uspeh, ki večji obliki med delovnim ljudstvom. Za razširjenje so- j ter pojasnil namen raznih rtočk ite pogodbe. Slednja naTn jje potreben, da rešimo s tem gospodarstvo na!« Plinlicltrno mini« m a«1 vovlv/ienolm l!u/1clvAtri 1 C* I « r% Km nAVi! A 1\A j TO-IVt Kir S ‘7lrU> !Tt rUTtlOTOGd.!, lt& 'Čil dBlc j v It s - - 1. _ 7_L - ' JS—.I! IrnlrioM cijalistične misli med raztresenim kmečkim ljudstvom, je je govoril o potrebi iz-obrazbe, priporočal je čitanje manjkalo še potrebnih pogojev in sredstev. Tako je naš knjig in brošur, posebno je poudarjal potrebo širjenja mali kmet, kajžar, kolon, sploh pa ves duševni ter kmetčki na5ega glasila »Delo«, brez katerega hi ne smela biti —t- -= -1-»--— - .--J—^ ^ delavska in kmetska! hiša. Govornika so navzoči ves ča« pazno poslušali in ob zaključku so navdušeno odobravali. Tolmin. V nedeljo dopoldne se je .vršala! pri nas konferenca zaupnikov organizacij e stavbinskih delavcev za tolminski okraj. Na konferenci je poročal sodrug Petejan o programu naše organizacije ter o nalogah zaupnikov napram delavcem, dSelodajalcem in organizaciji. Poudarjal .je potrebo zaupniškega zbora za redno delorvtanje organizacije. Nadalje je proletarijat, ki ni slučajno bival v industrijskih središčih, ostal zunaj naših organizacij. Naša inteligenca, katere dolžnost bi bila, svoje na nižji stopnji izobrazbe stoječe ljudstvo podučiti o pomenu socijalizma, je stopila v vrste zagovornikov kapitalizma, da ji je bilo za to mogoče izdajalsko delo nad svojim razredom napredovati Po vojni pa se je tudi ta stvar obrnila na boljše, danes lahko trdimo, da so tudi intelektualci uvideli posebno med vojno, da tudi oni niso ničesar drugega kakor delavci to je mrtve številke v računskih knjigah privatnega ali pa državnega kapitala. Zato tudi oni v masah zapu- šemu kmetu, našemu narodu. Zatorej želim, kakoSJ je tudi želja večine našega kmdtskega ljudstva:, da bi se v to svrho združile vse 'zadruge v eno močno aE nestrankarsko gospodarsko zvezo v najkrajšem časa* in naj bi tudi kaj začele s poslovanjem. S strank ar« skimd »kmet. zvezami« pa ni itič! DOPISI govor prediidočemu izzivanju jugpslovenskih nacijo-naiktov v Spljefcu, napadli1, oplenili in zažigali gostilne, .bamke, kavaime. kcmsulate ter jih uničili. Nimamo še direktnih vesti, zato ne maramo ponatisniti tega, kar beremo v dirugih časopisih, ker dobro znamo, kako se potvarjajo gotova dejstva, ki kakor ona, dogedivša se v Trstu silno spominjajo na .tragične dneve plenitve in požigatnja 1. 1915, v Milanu. Eno samo dejstvo pa je ugotovljeno iz poročil buržoaznih listov, namreč da je bila dana možnost požigati in uničevati skozi vso noč, ne da bi tržaška zelo številna redarstvena sila kakor si hodi posredovala. In cb tej prilika opozarjamo, da je bila v Tista represija vedno najdivjejša karfar je šlo za kakšno delavsko demonstracijo. Ne vemo, zakaj so tržaške abkustnije pastile neredom svoj potek prav do konca. Dejstvo pa, da se ni niti poskušalo zabramiti napad na jugo-skvvenski konzulat, nas opraviči k domnevanju, da vlada ni neudeležeaa pri ustvarjanja diplomatičnega incidenta, ki gp pričakujejo militaristični elementi. Zopet stojimo pred podSgalnjem uacijooalisiiSnih sovraštev. Včeraj v Spije tu danes v Trstu. Italijanski in jugjoslaveoski! brezvestneži bi radi povzročali novo garje, novo žalost obema državama. Ali njihova vrivanja ne bodo dosegla ničesar. Delavske množice v Jugoslaviji in v Italiji bodo znale braniti lastno Svijenje in lastne koristi ter se bodo uprle proti vsakemu kaljenju mini. AV. ogr. bankovci, ki so boli prepečaterri od Češko-Slovenske ijojdoviade so stopili a veljave dne 20. junija; se lah/ko zamenjajo do 31. julija proti novim bankovcem pri bančnem uradu finančnega ministrstva v Pragi (.BredovsSkai utica 5) ia negovib podružnic. Od 1. do 31. avgusta se zamenjajo samo še .pri centrali'. tega izakfotea, izrekajo koimiisaije za ugotovitev in likvidacijo vojne škode. Te komisije so sestavljene iz treh članov, od! katerih enega, (kd .predseduje, ione-mije generalni civilni komisar izmed uradnikov, ki imajo vsaj čin svetnika prizivnega sodišča oziroma tudi sodnega svetnika. Droga dva člana izbere po .potrebi, od' slučaja do slučaja, predsednik komisije sam, in sicer enega izmed oseb, ikS so izvedene v nadevi, o 'kateri je izreči razsodbo, a ki niso javni urafdndld1, temveč so navedene v imenikih, .ki se bodo v ta namen sestavili strani deželnih uprav; drugega člana pa izbere izmed tehničnih državnih uradnikov, ki so navedeni v inneoikih (ki jih sestavijo deželne finančne oblasti. Bredino komisija izreče razsodbo, mora poskušati, da se stranke pagode med sabo. Ko hitita se to doseže, komisija sodno poitmdi pogodbo. Ako .presega prošnja za odškodnino vsoto 500.000 lir, spadia razsodba, oi ugotoviti Škode, o likvidaciji cidškodnine, o vsakem spornem vprašanju potd (kompetenco sodne oblasti. Posebni odloki bodo določili število toomisnj, njah sedež in območje. V razpravah pred ikotmicijama je izključen dostop izvedencev. Oškodovanec zastopa zadevo sam ali potom pooblaščenca. Rekunri. V spornih zadevah za vrednosti, (ka. presegajo 50.000 lir, je dovoljen proiti TazSodbi komosaje rekuirz na višjo komisijo, ki se 'bo v ita namen imenovala. Rekurz je vložiti tekom 30 dni od izročitve razsodbe knmisije prve stopnje in sicer pri njenem tajništvu. Proti razsodbam 'komisij prve stopnje pri sporih pod 50.000 L in proti razsodbam višje komilsije ni priziva, ne sodnim, ne upravnim poitom'. Dtovdjen je pravni Jak obnovitve postopanja v sledečih slučajih: 1. ako se je razsodba izrekla vsled goljufije ene stranke na škodo druge, 2. akoi se je razsodba izrekla na podlagi Katin, ki so se pozneje spoznale kot 'ponarejene, ali pa stranka ni vedela, da so bile te listine že pred sodbo spoznane bot ponarejene, 3. ako se je po razsodbi našla važna listina, ki poprej ni bila v rokah stranke, 4. če se je izrekla razsodba na podlagi faktične pomote, ki je razvidna iz listin predloženih (komisij. Faktična pomota nastopi:, ko hitro je razsodba izrečena na domnevanju nekega dejstva; Čegar resničnost pa je brezdvomno izključena; aE pa že se domneva, da neko dejstva ne obstoja, čegar resničnost pa je brezdvomno ugotovljena; ato v obeh slučajih, ako dejstvo ni sporna točka', o kateri s« je razsodba izrekla1. Prošnje za odškodnino, listine razprave pred komisijami prve in druge stopnje so prost«1 kol okovane in pisarniških pristojbin. Obrazci za prošnje, o katerih mo že govorili so razEčne vrele in sicer posebni za): a) ikmetiške premičnine, < b) hišno opravo, c) zemljišča, d) kmetijska poslopja), e) industrijalne nepremičnine, f) mestna poslopja, g) industrijske in trgovske premičnine. Sestaviti je za vsako občino in za vsako gori imenovano vrsto Škode poebno prošnjo!. Priloge. Da se poslovanje olajša1 in pospeši, je priporočljivo priložiti1 pri več prošnjah vsaki: 1. krstni list, 2. domovinski fot, in to v Izvirniku, ali pa legaliziran odpis. ^ Ako so iz domovinskega Usta razvidni podatki o rojstvu zadostuje te1 sam. Za premičnine pa treba priložiti: 1, potrdilo o 'bivališču, 2. potrdilo o družinskem stanju. Za zemljišča se priloži pnepls posestne listine!. Za poslopja tavolami izpisek, ki potrjuje zakonito upravičenost 'prosilca1. Vsaki prošnji po odškodnini mara hrta priloženo dokazilo o škodi in visokosti iste. To dokazilo je mogoče .podati s pričevanjem štirih oseb, če le možno rf-aikih, ki s prosilcem niso v sorodstvu. Verodostojnost izpovedi prič mora potrditi občinski urad, v katerega območju se nahaja kraj, kjer se je škoda dogodila!. Dobro je, če oškodovanec priloži poleg zgaraj omenjenega vse one listine, ki tudi izpričujejo, da se je škoda res ttogjodSla in v kakšni 'izmen1. Italijanski podaniki (iz kraljestva) morajo priložiti vsaki prošnji še potrdilo o ital. državljanstvu in kazensko izpričevalo. Po zahtevi stranke se vložitev prošnje tudi uradno potrdi. Že vložene prošnje, M niso spisane na predposamli obrazcih, in ki ne odgovarjajo goriomenjenim določbam, se morajo obnoviti, oziroma spopolnitL To naj prosilec sam stori, ne da bi počakal šele posebnega povabila strani oblasti. (Se nadaljuje. PULJ. ! Tragični1 dogodka v Trstu so našli odmev tudi v. - - , | --------------------------—, - i Pulju, (kjer so v siredo 14. t. m. nacijonaiističnd de« sčajo mescanske stranke ter stopajo v vrste r“^cdno 0 pomenu produktivne in konsumne zadruge, momstralntje upadli »Narodni Dom«, iz katerega je se bojujočega proletanjata. V vrste onega proletariata, | za sc tukajšnji delavci zelo zanimajo. Slednjič | i,.:. in h«mh. Množira ie nato ki se ne zadovoljuje več samo s sklepanjem »kolektivnih delovnih pogodb«, temveč je razširil svoje delovanje na vse one točke, ki so v zvezi z osvoboditvijo dela od ka pitala. In danes labko s ponosom gledamo na delo teh organizacij, ki so zmožne, ako so popolnoma solidarne, bojkotirati celo državo, preprečiti nove vojne itd. in to navzlic temu, da so njih lastne imperialistične, militaristične vlade proti takim in jednakim povzetjem. In ne samo, da so proti temu, temveč porabijo vsa, tudi nasilna sredstva, da ne govorim o lažeh, spletkarenju in drugih takih malenkostih, da bi uničili vsako še tako L 3 20 na uro. je pojasnil razne 'bofike delovne pogodbe za stavbno industrijo. Nova plačilna tarifa stavbinskih delavcev v Trstu. Potom revizije plačilne tarife so se dosegle sledeče minimalne plače: Zidarji, ki so nad 20 let stanj L 3'40 na1 uro1; zid sur ji od 18—20 let stari L 2'80; težaki, L 2'30 kopači L 2'65, ženske L 2’—, vajenci L 1'50, tesarji nad' 20 let stari L 4'—, tesarji «d! 18—20 nedolžno gibanje svojega in tujega proleiarijata. Ker ka pitalizem že po svoji naravi ne more izhajati brez izkoriščanja najširših delavskih mas. Ali mi socijalisti živimo v trdni.veri, če ta kapitalizem ni mogel iz začetka uničiti to nevarno mu gibanje, tudi danes ne bode, ko socijalizem ni več nauk temveč dejstvo, o katerega dobroti je pre pričan vsak, kdor hoče verovati resnico in jej pogledati v oči. Ne pomaga zapiranje, obešanje in proganjanje posameznih oseb, oziroma skupin, ker socijalizem ne da zatreti potom nasilja, on namreč živi v duši množice, ki hoče in mora živeti, živeti življenje vredno človeka Skala odtrgana na iztoku drvi hitro v dolino in ni daleč dan, ko pridrvi med nas. Takrat bo naš dan, dan osvoboditve proletarijata! Anhovo: Dne 4. t. m. se je vršil tukaj shod stavbinskih delavcev v gostilni g. Juga. Shod je bil naznanjen za 14 , ali že pred določenim časom se je zbralo precej ljudstva, da prisostvuje shodu. Na shodu je poročal sodrug Kosič iz Gorice. Vsestransko nam je obrazložil pomen strokovne organizacije za delavsko ljudstvo. Ker ni mogoče, da bi tukaj podali snov Celega poročila, naj nam bode dovoljeno, da ponovimo ono kar najbolj zanima naše delavstvo. Naša delavska organizaciji je bojna organizacija proletarijata proti kapitalizmu, ki v svesti si nemoči posameznika skuša v skupini doseči izboljšanje svojega položaja. V ta nam.en sklepa kolektivne delavne pogodbe, ki zagotovijo delavske pravice tudi v času delavne krize. Določa minimalno plačo, delavni čas, odpust in sprejem delavcev itd. Tako da delavec predno gre na d<4b, ve koliko bo zaslužil isti dan oziroma ve kedaj bo izpuščen iz dela. V očigled vsemu pomanjkanju, v katerem živi danes delavstvo, {in ki je brezposelnost, draginja, stanovanjska kriza, beda in siromaštvo, kadar delavec postane delno ali pa popolnoma nezmožen za delo,) je prisililo naše organizacije, da po možnosti udejstvijo svoje stare ide- t. 1. padlo baje nekoliko strelov in bomb. Množica je nato Tflvgala »Narodni Dom«, ter zabranila gasilcem pogasiti požar. Vieč Slovencev in Hrvatov ,je zaprtih. Strelec Karel AndreoH je bil težko ranjen. KOPER. Iz preiskovalnega zapora sprejemamo dicpis sledeče vsebine: »Tu nas je dvanajst fantov iz Tirnjai pri Št. Petru na Krasu. Aretirani smo 'bili dne 8. februarja 1920 v 'Margonov! krčmi ob 9 zvečer, ali vzroka še danes ne vemo. V naši vasi je bilo ital', vojaštvo tskoro dve leti, a nikoli ni bilo ne itepežai ne prepira med nami in njimi. Prispel pa je v vas nek stotnik,, ki se je izrazil, da so njega mučili v bivši Avstriji kot ujetnika, in da se hoče zato maščevati ter nas kar na lepem spraviti pod ključ. In to je tudi storil, tor čez dva dni odšel iz vasi v Trst. Šla je mati v Trst ter vprašala, kaj je z njenim sinom. Stotnika pa ni bilo: več v Trstu, bil je siamio poročnik, ki' je ženi odgovoril, dla so bili fantje hudobni,, dekleta pa da niso hotela govoriti z njimi. Naš zagovornik Vincenzo Bologna pa nam je jedrva smo radi —• politike pod ključem. Namreč 2. februarja ob 10. uri zvečer nas je bilo nekaj fantov v zasebni hiši, kjer je stotnik stanoval. In za nami1 so prišli trije častniki in nekaj vojakov,, ki so nam zapovedali, naj gremo domov spat. Prav mirno in zlepa smo* šli iz hiše. Ali za zadnjim, t. j. za Antonom Brgočem so streljali dz samokresa itn ga ranili. Pa so mu drugega dne, ko jim je to naznanil1, rekli' naj bo tiih in naj 'ostane doma, da mu preskrbe zdravnika. V istem tednu pa Kovinarji I. razreda L 29'60, II. razr. L 26'80, III. nazr. L 23'20, IV. razr. L 17'60 na dan. — Vajenci dobe prvo leto L 7'80, drugo leto L 15'30„ .tretje leto L 38T0, četrto leto L 52'50 na teden. Nova plačilna 'tarifa stopi v veljavo 1. in velja za tri' mesece. KmctlisM pregled Kmetijska in vrtnarska zadruga v Trstu (ul. Raffineria 7), Šteje danes krog 1500 [sedaj po petih mesecih sporočil, da ' ^ __ | I ^L' šli ..n ««n.J ,\T o m/» 9 M>inin (tisoč petsto) organiziranih članov. Vsako delo pa rodi le uspehe, ako se vsak član zanima za zadružno delovanje. To delovanje pa se jasno zrcali v naših poročilih v „Kmet. pregledu" „DELA“. Zato priporočamo, da se vsaj večina naših ________________________ zadružnikov naroči na „DELO“, ki je | so prišE karabinjerji v vas in ko so videE^da je^Br- naše društveno glasilo. Kdor nas podpira, podpirajmo ga tudi mi! Kdor pa nas zaničuje, omalovažuje, napada, onemu ne dajmo gostoljubne strehe. Zadružniki, naročajte torej „DEL0", ki nam vsaki številki svoje trikratne izdaje na teden brezplačno in blagohotno daje na gač ranjen., so to stvar naznanili in pozneje dvanajst fantov aretirali. — Vprašamo, kaj ima vse to opraviti s politiko, in kaj smo fantje zagrešili. Naj se nas vendar enkrat postavi pred sodba, da dokažemo svoja nedolžnost! NABREŽINA. Javna ljudska knjižnica v Nabrežini priredi v nedeljo 11. julija vrtno veselico s sledečim programom: 1. Orkester; 2. Mazurka, poje moški zbor; 3. Pogled v nedolžna 'oko; solospev tenor - bariton s spremlje- organizacije, aa po možnosti unujsiviju »»ui« - - j « _ _, » uvu™«.--------- ---—v , i.«_, ale na polju socijalne oskrbe. Ker vlada noče na noben razpolago SVOj prOStor ZE ZadrUZIie OD- I vamjem slavirja; 4. Drama histerične z en e (dramatični •« . 1 !1* — — 4- _ 1/0. . . 4 t. C *»,«» C.o vrv TTHOC Tri 7'K O T ‘ 6. iNBZS.** način ničesar ukreniti v obrambo delavca tudi tedaj, kadar je brez dela, oziroma kadar je obnemogel, smo prisiljeni, da sežemo po samopomoči. Prvo, kar je dalo misliti našim funkcijonarjem strokovnih organizacij, je bilo, kako odpomoči silni brezposelnosti in bedi ljudstva, ki ga tare. Začeli smo s praktičnim delom za brezposelno zavarovanje, da smo na pravi poti, nam pa dokazuje dejstvo, da so sodrugi pozdravili to ustanovitev, dasi še ne posluje, ali upamo, da bo kmalu začela. Delavc, še zavedajo te važne naloge in dasi so stroški za vzdrževanje take institucije precej veliki, delavstvo rado žrtvuje in to tudi prostovoljno breme prenaša. Prenaša pa ker ve, da mu je to v korist in tudi njegovi družini. Sodrugi kdor je poskušal živeti brez dela in bil prisiljen zapustiti družino, očeta in mater, ter iti v tujino iskat dela, ta bo go tovo iz vsega srca pozdravil to socijalno napravo, ki je prizor); 5. Večer na Savi, poje moški zbor; 6. Nezakonska mati, solospev sopran s spremljevanjem kla-7. Bucelk v strahu, burka; 8. Rožmarin, solo« vonja; LOVU U vacgtt aiva —i---------- 1----- _ i . . »r , m wi in mora biti samo podlaga bodoči veliki socijalni zava- nic: Boljuaiec, Babiči, Marezige, 1 ruske; jave in tako zadrugi prihrani lep denar. NAČELSTVO. »Kmet. in vrtnarska zadruga« v Trstu ima sledeče | spev tenor - bariton s spremljevanjem klaivirja. Po sestanike' I Pro£raiml se »ainestio* plesa vrši koncert, šaljiva po- V nedeljo 18. jul. ob 5 pop. v Gropadi; v nedeljo 18. juL ob 4 pop, ustanovni občni zbor pokiružnice v Plavjah; v nedeljo 18. jul. izredni občni zbor podružnice Osp; v nedeljo 25. jul. ob 5 pop. ustanovni občni zbor podružnice na Opčinah (v fcoos. društvu:); v nedeljo i. avgusta ustanovni občni zibani padruž- jsvalnici in sicer ne samo zavarovalnici za brezposelnost, temveč tudi za starost in obnemoglost. Zahtevamo pa od vlade, da uredi to vprašanje prej negoli mogoče, in naj se ne izgovarja z raznimi puhlimi izgovori, ki smo jih že neštetokrat ovrgli. Kdor noče biti več suženj, je končal sodrug Kosič svoj govor, naj stopi v naše organizacije, ki so pripravljene vsak hip postaviti se v bran za interese zatiranega ljudstva. Poglejmo si razmere delavstva tam, kjer je organizirano in v krajih, kjer ni organizacije. Opazili bomo takoj, da živi delavstvo veliko boljše tam, kjer je organizirano, v nedeljo 8. avgusta ustanovni občni' zbor ,podružnic Št. PriLa)}, Štanjel. »Kmet. In vrt. zadruga« v Tretu ul. Raffineria 7. ima v svojem skladišču vse kmetiške potrebščine na razpolago svojim članom. Skladišče je dnevno odiprto d)o 2 popoludne. Zveza kmetijskih zadrug! Med našumi ljudstvom na deželi, se je zadnje čase m v živi Jefi jo hotel odvesti? Predvčeranjem sol aretirali 56 letnega Alojzija S, stanujočega v dlet PahLol št 3, ki je vlekel za sabo jokajoče edinajstietno dekletce, Pačimo B. iz ulice Rossetti 3. Maž je Izjavil, da z dekletcem ni nameraval nič hudega, ipak so ga pridržali v zapciru. Radi bi od pristojnih oblasti enkrat izvedeli odkrito besedo, kaj je z vsemi temi otroci, ki izginjajo v me&tu, že z razloga, da bi se znalo prebivalstvo bolje očuvati. Delavski pregled vi delavstvo veliKO Doijse tam, Kjer je uiSau.ii,ai,u,, u««, -- ■ * - krajih, kjer ni organizacije. Opazili bomo takoj, da .pojavilo splošno zanimanje zal ustanovitev 'Kmetnj-*... delavstvo veliko boljše tam, kjer je organizirano, skih zadrug, ki nalj bi bSle osredotočene iv Tretiu. Sam nego pa tam, kjer ni. Med par zgledi nam je postal naj- sem večkrat premišljeval to, in sicer kako, niai) bolj v spominu oni v Gorici. In sicer je dokazal, da po- ^ se -t0 najbolje in najhitreje doseglo. Šel sem godba sklenjena v Gorici je veljavna tudi za naš okraj, nage kmetska ljudstvo, dal se med njim prepri- Ta pogodba določa 8umi delavnik in minimalno plačo - ^ ker :e ftud.; ono pri tern največ prizadeto, o o"7n T na um Pri nas na. kier do danes ml * 3 . i« ~ iSJ,“ —c- b»— Istri in Krasu, a povsod sem vdobil skoro ilsti odgovor: »Kmetijske zadruge in .njih Zveza naj hi^ bile strogo stanovske in ne strankarske, tor naj bi delovale edinole na gospodarskem polju aa zboljšanje gmotnega stanja našega kmeta.« Tega mnenja sem tudi jaz in mislim, da je vsakdo, ki si pred'oči današnji politični in gospodarski položaj tok, fcafcooršen je v strni. Slišal sem, dla se snuje v Trstu Zveza kmetijskih zadrug s sedežem v Tretu. Dobro, izvrstna misel in čas je tildi, da se je ta Ideja sprožila; 'toda to še nerojeno dete ima že svoje napake in sicer, da se mu Osvoboditev proletarijata bo delo proletarijata samega!!!! Cestni delavci, gozdni čuvaji so vabljeni na se-sto-nek, ki se vrši v nedeljo 18. t. m. v prostorih g. Siš-koviča v Herpeljah, kjer se bodo obravnavalo vele-važne zadeve. Ker pride delegat iz Trsta so vabljeni vsi delavci in gozdni čuvaji iz tržaške OKolioe, Krasa in Istre, da se sestavka udeleže, ali pa pošljej o delegata na ta sestanek. Nakladati V tržaški luki eo stavkali skozi šliri1 dni tor (včeraj dosegli popolno zmago. Na shodu dne 14. t. m. so zato sklenili povzeti zopet delo. za zidarje 2'70 L na uro. bila večina, oziroma vse delavstvo organizirano, 10 in več ur na dan za smešno plačo 1'50 L na uro. Tako znajo naši gospodje izkoristiti delavsko nevednost, ali pa nemarnost. Ne vprašajo se pa, kako more danes de lavec izhajati zl'50 L na uro in to prvi zidar. Ali kaj briga to delodajalca tvoja družina in ti samo, da on lahko uživa vse razkošje, in da izdaja za igračo svojih otrok več, kakor pa ti zaslužiš, da prehraniš sebe in svojo družino. ____ Delavstvo je ves čas pazno poslušalo in je bilo na koncu govora prav hvaležno govorniku. In ko je še omenil potrebo delavskega lista se je izvolilo zaupnike, ki bodo organizirali tamkajšnjo delavstvo in nabirali naročnike za naš delavski list »Delo«. Iz zadnje delavske in kmetske koče pa vrzite ven klerikalne in liberalne cunje, ki delajo zahrbtno na to, da delavsko ljudstvo razdvojijo ter da ga nesložnega lažje izkoriščajo. Zatoraj vsi v naše organizacije, da ustanovimo močno armado, ki bo zmožna udejstviti načelo: »Kdor ne dela, naj ne je«. Shod brezposelnih v Gorici. Dne 9. t. m. se je vršil shod brezposelnih v Delavski zbornici v Gorici: Na shodu je poročal sodrug Mulitsch v italijanskem, sodrug Kosič v slovenskem jeziku, delavsko zbornico je zastopal sodrug Štolfa. _ Vsi govorniki so poudarjali, da je neobhodno potrebno, da vlada povzame korake ter. da preskrbi ljudstvu delo in zaslužek. Sicer preti nevarnost, da bo do skrajnosti izmozgano ter vsled bede, ki jo povzroča brezposelnost, popolnoma obupano delavstvo prisiljeno do korakov, ki ne bodo v korist nikomur in tudi naši vladi ne. Ta shod naj bo opomin vsem onim, ki z lepimi besedami in z obljubami hočejo delavstvo potolažiti. Gospodje! delavstvo pa ne potrebuje sladkih besed in obljub temveč dela, poštenega dela, da bo lahko redilo sebe in svoje družine. Sladke besede ne grejo v želodec. Na shodu je prebral sodrug Štolfa pismo podjetnikov, ki so prisiljeni odpustiti več sto delavcev, ker jim vlada noče likvidirati že starih računov.Prašamo naše oblasti, kaj nameravajo napraviti s temi delavci, ki bodo še povečali bedo, katera že itak presega vse meje. Zadnji čas je toraj, da se napravi temu brezpotrebnemu pomanjkanju dela konec. Izvolila se je deputacija petih članov, ki je predložila resolucijo, sklenjeno na shodu, tukajšnjemu, civilnemu komisariatu. G. komisar je obljuba, kakor vsi taki gospodi, da bo po svojih močeh pomagal, da sa ta beda odprave šla in razprodaja cvetlic v -svrho mladinske knjižnice. Ker se ta prireditev vrši v kulturne namene, in ker gre čisti dobiček za nakup knjig; smo prepričani-, da se bodo domačini, kakor tudi naši okoličani polnoštevilno udeležili te kulturne prireditve. Veselica se vrši na senčnatem dvorišču g. Silvestra Caharija. Začetek ob 17 uri. GORICA. Socialistično izobraževalno društvi® v Gorici naznanja, dd razvije svojo društveno zastavo dne 25. t. »n. ter vabi že sedaj vsa bratska društva, ■ kakor tudli vse sociijalisitiLčne 'organizacije, da se gotovo udeležijo toga slavi ja in sicer korporativno z zastavami. Program se pravočasno naznani. — Odbor. ST. ANDREŽ. V nedeljo dlne 18. t. m, se vrši shod stavbinskih ddavoev ob 5iih popoldne v gostilni Angela Briška, Udeležba dolžnost! — Odbor. MIREN. Naš g. Pirc, misijonar, je dne 11. f. m. pridigal v cerkvi proti — stavbinski organizaciji in našemu glasilu »Delo«. G. misijonar Pirc naj pridiga o veri, a naše delavske organizacije, ki z vero nimajo no« bene zrveze, naj pusti v miru. Gosp. Pirc naj tudi ne dreza v ono sršenovo gnezdo, ki se mu reče »Delo«, ker ne bo dobro zanj, če s tem ne preneha1. Toraj g. misijonar Pirc »mirijonirajte«, drugo pa pustite lepo v miru, da Vam in podobni gospodi ne bo predčasno žal, ako vedno izzivanj 'začnemo pošteno 'odgovarjati, KANAL IN OKOLICA. Naš trg je ohranil pravzaprav svoje staro lice. Običaji in navade niso se predrugačile. Če je prišlo spoznanje z nesrečno vojsko in še nesrečnejšem premirjem, je to evolucija duha, ki e le naraven pojav in to še v posebni vrsti med mladino. Pred kratkim je aretiral nelki častnik od tuk. pre-zidija tov. učitelja Nanuta, ko se je ta mimo razgo-varjal s tovariši na cesti. Pozval ga je s seboj./a že sedaj podaja .političen namen. Čemu to? I “1^ /»'špico«. Ko ga pripelje na ka- Vprašal sem nekatere interesaramoem^^govorili | rMlstaio. mu »marešjal« pove, daje so oni, češ, saj jie to že naraivmo, saj simo Slovenci ta moramo ustaimavljati Zvezo tudi na narodni podlagi. Vse pranr toda čemu postavljati to nesrečno formulo »na nanodini podlagi« vmes ? Kakšna more pač 'biti zadruga ustanovi jena med našim ljudstvom in za naše ljudstvo ako ne narodova, t, j. njegova. Ko sem to omenil, so mi rekli, da »Kmet. ta vrt. gosp. zadruga v Tretu« čeprav ustanovljena od slovenskih kmetov ta čeravno posluje med slovenskimi kmeti v njegovem jeziku ni narodna, marveč socijaEstična (kar pa se ne more trditi, ker se Kmet. in vrt. gosp. zadr. ne meša v politiko) Toda ljudje božji, kakšne dlje pa ima zadruga, če tudi ustanovljena s formulo »na narodni podlagi«, ako ravno ne — komunistične? AE niso zadruge ustanovljene ravno zato, da izpodrinejo posredovalce (pa komumisltishno rečeno »izkoriščevalce«) med konsmimentoim in producentom:? Ali niso ravno zadruge v 'bratski ruski državi' — bolj še viški — glavam čtaitodji na . gospodarskem polju? In,ali niso morda ruski boljševaiki, boljši narodnjaki od ruskih ibuTŽuadjccv, ki jim je bil narod le za izkoriščanje dober, ta ki so' svojo na vsem bogato državo usuinjili tujemu 'kapitalu vsled svoje lenobe ta brezbrižnosti za ruski narod? (Ruski buržuazijcd so 'bi® narodnjaki 'le nat banketih pri polno obloženih mizah a še takralt ne vsikdar). Ali niso ravno ruski boljšcviki bili oni, ki so rešili ruško državo zopet rabtajereko postajo, mu »marešjal« pove, osumljen, da nosi revolver. Napravijo mu telesno preiskavo, ta ko nič ne najdejo, se spogledajo, ter seveda galantno opravičijo, da so sEšali od gotove osebe i. t. d. Tov. Nanut pa jim še na prosto da, naj se potrudijo še v stanovanje. A bilo jim j.e menda dovolj! Nič čudnega torej podobne aretacije. A ko vedno govorijo tiste visoke buče, o država, ki daja vsem svobodo, ki nd hinavska, vsem bratska, so podobni zgledi prava ironija. S tisto ljubko med ljudstvom — ki jo je upam pa malo, bomo pa poračunali ob priliki. Zaenkrat tovariši pozor! V Kanalu^je služil pred meseci tov. Miotti Bietro. A ker je bil človek, ki ni hodil slep po deželi in je videl marsikaj, kar 'bi navaden delavec ne smel, so ga tisti »asistanjei jn »compagnia bella« vzeli na piko. Najprvo so g.a takoj odslovili. Poiskal si je službo v Anhovem pri cemenf '111 tovarni. A spal )e _v Kanalu. Nekega dne V« v gostilni s tovariši. Vpraša ga "nekdo: »No, Pjero, bo prišel Lmln?« »Ej, seveda prišel,- brez skrbi bodite!« s? nasmehne. Sam ne ve, kako da so prišli ponj kataotajerji m ga uklonil!. bo prišel,- brez skrbi bodite!« s? ve, kako da so prišli ponj kataun- Ker itaa tista oblast, ki človeka oklepa _v verige, » tisto »tufč« gosp sklicati vnovič jiaivne shode, kaljti komisar je bol ob- kanom so dobili meščani v Atenah posebne pravice pianetvo kot je naše. Občin* i ra morajo ljubil, dane lx> delal več zaprek organizaciji. in varstvo celo v krajih, kjer niso bivali ljudje nji- H*o težM’ k**11 O CeTT°_„‘i™ ™ XL Posebno lep je bil zaupni shod v Rablju. Čakalo je h®vih Plemen- Plemenstvo je bilo zakonito ustoli- n • i / i . ' X i . l___.1.1 Kil la,nil//v irCa \r.Ar\ krov lakte in še bolj revne filave? SOVODNJE PRI GORICL Občinski računi morajo ■imajo in fa*s«» j“° *• *‘“ski ^ m vmu. h« u -»*■» «•«, t. *>■ * “»*■ * ff-.«»» ne gi udarec. Pradavno demokratično pravo, da vsa obl as-1 izvira iz zadrug jn bratovščin, je bilo neusmiljeno pogaženo. Razume se, da so se zadruge uprle temu načrtu in nastala sta boj in kaos. Za druga rji so se krčevito dočim so bogati posestniki in lao dolU v spomin na njuno »srečno gospodarjenje«. upravnimi uradnU Mogopreprifeanih komunistov, Nadejajo sef da bo g. župan pokril primanjkljaj naj- h prtjateljsk sad* ob sj«,,h tova«šrh delavcih, pri-Se sTelnik^m prejšnje aprovizacije, če pa od pranem na. ednuzenodek, Lepo (e omenil sodrug ™4Sni nič osiato... kaj pa potem? - Saj f^mveder da m6um*> defaiv« na sodelovanje in- SSSTtli ne znal, da imamo pravzaprav župan- , tehgcn.tov, da_pai dohropoznaTo one, la gredo , t« ciovok. mm u u ■ - • •, m, da iA ko potre- cem z mwmi. Dela/vet vedio, dla komunistična organi- j držali starih pravic, doc stvo, itoajjtt »o pore uješ zu> , že s 5jm zacija poitrebuije imteligente, 'bolje pa je, dla gredo trgovci, ki jim je bila stara družabna organizacija Ibuješ tajnika, ga pa i ni, ^ stranjCOi ^a, proletarci saanii. naprej, kadar vidijo, dia inteligenca j Z(d° na poti, zagovarjali reformo. Končno je 1 takim, 'kar pomens^ne^ ,takoi orebudi ter pristopa le iz oporitunističnih motivov in si prisoja sain spoznal, da se njegov načrt ni obnesel in skusil .je z drugim. Razdelil je vse prebivalstvo brez ozira na zadruge, bratovščine in plemena v tri razrede: v plemeni tnike, poljedelce in trgovce. Prve mu razredu je podelil izključno pravico do vladanja. Ali tudi ta1 korak ni prinesel uspeha. Prebivalstvo začne divjati, kot bd bilo od hudiča obsedeno, ter snetaiti ven ljudi. Marsikatera vojna vdova in . invalid bi lahko povedal takole zgodbico, o tem naravnost sirovem, brezsrčnem divjanju naših »gospo-darjev«. — Saj je .po celi deželi menda znano, kal«) (imenitno je funkcionirala »naša« aprovizacija. 1» presveta, »brezmadežna« aprovizacija in tvoj neumorni, preskrbni odbor, samo na papirju obstoječ, koliko mioraš ti požreU! Ti skrbni aprovizačm odbor, kod vraga hodiš? Ti si kot oni, ki ga ni ... Pač poskrbeti sladkor za gostilničarje in sicer z odstotki, to znaš še, ampak za starce, bolne otročiče, sn h Jcedai kaj preskrbel? Starci in bolniki pa so zaman kazati avoja zdravniška spričevala in zaman čakajo. .. .Tako je, kaj bi šele bilo, sodrugi, ko bi cele litanije našteli ter bi znale tudi miši govoriti. — Dovolj je, pravimo, tega igranja z ljudsko potrpežljivostjo, kajti pride dan plačila. — Poživljamo deželne oblasti, naj že enkrat napravijo potrebni red, kajti smeti je kot v hlevu, ter naj nam. daljo take ljudi, ki 'bodo za kaj sposobni in bodo imeli voljo tudi kaj napraviti v korist občine in Občinarjev, ne pa da nam puščajo take, ki gledajo samo na lasten dobiček, občino pa tirajo v pogubo. Že dolgo smo imeli mir z našimi dušnimi pastirji, že od' pokojnega Pahorja ni bilo slišati kritike, ali kar naenkrat nam naš g. vikar A. Čargo napoveduje boj, ki ga' 'tudi sprejmemot, saj nam j.e še dobro znana njegova zgodovina, iz Nabrežine. Krč, ki je držal jezik g. Čargota, je naenkrat popustil, in ozdravil .je prav dobro, samo včasih se ga drži huda nervoznost, in v istem času gorje onemu, ki je zraven. Tako je tudi v nedeljo, dne 11. julija v cerkivi v Sovodnjah udrihal po naših bratih Rusih, češ, da oni delajo 12 ur in tudi več, mi pa le 8. G. Ang. čairgo, pozabili pa ste f>ovedati;, za koga delajo bratti Rusi, in za koga mi. Zato Vam monam jaz priprost delavec to povedati. Bratje Rusi delajo zase, mi pa za druge, ali bolje rečeno proti sebi. Kadar bomo mi delali zase, tudi mi ne bomo gledali' na utro, ampak delala 'bomo, kakor nam bo bolje kazalo. Ako bo treba delati 12 ur bomo delali 12 ur, ako bo dovolj 8 ur 'bomo delali 8 ur. Nadalje je povedal g. Ang. Čargo o nekem komunistu iz Gorice (imena ni omenil), dla si je dal pripeljati tri voze pohišbva iz Trsta v Gorico, in da je plačal le 150 lir, med tem pa baje (ravno isti, ko rfre govorit in oznanjiat komunizem po shodih, da je [>' .................................... sploh nekako gospodstvo nad delavci. Bila je na shodu v Rablju tudii nekalj nadjonaiaev, dri so prišli iz radovednositi. Načelom komumizmai niso mogli ug.ovarjati, če tudi ne morejo iznrti iz svojih možgan zastarelih nao^onalieličnih nazorov. Ko se je taizlo- žilo, da je 'vsa bodoča državna oblika v komunistični svobodni občini, in da ž njo pade vsako mamodno vpra-šanje, vzeli so to molče na znanj«, a priaiv čutilo se je, da je edina ovira, da novim naukom ne verjamejo, njih dosedamjia ideoiogična vzgoja, češ, da inteligenca izgubi vodstvo in vpliv na mase in dat 'brez tega ne gre. Tako se ,je pričeto novo dello v zapuščenem gorskem nemškem kraju. Nemški sodrugi se lotijo pogumno novega dela in v kratkem bo vsa 'Beneška Julija, lalška, furlanska, slovenska in nemška, edina. Treba ibo le še zanesti izdatno agitacijo med hrvaško ljudstvo, ki je še precej v mokah omejene, šovinistične duhovščine. ča;n — čujte — z 800 lirami. Mii Sovodenjci dobro vemo, da je to debela laž. Zakaj ne poveste g. Čargo imena dotičnega? Saj smo že imeli veliko shodov, pa še nikdar nismo plačali ne vinarja. Ob enem pa Ali spada to v hišo božjo? G. Čairgo pri prvem t*a>-šem shodu Vas vabimo že sedaj, da se ga udeležite tudi Vi in tata' se bomo temeljito pomenili o vsem tem, kajti mi imamo ceikev za cerkev in v cerkvi Vam ne odgovarjamo; zato pridite na naš prvi shod, tam pa, tam boste čuli odgovor. — G. Ang. Čargo sc je 'tudi potožil, da ima malo plače. Zato pa Vatm nismo nasprotni, da zahtevate višjo plačo. Ali zmd-raj mora uslužbenec zahtevati plačo pri svojem gospodarju. Kdo pa je Vaš gospodar? Torej zahtevajte pri njem. Nikdar pa nimate pravice zahtevati plače od posameznih občilnairjiev. Ali. je to lepo od Vas, da računate ubogi družini za krstni list 10 lir? Nismo pozabili, kako ste mastno zaračunali novoporoče nim lansko leto. Vidite, imamo marsikaj na srcu, da se pomenimo. Le pridite rta prvi naš shod, ali pa skličite sami javen shod, da se malo pomenimo. Kajti v cerkvi imate besedo sanlo Vi. — Za danes dbsti, ako nam s tem napovedujete boj, ga sprejmemo. Za vse, kar ste govorili v cerkvi dne 11. julija pa Vas poživljamo, da ali dokažete, ali pa prekličete. TRBIŽ (RABELJ). Dne 11. t. m. ibi se imelai vršiti dva javna shioda v Trbižu in Rablju. Zadiiji dan pred shodom je 'dospel odlok kr. komiisarijaitta v Trbižu, da sta shoda prepovedana in to iz posebnih ozirov na krajevne razmere ob meji. Nedeljo zjutraj malo po 8. uri je dospela močna četa sodtugov ii>n Bele Peči in Kokovega, ki so nestrpno čakali izida razgovora, ki se je vršil na ko-misarijatu med karabinjerskim poveljnikom-, komisar jem *n poročevalcem sodr. Tumo. Ker je bila odpoved telegraf'čno naznanjena 'namestništvu, komisar ni hotel več preklicati prepovedi, pač pa je dovolil zaupna shoda. Pri razgovoru se je pokazalo, da je bila prepoved izdana po zmotil, ker sta komisar in karabinjerski poveljnik bila mnenja, da se hoče našuntati do sedaj mirno nemško prebivalstvo tr-biškega okraja k nemirom. Zato je bila pripravljena vsa oborožena moč v Trbižu, mrgolelo je karabinjerjev. Na komisarijatu je vladala prava; tema o načelih in gibanju komunistične stranke. Razgovor, ki je trajal skoro uro, je kanečno gospodoma odprl oči da se gre za organizacijo skupne velike socijalislične stranke v Italiji in imata shoda namen poučiti ljudstvo o temeljnih pojmih komunizma in nemške občine nanizati na splošno državno organizacijo. Ves 'trbiški okraj je bil dosedaj kakor odrezain od vsega javnega življenja. V trbiškem okraju so nemške občine Bela Peč, Rabelj, iMalborget in Pontafei, okoli 9000 prebivalcev, vmes pa slovenske: Žabnioa, Ukva, Lipalja vas in Lužice, selo pod' nemško občino Mal-iborget, s kakimi 3.000 prebivalci slovenske narodnosti, Zadnji čas sta se ustanovili dve organizaciji kovinarjev v Beli Peči!, katerih je okoli 180 in rudarjev v Rablju okoli 800, 'dočim železničarji niso organizirani, oziroma imajo izkaznice za' to leto še vedno od kraje vrne skupine v Beljaku, Še v ediio se trosi po okraju vest, da v krat^^m Trbiž pride zopet pod iNeniško Avstrijo. 'Dr-' -i- juliji^ se je vršil v Trbižu ^Bezirkssangerfest«, okrajna pevska .slavi&orut ci>a _________________________________ kateri je govornik pri poadravu izrazil prepričanost, i .reda: revni in 'bogati, < loči Trbiž in Nemška Korošlko le .tenka .nat, ki se ''l edaj se je začel 'boj. Po v kratkemi pretrga Organaritani sodrugi v Beli Peči — ——»„ ui Raiblju so dobro intemaicijonaM. Priznavajo' wez drugega premembo državnega, položaja, ter so eno-duišno izrazili, da jim je vseeno, ali jih tlačr nemJka ali Ruska žena Žensko proletarsko gibanje v Sovjetska Rusiji se je povspelo do velike politične sile. Najboljši uspehi se opazujejo v Petrogradu, v MoskvA ter v Moskovski in Ivanovo-Vosnesensk« guberniji. Brezdvoma najboljše organizirane so 'delavke t Petrogradu, ki goje tudi mnogo višjo razredno zavest negoli delavke dlrugod. Tudi' v dnugih igubemijah je gibanje započelo in kaže izborne uspehe. Delavke kažejo visoko nadarjenost ter umevanje organizacije in so izvršile že ogromno delo na tem polju. Kljubu velikanskim vnanjim težkočam se jim je 'posrečilo rzdaitaot pripomoči sovjetskim ustanovam. Med drugim so ustanovile veliko število zavetišč za dojenčke, otroških vrtcev, šol in javnih kuhinj. In kadar mora delavec na fnomto, dia v vrstah rdeče vojske brani Sovjetsko Rusijo pred napadi številnih vnanjih sovražnikov, ga žena nado-mesituje ne samo v tvomioah, na polju, v delavni c ah, temeč tudi v sovjetih, v organizacijah, v mi-liciji itd. Sicer pa tudi ni malo. število onih ruskih žen, ki prosijo, naj se jih pusti' na fronto v bojne vrste, 'da bi se borile proti plačanim vojščakom kapitalistične antante, rama ob rami s svojimi možmi in brati'. 'Nasproti' sovražniku se j,e ruska proletarka iz kazala vedno kot vredna bovalrilšica proletarca, vadbo pripravljena do vsake žrtve, samo da se slednjič zlomi nasilstvo buržuazije. Vedo, da je to velikanski' naipor, ali svojim možem pravijo: >Poj-dite v Ir.ointo in ne mislite na nas, ker me vasi bomo nadomestile, poskrbele bomo za vse.« Ob priliki zadnje Denikinove ofenzive se je iiz javil ženski kongres v Tulit da bo Denikin udri' v mest a le preko njihovih trupel. Slične resolucije so •cini čas sklenile ruske žene velikega števila mest. Vsa 'proletarska Rusija se je tedaj uprla proti De nikinu itn Judeniču, pripravljena vse žntvovati, sa mo dla reši; sovj,etsiko Hjudovlado. Sovjetska ideja se je pač talko globoko ukoreninila) v ljudskih .masah., da je ni mogoče več izr uti. Celo najnižji sloji, oni »cvet«, kit je bil vedno prvi pri raznih pogromih pričenja preroj.evati se pod vplivom junaškega zgleda proiletairiijaita. O ruski ženi. se je po buržuaiznih listih širila! in se še širi bedasta laž, da je sovjetska vlada ženo »socijaliziralai«. Ljiuidje, ki so se pred kratkim vrnili iz Rusije, i pravijo nasprotno, da se v družinskih razmerah v Rusiji ni nič bistvenega spremenilo, že radi tega ne, ker vlada dosedaj ni imela! niti časa baviti se s tem velevažnm vprašanjem. Na vsak način je sovjetska vHaida poenostavila binokraltične dolgovezniosti pri sklepanju porok /ter pri postopanju razporok. Razlika med zakonskimi' in nezakonskimi otroci' je 'odpravljena. Zakrknjen buržuazni fiiistejec vidi morda! v tem »krivico«, pošten človek mora pa le oidlobravati. Na vsak način je gotovo, da se je moralno stališče žene v Sovjetski Rusiji neprimerno izboljšalo. Če bi .danes vprašali rusko ženo, odgovorila bi pri lično talko: »V kapitalistični, državi smo bile sužnje. V zakonu in izven zakona smo bile predmet naijpodlejše kupčije. Sovjetska vlada nam je pripomogla, 'da smo se vprvič dvignile, da simo vprvič začutile svobodo Kar se nam je zdelo skozi toliko časa 'čudovita pravljica, je danes mogoče uresničiti. Na ‘poti' idealnega komunizma korakamo, in smešno bi' bilo želeti si prejšnjo buržuazno barbarstvo.« V zapadni Evropi je žena navajena, da jo mož smatra ja igračo, za predmet raizkošja, in zato se je navadila izrabljati svoje ženstvo. Težko bo tedaj, da bi se motgla zapadna žena, izvzemši proletark, dvigniti na stopnjo ruske žene. Vendar je ideja komunizma tako velika, da tudi v tem pogledu nti obup alti. MM preobrati v preteklosti Zgodilo se je, da je bilo v mestu kmalu več tujcev kot zadrugarjev in ker tujci, čeprav so bili Grki po .krvi /niso mogli sodelovati v zadružni vladi, je kmalu vladala manjšina, dočim je bila velika večina brez zastopstva v skupščini. Člani zadrug so se po-izgubili, ker so odšli za delom, kruhom in posestvom in vsledtega so izgubili stare demokratične pravice. Na ta način je .postala zadružna organizacija dis-organizirana in njene funkcije so bile silno težavne. Obenem se je porodila prilika, da so vplivne rodbine in osebe, ki so si nagrabile največ bogastva, pridobivale vedno večjo oblast nad revnejšimi sloji in zametavale njihove stare pravice. Prvič v zgodovini človeštva se je družba razdelila v dva neenaka raz-delavci-sužnji in posestniki. Pojavili so se razni možje, modrijani, 'ki so predlagali razne načrte in delali po-izkušnje, kako bi se izboljšal položaj. Ampak ti voditelji niso imeli- namena ohraniti stari sistem, pač pa so delali eksperimente za nekaj novega. je bilo razdeljeno po .pcklicih in pri vil egi j ah, toda postavne razlike med ljudmi ni bilo .Ljudstvo je še vedno bilo organizirano v zadrugah in priznavalo je stara .pravila' sorodovincev. Vendar je pa ta poskiušnja zanimiva, ker poka-zuje, kako so se razvili novi socialni elementi. Goto ve grške familije, iz katerih so izhajali glavarji, ar fconi in bazileji, so že imele utrjene predpravice; ra-zuntega so bile rodbine, ki so s pomočjo .bogastva pridobile tak vpliv, da so že stale izven zadrug kot razred sam zase s posebnimi privilegijami. Fakt, da so se delili poljedelci in trgovci v dve kasti, zopet dokazuje, da sta ta dva sloja postala že tako močna, da se nista več zmenila za zakone stare družabne organizacije. Tezejev načrt treh razredov je 'bil prvi poskus, da se uniči stara zadruga s tem, da se postavijo zadrugar ji v naprotne si razrede v svrho, da se bodo tepli med seboj in tako razgnali vezi obstoječega sistema. Dvesto let so trajale te pokušnje in boji, .ki so izvirali iz njih. Podrobnosti iz te najznaimenitejše perijode grške družbe od Tezejo do Solona nam žal niso znane. Zavite so v meglo-. Tezej sam je mitičen. Ali to je postranska stvar; glavno je, da so se vršile navedene izpremembe brez ozira, kako so se imenovale osebe, ki so vodile takratne boje. V tej dobi {od leta- 800 do 600 pr. Kr.) je bil od pravljen bazilej v Atenah. Zakaj je bil odpravljen in kdo ga je odpravil, tudi ni znano. Ob času prve olimpijade j(leta 776 pr. Kr.) ni bilo več bazileja in na njegovem mestu so vladali arkoni (sodniki) iz ple-menitaški-h rodbin, iz katerih so prej izhajali bazi leji. Ariko-nov je bilo dvanajst. GrSka pesem pripoveduje, da so se prvi arkoni imenovali mediontidi po Medonu, ki je bil baje sin Kodrusa, zadnjega ibazileja. V tem času se j» silno pomnožilo plemstvo, razred priviligirancev, ki je postal prava mora za nekdaj svobodna atenska plemena. Začelo se je izkoriščanje slabejših in revnih, kakršnega do takrat še ni videl svet. Glavni sredstvi uničevanja stare svobode sta 'bila — denar in sko-puštvo -Sedež plemenitnikov je bil v Atenah in v bližini, kjer jim je pomorska trgovina večkrat nudila priliko za ropanje po morju ,vsled česar se je tedanje bogastvo hitro koncentriralo v njihovih rokah. Naraščajoča sila denarja je prodirala kakor razjedajoča kislina v žile stare demokracije in jo za strupljevala. Rodovinska družba se absolutno ne more sprijazniti z denarno vlado in morala se je podati. Ališki kmetje so bili 'kmalu sužnji zemlje. Atenci so prvi iznašli vknjižbp dolga na zemljišče. Peklenska je bila ta iznajdba.it— toda potrebna za vladajoči razred. Vknjižen dolg ni priznaval zadruge niti bratovščine, kakor m ustava stare družbe priznavala denarja. Ampak priznal ga je novi čas. Bogatini so dosegli, da so smeli-iztirjati neplačan dolg s tem, da so vzeli dolžniku zemljišče in hišo in če to ni pokrilo dolga, so vzeli tudi dolžnika samega in njegovo družino ter vse skupaj prodali v sužnost. Na ta način so bila prodana vsa zemljišča v Atiki in marsikateri poljedelec je zahvalil svtoje .bogove, če mu je upnik dovokl, da sme obdelovati svoje bivše zemljišče in obdržati eno šestinko pridelka, dočim je dal pet šestink gospodarju. Toda gorje ubogemu sužnju, ako ni letina dovolj obrodila! Gospodar je zahteval določeno 'količino žita in vina, in če je ni bilo, je vzel njegove otroke in jih prodal v sužnost, da se je naplačal za primanjkljaj. Zgodilo se je tudi to, da je oče sam prodal svtoje otroke, samo da je plačal dolg. To so bile prve posledice prave privatne lastnine in monogamije! Taka je bila zarja prve civilizacije, ki je osrečila Grke 600 let pred Kristovim rojstvom! Vrnimo se samo za hip 'k ir.okviškim Indijancem v Ameriki, ki še niso poznali privatne lastnine pro-j, C1,sk“ in hijenskih sredstev ob času njihovega odkritja. Razmere, ki smo .jih pravkar opisali, so bile Irokvisčanom nepoznane. Oni slo še vedno živeli v sistemu starega komunizma in demokracije. Čeprav so .bili daleč od kontrole natumih sil, toda v mejah svojih zmožnosti F,o ,kontrolirali produkcijo, .k/aldr-šna ,e že bila. Indijanci so za celo leto naprej izra-čtinah, koliko bodo imeli pridelka na svojih njivi-cah, koliko nalove živali za meso in kože in koliko bo treba naloviti rib v reki ali jezeru; morda so se zmotih za nekoliko manj ali več, toda povprečno slo imeli vsega dovolj za svoje potrebe. Produkcija je bila naravno skromno .ampak vsakdo je imel de-T f ,biJa Ž®®P»dar svojega produkta, lizacija 0 rske Produkcije je uničila civi- Prehodna doba v grški družbi je .bila serija revolucij an eksperimentov, ki So vrgli vse staro živ-jenje s tira, toda novega sistema še ni bilo. Bila je doba, ko se je novi sistem porajal na račun starega, raste! je iz telesa stare organizacije in oba sta trpela bolečine. Doba je bila, ko sta nekaj časa eksistirala oba sistema in se tepla za premoč. To se ponavlja danes! Sistem, ki se je porodil ta-at in ki je po 2500 letih dokončal svojo nalogo, se tepe z novim, ki sili iz njegovega telesa-«a dan. Zakon razvoja, ki je narekoval preobrat takrat, de-'uje še vedno po svojih neizprosnih pravilih. Stara grška organizacija je bila brez moči proti zmagovitemu prodiranju denarnega bogastva. Vse pobožne želje zadrugarjev, da bi se vrnili nekdanji svobodni časi .niso pomagale nič. Ampak dokraja še niso bili poraženi. Atenski meščan je lahko prodajal kos zemljišča komur je hotel ne oziraje se na stara pravila zadruge, toda hiše, v kateri je stanoval, pa ni mogel prodati drugemu kakor sorodovin-cu. Mnoge stare navade so bile še v veljavi in boj se je nadaljeval. Delitev prebivalstva po poklicih je povzročila, da , se je v Atenah nabralo veliko število tujcev drugih narodnosti, katere sta privabila trgovina in brodar stvo na Grško. Število sužnjev je rasti« neprestano in kmalu jih je bilo več kot svobodnih Atenjaaov. Rodovinska družba, tki ni poznala sužnjev, ni mogla ustaviti niti omejiti sužnosti. Nove socialne sile so bile močnejše. Stara družba, je polagoma razpadla in iz nje je neopaženo rastla država. Novi razredi so zahtevali vedno več privile^., in podpore. Pojavili so se novi arkoni, ki so skrbeli za njihove interese. Novi socialni elementi so zahtevali svojo lastno oboroženo silo in ustanovila se na okrožja, ki so jih imenovali neukraria. Vs pleme je dobilo dvanajst takih okrožij. Prebrv vsakega okrožja so morali opremiti po eno bi ladjo in dati po dva konjika. Ta naredba je značilna, ker se je prva pribl i moderni državi. Prebivalstvo se ni več delilo jila na stara .plemena. Bil je začetek države okvirju stare družbe, nekak kompromis med starim in novim. Obenem je bila ta odredba velik novi udarec za staro konstitucijo, ker je določila, da mora ljudstvo dajati vojake. Sistem stare demokratične armade je bil uničen. Prej je bil vsak sposoben moška vojak, ki je z veseljem zagrabil za orožje, kadar je balo treba odbiti sovražni napad ali 'kadar se je vršila vojska. Zdaj je bilo drugače. Možje so se morali oborožiti proti svoji volji in prelivati kri v obrambo trgovcev, kar jim ni osebno prav nič koristilo. Druga za drugo so padale svobodščine atenskega na-roda. {Se nadaljuje.) □ Dnevno novi dohodi! □ 01 . A w w c IfGOia 2 fiHlBi ilOI 3 UD s 3 X M. Ferjančič or (D N E 0 VIPAVA JC N 0 £ XI O Manufakturno blago, jestvine, južno sadje, železnine, raznovrstne potrebščine za kmetovalce itd. itd. w * c •% (D m o w Priporoča se slavnemu občinstvu v vipavski dolini #* © □ Dnevno novi dohodi 1 □ !! ■ ■■■■■■■■■■■■■■■■ Proletarci vseh dežel združite sel !! Izdaja za socilalistlCno zvezo v Julijski Benečiji in odgovarja za uredništvo IVAN REGENT Tiska tiskarna .Lavoratore* v Trstu. Urarskega pomotniba nimi pogoji. — Ant. Vadnjat, urar Ajdovščina. Zaloga ur in zlotonini ter delavnico ALOJZIJ POVH Telefon 3-29 sodni Izvedenec Trst, Piazza G. Garibaldi 3 (ex Barriera) C/5 o E cS u •«N u O a ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Prostori, v katerih se izročajo boln. spričevala I in IV okraj: Dr. Silvio Morpurgo — via Alrarez St. 16 — za prebivalce sledečih olic: Alvarez, VIII. A gos to, Angiolina, Arcadi, Andrea, Aquileia, Asooli, Bagra, Barca, Bosche t to, Battisti p., Bufolini, Brolo, Čampi, Ghaesa A., Cordaiuoli, Casale, Coronini- Czemig, Dante, Geki, Gimnastica, Galilei, G/usti, Giovanni, Goldoni, Isonzo (Ponte), Legna, Leoni, Lombroso, Leopardi, Mauro (S.), Montecucoo, Manzona, Noova, Orzoni, Ospitale, Pacassi L., Pavia, Pergola (Androna), Poggito, Petrarca, Salcano V„ Seminario, Settembre, Scala, Tomaseo P., Torriane, Trigemina, G. Verdi, Vamdola, C. V. Em. III., Zorutti. II in m okraj: Dr. Maksimilijan Adlerstein — via Rabatta št 18 za prebivalce sledečih olic s Ariosto, Ardvescovado, Antonio P., Antonio V., Alpa GkiMe, Aisovizza, Buonarroti, Bertolini, Berto-lini P., Barzellini, Blasema, Bosco, Bianca, Baronio, Caprin, Carita Vic., Codelli, Cipressi, Contavalle, Casenma, Cocevia, Goceviotta, CasteUo V., Castello R., Castello I, H, III, Coile, Cappuccini, Cipriana, C ra vos, Carducci, Como, Como Riva, Croce, Cristo P., Castello (Dietro, Cappella, Catterini, Camposanto, Castalda, Casa rossa, De Amicis P., Dogana, Duomo, Duomo P., Dreossi, Formica, Ferrovieri, Fomace, Magazzini, Molino, Municipio V., Bono, Passaggio Edling, Grande P., Grabizio, Lamtieri, Lunga, Mat-tioli, Maggio (24), MoreH, Monache, Macello, Pellico, Posta vecchia, Pietro V., Parcar, Pozzo (Androna), Rafut, Rossini, Rotta P., Rastello, Rabatta, Rasauer, Rocco S. P., Scuole, Scuola agraria, Sauro, Stretta, Trieste, Trento, Tominz, Toscoiano, Teatro, Tomsig, Torrente, Transalpina, Vaccano, Vetturini, Vogel. Prostori, kjer se ordinlra o» u. a I okraj: Dr. Just Bačar — Viale XXIV maggio št. 9 — za sledeče vasi: Ajševico, Stamdrež, Bukovico, Bfije, Branico, Gradišče, Lokovec, Mirno, Osek, Št. Peter, Peč, Prvačimo, Renče, Ravnioo, Riihemberk, Rubjo, Rupo, Dol Ore-hovlje, Sovodnje, Šempas, Ločnik, Vrh, Vrtojbo I. in H. Vogersko, Volčjodrago. rt u O O S a u ‘C O O ju b o u c/) > NI II okraj: Dr. Ivan Villat — piazza Duomo št. 3 — za sledeče vasi: Banjšico, Cerovlje I in II, Koprivo, Kormin, Faro, Ločnik, iVIedano, Št. Maver, Sv. Martin, Mošo, Št. Florijan, Grgar, Kožbano, Sv. Lovrenc, Osi a v je, Trnovo, T ribušo, Vilpuziano in ostale furlanske vasice. Specijelna večerna služba za člane vseh mestnik in okoliških okrajev, za konsulte, nasvete i. t. d. zdravniški šef dr. M. Adlerstein. Zobozravniška služba za vse člane blagajne, zdravnik ki sprejema: dr: M. Adlerstein; z »bo tehnik R. Berca Kanal: provizorični vajafiki zdravnik. Tolmin: dr. Alf, Serjun — Tolmin. Kobarid: dr. Feruccio Baifoni — Kobarid. Bovec: provizorični vojaški zdravnik. Cerkno: dr. Frančišek Smička — Cerkno. C • 7 a 40 > jo « o HO — £ • ■o to U- 3 i—I s 0.50 o O r- T3 ■a® E io *o SI™ j= ATS A “ O 5S* r- •S e a> O O Ct3 gad cm* £ T3 ~ x> O O J. -a > o ra O -J O O « od 10. do 11. v blagajniških ambulatori-jih v via G. Leopardi št. 6; od 15. do 16. ure v zdravnikovem ambulatoriju v via Alvarez štv. 16 od 9. do 10. ure in od 15. do 16. ure v ambulatorijih bolni-1 ške blagajne v via G. Leopardi štv. 6 > *E o x> JO TJ ra " j: O o V u od 9. do 10, v blagajniških ambulatori- j jih v via G. Leopardi štv. 6. Od 15. do 16. v zdravniškem ambulatoriju v viale XXIV. ] Maggio CA od 9. do 10. in od 15. do 16. v zdravn. ambulatoriju, piazza Duomo štv. 3 od 17. do 18. v blagajniških ambulatorijih od 9. do 10. v blagajniških ambulatorijih via Leopardi 6 V vojaškem ambulatoriju v Kanalu filijalka blagajne v Tolminu vsak dan od 9. do 12. ure v ambul. tolminsk. zdravnika od 10 -11. in od 15. do 16. ure I V ambulatoriju kobarišk. zdravnika V vojaškem ambulatoriju v Bovcu V ambulatoriju cirkniškega zdravnika Kratka splošna navodila: Vsi člani, ki potrebujejo blagajniške pomoči, se morajo predstaviti blagajniškim ali zdravniškim uradom s potrdilom, ki ga mora izročiti delodajalec, pri katerem so uslužbeni. Le potom takega potrdila se dobi bolniško spričevalo.. Družinski udje blagajniških članov se morajo predstaviti blagajniškim uradom vsikdar, kadar imajo potrebo, i izkaznico, ki jo izroči blagajna vsem udom članskih družin. Da se izroče take izkaznice udom članskih družin, je treba, da se predstavi član sam v uradih bolniške blagajne z družinskim izkazilom, kojega se dobi pri uradu dotične občine, h kateri pripada. Porodnicam, ki so včlanjene, in porodnicam članskih družin je dano na razpolago, da si same izberejo ba-bteo. Bolniška blagajna pa prizna trošek le tedaj, ako je bil porod pravočasno naznanjen. — Zobozdravniške oskrbe se lahko poslužujejo vsi člani in udje njihovih družin in sicer: a) proti 50"/o plačilu v smislu tarife (reducirana tarifa v znesku kupne vrednosti) vsem onim, ki so vsaj 6 mesecev člani v dobi enega leta; b) vsi drugi člani in udje članskih družin morajo plačati popolno tarifo, bodisi da so mnogo ali malo časa člani bolniške blagajne. Brezplačno čiščenje ^zob je dovoljeno vsem, ki so najmanj eno leto nepretrgoma člani. 'Bolniška blagajna ne povrne onih zdravniško-oskrbnih stroškov, ki so jih naredili čldni ali udje njihovih družin pri drugih zdravnikih. Izjema je le v Slučaja, daje šlo za jvellko življensko navarnost.