2560. št. — 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja števiika velja 2V— K V Ljubljani, ponedeljek 31. oktobra 1921. n——g m rnr-pwin—ii.m rmm mwaM—gani—na——wniwr -.to : a r. ■ -n -i ayi«io>K«auwcrxntfj^«arwrTU»r^i«fw«p.-r)a,r«MaeM>w>e»i v mr**.v n« rrimr—»cua—piJinfiTBMJcapmjmrMunrac—niiBWilTm«3rw*ram),»T'--'.a i ,^^l^l^*^^^,^*l^>iOIII^I^^I^^,^^^,^l^l^^^ll^* Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. ‘ Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. JUGOSLAV to Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 30P 'V*,*,- Uprava: 8. Telefon 44 si se ne vračajo, m je priložiti znamko za odgovor. Narodna skupidna. dr. Ti kih n vojn mestx Beograd, 29. okt. Današnje seje narodne skupščine so se udeležili skoro vsi poslanci. Galerije so bile pojne občinstva, ki je z nestrpnostjo pričakovalo vladne delegacije o dogodkih na Madžarskem. Od diplomatskega zbora so bili vsi navzočni češkoslovaški, italijanski, francoski, ameriški, angleški in bolgarski posla-oik. Ob 17.45 je otvoril predsednik dr. Ribar sejo, nakar je podal na-mestnT ministrskega predsednika ovič izjavo vlade o dogod-ladžarskem: Po dolgoletnih io si zaželeli miru. Aprila .a nas je neprijetno iznena-dilo, ko se je razkralj Karl prvikrat vrnil na Madžarsko. Takrat smo složno z našimi zavezniki preprečili njegov poizkus. Sedaj je iznova poizkusil zasesti madžarski prestol. — Češkoslovaška in mi smo spričo razburjenosti naroda bili primorani takoj napraviti potrebne diplomatične korake. Pridružila se nam je tudi Romunska. Vse tri države so mogle z zadovoljstvom ugotoviti, da je našla naša akcija pri veliki ententi odzive. Sporazumeli smo se, da hočemo smatrati dejstvo, če ostane razkralj Karl še nadalje v Madžarski, za casus belli. Romunska je zavzela stališče enako našemu in tudi Italija je izjavila, da bo delovala v skladu s sporazumom. Dosedanji uspehi naše akcije so zagotovila, da se Karl izžene in izroči veliki ententi. To pa naše države še ne zadovolji, kakor tudi na Češkoslovaškem, ker ostanejo ofici-jelni krogi na Madžarskem, ki so do zadnjega momenta smatrali Karla za zakonitega suverena Madžarske, — slejkoprej isti. Če vpoštevamo, da hočemo končnoveljavnega miru, da nočemo vznemirjenja, ima vlada dolžnost, da v sporazumu z zavezni ki izposluje potrebna jamstva za trajen mir. Lahko mirno čakamb dalnje-ga razvoja dogodkov. Poizkusili bomo rešiti to vprašanje mirnim po- tom. Če bo pa potrebno, da se poslu-žiino skrajnih sredstev, da dosežemo jamstva ne samo za nas, ampak za mir vse Evrope, bomo tudi to poizkusili. Nato je govoril v imenu muslimanskega kluba poslanec Fehim Kurbe-govič, ki je odobraval zadržanje vlade. Nato je podal izjavo poslanec Milan Korun v imenu socijalnih demokratov. Ugotovil je, da pomeni povratek Habsburžanov na madžarski prestol veliko nevarnost za socijali-stični proletarijat. V imenu Jugoslovenskega kluba ej govoril poslanec dr. Dulibič, ki je dejal, da pomeni poizkus restavracije Habsburžanov atentat na mir vse Evrope. V imenu republikancev je podal izjavo Gjonovič. V imenu Samostojne kmetijske stranke je izjavil poslanec Hajer, da se njegova stranka popolnoma strinja s sklepi in koraki vlade. Nato je govoril poslanec Lazič v imenu zemljoradnikov. Ta je očital vladi, da parlamenta ni vedno dovolj zadostno informirala o stanju v zunanji politiki. V imenu demokratov je poudarjal poslanec Ljuba Davidovič, da se je naša država vedno borila za mir. V imenu radikalcev je govoril poslanec Ljuba Jovanovič, ki je poudarjal, da se je naša država vedno držala svojih obveznosti, Habsburgov-ci pa so vedno kršili dano besedo. Končno je govoril predsednik parlamenta dr. Ivan Ribar, ki je re kel, da je bila sklicana ta seja v raz burkanem času, ko živi še ves narod pod dojmom albanskega napada in ko je skoro istočasno Karl Habsburški že drugič poizkusil restavrirati monarhijo na Madžarskem. S tem je bila seja ob 19. končana Prihodnja seja bo v četrtek. Krali Karl v Internaciji. Berlin, 30. okt. (Izv.) Zastopnik philadelphiskega lista »Public Lea-der« je po velikih težavah dobil dostop v grad grofa Eszterhazyja pri Tati, kjer se sedaj nahajajo bivši kralj Karl s soprogo Žito in ostali vodje karlistovskega gibanja. Časnikar pripoveduje, da sta proti vsakemu pričakovanju kralj in kraljica vse prej kot utrujena ali potrta. Od vseh navzočnih se najbolj obvladata. Razkralj Karl je v uniformi madžarskega generala in je dejal dopisniku ameriškega lista: >Javno mnenje sveta misli, da sem jaz odgovoren za meščansko vojno. Odpor mojega naroda je nekaj, na kar nisem bil pripravljen. Gotovo bo svet sedaj vedel, da nisem hotel vdreti v Budimpešto z orožjem, ampak da sem svojim Četam, ki me niso spremljale kot osvajajoča vojska, ampak kot telesna straža, dal povelje, naj ne streljajo. Ko mi je poročal polkovnik Ozsten-burg, da se je"treba bojevati, sem dal povelje, naj se umakne. Kar obžalujem, je življenje padlih mož in ranjencev«. Sela hrvatskega bloka. Zagreb, 30. okt. (Izv.) Danes ob devetih dopoldne je imela Hrvatska se-Ijačka republikanska stranka sejo vseh svojih poslancev in zaupnikov. Na tem sestanku so razpravljali o notranjih vprašanjih stranke in o zgradbi Seljač-*ega doma v Zagrebu. Okrog enajstih In pol so prišli na zborovanje tudi za- stopniki Hrvatske zajednice in so imeli nato skupno sejo, na kateri so sklepali o bodočem postopanju hrvatskega opo-zicijonalnega bloka. Ob štirinajstih je bilo zborovanje končano, nakar je okoli 300 prisotnih zborovalcev manifestiralo pred vseučiliščem, kjer so se potem mirno razšli. Zunanjepolitični poloial. Beograd, 30. okt. (Izv.) Vlada je še vedno v stikih s češkoslovaško vlado *n razpravlja z njo o odgovoru na vče-rnjšnjo noto entente. Pozno ponoči še ni bil znan izid pregovorov med oV ma vladama. Ni še znano, kak o; bo mala ententa dala veliki. Michčl Zevaco: ..NOSTRADAMUS." , Gospa brez imena je odklenila s bučem, ki ga je imela pri sebi. .stopila je! . . . Stopila je v svojo 9 v Tkalski ulici! . . . .‘ Qilleš ie vstoP‘1 in skrbno «Kienii vrata. V ozadju veže so bile opmce. Krenila sta po njih navzgor. Je Prižgala svečo, Gilles je brez • ^oyata na posteljo. Gospa roki }mena J’e pristopila s svečo v dosm- . Je Posijala Royalu v mla-„,ix‘ ?braz; ona pa je stala nepre-0 m motrila te črte . . . III. Dva stara prijatelja, siie , Proi?torni sobani velike profo-v fivniuT M.,s,9*lcrni kos pohištva že sDodn 1 P ’ razodeval ledeno go-in p?V°i ,9’ sta bita Saint-And-jajg voucherolles pravkar povečer- i^arlt df9!?° nista blla zločinska to-tako sama. Celih dvajset let ITALIJANSKI OPRAVNIK O POLOŽAJU. Beograd, 30. okt. (Izv.) Dopisnik »Vossische Zeitung« v Beogradu je imel porazgovor z italijanskim oprav-nikom Surnmontejem, ki mu je dejal, da je velika ententa včeraj izročila v Beogradu in Pragi kolektivno noto, da se na ta način reši madžarsko vprašanje. Francoski poslanik, ki je zastopniku ministrskega predsednika g. Trif-koviču izročil noto, še ni dobil odgovora. Entento je pri tem vodila misel, kako bi se evropske države kolikor mogoče izognile komplikacijam. Z mobilizacijo je mala ententa hotela varovati svojo integritete, ako bi razkralj Karl ostal na Madžarskem. Toda do tega ne pride. V Budimpešti se je postopalo korektno in ni razloga za oborožen nastop. Vprašanje bivšega kralja Karla in Habsburžanov se mora definitivno rešiti. Italija je takoj sporočila mali ententi, da soglaša z njo. Misli, da b oprešla sedanjo napetost v položaju brez komplikacij. POLJSKA PROTI MADŽARSKI. Varšava, 30. okt. (Izv.) Kakor poročajo z merodajne strani, je dobil poljski poslanik v Budimpešti Szembek nalog, naj sporoči madžarski vladi, da smatra poljski kabinet povratek bivšega kralja Karla na Madžarsko kot resno nevarnost za mir v Evropi. DOSLEJ BREZUSPEŠNA POGAJANJA S KARLOM. Budimpešta, 30. okt. (Izv.) »Magyar Orszag« poroča, da se je kardinal-pri-mas madžarski Cscrnoch včeraj povrnil iz Tihanyja in da je še snoči poročal ministrskemu predsedniku o uspehu svojega porazgovora s Karlom. Doslej ni imel zaželjcnega uspeha. List dozna-va z merodajne strani, da ta porazgovor Cscrnochov ne pomenja zadnjega koraka v tej stvari in da se1 bo prihodnje dni ponovil poizkus. SEJA MINISTRSKEGA SVETA O ZUNANJEM POLOŽAJU. Beograd, 30, okt. (Izv.) Nocoj ob sedmih je imel ministrski svet sejo, v kateri so bila prečitana razna poročila, ki jih je naša vlada prejela iz Bukarešte in Prage o položaju glede položaja napram Madžarski. Po teh poročilih je položaj neizpremenjen. Romunska vlada popolnoma soglaša z nami v vseh vprašanjih, ki se tičejo Madžarske. FRANCIJA SOGLAŠA Z JUGOSLAVIJO. Beograd, 30. okt. (Izv.) V parlamentarnih krogih se doznava, da francoska vlada odobrava naše stališče v vprašanju glede odnošajev do Madžarske. Po izjavah oficijelnih mest hoče francoska vlada podpirati našo državo v njenih težnjah in zahtevah po zavarovanju miru in ravnotežja v Srednji Evropi. ZAGREBŠKE OBČINSKE VOLITVE. Zagreb, 30. okt. (Izv.) Mestni svet je razglasil, da se prihodnji teden razgrne volilni imenik za bodoče občinske volitve. Sedaj pa se je to odgodilo za kasneje. MESTO ALEKSANDROVO NA KRKU. Zagreb, 30. okt. (Izv.) »Službene Novine« objavljajo sklep občinskega sveta na Puntu na otoku Krku, da se to mesto odslej nazivaj »Aleksandrovo«. List objavlja odlok vlade, da se ta sklep občinskega sveta jemlje na znanje in potrjuje. Med odločitvami. Velika ententa nam je pisala, da se je Horthyjeva vlada izkazala pravzaprav zelo poslušno, ker je hitro in energično napravila konec avanturi Karla Habsburga. To sporočilo velike entente članom male entente je zelo pomembno. Iz njega lahko beremo izvajanje mnogostranskih konsekvenc. Iz njega je razvidno, da smatrajo veliki činitelji na zcipadu madžarsko zadevo za končano: da nadaljna energičnejša akcija po njih mnenju ni potrebna, in da naše zahteve glede odškodnine za mobilizacijske stroške niso dovolj trdno fun-dirane — vsaj v Budimpešti bodo nedvomno prišli na tako razlago. Najvažnejša je vsekakor za nas konstatacija, da velika ententa Horthy-jevi vladi zaupa. To vzpričo dejstva, da je težišče naše akcije naperjeno zoper današnji režim v Budimpešti, zoper režim, ki se v bistvu povsem sklada\ z glavnim ciljem karlističnega puča, dasi je moral pod silo okolnosti sam nastopiti proti neposredni izvršitvi svojega programa. Zaupanju ententnih držav do Horihyjeve vlade se prav nič ne čudimo. Ponovno smo že opozarjali na stare stike, ki jih imajo madžarske magnatske hiše — in te so danes zopet na vladi — z diplomacijo v zapadnih državah, v Franciji in Angliji. Tu in tam so na režimu ljudje iste mentalitete, ljudje, ki znajo vplivali drug na drugega s starimi preizkušenimi sredstvi, kakor smo imeli priliko opazovati že pri poslovanju tolikih komisij. Italijo pa veže na Horthyjeve ljudi druga vez, ki je še trdnejša. Vrh tega ne smemo pozabiti, da imajo fevdalni, rcakcijonarni krogi iz Madžarske na zapadu ugled tudi od takrat, ko so tako radikalno pometli s komunizmom. Taka zasluga tamkaj mnogo zaleze in bržkone kako demokratiziranje vlade v Peštl niti ne bi bilo zaželjeno. Naša tozadevna zahteva zategadelj pač ne bi bila simpatično sprejeta. Tega se bodo brez dvoma tudi v Pcšti zavedali in se obnašali primerno. O priliki ratifikacije trianonske mirovne pogodbe so se čule v francoski zbornici z merodajne strani zelo tople besede za Madžare, besede, izražajočn mnenje, da se je slednjim zgodila krivica z novimi državnimi mejami. Zato se tudi nismo čudili, da se je izvršila tako hitro potrditev beneškega sporazuma. Po mnenju teh krogov smo bržkone v novi srednji Evropi in na Balkanu sami nedisciplinirani, preobjestni začetniki, ki bi se najraje drug drugega požrli, ako bi ne bilo nad nami kroteče in karajoče roke velike entente, ki naj vzdržuje ravnotežje... Če pa si ogledamo mi ententno noto s svojega stališča, jo moramo označiti v stvarnem oziru kot nesprejemljivo. Saj so Madžari uvideli ravnokar v vprašanju zapadne Ogrske, da se da z odlašanjem in pogajanjem vendarle marsikaj doseči. Zakaj ne bi poskusili kaj podobnega v zadevi Habsburga, zlasti, če se ta nahaja interniran v deželi, ki ga priznava za svojega legitimnega kralja. Ako naj torej začnemo z onim preizkušenim zavlačevanjem in cincavostjo, koliko časa lahko še traja, predno bo zadeva s Habsburgi v kraju? In ves ta čas naj smo izpostavljeni nevarnosti novih intrig iz Pešte in naj si vzpričo tega vzdržujemo pripravljeno vojsko na meji! Primer avstrijsko-madžarskega spora je bila prva preizkušnja male entente. Še veliko večja in pomembnejša preizkušnja pa je današnji spor, saj gre to pot za direktno zadevo med malo entento in Madžarsko, radi katere je prva vendar v prvi vrsti ustanovljena. Ako se to pot ne uveljavi diplomatsko, tedaj ostane njen pomen izključno le za slučaj fizične obrambe pred madžarsko agresivnostjo. NOGOMETNA TEKMA MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKOSLO-VAŠKO. Praga, 30. okt. (Izv.) Na današnji nogometni tekmi med Jugoslovansko in Češkoslovaško reprezentanco so zmagali Čehi s 6 : 1 (polčas 0:1), Gledalcev je bilo okrog 15.000. BIVŠI RIJ? KI MINISTER KRIVO-ŠEJN UMRL. Berlin, 30. okt. (Izv.) Tukaj izhajajoči ruski list »Ru!« poroča, da je v starosti 63 let umrl v Berlinu bivši ruski poljedelski minister Krivošejn. NOVE TELEFONSKE PRISTOJBINE MED AVSTRHO IN JUGOSLAVIJO. Dunaj, 30. okt. (Izv.) V telefonskem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo se zviša preračtmjevalni +ečai franka od 100 na 182 kron. Zaradi tega se 1. novembrom splošno zvi- šajo telefonske pristojbine z Jugosla-. vijo. S tem dnem se povišajo telefonske pristojbine med Dunajem In Mariborom od 500 na 910 in med Dmrnjem in Zagrebom/ oz. Ljubljane od 600 na 1092 kron. KONGRES DEMOKRATSKE STRANKE. B.'0gra4, 30. okt. (Izv.) Danes dopoldne in popoldne se je tukaj vršil kongres demokratske stranke, katere se je udeležilo okrog 1000 delegatov i2 vseh krajev naše države. Na dopoldanski seji je poročal načelnik stranke Ljuba Dav.klovič o zunanji politiki, na popoldanski seji pa notranji minister Svetozar Pribičevič o notranji politiki In Voja Marinkovič o finančni politiki demokratske stranke. Dr. Kramar (Ljubljana.1) je pozdravil kongres v ~ imenu Slovenije (?) in je poročal o uradniškem (!) vprašanju. Kongres se nadaljuje jutri dopoldne. sta se ogibala čara zaupnih pogovorov. Vsak izmed njiju je imel sam zase dovolj premišljati. Tisti večer ph sta se vendar našla v prijateljskem pomenku. Vrnivši se v svoj dvorec, je Ron-cherolles opravil ysakdahji obhod, pregledal vsa vrata, nahrulil vse straže, otipal gredoč zapahe in se zglasil pri hčeri na običajni poset. Floriza je zapazila v roditeljevih očeh odsev zloveščega veselja; in vztrepetala je... Roncherolles je prišel, da bi ji rekel: »Končano je. Beaurevers je mrtev!« A ni se upal. Zona ga je stresala ob misli, da naj bi njegov otrok zajokal. V srcu je rjul od srda nad svojo boječnostjo; toda rekel ji ni ničesar. Po večerji, pri kateri se je pokazal Saint-Andrč zelo dovtipnega, je dal Roncherolles prinesti španskih vin. Nato je odslovil vse služabnike in je ostal sam s svoiim ™-nateljem izza mladih let- In zdaj se je veliki profos doteknil vprašanja o Rolandovi ženitvi s Florizo. Njegov plameneči pogled je objemal Saint-Andrčja tako, da mu ni mogel uiti niti najmanjši drhtljaj lokavega maršalovega obličja. Očetovska ljubosumnost je rjula v njem kakor razbrzdana zver. Toda govoril je dozdevno povsem mirno, in tudi. maršal je bil na moč ljubezniv. Nocoj sta bila spet stara prijatelja! PrcrcčvT.vala sta "ogoje... Prva točka: Saint-Andrč se zaveže, da izposluje njemu Roncherol-lesu, guvernerstvo v kaki važni, toda oddaljeni pokrajini. »Hoho, prejatelj! Vraga!.. Eh, to se ve! Gubernijo dobiš gotovo!... To je s kraljem že zdavnai dogovorjena stvar.« »Zakaj dogovorjena?« je vpraša! Poncherolles in polno šumenj se je oglasilo v njegovi duši. »Dobro!« je pomislil Saint-Andrč. »Potemtakem te ujamemo za častihlepje, stara sablja!« Druga točka: Saint-Andrč se zaveže pregovoriti kralja, da opusti svoj nrn.cn in ne d 'Tu.izi nilcake dote. On, Roncherolles, ne mara sprejeti tega, za kar se potezajo celo najpcnosnejšl plemiči. Tako je in nič drugače! »Oh! Zlomka, zlomka! Prijatelj moj dra~i — kdo pa naj da Florizi doto?« je vzkliknil Saint-Andre, ki mu je sapa zastajala od osuplosti. »Jaz!« je kriknil Roncherolles osorno in pogled se mu je zalil s krvjo. »Ako ti ni prav — tako mi W?r. f a « Jo prevzel tudi to trnjevo nalogo in zajamčil posebej, da kraljeva naklonjenost do novega guvernerja s tem nikakor ne bo prizadeta. Tretja točka: Saint-Andrč se zaveže izposlovati svojemu sinu Rolandu kako odlično službo na deželi. -»Velja!« je vzkliknil maršal ves zadovoljen. »Aha,« je dodal sam pri sebi, »brez prigovarjanja leze v past!« »To službo naj bi opravljal na primer v glavnem mestu moje pro-vinclje,« je povzel Roncherolles. »Naj bo!« »In to v dvorcu guvernerja samega, tako da bo živel Roland neprestano pred tastovimi očmi?« »Magari tudi to!....« Četrta in zadnja točka: našteM rogojl stopijo v veljavo točno na dan Florizine poroke z Rolandom. To se pravi, da odpotuje^Roncherolles takoj po obredu na svoje novo mesto; r>azume sc, da odrine z gospodom guvernerjem tudi Roland. In še bolj se razume, da spremi Rolanda tudi njegova mlada ženica. To Je bila mojstrska poteza. Roncherolles je hotel istočasno zavarovati sVojo častihlepnost in rešiti hčer iz kraljevih krempljev, oboje brez vse nevarnosti in brez prenagljenih korakov, ki dostikrat pokvarijo vse in kakršne je delal on pogosto, kadar ga je napadla ljubosumnost. »Hm, hm!« Nič drugega ni rekel Saint-Andr A ko ie slišal zadnii doutoL Aktualno razmišljanje. Istočasno, ko so se odigravali važni rapletljaji na naši severni meji, v Madžarski, srfio dobili poročila tudi o vojnih dogodkih na jugu, na albanski meji. Tudi če to pot ni iskati vzročne zveze med istočasnostjo važnih političnih akcij na različnih koncih države, je vendar ta pojav zelo pomemben. Kajti če ne po svojih neposrednih vzrokih, pa nas posredno, po činiteljih, ki stoje v ozadju opominjajo na vse pozornosti vredne okolnosti naše lege. Ker se lahko drugič pojavijo v medsebojni kav-salni zvezi, je primerno, da opozorimo nanje. Naša država se nahaja s svojim glavnim delom popolnoma na balkanskem polotoku, z najjužnejšim delom pa sega celo preko osrčja polotoka proti njega južni periferiji, kot centralna balkanska država smo tedaj v prvi vrsti udeleženi na vseh balkanskih političnih problemih;' ni ga skoro političnega ali narodnega vprašanja na Balkanu, ki bi se ne tikal tudi ali celo v prvi vrsti nas. Vsem balkanskim dogodkom morajo tedaj posvečati na J večjo pozornost. S široko severno stranjo segamo izven polotoka v veliko nižavje ob Donavi, v katerega središču se nahaja temeljito zmanjšana Madžarska. To dejstvo je tem važnejše, ker so naši najplodnejši, najbogatejši predeli, naše žitnice, ravno tu in ker so tu na severnem obrobju države nahajajo vsi glavni centri države, življenjska potreba nam je tedaj, da se zanimamo za politične razmere v srednjedonavskem nižavju, kar Je tem kočljivejše, ker je na politično usodo te velike ravnine navezana cela vrsta držav. Naposled smo naslonjeni s celo za-padno stranjo na Adrijo, na to naše ljubo jadransko morje, ki ga moramo vsekakor imenovati slabšo prirodno mejo, ker je prilično ozko. Ce bi bila . Adrija širša, bi se ne pulili toliko zanjo, kakor sedaj, ko se mejaš z zapada boji soseda z vzhodne strani in obratno, ker mu pride lahko v nekaj urah hišo zažigat. Zato se zapadni in vzhodni breg Adrije nista nikdar razumela, in zato nam je sedaj in v bodoče prva briga, kako se zavarujemo. — Pa še več; naša država sega celo do tja, kjer je mogoč najlažji kopni prehod z ene strani na drugo, in kjer si je naš zapadni sosed v skrbi za bodočnost na naši zemlji zgradil svoje stražarnice. Nele za obrambo, celo na izganjanje usiljenca smo prisiljeni tu. Ta naša komplicirana politična lega, ki nas spominja na zgradbo, temelječo na treh stebrih, nas sili deliti tudi svojo pozornost na tri strani. Diplomaciji rastejo tedaj silne naloge, ki jih bo treba vršiti z izredno spretnostjo, kajti energija narodova se navsezadnje kljub največji sposobnosti vendarle ne da potrojiti. Če je kdo, smo mi zainteresirani na tem, da vlada okrog nas pravilno ravnotežje sil. Toda ne le diplomacija, tudi notranja politika bi morala imeti vsak dan pred očmi ta dejstva naše politične lege. Za naie slepce. Velika dobrotnica slovenskih slepcev gdč. Marija Križman je zatisnila svoje trudne oči; ostavila je naše bedno domovanje in legla k večnemu počitku. Pne 26. t. m. ob 14. uri se je vršil ganljiv pogreb, ki so se ga udeležili poleg drugih vsi gojenci "n r.jeoce nad 60 po številu, v spremstvu svojih vzgojweljic, usmiljenih sester, člani kuratorija pod vodstvom g. predsednika dr. Rusa, šef oddelka za socijalno skrbstvo gospod R:bnikar, zastopnica oddelka za za-žčito dcce gospa Štebi in urad-ništvo zavoda. — Pretresljiv je bil prizor, ko je pevski zbor ubogih slovenskih Slepcev zapel svoji nepozabni dobrotnici: »Ah, ne mislimo nanje s solzami,« Zdelo se nam je, da so slepci izlili vso svojo tugo v žalostinko, tako iskreno so peli. Ob krsti sta stopala dva slepa dečka in dve slepi deklici s cvetjem v roki. Dolgi Izprevod je vzbujal splošno zanimanje in sočutje. Pri kapelici v Prisojni ulici so se slepci poslovili od svoje velike dobrotnice z žalo,stinko: »Ne plakajte nikar«. Blaga pokojnica je bila v živije-Ijtenju skromna in preprosta, zato tudi v javnosti nepoznana. Ljubezen do njih, ki jim solnce ne vzhaja in zvezde ne blišče, ji je narekovala v poslednjih trenutkih oporoko, v kateri je postavila slepce za glavne dediče svojega premo-fenja. S tem velikim činom je v potrtih slepcih vsaj nekoliko dvignila upanje na boljšo bodočnost, sebi pa je postavila nesmrten spomenik. Prijatelj, tu imaš najlepši vzgled pravega, dejanskega sočutja do naših bednih slepcev! Pokaži da tudi tvoje srce bije zanje! Zavod za slepce je sedaj v kritičnem položaju, v slabih gmotnih razmerah. Število gojencev je zelo naraslo, zavod pa nima ne lastne strehe, ne potrebnih sredstev za prehrano; grozi mu na celi črti propast; v temi blodi še temnejši lodočnosti nasproti, ako ga ne redi velikodušnost. Ubogi slovenski slepec, ki ga obdaja u voj na tema, je žalosten, njegove mrtve i i -sti pogosto brenkajo ža- JglUaJke... .Odkar le Krankka hranila ca prodala poslopje na Stari poti št. 3., v katerem je zavod nastanjen, je slepec neutolažljiv. Prijatelji slepcev, ne pozabite nanje? Med vojno ste tako vneto zbirali in prispevali darove za slepce. Zakaj ste utihnili sedaj? Glejte zevajočo, skelečo socijalno rano; glejte tužen slepčev obraz! Ta naj vas gane! Zavod bi rad oskrbel slepcem lasten dom; v to svrho hoče kupiti neko posestvo na Viču, ki bi se sčasoma dalo predelati v zavod. A kje vzeti denar, ko se zavod celo bori s težkočami za vsakdanji kruh? V interesu slepcev kličem slovenski javnosti in vsakomur posebej: »Odpri srce, odpri roke, otiraj bratovske solze!« Posnemajte vzgled pokojne dobrotnice slepcev, lajšajte jim britko usodo, darujte in zbirajte zanje prispevke, zgradite jim čimpreje lastno streho, ter vresničite sami na sebi Aškerčeve besede: »V delih svojih sam boš živel večno!« Zavod za slepce. Karel Havlitek Borovskv. 31. okt. 1921 — 31. okt. 1921. Karel Havliček Borovsky se je rodil danes pred sto leti v Borovi na Ceško-moravski visočini. Po gimnazijskih študijah je edšel na praško univerzo, odkoder je po končanih študijah na filozo-fični fakulteti odšel v semenišče. Pokazalo se je pa, da se njegovi nazori, ki jih hoče duhovniški poklic od njega, vsled česar je izstopil iz semenišča kot ubežen seminarist ni dobil kljub profesorskim izpitom nikjer službe. Odide čez Lvov in Kijev v Moskvo, kjer dobi mesto vzgojitelja pri ruskem učenjaku Pogodinu. L. 1844. se vrne v domovino, kjer začne v Nemškem Brodu z drobnim preporodnim delom. To ga j&,spravilo k žurnalistiki in tako postane 1. 1846 urednik vladnega lista »Praških Novic«. Kljub temu, da se takrat pred 1. 1848, ni smelo pisati o politiki, je zval Havliček list urejati in pisati tako, da je služil Češki preporodni stvari. Pride leto 1848. in z njim revolucije po Evropi in v Avstriji. Havliček pusti uradni list in začne izdajati svoje »Narodne Novice«, ki ga vlada kmalu ustavi. Havliček začne v Kutni gori izdajati nato »Slovana«, pa tudi ta je imel le kratko življenje. Ker se Havliček tudi za denarne ponudbe ni dal pridobiti za vladine težnje, so list ustavili in njega samega pa odgnali daleč proč od domovine in družine na Tirolsko v Brik-sen. V pregnanstvu je živel nad 3 leta. Po treh letih mu vlada dovoli vrnitev. Med tem mu je umrla žena. Za njeno sn rt zve šele ob vrnitvi. Duševno in telesno strt umrje Havliček še ne 35 let star. Kratko življenje, samo par let dela, in vendar je Havliček tisti, ki je ustvaril v »Narodnih Novicah« in »Slovanu« politiko celih generacij in pokazal narodu pot k današnji svobodi in samostojnosti. S svojimi članki je vzbujal v bralcih misli, ki so vnemala češka srca. S preprostimi, narodnimi besedami je znal netiti v bralcu ljubezen do naroda. Znal je vzbujati žal in smeh. Preganjan ni jokal, imel je vedno dovolj honorarja. — Učil je narod, da se ne sme zanašati na tujo pomoč, veruje naj le sebi, svoji moči, svojemu razumu. Prazno rodo-ljubarstvo je bičal, razkrival gnilobo. Njegova pot je bila ravna, geslo njegovo »naprej!« Največji in najprosvitlenejši sin češkoslovaškega naroda prezident Masaryk je svojo politično pot naravnal in hodil po Havličkovih stopinjah. To dejstvo samo že jasno govori, kaj je Havliček in kaj pomenja za. češki narod in njegov razvoj. Cele generacije so živele iz njega in črpale iz njegovih spisov vero vase in*svoj narod, kajti Havliček je reprezentant čistega, energičnega češtva, ki ne obupuje, temveč s humorjem prenaša prehodne težave naroda, ki ga ne zavajajo sive teorije, ki zna frazariti, temveč preiskuje previdno, kaj mu koristi in kaj ne. Toda ne simo kot takšen je postal narodov buditelj; temveč tudi z druge strani: Masaryk pravi o njem: »Ravno iz Havlička si moremo in moramo vzeti vzgled, kako Je treba živeti, moremo se učiti, kaj je to, žrtvovati se za druge, enostavno in preprosto, ^ako — s polnim energičnim življenjem«. Havličkovo življenje in njegovo delo Je bilo žrtvovanje. Kot pisatelj in žurna-list si je z neumornim delom' izčrpal svoje moči — za svoje češko ljudstvo. Zato pravi Masaryk, da je Havliček mučenik ne briksenski, temveč češki. Češki narod je svojemu mučeniku-buditelju tudi hvaležen. Te dni se vrše po celi republiki slavnosti v počaščenje njegovega spomina. ■■..m I> 'I— Naša umetnička kritika. Sasvim stručno o slikarstvu i va-jarstvu mogu pisati samo daroviti sli-fcari i vajari. A bilo je i takovih umetnika u istoriji svetske umetnosti. Jzmediii ostalih da napomenem tamo talijanskog slikara Vasaria, što je živio za vreme Renesance, koji je kao kritičar bio i suviše oštar a više puta i sasvim jednostran. Mi nemarno darovitih umetnika, što se bave ocenivanjem umefničkih dela, ali zato imamo ogroman broj nespremnih literata, nedovršenih gimnazista i nepismenih novinara, koji kod nas pišu o umetnosti i ocenjuju umetnička dela i koji svojim i suviše površnim člancima stvoriše pravu anarhiju u umetničkom ukusu našeg naroda. Zato je sasvim opravdano, što naši umetnici ne če nikako literate i novi-nare da priznaju za sudije ukusa i još 1 'ponajviše odobravanju ocene darovitih i spremnih umetničkih naučenjaka, koji su ujedno kritičari i ljudi finih umetničkih osečaja, koji izvršno poznaju pojedine umetničke škole, koji su kadri osetiti lepotu pojedinih umetničkih epoha i koji mogu duboko zaroniti u jedan umetnički individualitet. Ko može kod nas ocenjivati umetnička dela? Oni ljudi, koji su kadri osetiti lepotu umetničkih dela, oni neobično daroviti, školovani i kultivirani ljudi, čiji je duh od neobične finoče, kod ko-jih se opaža neobična strast za lepo-tom, koji imaju sopstveni ukus i ško-lovano oko. Samo tako sposobni kritičari kadri su i drugim ljudima pomoči, da uži-vaju u lepoti poezije, muzike i lepote umetničkih dela. Samo ti ljudi kadri su nas naučiti, da pronadjeino ono odlično što je sakriverto u svakom pravom umetničkom delu. Samo ti ljudi Bogastvo Gornje Sleziie. Državni statistični urad v Nemčiji je sedaj izdal natančnejše podatke o razdelitvi naravnih bogastev te pokrajine. Iz teh podatkov je najbolj razumljiv siloviti boj, ki se je vršil mesece in mesece za kulisami in je končno povzročil tudi najdalekosežnejše politične posledice, med katerimi je bila tudi naraščajoča ckspanzivnost italijanske politike na-pram naši državi. Pokrajina, ki je glasovala, šteje 1 milijon 950.000 prebivalcev. Od teh je po antantni odločbi odpadlo Poljski 965.000 prebivalcev, t. j. okroglo 49 odstotkov. Najbolj Je zanimivo, kako je razdeljena montanska industrija med Poljsko in Nemčijo. Od 61 premogovnikov jih dobi Poljska 49 in pol in 11 in pol Nemčija; izmed 4 prusko-državnih premogovnikov postanejo trije najvažnejši poljski, Nemčiji pa ostane le nekaj rudarskega okoliša GIeiwitz, Beuthen in Tarno\vitz. Če vzamemo za podlago produkcijo premoga v Gornji Šleziji, ki je znašala 1. 1920 okroglo' 31,750.000 ton, tedaj pride na Poljsko okroglo 24,600.000, t. j. 75.5 odstotkov, med tem ko ostane Nemčiji 7 milijonov 140.000 ton, t. j. 22.5 odstotkov. Nemčija je dobavila doslej iz Gornje Šlezije mesečno 1,100.000 ton premoga. V bodoče ostane le še 370.000 ton, da bo treba mesečno uvoziti 730.000 ton iz Izgubljenega ozemlja ali pa iz drugih dežel. Od skupne množine premoga, ki znaša 60 milijard ton, ostane kakih 5 in pol milijarde ton ali še ne 10 odstotkov. Gornješleziška industrija koksa ostane na polovico nemška. Odvisna pa je v bistvenem od 'izgubljenega ozemlja, ki ima edino za to potrebne vrste premoga. Vsi rudokbpi železne rude z letno produkcijo 61.000 ton pripadejo Poljski. Izmed 37 plavžov jih ostane Nemčiji 15. Od letne produkcije surovega železa 1920 v višini 576.000 ton, obdrži Nemčija produkcijsko možnost kakih 170.000 ton tako da izgubi okroglo 400.000 ton surovega železa. Od 18 jekbren in valjarnic postane 9 poljskih; izmed 26 železo- in jeklolivarnic jih ostane pri Nemčiji 10. V obratu je 16 rudokopov za cink in svinec in od teh jih dobi Poljska 12. Tu bo sedaj dobavila Nemčija le 39.000 ton cinkove rude (doslej 266.000 letno) in svinčene rude 5000 ton (doslej 22.000 letno). V Gornji Šleziji je producirala Nemčija 80 odstotkov cinkove rude, tedaj izgubi sedaj 75 odstotkov skupne cinkove produkcije. Od produkcije svinca ji ostane kakih 23 odstotkov. Vsi plavži za cink in svinec preidejo v last Poljske, ravno oba plavža za svinec in srebro z letno produkcijo 2000 kg srebra. Pruski fiskus je s tem oškodovan za 525 milijonov zlatih mark, na gozdovih in domenah pa je izgubil vrednosti za 5,400.575 zlatih mark. — Pregled teh statističnih številk najbolj pojasnjuje ljuto borbo za te pokrajine med Nemčijo in Francijo. -f Ljubljanski trg. Vsled draginje je trgovanje manj živahno in se opaža skrajno štedenje. Pomanjkanje masti in boljših vrst slanine je občutno. Mestna aprovizacija skuša nabaviti tako veliko zalogo masti, da bo zamogla v večjem obsegu kot dosedaj za celoten trg vzdrževati prodajo masti in vplivati na cene. Nakup masti je vsled zadrževanja v produktivnih krajih teža- strastno ljube umetnost i iskreno uži-vaju u pravom umetničkom delu. 1 tj svojim umetpičkim študijama obično iznose ono šo su osečali čitajuči jednu lepu pesmu ili lepu prozu, posmatra-juči »Giacondu«, »Sauroktonosa ili Katedralu sv. Petra« u Rimu ili slu-šajuci IX. simfoniju. Ti umetnički kritičari posmatraju sve predmete, sve oblike prirode i čo-večijeg života kao snage, koje su u njihovoj duši pobudjivale ugodne osc-čaje, od kojih je svaki pojedini bio od osobite vrste i jedinstvene snage. Za svakog pravog umetničkog kri-tičara dragocen je jedan portre, jedna pokrajina, jedna lepa knjiga, jedan lep brežuljak, jedno lepo musi-kalno delo ili jedna lepa osoba iz isto-rije sveta radi njihovih unutarnjih osebina, isto tako, kao što je za te ljude dragoceno poneko vino, poneki mirisavi koren ili poneko drago kamenje, jer sve te stvari Smaju tu čudnovatu i jedinstvenu snagu, da u našoj duši svaka na svoj način po-budjuje osobite i jedinstvene radosti. Zadatak sva.kog pravog umetničkog kritičara sastoji se u tome, da opredeli i razlikuje osebine radi kojih jedna slika, jedan vajarski raci, jedna palata i jedno muzikalno delo u našoj duši pobudjuje osobite i vrlo ugodne osečaje. Dakle mi od jednog umetničkog kritičara ne tražimo, da nam iznese razumljivu i pravilnu definiciji! o »lepoti«, nega da lepe stvari mogu duboko i snažno zatalasati njegovu dušu. Pavle Lagarič. ven. — Glede krompirja je mestna aprovizacija založena s prvovrstnim blagom. Od 29. oktobra nadalje se vrši razprodaja krompirja v barakah za šolo na Ledini, Kotnikova ulica. Vsaka stranka dobi brez potrdila poljubno množino izbranega krompirja. Stranke se naprošajo, da kolikor mogoče hitro pridejo po krompir, dokler je še ugodno vreme. Vreče naj prinesejo stranke seboj. Množine po več tisoč kilogramov se oddajajo istotam. — Glede moke so se izvršile že vse predpriprave, da v nekaj tednih začne mestna aprovizacija z redno oddajo prvovrstne moke pekom in tudi občinstvu, da se bo vsaj nekoliko vplivalo na znižanje cen. — Glede mestne aprovizacije z mlekom se občinstvo prosi, naj sodeluje pri ustanovitvi tega velepotrebne-ga zavoda in pomaga odstraniti vse ovire. Iz posameznih nedostatkov naj se ne dela takoj izpočetka težav in ne nasede agitaciji ljudi, ki jim ta ustanova ni po volji iz sebičnih vzrokov. Samoobsebi umevno je, da se ne morejo odstraniti preko noči vsi neclo-statki, ki izvirajo iz dolgo dobo let trajajoče nesolidnosti v mlečni trgovini, temveč da bo treba nekaj mesecev pridnega dela, da uspostavimo po-polen red, ki bo v prid kmetu kot meščanu. . + Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Drž. posredov. za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 16. do 22. oktobra 1921 dela 275 moških in 130 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 205 moških in 119 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 198. Promet od 1. jantiarja do 22. okt. 1921. izkazuje 27.928 strank in sicer 13.875 delodajalcev in 14.053 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 8404. Dela,iščejo: pisarn, moči, rudarji, kovinarji, viničarji, trgov, so-trudniki, sotrudnice, zidarji, dninarji, natakarji, natakarice, hotel, sobarice, sluge, vzgojiteljice, boln. strežnice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: mizarji, kolarji, stolarji, ključavničarji, usnjarji, čevljarji, zidarji, tesarji, krojači, kleparji, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. + Jako ugodni bilančni uspeh Če-škobulgarske cukrarnlce. Kakor se poroča, je bilo baš te dni dokončano bilančno delo Bulgarskočeške delniške družbe za sladkorno idnustrijo v Gornji Orehovici, ki kaže jako ugoden uspeh. Pri delniškem kapitalu 9 milijonov levov ima družba dobička 11 milijonov levov, torej dob-,čka več kakor znaša ves delniški kapital. Upravni svet bo predlagal na skupni seji, ki se ima vršiti v drugi polovici meseca novembra, izplačevanje 100 odstotne dividende, t. j. 200 (dvesto) levov na akcijo. -f- 100 odstotno povišanje poštnih tarif v Avstriji. V avstrijski republiki pripravljajo povišanje poštnih in že'ezni-ških tarif kakor posledico gospodarske krize, ki je provzročila, da to področje avstrijske državne uprave' izkazuje več ko 30 milijard primanjkljaja. Z nameravanim povišanjem omenjenih pristojbin ima biti kritih 15 milijard. -j- Kurzi ruskega rublja. »Ekonomin-skaja Zizn« objavlja naslednje zanimive menjične kurze proti ruskemu rublju: funt štcrlingov = 231.000 rubljev, dolar = 62.400 rubljev, frank (francoski) =s= 4300, nemška marka = 600, holandski goldinar = 19.600! italijanska lira — 2650, španska peseta — 8100, švl*. carski frank = 10.700, norveška krona = 8300, švedska krona = 13.500, danska krona = 11.000, finska marka = 790, češkoslovaška krona = 760, ru-munski lev = 725, turški piaster = 41 tisoč 700, srbski dinar — 1500, bulgarski lev = 545, avstrijska krona = 55, japonski yen = 305.000, yen (Šanghai) = 41.500, meh. pioso = 32.700, indijska rupija = 15.700, perzijski kran = 30 tisoč, kitajski tael = 90.000. holandski rubelj = 105, grška drahma = 3500 rubljev. Ivan Zorec: Med Srki. (Nadaljevanje.) A mi? Če ne bi imeli Janezi Kreka, »Podob iz sanj« in »Gadjega gnezda« — kaj bi mogli oakazati it dni svojega osvobojen ja? Po pravic' {^ovem: Po zunanji kul-turi smo daleč pred Srbi — po kulturi srca in ljubezni do svobode, v junaštvu in bratovskem altruizmu se jim nismo še dosti približali. In vendar smo ravno Slovenci vsega tega zelo zmožni. Zatorej pustite nas do njih in pustite njih do nas! Razbijmo klike, ki nas ovirajo v bratovskem sožitju, in bodimo bratje in gospodarji svoje narodne svobode! Tako sva s popom modrovala, ko sva se vračala domov. »Danes pojdeva obiskat očete menihe v samostanu Krka ob Krki,« jfl drugi dan dopoldne odločil Ilija. »Jaz bi šla z vama,« je prosila njff* gova sorodnica Vukosava, rdečebeli in zorni cvet sedemnajstih deviških let. In smo šli v visokem vročem soln-cu po peščeni planjavi skoraj dve uri daleč. Svet se je naenkrat nagnil v ozko dolino s strmim bregom. Sredi drevja in vinogradov je kipel zvonik in j< belelo samostansko zidovje. Pod samostanom se je leno vila Krka, še bolj leno kakor naša slovenska Krka, Ura je bila enajst dopoldne, »Preden pridemo, bo skoraj poldne,« sem opozoril. »Ali ne bo neprimerno?« »Ne boj se!« se je smejal Ilija. »V srbski hiši si mil gost, če prideš opoldne ali opolnoči.« Pod velikim, močnim obokom smo prišli na samostansko dvorišč Okoli in okoli so dolge arkade, nr.u njimi hodniki. »Otci, na noge!« je vpil pop Ilija* ki je bil v samostanu domač. Nad oslono visokega hodnika se j« pokazala visoka črna čepica, lasata in bradata glava: »O-o-o! Gostje, gostje!« Po stopnicah nam je pritekel nasproti postaren mož, prijazen in vesel. Ko mi je segel v roke, je ni izpustil: potegnil me je nase in je rekel s tresočim se glasom: »Boga mi, nikad još nijesam vidio Slovenca — da ste mi, brate moj, zdravi in dobrodošli!« Pri igumanu je bilo nekaj menihov, sredi njih sta bila podpolkovnik Stefanovič in neki stotnik, ki sta bila prišla z druge strani obiskat stari samostan. Iguman i menihi so me sprejf''' kakor bi me rojstna hiša bolje ne mogla. Čutil sem, da sem kakor doma, svoj med svojimi. Podpolkovnik me je začel ogovarjati slovensko. Doma je nekje it Ma-cedonije, pred kratkim je služil še V Mariboru. »Slovenščina je Macedoncem takoj domača, ker jih zelo spominja na domači jezik,« je razlagal. »Slovenija je krasna dežela,« j« gospod pripovedoval kosmatim samo-stancem. »Ljudstvo je delovno in zelo napredno. — O, da, Slovenci so Slovenci!« je- hvalil. Kesneje, ko sva bila za trenutek sama, je pa zmajal * glavo in je dejal, da ni še nikoli videl takega pijančevanja kakor na Slovenskem. »Škoda vas je!« je obžaloval. Slovenci bomo res kmalu zapi^ še svoje dobro ime, kolikor ga *e imamo. — Zvon je zapel in iguman Sebastijan Jovič nas je preuijudno poval-' v obednjco. Ves čas sem mislil: Samostan *** zaprt z zapahi — v notranje prostor* je smela iti ženska — kaj je to? Samostan je odprt, ker se poštenim ljudem ni treba skrivati: ki«jv' zura, kamor ženska ne sme stopit*' načeloma seveda velja. Ali gost J gost, moški ali ženska. Sli smo po dolgem, Širokem hodniku. Na stenah so visele stnre sosvete in posvetne. Skoraj vse so «e‘ italijanskih slikarjev. Ali o slika**5*'1 . premalo razumem, da bi o slikali k j leč rekel. (Dalje/) Pridobivajte Gospodarstvo. Umevne vesti. n ~~ Pozor na položnice. Naročnike in vse n l * • odPošilja3° s 1. novembrom denar po Položnicah, opozarjamo, da morajo vpisati znesek v dinarjih, ne več v kronah. —. Neprevidno grožnje. Mariborska straža« grozi raznim neljubim jim učiteljem, ua si jih beleži v črno knjigo za svoječasno maščevanje, ako bi prišla stranka do moči. take grožnje so smešne in tudi za stranko taktično neprevidne. . ~ Stara Suzana! Perico M. P. v 2elečah je hotel njen gospodar zaradi več sitnosti, mu jih j napravila s svojo jezičnostjo, spraviti s stanovanja in dati isto nekemu Čevljarju. JCo je perica to zvedela, se je silno zaključila in postavila je proti njemu silne Kontramine. — Pred vsem je raznesla vest, °a jo hoče gospodar spraviti iz stanovanja, ker noče ona uslišati njegovih ljubavnih ponudb. No, pravi neki prijateljici, ne »šo-»tarja«, »šoštarico« naj dobi, ki mu bo držala »parolo«. — In stara žena, ki ima že Preko 60 let, Je pravila dalje: Lazil je za mano kot pes. — Hotel je, da bi hodil mesto maši k meni In priletel je večkrat v stanovanje kot petelin. — Jaz pa sem ostala cista. Očividno je bilo, da je vprizarjala vse to žena le iz maščevanja n je v svoji Vsled starosti že otroški domišljiji, razvila iz vsake šaljive besede gotovo resnico. Radi tega je bila huda Marjana obsojena pred radovljiškim sodiščem na 24 ur zapora ali 50 kron kazni. Zena pa se ]e pritožila, In vzkllc-no sodišče je ugodilo vzkllcu v toliko, da je odredilo ponovno postopanje. Drugič je bila Marjana oproščena. Prvi sodnik je smartral besede pes, petelinček in prešlček le kot karakterizacijo postopanja zasebnega obto-žltelja napram star ženi in ne več kot psovke. Nato se je pa pritožil zopet zasebni obtožite!]. Vzklicno sodišče je zopet ugodilo vzkllcu in obsodilo staro hudo Mar-lano končnoveljavno na 48 ur zapora. — — Vse tožbe dobiš, par »tavžent« daš, pa Vse podkupiš, samo goljufaš — tako je obdolžil nekega gorenjskega mogotca K. nje-kov domačin In ta mož se je baje celo sam Izrazil proti svojemu prijatelju.. Vprašal sem, kako si upati in graditi brez ogleda in stavbnega dovoljenja. On pa je odgovoril: »Nič se ne boj, par tavžent dam, pa bodo vsi tih. Tudi vse pravice z denarjem«. Bodisi, da je Imel prav ali ne, bil je obsojen pred vzklic-nim senatom na 48 ur zapora. — — Mlad vlomilec. Ko se je vrnila v nedeljo 2. oktobra gostilničarka Marija Žagarjeva iz Polhovega gradca od jutranje maše, le opazila, da je vdrl nekdo skozi okno v njeno sobo Pogledala je v omaro in opazila,* da ji je odnesel skrivnosten opazovalec 3000 kron. Poslala je takoj po orožnika ln takoj sta osumila skupno mladega mizarskega vajcnca Antona Peklaja, ki se jc ravno izučil pri mizarju Čeponu na Vrhniki. Orožnik ga je takoj prijel in našel pri njem Pod spodnjim robom v klobuku zlat prstan ki ga je tudi ukradel Žagarjevi. Našli so pod oknom 12 m visoko lestvo, po kateri je mlad vlomilec zlezel na okno. Okrog lestve Pa so se poznali natančni utisi njegovih stopinj. Denar je dečko pravočasno skril. Pri obravnavi je fant odiočnp tajil tatvino in trdil, da jo je izvršil neki Dodič. On mu je Pokazal hišo, in vedel za vlom, kot plačilo, — da ga ne Izda, pa mu je podaril tat omenjeni prstan. — Dečko je bil obsojen na 3 mesece težke ječe. — Tihotapci — In flnancarjl. Jakob Flos ln M. Grm iz Loža, oba luida tihotapca, sta očitala finančnemu pripravniku M. Mitriji, da je v zvezi s tihotapci pomagal prevažati prešiče iz Jugoslavije preko meje S puško •n bajonetom je peljal tihotapce do meje in 'Izjavil, da bo vsakega, ki bi lih ustavil — ustrelil. To sta govorila v Benčinovi gostilni, v neki prodajalni In povedala sta to tudi Mitriji v obraz. Pred sodiščem priznata svojo obdolžitev, zagovarjata pa sc, da sta to izvedela od nekega tihotapca, ki se je sam udeležil omenjene ekspedicije s prešiti. Obsojena sta bila flos na 10 dni, Grm pa Ba en mesec zapora. — — S kostanaja ic padel pri Sv. Bolfenku v Slov. goricah Cerkvenik Lovroo Fras ter Vsled poškodb v dveh dneh umrl. — Smrtno Je ponesrečil pri nakladanju drv v majšperskih gozdih pri Ptuju posestnik Fr. Butolen. Zapušča ženo ln 5 nepre-*krbljenlh otrok. Ljubljana. > *= Gosp. vseučillščni profesor dr. Fran teSlč In njegova soproga ga. Ana roj. Kralj Praznujeta danes srebrno poroko. Prvobo-otelju našega narodnega edlnstva ln njegovi v#rni družici želimo zlate poroke. =» Knligovodski tečal za obrtnike v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti namerava priredili /■> tukajšnje obrtnike knjigovodski tečaj. Obrtniki (mojstri In pomoč-“jkl), ki se žele tečaja udeležiti, naj se prirase pri uradu vsaj do 5. novembra. - =* Društvo stanovanjskih najemnikov za jj'Ovenijo s sedežem v Ljubljani, opozarja. da se vrši prihodnja Javna odborova seja H«*uwwiijn J <4 V 11 tl UUL/U1 OVJM sredo, dne 2. novembra t. 1. ob 20. url V ali dvorani Mestnega doma. Društvena plin/11® ^ale Članom dnevno od 18. do 20. ure iJormacije Sv. Petra cesta Sfev. 12, prit-•eno desno. Pr. i3? Poročil se Je v Ljubljani tovarnar na ^“[ah g. Srečko Franzi z gdč. Olzelo Hel-ichovo. Bilo srečno! *® Pozor pred nakupom sumljivih pred-Ilci ^Vi’ ■ zadnjem času se je izvršilo v oko-stih L)H,bliane in v raznih pokrajinskih me-se V , vlomov In tatvin. Večina teh tatov nalije a proti Ljubljani, kjer upajo blago SUmli! ii pr°datl. Policija je zasačila že več Olja , Prodajalcev obleke, perila, raznega m drugih ukradenih predmetov. Ker lako n u uP Predmetov sumljivega Izvora materi? Posledice vezane tudi z občutno pom k no Škodo, se opozarja pred naku-maga od neznanih In sumljivih oseb. $to]^Lovaris,ia tatvina. Delavec Momčllo •volom., I roclom od Kruševca, je ukradel Pavlnvi*. ovar,šu sodelavcu na Viču Josipu kron in u.2,lnski plašč, vreden okrog 1000 neznanr, , »stopil ruski pevec Saljapin tudi v Londonu, kjer se mu je zelo dooadlo Scdai se orioiav- Ija na gostovanje v Newyorku. Nekemu reporterju je izjavil, da bi bil v Londonu popolnoma zadovoljen, ko bi ga ne mučila misel na svoje otroke, katerih ima enajst. Britko je to£M, da on poje v Londonu v korist lačnim Rusom, svojih lastnih otrok pa žal ne more prehraniti. V Moskvi živi njegova soproga z devetimi otroci, ena hčerka je omožena v Londonu, a druga se vsled bolezni na pljučih zdravi v nekem sanatoriju v Helsingforsu, Sovjetska vlada mu ne dovoli, da bi se njegova družina izselila iz Rusije, ker je tako sigurna, da bo znameniti pevec ostal v Rusiji. * Lopovi v avtomobilu. Ameriški lopovi uporabljajo vsa mogoča sredstva, da pridejo do denarja in zgodi set da navalijo na ljudi kar pri^ belem dnevu. Tako so se pred kratkim pripeljali z avtomobilom po neki ulici v Nevvyorku in navalili na mimoidoče pasante. Razvilo se je pravcato klanje, ki se je končalo tako, da so bili 4 mrtvi in 7 ranjenih. Lopovi so nato hitro zavozili med občinstvo in bi bili gotovo pobegnili, da niso trčili v neka druga dva avtomobila. V Ameriki bi zadnje čase moral pasant kar pri belem dnevu na ulici držati revolver v roki. Pri nas se kaj takega dogaja vendar v manjem obsegu in to ponoŽj in na osamljenih krajih. * Pušenie in tuberkuloza. Zdravniki se nikakor ne morejo zediniti f tem, je li pušenje tuberkuloznim škod« ljivo ali ne. Eni trdijo, da draženje nikotina bolnim pljučim škoduje, do« čim so drugi mnenja, da zmerno pušenje nikakor ne more biti škodljivo, Po mnenju zdravnika Duncana ško* duje pušenje zlasti srcu, ker pospešuje valovanje krvi in s tem razširja tuberkulozne bacile po vsem telesu, zato je pušenje tuberkuloznim absolutno škodljivo. * Načrt za internacijonalno redarstvo. Da se zamore priti v okom vedno pogostejšim tatvinam in umiku tatov iz ene države v drugo, je redarstveni prefekt departementa Seine, vzel ▼ roke incijativo, da prouči vprašanje mednarodne redarstvene šole. Fo^ tej naobrazbi bo redarstvo dovolj poučeno in bo zamoglo preprečiti beg zločincev iz ene države v drugo in s tem bo delo policijskim organom splošno zelo olajšano. * Idealna služkinja. Neko gospo* dinjo iz pariške okolice je ostavila služkinja. Zato je šla v posredovalnico, da si dobi drugo. Tam si je izbrala eno, ki se ji je zdela na prvi hiD solidna. Pričeli sta se pogajati in med njima se je razplel tale pogovor: »Ali radi delate?« — »Da, zelo rada, milostiva gospa.« — »Jaz imam tudi deco.« — »Tem bolje, jaz ljubim deco.« — Pri ■meni se boste bavili s kuhanjem, a ob nedeljah mi boste pomagala tudi pri šivanju.« — »Dobro ravno to jaz ie« lim. Znam tudi prati in če želite vam tudi operem.« — »Ha, če želite se odrečem tudi temu, jaz sem najraje doma.« — »Bravo, vi ste pa res. idealna služkinja«, pravi gospa. Nato pa stopi v posredovalnico mož v uniformi, ki prekine ta pogovor in reče ka-zaje na služkinjo: »Oprostite gospa, to dekle moram takoj odvesti v norišnico, od koder je včeraj pobegnila.« In ta »idealna« služkinja je morala s stražnikom baš radi tega, ker je bila pre — »idealna«. * Na kakšen način se dobivajo milijoni. Znano je, da ima ruski sovjetski denar zelo majhno vrednost in da ima vlada milijardske deficite. Zato stremijo s tem, da povečajo državne dohodke. Tako so hoteli napraviti občuten davek na snažilce čevljev, čemur so se pa ti odločno uprli. Končno so rešili celo stvar tako, da bo morali čistilci v prometnih ulicah plačati 600.000 rubljev na pol leta, vsi drugi pa 300.000. Na ta način bo država samo od petrograjskih čistilcev čevljev dobila letno 250 milijonov rubljev. * Smrt radi pajčolana. Na poti iz Drlida je napadel neki Mihajlo Ivanovič Sulejmana Huremoviča, katerega je spremljala Fatima Aliefendid iz Zvornika. Ivanovič je Huremoviča, ■ katerim je živel v sovraštvu zabodel z nožem v prsa, toda rana k sreči ni bila nevarna. Da bi pa Huremoviča še bolj razjezil, je njegovi spremljevalki Fatimi raztrgal z obraza pajčolan. Hitre-movič to videč, potegne revolver in ustreli dvakrat v Ivanoviča, ki se je zgrudil in umrje na mestu. Dogodek je naznanjen sodišču. ♦ Boljševiki so hoteli utopiti Wrangla. Carigrajski listi pišejo, da se je potopila v bosporskem zalivu jahta »Lukal«, na kateri se je nahajal štab Wranglove armade. V iahto je trčila od strani italijanska ladja s tako silo, da se je jahta takoj potopila. Posadko in častnike so rešili. General Wrangel se je nahajal takrat v Cari-.gradu. Preiskava je dognala, da so se nahajali na italijanski ladji ruski in italijanski boljševiki, ki so nameravali potopiti Wrangla, * Plin pretvorjen T parfum. Ameriškim kemikom se je posrečilo provestl iz strupenih plinov izvrsten parfum. In tako bodo strupeni plini prešli iz strelskih jarkov v salone. Na ta način bodo tudi krasotice »onlinjeno«. m ■ v v Lanisce ih predivo zamenia v platno mehanična vrvarna terilnica In predilnica Anton Šinkovec Kranj-Grosuplje. z dolgoletno prakso zložna bilance iščejo Strojne tomne intimne d. d. LjMbljaiia, lagoslacija. Naznanil®! Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem izstopil iz družbe SAKS & TRATNIK ter vodim pod svojim imenom lastno elektrotehniško podjetje v dosedanjih prostosti v Ljubljani in Mariboru. LEOPOLD THflTMIB. eletatebnično podjetje UUBL3AMA. Sv. Petra c. 25. MARIBOR, Slovenska ul. 26. Gosposka ulica — Hotel Balkan, Sprejema in obrestuje hranilne vlose po 4’jz °|o od dneva vloge do dneva vzdiga. Večje zneske in stalne vloge proti odpovednim rokom po dogovoru, Daje posojila v vseh oblikah, Dražba Eskomptuje različna povzetja pod najugodhejšimi pogoji, Poštnohranilniške položnice so vsakomur na razpolago. raznega pohištva, kompletne spalne sobe, kredence, svetilke, lestev, poso de, obleke, slik itd. se vrši v sredo 2. novembra ob pol 9 uri dopoldne na Glincah št. 37 v hiši g. Tribuča. * Priporočam tol1 OradiaJ® vsak dan dopoEdne, vsem trgovcem in prekupčevalcem, kakor tudi sl. občinstvu lastne medene in voščene izdelke (pecivo, krampusi, božično blago, svečice) ter izdelke voščene robe. — Zahtevajte ceniki FRANJO CVSLAiC, Slov. Bistrica. POZORI Mnogo časa in denarja sl pri hranite ako takoj naročite POZORI BANKE, GROSISTI, TOVARNE! NA3CENE3ŠA IN NAJBOLJŠA REKLAMA 3E ŽEPNI REKLAMNI .Ekspres' LOZAR & BIZJAK KOLEDAR kotno računarico. ,.Ekspres" je zakonito zavarovana je najmodernejša in najboljša računska tabela za množenje in delenje. ..Ekspres" je najcenejša računska tabela ter stane s poštnino vred vzorec A 5 din., vzorec B 7 din. Naroča se pri ZA LETO 1922. , UČNE ŽEPNE REKLAMNE KOLEDARJE ZA LETO 1922 V DVEH LIČNO IZDELANIH OBLIKAH 6X4 cm SN 12X7 cm IZDELUJE VSAKO MNOŽINO V NAJKRAJŠEM CASU == ZVEZNA TISKARNA IN KNJIGARNA V LJUBLJANI. • ---------------- ZAHTEVAJTE OFERTOI ZAHTEVAJTE OFERTOI ZVEZNI TISKARNI V LJUBLJANI. noVa dvokolesa, otroški vožlčkJ, šivalni stroji tudi malo rabljeni. F. BATJEL, Ljubljana Stari trg štev. 28. Karlovška cesta štev. 4. 1 I prvovrsten ff f tJMltiij kosovec in orehovec po zelo nizki ceni, dobavljiv takoj in za stalno. Vprašanja pod „premog“ na upravo lista. Dobava samo v vagonih. tovarna klobukov BUKOV LES Prazne nove in rabljene vrele (dlakove) v vsaki množini po najnižji ceni pri FR. SIRC, KRANJ. za kurjavo mlad, dobro posušen, v januarju letos sekan, okoli 15 vagonov 5 km od postaje se ceno proda. — Naslov v upravi lista. Marijin trg št. 8, ob Ljubljanici obrestuje hranilne vloge in vlogo na tekoči račun po Ustanovljen septembra 1919. Promet v lansk. I. nad 128,000.000 K. Podružnica v Murski Soboti in Doljnji Lendavi. 1 S O l ——^ čistih brez odbitka rentnega ^davka. r ^ Neposredno pod državnim 10 nadzorstvom. ill?/illl§ Odgovorni urednik: Dominik Čebin. Tiska »Zvezna tiskarn?« v LiublianL Izdaja konzorcij dnevnika »Jueoslaviia«, Zabavni količek. ' V šoli. Učitelj: Mihec, kaj dobivamo od ot se? Mihec: Volno. Učitelj: Cemu rabimo volno?, Mihec molči. Učitelj (mu hoče pomagati):. No, iz Česa pa imaš ti suknjo? Mihec: Iz očetovih hlač, Slab spomin. »Zadnji čas mi je začel spomin jako pešati,« je pripovedoval tovariš ivojemu tovarišu. »Kaj neki bo?!« »E, t^ ie hudo, jako hudo,« odvrne tovariš, »toda upam, da ne bo hudega. iVes kaj, posodi mi sto dinarjev . . .«' Se ima upanje. On zamišljeno: »Deklica, katero Jb’om vzel, mora biti direktno nasprotje hieni.« Ona: »Nikarte izgubiti poguma! Se vedrio je najti dosti brihtnih in inteligentnih deklic l Zdravnikova umetnost. Mož, ki si je zlomil roko, je bil v bolnišnici operiran. Ko pride k njemu zdravnik, ga ponesrečenec vpraša: »Koliko časa bom še moral ležati? Zdravnik: »Dva do tri tedne.« — Ali bom popolnoma zdrav? Ali bom mogel pisati?« — »Seveda! Se klavir boste lahko igrali!« — O, gospod, kako sem vesel, da sem ob roko!« — »Zakaj vesel,« vpraša zdravnik. — >1, prej nisem znal igrati klavirja, sedaj ga bom pa lahko igral!« Ameriška časnikarska. Nek ameriški list je poročal takb-le: »Strašni pogromi v Rusiji! Žrtve pogromov štejejo 6 mrtvih in 60.000 preživelih . . .« Proda se: ENONADSTROPNA, LEPA HIŠA v Planini pri Rakeku z Vpeljano špecerijsko trgovino. Poleg hiše se nahaja sadnji in ze-lenjadni vrt ter njiva in gozd. Cena po dogovoru. Informacije daje I. Kušlan, Ljubljana, Karlovška cesta 15. STOJEČA BLAGAJNA' Wertheira, dobro ohranjena se proda. Poizve se Drame Martin sv. Jakoba nabrežje 29. POSESTVO obstoječe iz 2 zidanih hiš. 2 gospodarskih poslopij, 13 oralov gozda za takojšnje po-sekanje, 7 oralov njiv in travnikov. Posestvo leži tik ob glavni cesti, oddaljeno 2 minuti od železniške postaje. Cena 110.000 dinarjev. Naslov v upravi lista. 2184 RESTAVRACIJA z zemljištiem zelo. prometno, gostilna v Ma>-riboru, posestva do 150 oralov deloma z meblovanimi hišami, trgovske in stanovanjske hiše, vile proda Zagorski, Maribor, Barvarska utica 3. 2197 PRODA SE malo posestvo, y najlepši legi pri župni cerkvi v Št. Rupertu, Dolenjsko, z živino in drugim inventarjem. Zelo pripravno za obrtnika, rokodelca ali kot letovišče. Lepo poslopje v dobrem stanu, ne daleč od žel. postaje. Več se izve na licu mesta ali pri lastniku Fr. Pograjc, Celje — Breg 3i. POSESTVO ki se nahaja v dobrem stanju, poslopje kompletno s pohištvom 5 govedi, 28 oralov zemlje, blizu Poljčan. Več se izv* pri Anton* VVirte, Križni vrh, Poljčan*. 3147 Službe: SAMOSTOJNA KUHARICA srednjih let se sprejme proti dobri plači. I Wider* Ljubljana, Cesta na Rožnik 19. 2203 DRUŽABNIK vešč v manufaktura! stroki se Išče. Ponudbo z označenjem kapitala pod »Trgovec« poštni predal l24, Ljubljana. 2202 TRGOVSKI POMOČNIK mešane stroke, vešč tudi posla v pisarni išče primerne službe, najraje v Ljubljani. Ponudbe pod »zvest in marljiv« na upravo lista. 2194 KLJUČAVNIČARJA sprejme tvrdka J. Weibl, Slomškova ul. 4 v Ljubljani. 2198 KOT TRGOVSKI POMOČNIK ALI SKLADIŠČNIK išče službe trgovsko naobražen pomočnik v špecerijski stroki. Ponudbe pod »Špecerija« na An. zav. Drago Beseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 2194 KONTORISTINJA samostojna slovenska in nemška korespon-dentinja, izurjena strojepiska in stenografi-nja se takoj pod ugodnimi pogoji sprejme. Golob et Co. tovarna kemičnih izdelkov, Ljubi jana-ViČ. ( 2192 STAVBNEGA POLIRJA z nastopom takoj sprejme Stavbna tvrdka Ivan Ogrin. Grubarjevo nabrežje 8. 2183 KNJIGOVODKINJA se sprejme. V poštev pridejo samo tiste z večletno prakso. Nastop s 1. novembrom. Ponudbe do 30. oktobra na upravo Usta pod »Knjigo rodklnia 100«. Razno: AKADEMIK daje instrukcije iz francoske *ramatike In konverzacije. Ponudbe pod št. 2154 na uprava lista. 2154 IŠČE SE gostilna eventuelno tudi z mesarijo, na račun ali v najem. Dopise na podružnico »Jugoslavije« v Ptuju. 2157 NAJCENEJŠI KLOBUKI - damski in moški. Izložba: Obrtni pospešen valni urad na Dunajski cesti. Sprejema u* oddaja popravila, barvanje preoblikanje Ito. J. Steinberger, Dunajska ccstn 9. drugo dvorišče, desno. 1 VELIKA, POPOLNOMA SEPARl« RANA, ČEDNO OPREMLJENA SOBA na Karlovški cesti se zamenja, če tudi * manjšo v sredini mesta. Naslov se izve prt upravniStvu Jugoslavije. 219« ZAMENJAM TAKOJ STANOVANJE v Mariboru (tri sobe, predsoba, veranda, kuhinja, sobica za služkinjo, shramba in pritikline) s stanovanjem v Ljubljani. Ponudbe pod »Park« pošttio ležeče, Maribor. 2185 LOKAL v sredini mesta se išče proti dobri najerrt-nini. Pismene ponudbe na upravo »Jugoslavije« M. A. Š. 2186 STANOVANJE s prehrano za dijakinjo se išče proti dobremu plačilu. Dopisi pod »Dijakinja« na Aloma Company, anončna družba z o. z. Ljubljana, Kongresni trg-3. 2191 PRIPRAVEN PROSTOR V KAKEM MESTU ali večjem kraju na Gorenjskem Išče svojo mizarsko obrt Henrik Svete, kor. beg^ mizarski mojster. Ponudbe sprejema »Gosposvetski Zvon« pisarna Hotel Štrukelj.