- list slovenskih■ delavcev v AmerikL Hm largest ^ofciiim D*3j aa latoed every day except Sundays and legal Holiday«. 75,000 Reader«. • TELETOM: COKTLANDT 287« Entered «§ Second Claee Mati ter, September fcL 1903, at the Fort Office a* Kew York, H. Y., under Act of Oongreea ot March 3. 1879. TELEFON: OOBTLANDT 897« tlO. 191. — fiTEV. 191. NEW YORK, MONDAY; AUGUST 16, 1926. — PONDELJEK,16. AUGUSTA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV POLOŽAJ V ANGLEŠKI PREM0GARSK1 STAVKI Pričakuje »e, da bo sledil današnji konferenci delavskih zastopnikov mir v premogarsld industriji. — Cook pravi, da bo Lloyd George odgovoril na izjave ministrskega /predsednika. — Cooku je baje več asa lastni ugled kot pa za dobrobit premogarjev. LONDON, Anglija, 15. avgusta. — Vse kaže, da se konečno bliža mir v premogarski vojni v Angliji, po petnajstih mučnih tednih boja, ki je povzročil velikanske izgube v številnih panogah industrije. Na predvečer konference delegatov pre-mogarske federacije je izgledalo kot da so se naveličali stavkarji boja in da se hočejo sporazumeti z lastniki premogovnikov. Angleška vlada pa stoji medtem na strani. Pripravljena je pomagati pri zopetnem uveljavljenju miru, a hoče čakati, dokler ne bodo stavkarji sami naprosili za vladno intervencijo. Ministrski predsednik Baldwin se bo vrnil v sredo v London. V govoru, katerega je imel v Perth, So. Wales, je nudil A. J. Cook, tajnik eksekutive premogarjev, presenetljiva razkritja glede kabelske brzojavke, katero je poslal ministrski predsednik v Ameriko. Rekel je, da so naprosili premogarji Ramsay Mc-Donalda, delavskega voditelja, naj odgovori na to poročilo, a da on tega ni hotel storiti. — Mr. Lloyd George bo storil to ter bo povedal resnico, — je izjavil Cook. Dostavil je, da je kabelsko sporočilo Baldwina predramilo Ameriko in da je dobil sporočilo, da je dvajset tisoč funtov ali $100,000 na poti za podporo stavkujočih premogarjev. Dilema, v katero je zašel Cook, ekstremistični voditelj stavkujočih premogarjev, ne kaže nikakih znakov olajšanja. Cook in njegovi ekstremistični tovariši bodo najbrž naprosili na današnji konferenci premogarje, naj jim dajo prosto roko za u-ravnavo premogarskega spora. Izrecno dvomljivo je, če se jim bo posrečilo to dobiti. Precej nezadovoljstvo je opaziti med stavkarji radi "negativnega vodstva" Cooka in njegovih tovarišev. To bo imelo mogoče za posledico, da bodo vzeli premogarji zadeve v svoje lastne roke, čemur bodo najbrž sledila pogajanja, na temelju katerih bodo sklenili premogarji okrajne ali re-gijonalne dogovore z lastniki premogovnikov, mesto da bi sklenili narodni dogovor, kot ga zahteva Cook. Taka akcija bi pomenjala velikanski udarec za ugled Cooka in drugih ekstremističnih voditeljev. Sovražniki sedaj javno dolže Cooka, da stavlja svoje lastne interese nad interese stavkarjev v splošnem. Pravijo, da se bori za ohranitev svojega vodstva in da skuša ohraniti ugled premogarske federacije. Kljub previdnemu stališču vlade je tukaj javna tajnost, da ne bodo zastopniki vlade zavrnili prošnje premogarjev za interview v prihodnjih par dneh. Vlada pa bo pred tem zahtevala izjavo, da se hočejo obe stranki resnično pogajati glede miru v industriji. Z drugimi besedami rečeno, noče vlada posredovati vnovič, če bi bili obe stranki še vedno tako trmoglavi kot sta bili dosedaj. Dve nori priči v Hallovi zadevi. Dve novi priči v morilni zadevi Hall-Mills podpirata baje Mrs. Gibson. — Detektivi trdijo, da so videli možje, nahajajoči se v bližini pozorišča umora, Mrs. Gibson. Detektivi, ki preiskujejo umor Rev Halla ter Mrs. Eleanor Mills, ki sta bila ustreljena pred štirimi leti v bližini New Brunswicka, N. J., so izjavili včeraj zvečer, da imajo dve priči, ki bosta potrdili povest Mrs. Jane Gibson. Imeni teh dveh priči bosta objavljena jutri. Mrs. Gibson, ki je bila priča tekom uvodnega zaslišanja Henry Carpenderja in Stevensa, polbrata Mrs. Hall, je prisegla, da sta bila Carpender in Stevens tudi na pozorišcu zločina. Identificirala je tudi Mrs: Frances Stevens Hall, vdovo umorjenega kot navzočo na pozorišču umora. Oba moža in Mrs. Hall so obdolženi dvojnega umora. Novi priči sta moška, in soglasno z detektivi, sta videla jahati Mrs Gibson na muli preko Phillips farme, na kateri je bil izvršen zločin. Oba moška sta videla Mrs. Gibson na njeni poti z doma, ko je iskala osebe, o baterih je domnevala, da kradejo njeno koruzo. Do zadnjega časa. ko je identificirala Stevensa in Carpenderja, je bilo pričanje Mrs. Gibson brez vsakega potrdila. Tretja priča, ki bo mogoče potrdila izjavo Mrs. Gibson, je Wil-lard Staub, star 27 let. Policija je priznala, da je nekaj negotovosti glede Stauba. Bil je prvi, o katerem se je glasilo, da je priznal, da se je nahajal v razdalji 75 korakov od divje jablane, pod katero je bil izvršen dvojni umor. Pozneje pa je pričel trditi, da je bil na Phillipsovi farmi dne 13. septembra, ne pa v noči umora, en dan pozneje. Inšpektor Underwood, ki je član preiskovalcev za generalnega pravdnika Simpsona, ki je bil imenovan. da oživi slučaj, je vprizo-ril včeraj tri poskuse, da napoti Stauba, da ponovi povest kot jo je povedal prvotno. V prvi svoji izjavi jefl rekel, da je bil na pozo-rišču umora, da pa je odšel še predno so padli streli. Vroča debata med jugoslovanskim m bolgar. poslanikom. Bolgarski komitaši s o navalili na jugoslovansko mesto, a so jih pre-, gnali orožniki. Le Nemčija bo dobila stalen sedež v svetu Lige. ŽENEVA, Švica, 12. avgusta. Odsek za preosnovanje sveta Lige narodov se bo najbrž odločil proti pomnožitvi stalnih sedežev, brez ozira na sedež, ki je namenjen Nemčiji. — Dr. Giuseppe Motta, predsednik rekonštrukcijskega komiteja, je stavil odločen predlog, naj se vrži zadnja seja dne 30. avgustu. )# V slučaju, da se sprejme ta predlog, bodo izginila vsa upanja da d^bi trajen v svetu IAg* narodov. Pogodba — udarec za Francjo. Pogodba, ki je bila sklenjena med Italijo i n Špansko, pomenja uda-darec za Francijo. Angleško mnenje razlaga na tak način novo pogodbo. € LONDON, Anglija, 15. avgusta. Sedaj, ko imajo Angleži priliko izvedeti nekaj o novi italijansko-Princ iz Walesa bo pri- 1 španski pogodbi, ter razmišljati o šel zopet v Canado. je stališče Španske glede njenega izstopa problematično, so baje gotovi člani komisije proti nameravanemu povečanju trajnih članov -od šestih na devet. BEOGRAD, Jugoslavija, 15. avgusta. •— Bolgarski komitaši so v pretekeli noči napadli jugoslovansko vas Badaljina. Jugoslovanske mejne straže so prihitele na lice mest« ter pognale komitaše na bolgarsko ozemlje. En jugoslovanski orožnik je' bil ranjen. Vspričo zadnjega spora, tikajo-čega se Krive Balanke bo najbrž postal balkanski položaj še bolj zapleten kot je bil dosedaj. DUNAJ, Avstrija, 15. avgusta. Iz Beograda poročapjo, da je zapustil jugoslovanski minister za zunanje zadeve Ninčič včeraj Bled ter se napotil v Beograd, očividno v pričakovanju, da sprejme odgovor iz Sofije na zadnjo kolektivno poslanico Jugoslavije, Romunske in Grške. Možno pa je tudi, da je odpotoval Ninčič v glavno mesto v zvezi z Badaljina afero. Poročajo, da sta bila dva bolgarska komitaša ubita tekom spopada ž jugoslovanskimi orožniki pri Badaljini. Dvajset ubitih pri eksploziji. A BUDIMPEŠTA, Madžarska, 13 avgusta. — Pri eksploziji municij-ske tvornice Mancreda Weiss na' Czepel otoku, osemnajst milj od j tukaj, je bilo ubitih, soglasno Zi zadnjimi poročili, dvajset ljudi, a tega števila še ni bilo mogoče potrditi radi velikega obsega moderne tvornice ter velikanske vročine še vedno gorečih poslopij. Požarni brambi se je danes zjutraj posrečilo preprečiti nadaljno razširjenje požara. Mancred Weiss naprave so edine municijske tvornice, ki so dovoljene Madžarski na temelju Trianonske mirovne pogodbe ter stoje pod kontrolo medzavezniške kontrolne komisije. Tekom svetovne vojne so dobavljale šestdeset odstotkov eksplozivnih snovi, katere je uporabila avstro*ogr-ska armada. Domneva se, da je eksplodiralo kakih trideset ton smodnika. Sila eksplozije je bila takq velikanska, da so. popokale šipe v 18 milj oddaljeni Budimpe* šti. Strehe hiš v bližini municijske tvornice so bile odtrgane in Številni ljudje so bili ranjeni od drobcev, letečih naokrog. Kavalerija raz gnala ljudsko množico. LONDON, Anglija, 15. avgusta. Čeprav ni bilo dosedaj še nobene tozadevne oficijelne objave, je londonsko časopisje prepričano, da bo obiskal pri^e iz Walesa svo j morju ni opaziti tukaj skoraj ni Jo canadsko renčo v Alberti tekom takega vznemirjenja. Listi so njenem pomenu, je opaziti tukaj tendenco, da se obrača ta pogodba proti Franciji, kjub nasprotnim miroljubnim izjavam. Glede možnega učinka na angleške interese v Sredozemskem prihodnjega meseca. To se bo zgodilo približno ob času, ko se bo jsjranjalo skupaj živino, kar nja najbolj razburljivi dogodek v Ker j* Br&tUij« resignirala in>«ivljenju na renči. sprejeli za verodostojno italijansko izjavo, da se ne obrača nova pogodba proti angleških komunikacijskim črtam skozi Sredozemsko morje, —• —f - — NANCY, Francija, 12. avgusta. Kavalerija je razgnala ljudsko n^nožico, broječo kakih 3000 oseb vihraj zvečer tekom demonstra-j^ proti visokim življenskim stroškom. . Ljudska množica je prepevala internacijonalo ter skušala navali ti na občinsko hišo, potem ko je pjrodrla policijski kordon. Na dojenem mestu je vprizorila kavalerija napad ter napravila konec demonstracijam. Potnerene je dobil nominacijo. COLUMBUS, O., 12. avgusta. — V javni izjavi je priznal včeraj sodnik Florence Alden, da je do-Ijil prejšnji senator Pomeren nominacijo kot demokratični kandidat za zvezni senati ' , Francija hoče zadostiti zahtevam, Francozi se sedaj zavzemajo za ratifikacijo za-dolžnega dogovora. — Splošno se priznavajo, da so brezuspešni vsi prizivi na ameriško čustvovanje glede dolga. PARIZ, Francija, 13. avgusta. Odgovor senatorja Boraha na poziv prejšnjega ministrskega predsednika Clemenecauja je bil objavljen v francoskem časopisju brez vsakega komentarja. Zadnje renčanje starega tigra je vzbudilo tukaj le zanimanje enega dne. Dalo je izraza razpoloženju bre-dvojtte večine naroda, a celo ta večina, ki obsega brez dvoma vse one, ki imajo v svojih rokah vodstvo zadev dežele, je prišla do zaključka, da je treba pomiriti čustvovanja v zadevi dolgov ter posvetiti vso pozornost le hladnim dejstvom položaja. Če bi posvečali senatorju Bora-hu večjo pozornost kot pa staremu Clemenceauju. bi se le poostril ^por, ki je trajal dosti dolgo. Tukaj je pričela prevladovati tendenca, ki soglaša z nazori predsednika Coolidga. da so pogajanja zaključena in da so s tem tudi zaključena vsa prerekanja. Podkomisiji, imenovani od finančnega in zunanjega komiteja poslanske zbornice, namerava porabiti čas parlamentarnih počitnic s preštudiranjem dokumentov, tikajočih se zadolžnega problema. Že sedaj je opaziti čudno izpre-membo v mnenju članov teh komitejev, slično izpremembi v mnenju, katero je bilo opaziti pri ministrskem predsedniku Poincare-ju izza časa, ko je prišel zopet v urad. Francozi so prišli obotavljaje. a zaključno do prepričanja, da ni razpoloženje Amerike tako kot ga je opaziti na formalnih banketih tekom proslave četrtega julija. Naučili so se razlikovati med ameriško zgovornostjo in ameriško natančnostjo pri računih in vsled tega je mogoče domnevati, da bo francoski parlament do oktobra meseca odobril zadolžni dogovor z Združenimi državami. Cičerin bo prišel v Pariz. PARIZ, Francija, 12. avgusta. Ruskih minister za zunanje zadeve Čičerin bo dospel v teku tega meseca v Francijo. Glasi se, da bo potoval le radi svojega zdravja, vendar pa pripisujejo njegovemu obisku tudi politično važnost. UČINKI BOJKOTA V MEHIKI Lastniki department prodajalen ter trgovci na debelo v mehiškem glavnem mestu izjavljajo, da je njih trgovina močno prizadeta vsled bojkota katoličanov. — Uradniki izjavljajo, da se bo bojkot izjalovil. MEXICO CITY, Mehika, I 5. avgusta. — Včerajšnji dan je značil pričetek tretjega tedna izza časa, ko so bile uveljavljene vladne regulacije glede službe božje ter imetja cerkva v Mehiki, a v glavnem mestu je bilo opaziti le malo znakov konflikta med katoliško cerkvijo in državo, katerega je povzročil predsednik Calles s svojim dekretom. Ekonomski bojkot, katerega podpira Liga za o-brambo verske prostosti in s katerim upajo katoliki prisiliti vlado, da modificira svoje omejitve glede cerkve, je precej prizadel trgovino, čeprav ni mogoče ugotoviti, do kakšnega obsega. Nekatere prodajalne v glavnem mestu ter prodajalne na debelo po vseh mestih, trgih in vaseh izven glavnega mesta, poročajo, da dosti trpe vsled bojkota, posebno v zapadnih in južnih delih Mehike. Najbolj prizadete so bile države Michoacan, Jalisco, Colimas in Oaxaca. V severnem delu republike je bila v splošnem trgovina le malo prizadeta. Vlada vztraja trdno na svojem stališču, in uradniki pravijo, da se bodo v približno treh tednih povrnile normalne razmere, razven če bi katoliki poostrili svoj bojkot. Katoliki pa izjavljajo, da so pripravljeni nadaljevati z bojkotom mesece in mesece in celo vse leto, dokler ne bo vlada privolila v omiljenje verski regulacij. Stališče Združenih držav, ki so kazale dosedaj "hands off" politiko, češ, da je verski -spor izključno le notranja mehiška zadeva, je ustvarilo dober vtis med tukajšnjimi vladnimi uradniki. Železniška nesreča na Bavarskem. Ministrski predsednik Iraka ranjen. BAGDAD, Irak, 11. avgusta. — Odpuščen carinski uradnik Hilmi je včeraj zjutraj ob poldesetih napadel ministrskega predsednika Iraka, Sir Abdul Begal Saduna. Napadalec je skočil proti ministd-skemu predsedniku, ko je še po stopnjicah v svoj urad ter mu razreza! lice, čelo in desno roko z britvi jo. -Voznik ministrstkega predsednika, ki je sledil slednjemu, je potegnil revolver ter preprečil s tem nadaljne poškodbe. Ustrelil bi papadalca, če bi ministrski predsednik ne posegel vmes. Ministrskega predsednika so prevedli v kraljevsko bolnico. Hilmi, katerega so aretirali, je vložil pred kratkim prošnjo za zo-petno nameščenje v prejšnjem u-radu. Ministrski predsednik je baš razmišljal o tej prošnji. LONDON, Anglija, 13. avgusta. V nekem poročilu iz Berlina na Exchange Telegraph se prlasi, da je izgubilo danes zjutraj tekom neke železniške nesreče v bližini Fresing na Bavarskem petnajst ljudi življenje. BERLIN, Nemčija, 13. avgusta. Vlak na progi Berlin-Monakovo se je ponesrečil v bližini Lansre-bach, ki leži pri Freising na Bavarskem. Soglasno s prvimi poročili je izgubilo življenje več ljudi. Nadaljne žrtve strupenega žganja. SUDBURY, Ont., 13. avgusta. Trije smrtni slučaji in številne 'obolelosti, ki so. bili posledica zav-živanja munšajna, so napotili o-blasti, da so pričele energično iskati vir tega strupenega žganja. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je trebA postati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. • Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoStevali svojo ko-, riat In našo zanesljivo ter točno postrežbo. Posebni po~ ' datki. Pristojbina n ispta «Ia amcriftlub dolar. Jot v Jugoslaviji In Italiji ma£a kakor •ledi :sa 123. al) ■sanj! znesek 79 tov; od $25. naprej do |3N. po 8 cente od vsakega dolarja. izvršujemo v najkrajše« (an ter Za vežjo svate po pi- Dinarji Lire ■ Din. .... 000 .... $ 9.45 Lir ... ... 100 .... .. $ 4.06 Din. 1,000 .... % 18.00 Lir ... ... 200 .... .. $ 7.80 Dir. .... 2,600 ..'.. $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $11.40 Din. ---- 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $18.60 Dilt .... 10,000 .... $188.00 Lir ... ...1000 .... .. $38:00 Za poSilJatve, ki presegajo DeoettlsoQ Dinarjev ali pa DratlsoC Ur dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Nakazila po brxejavnea mm za strafike |L—. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Pbone: cobtlandt «87 New York, N. Y. je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital izvrševanfa podov državne banke, ter te v »oglasju a postavo eamore imenovati banka* in 47trtmffl^ »■i T leta im je JM9&AM7, w . aiHiitHmif iisiillil GLAS NARODA, 16. AUG. 1926 GLAS NARODA T SLOVENE DAILY) Frank Published by SLOYENIC PUBLISHING COMPANY, (A Corporation) president. Louis Benedik, treasurer. Place of bosmcM of the corporation and addresses of above officers; «2 Cortlandt Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "QLA8 NARODA" Voice of the People " tented Every Day Except Sunday t and Hobdays. Ze eeio leto ml j* krt ta Ameriko «* Kanado----- pol U ta-----$3.00 Xa Četrt leta-----!____________$1.50 Za New York ta oelo leto $7.00 Za pol leta------------$3.50 Za inozemstvo ta celo loto_$7.00 Za pol leta___—______£3.50 Subscription Yearly $€.00. Advertisement on Agreement. Qto* Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. PRIZOR IZ YELLOWSTONE NARODNEGA PARKA MC * UMKRWOOO. M. V. Dopml bress podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj ee blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, p mimo, da ae nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje ______najdemo naslovnika. "GLAS NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876' HALLOVA ZADEVA Po štirih letih se je oživel v New Jersey velik pro- ces. * Pred štirimi leti so našli na samotni farmi mrtvega protestantskega pastorja Halla in njegovo ljubico, mlado cerkveno pevko. Slučaj je bil vzbudil precej hrupa in povzročil precej Jugoslavia irredenta. Pri Sv. Luciji se je vršilo zborovanje posestnikov, ki so interesirani na ogromnih napravah podjetja Brunerje-vega. Paziti morajo na svoje pravice. Govoril je tudi odvetnik Per-ne, katerega pa niso razumeli, ker ni govoril slovenski. Ljudstvo vendar ve, za kaj gre. V Idriji se je mudil sindikalni tajnik Marini iz Vidma. Vršil se je nov pogovor o zvišanju plač rudarjem. Zahtevalo se je 15 odst. poviška na dosedanje prejemke, to, kar se sedaj ponuja, ne pomeni niti 10 odst. poviška. Hoj za ureditev plač dima, toda zastran pomanjkanja dokazov, ni bil nihče 11,0 najbrž«? še dolg. Po vseh občinah v Istri se je vršil cvetlični dan v korist akciji, uvedeni za pobijanje jeti-ke v deželi. Prispevale so vse občine. ene več, druge manj. tako da se je nabralo okoli 15,000 lir. Za revno Istro je to velik znesek. procesiran. Neki newyorski list je pa začel zadnji čas brskati po preteklosti in je s svojimi dvoumnimi namigavanji povzročil, da je je obravnava obnovila, i Governor države New Jersey, Moore, se je osebno (zavzel za zadevo ter ponovno izjavil, da ne bo prej od-I pehal, dokler ne pride na jasno. ( Imenoval je posebnega državnega pravdnika ter mu jiaročil, naj stori vse, kar je v njegovi moči. Državni pravdnik se je podal na delo. Najprej je Mkazal aretirati vdovo umorjenega pastorja in jo je izpustil šele, ko je položila petnajst tisoč dolarjev varščine. D 1 Koncem prejšnjega tedna so aretirali njenega brata .in njenega nečaka. Vse kaže, da sta ta dva neposredno zapletena v umor ter da sta morila po izrecnem naročilu Mrs. Hall. Do tukaj je vse dobro. Vendar bi bilo treba nekaj pripomniti y zvezi s tem. Oblast je aretirala dve osebi zastran umora, nakar je začela zbirati proti njima dokazilni materijal. Ali bi ne bilo boljše, bolj človekoljubno in bolj pravično — prej zbrati proti človeku dokazilni materijal in ga šele nato aretirati1? PROHIBICIJSKI CAR Pred kratkim je bil odpotoval v Anglijo poveljnik ameriških snhaških sil, general Andrews. Po kaj je šel, ni pred svojim odhodom, natančno o-menil, toda zdi se, da zastran vtihotapljanja angleškega Žganja v Združene države. Pred kratkim se je vrnil. Ob svojem povratku je rekel, da bo v najkrajšem času Združene države popolnoma osušil; da bo v doglednem času iztrebil vse munšajnarje in vse butlegarje; da bo napravil konec nepostavui produkciji žganja; da bo naučil ameriški narod spoštovati in uvaževati postavo; da bo spodil iz službe vse nepoštene suhaške uradnike. Vse to je obljubil iu še marsikaj drugega. V Angliji prodajajo močno pijačo. General Andrews se je najbrž ni branil, ker se je tako salabolsko korajžen vrnil v Združene države. Frak ga j« izdal. i pov je skozi druga vrata sobe iz- kopov Edvard Watt je prišel te "soproge" pa sploh tfni k nekemu londonskemu dragu-, ni biI° v sobi- Ko «>e obvestil na* ljarju. Izbral je krasno biserno o- 1VB1 Pločnik svojega šefa, je po- {vratnico, vredno ogromnega de- slaI loPov OVrataic° že davno ne' narj*. Izjavil 3e, da mora pokaza- P"j«teljici v Plymouth s Iti denarnico predno jo kupi svoji, naj rau *> V fa' V sled tega je spremil riz" 011 sam pa najei' obleeen kot je bil, v fraku, aereplan ter poletel v Pariz. Toda v Parizu so ga po fraku takoj spoznali ter ga poslali nazaj v London. Tudi o-je bila pravočasno zaple- gospoda eden od njf|fovih pomočnikov ▼ Watt. Pred vratmi spalne sobe gospe) Legar se pojavlja v Trstu, kakor lani v vročem poletju. Občinski zdravstveni urad opozarja meščane na nevarnost s strani vode. mleka, zelenjave in sadja, zlasti na školjk. Zdravstveni urad priporoča, da naj nihče ne je morskih "ostrig", nabranih v pristanišču, in tudi ne surove zelenjave, katera naj se najmanje štirikrat opere, ako jo žf hoče kdo surovo vživati. 30 zabojev italijanskih knjig za Dalmacijo je odšlo pred kratkim iz Trsta s parnikom "Taranto". Italijanske knjižnice v Dalmaciji bodo kmalu prenapolnjene. Italijanski visoko-šolei hočejo poskrbeti za to. Skupina italijanskih visokošolcev se je odpeljala v Dalmacijo, da porazdeli tam knjige. Italijansko za-vojevanje Dalmacije ima obširen delokrog. Sežanski fašistovski voditelji bi radi uničili vsako slovensko društveno gibanje. Gospa Avian in Grazioli pa nista baš proti društvom. Društva obstoje lahko, ali ne smejo imeti nobenega stika z zvezo mladinskih društev in s športnim udruženjcm v Trstu; zahteva se tudi gojitev vojaških Vaj. To se pravi: društva morajo biti pod fašistovskim vodstvom in morajo služiti raznarodovanju Slovencev. Prizadeti vedo. kaj pomeni fašistovslco vabilo za ustanavljanje društev. Poseben pozdrav slovenskim delavcem je izrekel Rossoni na zborovanju sindikatov v Trstu. V svojem govoru je uvodoma pohvalil dolgo in impozantno povorko ter dostavil : Najbolj me je ganilo, ko sera videl v sprevodu italijanske delavce. ki ne govorijo še našega jezika. uvrščene v naše gibanje sindikalnega in narodnega preroje-vauja. Dovolite, da izrečem poseben bratski pozdrav tem delavcem, ki -naj bodo veseli, da pripadajo italijanski državi in italijanskemu narodu ... Me&hiori o gospodarski borbi Na fašistovskem zborovanju "v pa naj vtisi borbo, da si prisvoji primerno pozicijo v svetu. Noben fašist ne dvomi o tem. kaj ima Italija storiti. Duce hoče doseči veliko Italijo. V to s vrh o treba delati in žrtvovati. Problem je jasen : več pridelati in manj porabiti. manj uvažati in več izvažati. 'To moramo vršiti. Fašizmu ui nobena reč nemogoča". Treba iskrenosti, lojanosti in dela. Strogo pažnjo nad vojaškimi pokopališči je ukazal videmski prefekt s j>o sebno okrožnico vsem občinam pokopališča se morajo držati \ dobrem stanju. Slovenske občint izvršujejo to že ves povojni čas "E Popolo di Trieste", fašistovsko glasilo, je hil zadnje dni dvakrat zaplenjen. Poročal je o incidentih, ki so jih baje izzvali angleški mornarji v Trstu. Pre fekt Gasti pravo, da j«1 poročilo okrajno pretirano. List se je bil v drugi številki obregnil ob francoske sodnike in jih je žalil v članku "Pietro Polli". Prefekt Gasti meni. da vsebuje članek nevar nost za kaljenje dobrih mednarod nih odnošajev. Ako bo prefekt Gasti nadaljeval pot. ki jo je na sto|)il proti fašistovskemu glasilu, bo "11 Popolo" zelo pogost o raa zaplenjen. Pohvaljen Pitacco. T>redno se je dr. Pitacco odpeljal iz Trsta v Rim. je poslal Mus-soliniju brzojavko, v kateri javlja. da je služil v Trstu kot Italijan in fašist in pri odhodu misli udano na njega, ki preudarno vodi ustni o skupne domovine. Mu sol ini je takoj odgovoril dr. Pitaceu, se mu zahvalil za njegovo tržaško delovanje in ga pohvalil. da razume fašistovsko disciplino. O krivi noti chiori razlagal, kako se nabada Italija sedaj na razpotju: ali naj se odpove svojemu um po veličini inse uda vlogi manjše sile ali ' / / piše "Goriška Straža", to je o uhajanju ljudstva s poti zavednosti in ponosa na pot klečcplastva in hlapčevske ponižnosti. "Goriška Straža" je obrcala "narodnjake" na Sežanskem potem pa morala priznati, da se tudi mladina, ki stoji v vrstah krščan.-soe. stranke ponaša tako, da ji "Goriška Straža' ne more izreči svojega dobrenja. "Goriška Straža" »ta to, povdarja : "Ostanimo značajni * j Svojo osebnost čislajmo in ne dajmo na prodaj za kake mimoidoče | udobnosti in ugodnosti. Otročja ubogljivost nasproti kakemu podeželskemu oblasaniku ni na mestu in nam ne tlela časti. Tu je naša domačija in v tej hočen.r živeti kot zavedno in značajno ljudstvo. Xeznačajni šibkeži n*so nikomur v spodbudo in ne bo^V. dosegli nikdar, da bi bili cenjeni". V trgovsko federacijo ia Goriškem silijo vse slovenske trgovce. Dobili so te dni iz Gorice pozive za pristop z dostavkom, da bo moralo vsako podjetje plačevati določeni prispevek zakonito priznanemu sindikalnemu udruženju, pa* ce je vpisano ali ne. Ljudje ne ve-; do. kaj naj store. Stvar je ure- Iz Jugoslavije. Angleško vojno tnrodovje v I>u- brovniku. Te dni se je usidralo v Dubrovniku angl. sredozemsko vojno bro-dovje pod vodstvom admiralske ladje "Warspite", ki je v pozdrav razobesila jugoslovansko zastavo in oddala 21 strelov, na katere je odgovorila jug. torpedovka "Jastreb" z enakim številom strelov. Angleška admiralska ladja se je usidrala pred Iuko, devet kontra-torpedovk pa ob obrežju. Ob štirih popoldne je vrhovni poveljnik angleške sredozemske vojne mornarice admiral Sir Ruger Keadgo. posetil pristaniškega poveljnika v Dubrovniku, admirala Pričo na admiralski jahti "Vili" in obiskal potem v njegovem spremstvu še velikega župana in predsednika mestne občine. Prebivalstvo je priredilo angleški mornarici navdušene ovacije. Brat črnogorskega generala Mar-tinoviča umorjen. Iz Nikšiča poročajo: Dne 18. julija so odšli iz Nikšiča v Orni gori v Grahovo zdravnik dr. Niko Martinovi?, šolski nadzornik Ivan Kutecki. šolski upravitelj Radoje Radovilč in policijski uradnik Miha jlovič,^ da določijo tamkaj prostor za zgranjo nove šole. Ko so se peljali skozi vas Trubjek. so jih nenadoma napadli odmetniki pod vodstvom zloglasnega Roganovi-'a. Roparji so ustrelili dr. Marti--loviča, oplenili vse ostale potnikr in nato izginili brez sledu. Pokojni dr. Niko Martinovič je hil zet generala Martina Vukoti-ča, armijskega komandanta v Skopi ju ter brat črnogorskega generala Petra MartinoviČa. 150-letnica zagrebškega učiteljišča. Letos poteče 150 let, odkar je bilo v Zagrebu ustanovljeno pr-fTo učiteljišče. Učiteljski zbor zagrebškega moškega učiteljišča je sklenil, da proslavi jubilej na svečan način. Med drugim pripravlja almanah. ki bo obsegal historijat šole-važnejše momente iz delovanja tega učiteljišča ter biografije znamenitih mož, ki so bili profesorji ali dijaki tega učnega zavoda. Magister — okraden. Vlomi na Sušaku se množe od dne do dne. Policija pri vsem trudu ne more priti na sled zlikov-eem. Te dni so magistratu Jos. Warto, večletnemu sot rudniku mestne lekarne uri Orlu v Mariboru. sedaj na Sušaku, odnesti iz stanovanja vso njegovo obleko, uro itd., da mu ni ostalo drugega kakor kar ima na sebi. Velik požar v Subotici. V tovarni kemičnih produktov v Subotici je izbruhnil požar, ki je uničil celo tovarno. Ogenj se je pojavil najprej v strojnem oddelku, kjer se je nahajalo mnogo gorljivega materijala : olja, katrana in raznih kemičnih proizvodov. Gasilci so morali najprej zavarovati skladišče, kjer je bilo nakopičenega blaga v vrednosti več Napravite ga z OCOA UBES je bil nad 10 metrov visok; eksplozija je sledila eksploziji, vsled česar je nastala velika, panika. Gorelo je celo noč. Skoda je milijonska. Zaradi dolgotrajnega deževja v smrt. V Prijedoru v Bosni so v okolici sela Orlovci našli na hrastiču 'posestnika Milka Tirnarca obešenega. Že več tednov se je pritoževal zaradi dolgotrajnega deževja. Češ tla rodbina prihodnjo zimo ne ho imela živeža in ne bo mogla plačati davkov, ker bo letina popolnoma uničena. Da se umakne 'taki usodi, je šel mož prostovoljno v sni rt. Kot demokratični kandidat za predsedniško mesto pride predvsem vpoštev governer newyorfcfce države Al Smith. Toda nerodno je, ker je Smith, katoličan. Amerika pa ae ai imela katoliškega predsednika in pravijo, da ga tudi nikdar ne bo. Prihodnje volitve bodo v tem oziru jako zanimive. PreiskiLsilo ae bo veljavnost iu moč te nepisane postave. * V New Yorku -hoče biti izvoljen za kongresnika dosedanji, kongresni k Fish. In izvoljen bo zato, ker je odločen sahač. Vsi butlegarji bodo oddali zanj svoje glasove. S tem je vse povedano. Kajti v newvorski državi je na stoti-soče teh ljudi- * Pri Bostonu je policist ustavil nekega avtomobilLsta zastran pre,, hitre vožnje. Avtomobilist ga je prosil, naj ga izpusti in mu ponudil tri dolarje. Policistova poštenost je bila u-žaljena. Gnal ga je na sodišče ter Velika fašistovska zborovanja. Te dni se je vršil v Trstu kon-igres sindikatov, na katerem sta bila navzoča Kossoni, organizator fašisto\*skih sindikatov in Mel- . . .. . . ... ..... , . , pričal, da ga ne hotel podkupiti, chiori, najmlajši generalni pod-[ l. ,_;,_„_ : ____,.t . _ tajnik fašistovske stranke. Trst je !>il v zastavah. Mel chiori je predsedoval zborovanju zveznih ravnateljev in političnih tajnikov tr-žarške, reške, videmske in istrske ookrajine. Gre za velikopotezne načrte, po katerih ima fašizem naglo zajeli vse drugorodno prebivalstvo in se utrditi vsepovsodi z raznovrstnimi svojimi organizacijami. Obmejna dežela mora dobiti čisto fašistovsko lice. Dva vojaka pri kopanju utonila. V Jasencu v mostarskem okrožju sta v pred kratkim narednik jAleksa Markovič in redov Ivan Miličič pri kopanju v Neretvi utonila. Trupli so ie z velikim naporom potegnili iz vode. Komandant mesta je vojakom prepovedal kopanje v Neretvi. Misterijozen umor. Iz Prage poročajo: Veleposestnik grof Leopold N osti t z je našel v gozdu pri Dasnicah, nedaleč od svojega dvorca Perglas zogljene-lo truplo neznane ženske. Truplo je bilo privezano k drevesu, ]>oleg ženske je ležal nabasan revolver. Grof je obvestil orožniško postajo. Komisija je ugotovila, da gre za težak zločin. Žensko je nekdo iiri-vezal k drevesu, polil s petrolejem in zažgal. Truplo je bilo tako o-žgano. da identitete ni bilo mogoče ugotoviti. Oblasti so podvzele energične korake, da se izsledi storilec. ŽENITNA PONUDBA. Izobražena Slovenka, lepe zunanjosti, pridna gospodinja, bi se rada omožila z akademično izobraženim gospodom ali trgovcem nad 40 let starim. Nahaja se v Jugoslaviji. Dopise pod: "Srečo", ,Trstu je generalni podtajnik Mel-' jena tako. da bo moral plačevati vsak. tttkdo pa ni primi jen. da se: vpise. Federacija bo d odrival ade-nar od vpisanih in nevpisau&v In denar, to je glavno. milijonov. Gasilna akcija je bila , c. of Glas Naroda, 82 Cortlandt zaradi vetra zelo težavna. Plamen St., N. Y.--C- Kako zaslužiti brez truda $5. - • p To je kaj enostavno. Naložite pri nas v 3 a k teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT* po 4% $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko vec kot $5.—. «1 Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znes«k> s katerim lahko računate v slučaju potrebe. t 82 Cortlandt Stmt - Now York, X. IT, Sodnik ga je obsodil na petindvajset dolarjev kazni. Možak bo vedel za drugie. Ko ga bo zopet ustavil policist na cesti mil mora ponuditi pet dolarjev. To je dandanes tarif. * Angleški pacifisti pravijo, da je vojna velika krivica. Italijani pravijo, da je vojna grda, Franeozi smatrajo vojno za veliko neumnost. Angleži se že stoletja s pridom poslužujejo krivice. Italijani so tekom stoletij izgubili ves zmisel za lepoto. Francozi pa počenjajo neumnost za neumnostjo. Vsledtega je postranska stvar, kakšno mnenje imajo Angleži, Francozi in Italijani o vojni. * V bližini Hallove {palače ima malo farmico neka Mrs. Gibson Peča se s svinjerejo. Ko je pred štirimi leti nekega večera hodila po farmi, je baje videla dva človeka, ki sta umorila pastorja llalla in njegovo ljubico. Mrs. Gibson je najvažnejša priča. (Ja*iopisje ji j>ravi enostavno "pig woman". To bi be reklo po naše "svinjerejka" ali "svinjarka". Izraz "pig woman" je precej poniževalen, posebno če se pomisli, da se je prava svinjarija že dolgo let vršila na Hallovem domu, ne pa na farmi Mrs. Gibson. * Odpuščati in pozabljati! To pravilo bi moralo biti vsesplošno. Le to je križ, ker človek nikdar ne pozabi tistega, kar je odpustil. * M O DERM TELEFONSKI PO -GOVOR. Halo. draga, ali si že vstala? — Da, že. — Ali me irnaS še vedno rada? — Seveda te imam. Kdo pa sif H Rojak je rekel rojaku: — Ti, sem slišal, da je tvoja žena bolna. Ali hudo trpi- — O strašno trpi. Zdravnik ji je celo govoriti prepovedal. * Napetost mtsd Jugoslavijo in Bolgarsko narašča. Prišlo je že do izmenjale resnih in odločnih not Vse seveda zastran Macedonije. Ta nesrečna dežela je povzročila že strašno dobti krvopreUtja. In v vseh teh bojih je tekla bratska kri. Pravijo, da bodo macedooako vprašanje poverila Ligi narodov. Ligi se nudi v te« shteaje iz_ borna prilika, da dokaže svojo sposobnost. Ako bo napravila mir na Balkanu, ima le kratek korak do »ve. ic*»«ga mir«. 'fei i-, staliia jetno se je spalo v vrtu v Barbi-cagliji! Včasih me je vendar sredi najglobljega počitka prebudil ropot bobnov, da sem skočil pokonci iz sladkega spauja. BiH so ubogi bobnarji, ki so se prihajali vež-bat sem doli na eesto. Skozi pre- (Faniarija.) V Parizu oranže izgledajo ža-' olj. £daj pa zdaj se je zrela oran-lostno, kot odpadlo sadje, pobrano ža nenadoma odtrgal« in, kot vsa •pod drevjem. Ob času, ko se poja- -težka od vročine, padla blizu me-vijo sredi deževne in mrze zime, ne z medlim udarcem, brez odme-jim njihova bleščeča lupin« in va, na plodna tla. Samo roko mi njihov vonj, premočan za te kra- je bilo treba iztegniti. Bili so to je mirnih dišav, daje tuj, skoro predivni plodovi, škrlatnordeči na I malee bohemski videz. Ob megle- j znotraj. Zdeli so se mi izvrstni in Ttih večerih jih opazujete, kako se poleg tega je bilo obzorje tako pomikajo vzdolž pločnikov, nalo- krasno. Med listjem je morje raz-' žene v malih potujočih vozičkih J grinjalo modre lise, ki »o se bless-' v zamolklem svitu rdečega papir-J čale kot razbiti koščki stekla, od-ji». Spremlja jih enoličen in rezek glas, ki se izgublja v ropotanju voz in v drdranju omnibuaov: — Španske oranže, po dva suja komad! — - Trem četrtinam Parišancv predstavlja ta sadež, odtrgan nekje tam daleč, tako vsakdanji v svoji okrfoglotiti. na kateri ni zapustio drevo nobenega sledu razen drobnega zelenega, čisto okrnjenega peelja, nekako sladkarijo, nekako slaščico. Svilnat papir, ki ga obdaja, prazniki, ki jih spremlja, še bolj podčrtava ta vtis. Proti konen decembra predvsem vzbujajo tisoči oranž, razširjeni jk> n-licali. vse te inpine, ki se valjajo v blatn obcestnih jarkov, misel na nekakšno ogromno božično drevo, ki stresa preko Pariza svoje, z umetnimi sadovi obtežene veje. Ni ga kotička, kjer jih ne najdeš. V svetih predelih izložbenih oken, izbrane in okrašene; — med zavoji pceiva in kupi jabolk; pred vhodi plesišč in pred prostori nedeljskih predstav. Njih izbrana vonjava »e meša s voaijem plina, s prahom galerijskih klopi. Navsezadnje pozabijo vsi, da je treba tndi oranžnega drevesa, da rodi oranže. Kajti dočim sadež sam pride v polnih zabojih nara%Tnost X Jnga k nam, se oranžno drevesce, obrezano, pokvečeno in potvor-*jeno, ia toplega rastlinjaka, kjer prezimuje, pojavi samo za kratek čas na prostem zraku javnih vr- „ sredstvo za pobijanje muh. Vsak pozna lepljivi papir, ki ga. obesimo na mesto, kjer je največ muh, navadno sredi kuhinje pod luč ali pa ga je prinesel na breg, a ko so mu potipali žilo v zapestju, se je izkazalo, da je mož jedva se pri življenju. Naporno plavanje in dol- blizu jedilne omare, pa tudi v so-uga borba z valovi je bila izčrpala be, sploh povsod, kjer so muhe. njegove moči in nastopila je srčna To ni tako velik strošek, uspeh pa kap. je zadovojiv. Dobiti je mogoče tudi tak papir, ki ga je mogoče po- Na bregu v Portorose so se takoj zbrali tamkaj navzoči sorod- * »IMMMMl M. v.* bijajoči v meglici. Ah, kako pri-'V nekem angleškem kopališču se mudita Dodge dvojčici, ki sta pri- zani pevki in plesalki. Jeseni se bosta vrnili v Ameriko ter začeli nastopati.na ameriškem odru. ložiti na mizo ali omaro. Dobre so niki, ki so poklicali strokovnja-tudi take posode z milnato vodo, j kc, lekarnarja, ki je bil slučajno v katere more mtrha notri, ven pa pri rokah, in zdravnike. Ti so pone najde več. Vse to so ^obra sred- skušali storiti vse, a ves njihov stva proti muham, ki se jih more-j trud je bil zaman. Cosulich ni dal mo v polni meri posluževati, če od sebe nobenega znaki življenja hočemo biti rešeni te nadlege. ' in pomagati nra ni mogel nihče Pomniti pa je treba še nekaj. —i več. Neki letalec je celo odletel v Preje smo zvedeli, da se muha ne- Trst po odličnega primarija, a tu-znansko hitro množi, zato ni vse-( di ta je prišel prepozno. 8rfe vele-s pobijanjem industrijalca je nehalo biti. I '« - f . ■ ,T •«- - tllC fll .venske zemlje,, saj so se naši izseljenci večinoma vozili z njegovimi parniki iskat sreče onstran o-ceana. Šest moških pregovorila k samomoru. Boj proti muham. Muli je več vrst, hišno muho pa | koli poznamo vsi, zato ni treba opisovati njene zunanjosti; manj zna-sledke v živi meji sem opazil ba-(^0 pa je kako se muha razvija. ker bobnov m velike bele jermene j v mapca in aprilu oživi toplo povrh rdečih hlač. Da b, se nckoli- pomiadno solnce otrple muhe, ki ko zaklonih pred osvetljujoče svet.^ preživele v kakem skritem kotu lobo, ki jo je cestni prah neusmi-j ziruo Malo uerodne so šc in v tem Ijeno odbijal, so se ubogi ljudje času vidimo ve5kratj kako se za_ postavili ob vznožju vrta, vzdolž. ietavajo sem in tja; otroci pa jih ozkega pasu senee. ki jo je me- obsodijo? da s0 pijane. £ez par tala živa meja. Kako so bobnali!jdni pa je muha ŽQ toliko sVeža (la In kako j,m je bilo vroče! Tedaj • sC Hpom v toplem svetu in leže sem se šiloma iztrgal iz svojega takoj jaj£eea, najraje v gnoj, ki hipnotičnega stanja in se zabavali ga tvorijo slabo prebavljeni konj- « tem, da sem jim metal te krasne |ski adpadki. u jaj^e se iziežejo zlatordeee sadove, ki so viseli tik v par dneh žerk(1 ki so bek, barvc poleg mojih rok. Bobnar, na ka-(in se h|hko s.|mc preživljaj(h _ terega sem pomeril, je prenehal, potem se pa žerka zabubi na ta na_ udarjati. Obotavljaje se nekaj hi- -in> da postajie njena koža trda> pov. je s pogledom obkrožil okolico, da bi videl, odkod je priletela sijajna oranža, ki se je skotali- postaue njena preobraža se dalje v sod Tka sto ir okrogloživo bubo, iz katere izleze mlada muha, ki je takoj zmožna j prežive zimo, izleže tako ogromna zidom, i množina. Dognano je, da ima enu tov. Če hočeš spoznati oranže do kraja, *reba da jih obiščeš v nji-liovi domovini, na Balearskih o-tokih. na Sardiniji, na Korziki, v Alžiru, sredi zlatomodrega ozračja v mlačnem podnebju Sredozemskega morja. Spominjam se malega oranžnega gaja pred mestnimi, vrati v Illidi. Tam so bile oranže rem prekrasne. V mračnem, polo Ščenem. kakor z lakom prevlečenem listju so se sadeži bleščali kakor barvasta stekla in so zlatili obkrožajoči jih zrak z odsvitom Weska. ki obdaja razvijajoče ar cvete. Tam in tod so se skozi razredčeno vejevje videli okopi nut-}«f?a mesteca, miuaretov neke mo-ieje, nagrobna kapelica pobožnega muslimana in nad vsem ogronf-ni skladi Atlasovi, zeleni ob vzno žju, pokriti pa s snegom, kot z belim krznom valovitil) linij. 't Neko noč, tačas ko sem bil še tam doli, «e je, ne vem po kak snem nenadnem pojavu, nepoznanem že izza trideset let. stresel pas ivj* in lime nad spečim mestom in Blida »e je zbudila vsa iirpre-naenjena. po*uta z belim praškom V tem alžirskem, tako lahnem ni tako čistem zraku, se je sneg zdel kot |*t«eh biserne ni n tire. Odseval je kot perje belega pava. Toda najlepši je bfl oranžni gaj. Čvrsto listje je ohranilo snee nedotaknjen in trd kot sladoled na plošči, od laka, in vsi sadeži, posuti z iv jem, »o «e lesketali v sladkem "beak«, s pritajenim Sarenj«rm zato, pokritega a prozornim belim Magotn. To je vae vzbujal« nedoločen Ttw cerkvene *ilwwwsti <«f ; || «:[, >v »i •jmu oblačili, pozlačenih oHarnftv čntek večnega počitka predmetov, zavitih v ^ijtfce, ki pretkane s svilo. Vendar velja moj najlepši sponam no o ranic BarVšeagliji. pro-, stranem vrtu blizu Aj^cija. ka mor s bakterij. nevarna postane s dvorca. Niti za ped sence nikjer, j ^ da žM povsod< na odpadkih V ozadju je stala zgradba od be-tna ^ijočih truplih živali ali lju-lefja kamna, z okni. kakršna sot(li na pijunkjh itd., povsod tam, običajna pri kleteh. V enaki višini kjer so tudi gnezda bacilov. Po-z zemljo. Mislil sem sprva na po-. ytJod) kamor 8eda? si nabere liesna-deželsko hišico. Toda, ko sem si na xvoje ali zadek, s hrall0 io dodobra ogledal, sem po križu,'na takih krajih V8esa tudi bakte-ki se je dvigal nad njo, in po napi-, Hj<< ki najdejo v „jenili črevesih su. ki sem ga oddaleČ videl, čeprav, tk>ber dom in se nmože po miii v0_ mu nisem mogel razbrati besed, ; 3jl človek, ki je bolan na griži ali spoznal v nji korziško rodbinsko (tjfugu izlo^ z blatom bolezenske -robnieo. Tja prihaja rodbina ob ( Rali iz 5cbe. sedfl muha ua tako nedeljah, da obišče sn-oje mrtve- blafo in poleti potem drugam, — ee. Kdor jo tako razume, temu jej pfav gotovo preuese bolczen. smrt manj turobna kakor v zme- ne vemo, če ni muha. ki jo j eno, kdaj začnemo muli, temveč storiti preje, predno jih ogromno razmnoževanje ne napravi brezplodnih vseli naših obrambnih ukrepov. Ubiti eno muho meseca marca ali aprila, je več vredno, kot če jih u-baš vidimo, okužena. Pa ni treba, "ničimo na tisoče in thsočc v juliju da je nalezljiva bolezen v kraju in avgustu. samem, saj so znani poskusi, pri j Gospodinja, ne samo eiwta tla, katerih je muha preletela nad 20 ampak tudi kuhinja in jedilna milj. Muha more torej preleteti shramba brez muh ti dela vso čast veliko daljavo in precej daleč za- enako kot takoj spoznamo slabo nesti nalezljivo bolezen; lahko pa ' gospodinjo, če nas pri vstopu v more muha tudi s kakim promet-1 hišo pozdravijo roji muh. ni m sredstvom prepotovati še več-! Boj se muhe, ki ni tako nedolž-je razdalje in prav daleč povzro-'na, kot izgleda; muha more uniči-čiti obolelost na isti bolezni. Zato'ti tebe in tvojo družino; zato ji moramo biti za časa razsajanja' napo ve j boj in to takoj, dokler je nalezljivih bolezni, kar se tiče šc čas! muh, še prav posebno previdni. —■ Jetika pa je nalezljiva bolezen, ki žanje vedno, jetičniki pljuvajo vedno, kali jetike more prenesti muha vsak čas, zato so moramo pred to nevarnostjo čuvati stalno. Tu preti nevarnost posebno dojenčkom. ki se sami še ne morejo COSULICH DAL ŽIVLJENJE ZA SINA ,je nenaio oin. nje moramo to1 govo telo je bilo že mrtvo in mrzlo. . . Ko so zdravniki konstatirali smrt, se je raznesla vest o tragičnem dogodku v. veliko naglico daleč naokoli. Proti Portorose so začeli vršati avtomobili in zvečer je prispel mrtvaški voz. ki je naložil pokojnikovo truplo ter pra odpeljal v Trst. kjer so ga položili na mrtvaški oder. Smrt Oskarja Cosulicba je izzvala veliko pozornost. Mož jc bi! relativno mlad. zavzemal pa je v tržaškem trgovskem svetu tako odlična mesta, da so je ogrnil ves Trst v črne zastave. Pokojnik j« bil podpredsednik Trgovsko - o-brtne zbornice v Trstu, član mnogih denarnih zavodov, upravni svetnik številnih pa ropi ovni h družb itd. Da se jo promet zadnja leta v Trstu temeljito popravil in dvignil, je v nemali meri zasluga njegove a gi in ost i. Njegovo ime je bilo tudi močno znano širom slo- ki ga potom dobo v usteca. s tem pa pridejo bacili jetike v otrokovo črevo. Mnogo otrok umre radi toga in če zdravnik ugotovi pri o-troku črevesno ali trebušno jeti-ko, potem se domači čudijo, odkod to. saj vendar ni bil nihče v družini na jetiki boan, tujci pa tudi niso prihajali v hišo. Kako se pa ubranimo nevarnosti, ki nam jih prinaša muha? S tem, da vsa živila zavarujemo, da muhe ne morejo do njih, dalje s tem. da stvari, ki so jih onesna-' žile, i^azkužimo in tretjič s tem, kar je najboj učinkovito: da muhe zatiramo! , Kdor je imel kdaj ubraniti muh, tako da jim to se- m , . . ,. ,.,, Trstom, gotovo pozna i dajo na ustnico ah pa na cucclj , , .. . . . . _ ' »plovne družbo Cosulicli Budimpeštanska policija je prejela ovadbo, da je pregovorila vdova I$oeprri. pod pretvezo, da si vzame tndi ona življenj«*, že šest moških, da so izvršili samomor. Znala je stvar vedno tako urediti, da se ji ni nič zgodilo. Baje so zmešali ženi možgane fantastični romani. POZOR BO JAKI S Prosfti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski šoli št v. 62 Hester & Essex Street, New York City. Vprašajte za zastopnika Ijcgije za Ameriško Državljanstvo. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit U3peli — MALI OGLASI 'Gl a s N aro opraviti s ime paro-Cosulich, družbo, ki so je mogočno razmahnila žo prod vojno in je bila znana tudi . izven moj bivše Avstrije. Že tedaj so imeli Cosulichi veliko pre-kooceanske ladje, š katerimi so prevažali potnike in blago v Ameriko in drugod po svetu. Pravijo. , da so samo njihove ladjo prevozi-j le vsako leto nad stotisoč potnikov. Tvrdka Cosulicli. katero sta j osnovala dva brata, pa je imeta svojo dušo v Oskarju Cosulichu, tržaškemu veleindustrijalcu, vo-i ditelju in prvemu lastniku Cosu-, licheve družbe. j Letošnje poletje je odpotovala ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeložila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parnikom snjavi pokopališč. Prijateljski koraki edino motijo svečano tišino. Z mojega prostora sem videl prijaznega starčka tiho stopicati po drevoredih. Vsak dan je obrezoval drevje, prekopa val, zalival, s skrbno natančnostjo odstranjeval uvele cvetke; pozneje, ko jo solhce zahajalo, je stopil v malo kapelico, kjer so spali mrtvi člani njegove rodbine; zaklenil je moti-ko. grabijo in velike škropilnice; vse to z umirjenostjo in vestnost- Na štiri razne nacme prenese I muha bolezenske kali na človeka :t ' 1. S slino. Trdo hrano uživa muha tako, da jo stopi v svoji slini. I na primer sladkor, potem pa sli-! no z raztopljeno snovjo vsrka. Del j sline pa ostane gotovo tudi na slad ' korju, ki ga potem poje človek iir ' ž njim seveda tudi kal bolezni. 2. S puščanjem nesnage svojih nog tam, kamor stopi. Če povečamo predmet, po katerem jc lazila muha, vidimo, da so na njenem jo pokopališkega vrtnarja. Vzdr-j ^otu vklni *ietlovi nJenih no?: zevanje tega vrtiČa v silni, žareči U *ledovi niso nh'esar »_ .. . 8 kakor vsakovrstna nesnaga, v ka- tisini, ni motilo nobene tiče in . . . , --- - m ~ teri moremo dostikrat najti ka- njegova >sosesoina m nikogar uza-! . ,. . i -- i -c i- i • • j ko bakterijo, ki more povzročit j lofu-ala. Edino le morje se je vsled J ' 1 njega zde^ še neskohenejše. ne-! bo še višje in ta pokoj brez kraja« z ©dp»dfci. Vsak predmet: po je razširjal okrog sebe, sredi vzne-J katerem je nekaj časa lazila mu mirujočo pri rode, neznosne zara- ha- kaže tlldi že s Prostim očesom rdečih sntan pod čipkastimi V*fr4 di njenega milnega življenja. ob-| vidne od^dke, ki vsebujejo to kar je bilo pač v muhinih črevih, torej lahko tndi bakterije. 4. Četrti način je ta, da pade lahko muha v kako jed, mleko, juho itd.; m se v tej tekočini sto-KALEM, Ky., 12. avgusta. —1 pi vsa nesnaga na njenem površju Vseh pet premogarjev, ki so bili tudi v njeni notranjosti in bak i pretekli četrtek zasuti v Hudsoto Serije morejo priti v jed. tovu, so »pravili danes na dnevno1 • Ka&o zelo tUrupena je muha ra-hič. ( di bakterija ki^žrve na nji in "v nji, Rešitev je objavil danes zjutraj 'narn dokazuje dejfitvo, da si lah-v Salermi lastnik rova, GartSr ko zastrupimo rano. če na nji u « Cosulichcva rodbina v Portorose, Živila zavarujemo pred muhami blizu TrsU Tam je užlvala mir tako. da jih pokrivamo in zapira- in morski zrak. Cosulich, ki ga ni-mo. Vso. na kar muha rada sedo,^ nikoJi minUe skrbi za prospeh naj bo pokrito, predvsem seveda 1)odjetja? je po drugi strani zelo kruh m sadkor. Kupujmo lo v ta-' yisel ua laiitnem družinskem og-kih trgovinah, kjer muhe nimajo in prihajal vsak veC.er iz dostopa do takih živi, ki jih uži- Tfsta y Portorose) kjer sta mu bi. varno surove. Okna kuhinj in je- ^ ^ ^ Stiriletui sinčck> Zvečcr dilnih shramb morajo imeti poleti mesto šip drobno pletene mreže,! sc je družina navadno vozila z motornim čolnom po morju. To ji j je nadomestovalo dnevni izprehod j lci je v Portorose lepši na morju kakor na kopnem. Toda nesreča nikoli ne počiva. da muhe ne morejo noter, da je pa j zrak vseeno svež. Stvari, ki so jih muhe onesna-žie, je treba nesnage očistiti, predno jih nesemo v usta, enako ee jej Cosulichev sinček je bil zelo živa-to jed ali pa otroške igrače. Naj-J hen de5ek in n{ miroval nikoVi. _ bolje je, da tako jed še enkrat do-( Qče g& ^ imel zeIo rad in ga ^ bro prevremo, ker je to zanesjivo Vsak veCer vzel s sabo v Ta. sredstvo, da uničimo bolezenske' ko tudi.^teatOtrok pa je bil p,o-baktorije, ki jih je muha morda sebno pazigran ter ^ hotel poslu-v jedi pustila. Ce pade muha v ju- &ti opominov. Naeukrat se je ho ali mleko, je treba, da še en- na^nil -ez rob motorilega čolna, krat prevre. Nekateri mislijo, da • ubil ravnotežje in se prekucnil je jed bolj škodljiva, ee je mulia|v morje S^dil je preplaSen krik v nji prekuhana, kot pa. če pred| mafere ki 8e je zbaJa da ^ gin. našimi očmi pade v jod. To pa mj ?ek ntollo Cosulicli se je takoj zares. Gnosno je to morda bolj. za 'd nevarnosti? ki je pretila živ. naše zdravje pa je bolj nevarno, ( nje^oxe„H otroka. Jn v veli. če muha onesnaži jod, potem ko je ^etovski ljubezni je brez po- misleka skočil v morje ter plaval za detetom, hoteč ga uloviti z rokami ter ga vrniti materi, ki je s ta že pripravljena. Bakterije žive potem daje in jed okužijo, drugače se pa z vrenjem uničijo. Najboj učinkovito sredstvo v, boju proti muham pa je, da jih zatiramo. Lahko jili zatiramo s t era, da jim ne nutlimo nikjer niti najmanjše trohice v hrano, ampak pazimo na snago. Jedino posoda pomijemo takoj, jedina miza mora biti vedno čista, vsa jed muham nedostopna kot je omenjeno že posledice tega napada so bile, da preje, umazane cunje in brisače ni otroka dvigniti iz naj se ne vajajo nikjer, stanovanj-j vode Mati je ves čas stala v mo, ska in osebna snaga mora biti naitoTrietn čolnu in klicala na pomoč j Slednjič sta res odrinila dva čol R A R I S 99 ^, . , . , 82 Cortlandt Street strahom zasledovala dramo v va-,. ^ ^ . I lovih in gledala obupno borbo moža z valovi. Kljub tenra. da je bilo morje mirno m Cosnlieh dober plavae, pa se mu ni posrečilo rešiti otroka z lahkoto, kakor je mislil. V mrzli vodi je Cosulicha zvil srčni krč. KI ODPLUJE IZ NEW YORK A, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. : - New York, N. Y. višku. Ker pa Se nismo tako daleč, da bi vsi ljudje detali tako in torej od Jyrega; v prvem je bil neki za* nebnik, v drugem pa neki ribic. Pozor rojaki! ziiogi im*m$ SVETO PISMO (•tare in nove zaveze) no, modro morje. . . Kako !ep» u- Hearie. Rekel je, da je dobil tele-^bijetno -moho m mtsrsrfcaferemu' _____—___i i__J ^ tem vrtu 1 Vi M«, /t. u, M*. »TMtfr »mtniA. OMt^Ml na t* najradikanejsi način ne m o- j Slednjemu se je posrečilo oteti •remo muh uničiti, ker &e jih izstra- j morskim valovom štiriletnega dec fflusko sporočilo, da so zašuti pre- prfeaadtt so vz*cfc -ravno muhe. f damo mi, jih nakrmi naš sosed in ka, dočim je ostal Cosutich v vo-L varnem. Ni pa mu fcuha kali I nam jih vzredi vsak dan par 'ti- di. Š^e ko sta bita mati in smčekl ^ kakšnem zdravstve- griže, tifusa in jetike. Če je v kra- soč novih, zato *i moramo poma- na varnem, se je ribič odtpravft po U nahajajo. 1 jtt It en slučaj tifusa ali griže, ni- gati še drugače. Imamo učinkovito Oskarja Cosulicha. Z veliko muko Slovenic PubHsiung Company Tslfc, M. \ - AUG. 192« AVSTRALEC KOltAH IZ ŽIVLJENJA. t . Za "GLAS NARODA" priredil O. P. / 9 (Nadaljevanje.) Dagmar je presenetilo to, kar je ležalo v povdarku teh besed kot pa v besedah samih. Samo sebe pa je ozmerjala radi lahne ne-Volje, ki se je naselila v njenem srcu. — Saj je vendar v skrbeh za moj sloves, — si je mislila ter zrla zopet nanj polna zaupanja. 4 — Prav imaš. Torej na svidenje pojutršnjem. Lahko noč! | i — Lahko noč, — je rekel pritajeno. Niti besedice več ni slišala od njega v slovo, čeprav si je strastno želela sladke nežnosti, katere je imel zanjo v pričetku veselice. Formalno se je poslovil od nje s poklonom, ko so se približali drugi. Dagmar bi se temu rada na skrivnem smejala. Ko pa je zrla v njegov hladni, reservirano obraz, je imela zopet prejšnji občutek tes-nosti. ^ Ta občutek pa je hitro premagala. — Ljubosumno čuva sloves svoje bodoče žene, — si je mislila ter zrla zamišljeno in srečno predse. Ko so zapustili zadnji gostje grad, je stopila Dagmar k svojim atarišem, da jim želi lahkonoč. Gospa Helena je stala pred visokim ogledalom ter se ogledovala v njem z nečimurnim smehljajem. Pri umetni luči ter v rafinirano mladostni obleki je dejanski izgledala kot starejša sestra Dagmar. — Lahko noč, mama. — Lahko noč, Dagmar. Ali si se danes zvečer dobro zabavala? — Hvala, mama. Bila je krasna prireditev, — je odvrnila kon- tesa. Nobenega veselja ni imela zaupati svoji materi, kako je izgledalo v njenem srcu. Mati in hčerka nista stali v nikakih posebno iskrenih odnošajih. To pa je bila v večji meri krivda matere, ki je iinela le malo časa za svoje otroke, vspričo družabnih dolžnosti in zabav. Ta mlada bitja je večinoma prepustila samim sebi. Mlajša sestra Dagmar, Sarlota, je rekla nekega dne: — Veš, Dagmar, mama se zelo malo posluži dejstva, da ima otroke. Midve nimava nikake prave matere, katere bi lahko objeli ter jo pritisnili na srce. Ne, take matere nimava, kajti vspričo takih objemanj bi trpela njena tolaeta. Nimava matere za hišno uporabo, temveč le razkošen predmet, za občudovanje od daleč. Že kot otrok nisem hotela imeti nobene punčke, ki je bila tako krasno oblečena, da se je nisem smela dotakniti. Na to je morala misliti Dagmar sedaj, ko je stala s svojim polnim srcem materi nasproti tako tuje in mirno ter izmenjavala ž njo le površne fraze. Nato pa se je obrnila proti svojemu očmu, ki je omahnil na stol ter zrl nepremično predse. Izgledal je bled in prepaden. Vsa prestrašena je stopila k njemu. / — Kaj ti je, papa? Izgledaš tako bedno. Ali si bolan? / Tudi gospa Helena se je obrnila proti svojemu možu. — Saj res, Aksel, strašno izgledaš. Ali se ne počutiš dobro? Gospod Lepograjski se je počasi vzravnal ter zrl z nepopisnim pogledom na obe dami. Medel smehljaj je zaigral krog njegovih ustnic. Ta smehljaj pa se je izpremehil v spako. — Ostanite Še par minut. Sporočiti vama moram nekaj, — je rekel hripave. Obe dami sta stopili še bližje k njemu. Gospa Helena je položila svojo lepo roko na njegovo ramo. — Kaj pa imaš, Aksel, ti si tako čuden? Potegnil je z roko preko čela. — Tako i jaz sem čuden ? No, koncem konca ni to nič čudnega. Torejx poslušajta me. To je bila zadnja veselica na našem gradu. Pustil sem vam neskaljen užitek do konca. Sedaj pa je igra končana, — jaz sem ruiniran. — Aksel, — je vzkliknila gospa Helena ter zrla nanj, kot da dvomi o njegovem razumu. — D«. — je stokal, — tako je kot pravim. V štirinajstih dneh bo naš grad prodan na dražbi. Gospa Helena je napol nezavestna omahnila na stol, dočim se je Dagmar sklonili k njemu. Videla je, da se je le s težavo držal pokonci. — Papa, in v tem razpoloženju si priredil veselico? To je strašno. Ali govoriš resno? Naš grad naj bo prodan na dražbi? Prikimal je kot malik, s topim usmevom krog ustnic. — Da, gotov sem, uničen, berač. To je bilo poslovilno slavlje, na stroške mojih upnikov. Sedaj pa je vsega konec. Tedaj pa je skočila gospa Helena pokonci ter ga stresla za ramo. — In vse to nama pripoveduješ tako mirno in hladno? Ozrl se je vanjo ter zmajal z glavo. — O miru in hladnosti ne more biti pri meni govora. Ta celi dan leži za menoj kot neizrazna muka, s katero sem se pokoril za •vojo lahkomialjenost. Sedaj pa sem postal top. — Torej resnica, živa resnica? — je vzkliknila gospa Helena ter posegla z obema rokama v svoje lepo frizirane lase. Prikimal je odsotnega duha. — Resnica, Helena, živa resnica. — Zakaj pa si dopustil, da je prišlo tako daleč? — je vprašala Helena, vsa iz sebe. — Zakaj nisi govoril preje o tem? Gospod Lepograjski je namrdnil obraz. — Že dve Jeti ti pridigam o tem, da moramo varčevati, ker bomo drugače uničeni. Ti si se mi smejala, si zamašila ušesa ter jezno tolkla j. nogo ob tla. Ničesar nisi hotela slišati o tem. V bistvu sem ie dolgo uničen in le navidezno sem se vzdržal na površju z vsemi mogo&mi sredstvi. Sedaj pa ne gre več naprej. Vsega, vsega konee. Stokaje je omahnila gospa Helena zopet na stol. — To je strašno, nezaslišano. Naš grad prodan na dražbi! Kaj bo postalo iz mene? To je bilo najbolj važno vprašanje gospe Helene. Ni vpraševa-1» kot druge matere ▼ takem slučaja: — Kaj bo postalo iz mojih otrok f — Njena nkrb je veljala le njeni lastni osebi. Dagmar se je obvladala le z največjim naporom. Čeprav jo je večkrat na tajnem skrbelo, ker se je izdajalo preveč denarja, ni vendar niti sanjala o takem konca. Nič manj ni bila prestrašena kot ojena mati, a se je znala bolj še obvladovati kot slednji. Kljub vsemu svojemu razburjenju pa je pričela razmišljati, kaka pomoč bi je l i r on j / e 1 c t i- i c 1 ly mL ^j^jlfcf!-f 'M.'" "V- its so it^l uch bet t e tt TEKOM VKOClNE je več tedenskega likanja — Čimbolj vroče je, temveč se je treba preoblačiti, temveč perila se nabere za likanje. Vsled tega je električni likalnlk z mrzlim držajem _ katerega se lahko poslužujete v vsakem udobnem prostoru — daleč proč od kuhinjske peči — jako zaželjiv. Likanje gre lahko in hitro izpod rok. Skoro brez napora. Vročina je koncentrirana na površini železa ter je enakomerna; likanje se vrši brez zamude, ker ni treba likalnika preminjatl in znova greti. Električni likalniki so razstavljeni v naših Izložbah ter se jih lahko kupi v raznih trgovinah v mestu. Uradi in izložbe. Uradi In Izložbe, kjer ae lahko sklen* pogodbe In kjer ■o razstavljene električne potrebščine ter na ogled za udobnost odjemalcev In Javnost. 270 Canal Stre« 1 20 Norfolk Stre« 10 Irving Place 865 Broadway 124 W 4zd Street 1>I East 8t>'th Street 1 5 East i 25th Street 362 East 149th Street 555 Trcmont Avenue 310 F- t Kingsbridge Road Za popravila pokličite podnevi in ponoči. Manhattan—TVatkins 3000; Bronx—Mott Haven 1300 The New York Edison Company Na Vašo službo. Irving Place W 15th St 393 Seventh Ave at West }2d St njena mati in sestra. Seveda bi bila to velika žrtev, kajti brez tega denarja bi se ne mogla tako hitro poročiti s Korfoni ter bi morala čakati, dokler bi se očem ne opomogel (Dalje prihodnjič.) POROKA V PUŠČAVI Leta 1904 je potoval francoski grof Jacques Bouly de Lesdaine kot član raziskovalne ekspedicije po neznanih krajih Tibeta in Mongolije. Pri tem je razkril, da se je nahajala med karavano, ki je potovala skozi puščavo Gobi, kras na Amerikanka v moški obleki. — Mladi grof se je zaljubil v avanturistično dvajsetletno Mabil Bailey preko ušes. Zaročila sta se ter PQ SLAVN0ST1H V BOČNO m Kretanje parnikov - Stripping Ne*s INDIJSKO DELAVSTO Pri ljudskem štetju leta 1921., so v mestu Bombay v Indiji našteli nad en milijon prebivalcev, med katerimi je pa 420.000 delavcev -dninarjev. TT "delavci niso iz mesta ali bližnje okolice, pač pa so prišli semkaj za kruhom od daleč, iz širne prednje Indije. Enkrat v letu hite ti siromaki na svoje domove, da pomagajo družini pri obdelavi skromnega koščka polja. Italijanski tisk je zopet dobil sladko jabolko pod zob: kraljev obisk Južnega Tirola. Pa so vam hiteli italijanski časnikarji v Bočen in Meran, da prisostvujejo o-tvoritvi kongresa bivših bojevnikov, združenega s kraljevim obiskom. Kolone italijanskih časopisov so zopet polne novih pompoz-nih naslovov, ki so si seveda vsi podobni: — Gornje Podižje se poklanja kralju, — Bivši avstrijski bojevniki v bratskem objemu z italijanskimi, — Karakterističen in impozanten ljudski sprevod, — itd. In kaj je bilo T Sprevod v Bocnu je bil res značilen in tudi impozanten za onega, ki mu pomp dopade. Italijani so v organiziranju pompa pravi mojstri. Tu pa so seveda pritisnili na prebivalstvo še s kraljevim i-menom. Tako se je sprevoda udeležilo veliko število zastopnikov raznih društev in mnogo godb, ker bi bile sicer razpuščene. A gotovo je, da pri vsem tem sprevod ne bi bil "impozanten", ako ne bi bi lo Italijanov iz Italije. Kdor je le mogel, je uporabil priliko, da napravi v poletnem času poceni izlet v Tirole; vožnja je bila znižana za polovico. Kralj je v Bocnu položil kam^n za zgradbo "spomenika zmage" na trgu "Walter von der Vogel-weide, kjer so hoteli že Avstrijci postaviti spomenik padlim vojakom. Ali si morete misliti lepšo okolščino, ki bi dala toliko gradi va italijanksim časnikarjem? In še kralj je polil na temeljni ka men vode iz reke Piave. — Na tem trgu so hoteli fašisti postaviti spomenik Battistiju, ki naj bi še bolj dražil Nemce. Battistijev sin, ki je vse prej kakor fašist, pa je proti takemu zlostavljanju imena svojega očeta energično protestiral. — Tudi Meran je kralj obiskal. Sprejemali so ga povsod občinski komisarji, županov itak ni več. V Bocnu se je vršil banket, kateremu je prisostvoval kralj. —-1 Značilno je, da sta nemška poslanca prejela vabilo, kateremu sta se j tudi odzvala, v zadnjem hipu. —• 17. avgusta t Berlin. Cherbourg, 18. avgusta: MauretanJa. Cherbourg; Arable, Hamburg; Deutachlaad. Cherbourg. Hamburg. 21. avgusta: Olympic. Cherbourg! Leviathan. Cherbourg. 24. avgusta: Aqultanla. Cherbourg; Eaaoluta. Cherbounc, Hamburg. 0.. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 28. avgusta: Cleveland. Cherbourg. Hamburg. SB. avgusta: Majestic, Cherbourg. 81. avgusta: Pres. WUaon. Trst. V. septembra: Bereugaiia. Cherbourg: George Washington. Cherbourg, Bremen; Derffllnger. Bremen. f. septembra: Hamburg. Cherbourg, Hamburg; Andanla. Hamburg. Cherbourg, 8. septembra: Columbus, Cherbourg. 4. septembra: FYance, Havre; Homeric, bourg; Bremen. 7. septembra: Reliance. Cherbourg, Bremen. Char- Hamburg. g, septembra: Mauretania. Cherbourg; Prea sevelt. Cherbourg« Bremen. 8. septembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen; Republic. Cherbourg. Bremen; Westphalia. Cherbourg. Hamburg. 11. septembra: PARIS, III SKUPNI IZLSTT: — Olympic. Cherbourg; Levis than, Cherbourg: Sierra Ven tana. Bremen. 16. septembra: Aqultanla. Cherbourg. 18. septembra: Albert Ballin. burg. 18. septembra: Majestic. Cherbourg: bourg. Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg, 22. eeptembra: Berengtrla. Cherbourg; Arable Hamburg; Prea. Harding, Cherbourg, Bremen. * S3, septembre: Tbunngla. Cherbourg. Hamburg. 0. septembra: France, Havre. 88. eeptembra: Muenchen, Bremen. 88. eeptembra: Mauretania. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg, Bremen. SO. eeptsmbra: Martha Washington. Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen. Berlin. Char- Hamburg. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI NA OLfll ROCHAMBEAU 28. augusta; 22. sept. FRANCE 4. sep.; 25. septembra HAVRE — PARI&KO PRISTANIŠČI Kabina tretjega rszreas s umivalniki In tskofto vede sa 8. 4 ali 8 oseb. Francoska kuhinja In ptjafia. 19 STATE STREET NEW YORK ali lokalni ao e NT JI I SOCUALNE RAZMERE V INDIJI klenila, da se bosta ob prvi priliki Ta polja pa so le po imenu njiho-poroeila. Ta prilika se jima je nu-|va, kajti v resnici izginja kos za dila, ko je dospela karavana v kosom v brezdanje žrelo vaškega Katerwood. Tam se je nahajal bel- trgovca in izposojevalca denarja. gijski misijonar, ki je bil pripravljen poročiti zaljubljeni parček. Sedaj pa je vložil grof na prigovarjanje svoje matere v Parizu Da bi v tem stanu vedno naraščajoče obresti plačevali, zato gredo v mesto, v tovarne in drugam, da .bi si prisužili k.ij več. Toda tudi tožbo, v kateri je zahteval, da se tuka jpade tak revež v roke naj-proglasi ta njegov v puščavi Gobi j prej izposojevalcu, kajti izplaču-sklenjen zakon neveljavnim. Po, je se šele ob koncu tedna in ubogi francoskem državljanskem zako-! indijski kuli mora prve dni žive-niku je veljaven zakon, ki ga skle | ti od izposojenega denarja. Kdor ne Francoz v inozemstvu samo, če^ je kdaj opazoval matadijer t- j. je bil zakon sklenjen pred kakim (težake v pristaniščih, kako nepre-diplomatskim zastopnikom Fran- stano tekajo sem in tja s težkimi cije. Francoskega diplom, zastopnika pa v puščavi Gobi pač ni nobenega. Tudi ni bilo mogoče grofu ugovarjat, da je sklenil zakon mogoče po šegah, ki veljajo v Tibetu, kjer poznajo samo dva načina poroke: mož mora ženo ugrabit^ ali pa kupiti. V prvem slučaju beži dekle pred svojim oboževalcem na konju, oboževalec jo zasljaduje in dvigne, ko jo ujame,' s sedla in jo povede v svoj šotor. tovori s parmka, ta se je moral čuditi njih vztrajnosti in moči. Za to delo pa prejemajo po dva šilinga dnevno in nekaj doklade za hrano. Podjetniki pa ta "kraljevska" izplačila plačujejo le pred-delavcu, kateri zopet po svoje od-rajtuje uboge, usmiljenja vredne kulije. Adamiti v Berlinu. V darugem slučaju mora izplačati zakrtnaki kandidat staršem svoje Berlinska policija je izsledila te izvdljenke odkupnino. Grof pa ni dni zopet lokal v katerem sa se preganjal lepe Amerikanke niti j shajali ponoči adamiti ter ugfjija-na kbnju, niti poslal njenim star-1 li svoje orgije. Najemnica stano-šem"ček. Zato je moralo sodišče • vanja je bila odpotovala ter^zro- ugo&iti njegovi tožbi. bila nšljala je o premoženju, katero ji je zapustil oče. Ali bi liftiaoči odvrniti katastrofo sebe. Z očmom. bi bili izročeni bedi tudi zblaiaseftrr Okruten posestnik plantaž. V vsej nizozemski Indiji vzbuja Veliko pozornost proces zoper posestnika plantaž Van der Slocka. On je splošno znana oseba iqje ob-dolžen, da je trpinčil na nezaslišan način domačine. Na kulije je ščuval pse, gole delavke pa je posipaj s praškom, ki povzroča srda b> benjf. tako da jih je^vee skor čila stanovanje v varstvo sv«$jim sorodnikom. Ti so ga izpremenili v nočni zabavni lokal ter angažirali pet kokot kot nage plesalke. Vstopnine sicer niso zahtevali, pač pa je moral naročiti vsak obiskovalec buteljko vina, ki se mu je zaračunala s 60 markami. Ko je prišla policija, je našla vežna vrata zaklenjena s kompliciranimi ključavnicami. Predno se je. posrečilo vrata odpreti, io^-jFvf^ina gostiTr*Že crii&ttriJaT : O priliki obiska Rabindranatha Tagoreja v Rimu piše Achille Lo-ria v "Echi e Comment!" o soci-jalnih razmerah v Indiji, kakor so jih ustvarili Angleži z industrializacijo : — Po velikih indijskih mestih najdemo delavska stanovanja, v katerih je običajno stlače- Za avdnenco je prosila deputacija, ., , , _ . . .... „. ... .. . , i • i nih do lo oseb v eni sami izbi. — nemških zena, a 11 m bila dovolje-' . v .. .„ . _ .. .. t . Kakšne so tizicne in moralne po- na. Kraljevski spremljevalci so se ... . . sledice, si lahko mislimo. Glavne žrtve teh razmer so ženske, ker so šibkejše in ker so bolj priklenjene med štiri domače stene. Odtod ogromna umrljivost med indijskim zbali, da nemške žene ne sprego-vore poleg poklonitve kake trpke besede o zatiranju Nemcev. Vodja bivših bojevnikov del sebno Stressemannu kazati, da je Podižje italijansko. Za Zadrom in Keko je moral priti Bočen. Za Italijane je s kraljevim obiskom in s kongresom bivših italijanskih vojakov, ki so si stali s tirolskimi Nemci med vojno v boju drug proti drugemu, problem neipske narodne manjšine rešen. — Številke uradnega statistika pa izkazujejo, da ne dosega letošnji tujski promet v Južnem Tirolu -niti 30 odstotkov lanskega! To so uspehi propagande! Živa pokopana. Malokomu je znano, po kakem naključju se je rodil slavni angleški romanopisec Walter Scott. — Njegova mati je umrla. Položili so po v rakev in nato v rodbinsko grobnico. Grobokop se je podal v grobnico, odprl rakev ter pobral dragocenosti, katere je imela rajnka na sebi. Nekaj prstov ni mogel sneti s prstov, ' zato je surovež kratkomalo vzel nož ter ga vreza! v meso. Na grozo pa se je navidezno mrtva dvignila, strašna bolečina jo je prebudila iz otrplosti in njeno vpitje se je razlegalo v nočni tišini. Grobar je v 'prvein hipu odrevenel, nato pa urno odnesel pete. Vpitje je zbudilo ljudi, ki so živi pokopani prišli na pomoč. Kmalu je popolnoma okrevala, ne da bi imel strašni dogodek kake posledice zanjo. Živela je še dolgo let zdrava v krogu svoje družine. Pet let po tem svojem pogrebu je rodila sina Walterja. Angleška literatura je vsled sločinskega de- , | -O-------* Croix, ki je slep, je sam izjavil, ^ ženstvom, predvsem v mestih. V da so bojevniki letos nalašč izbra-j Kalkuti na primer je umrljivost li Bočen za kongres. Nemcem, po- žensk dvakrat večja nego moških, hočejo po-, toda tudi ostala mesta so morilna za matere. Posledica je znatno nižje število žensk nego moških. — DoČim je v angleških mestih po 1070 žensk na 1000 moških, jih je v Bombayu samo 565 in v Kalkuti celo samo 430. Odtod mnogemošt-vo in razširjanje prostitucije. "V Kalkuti, ki šteje 1,430.300 prebivalcev, je sicer samo lfi.060 -jav nih izgubljenk, torej sorazmerno manj nego v evropskih mestih, toda zato je pa tajna prostitucija, tembolj ra^šijjcS$rašqa tudi umrljivost otrok. V Madrasu na primer je umrljivost otrok trikrat večja nego v Londonu; jeti-ka je prokletstvo indijske tekstilne industrije. Washingtonske določbe glede ženskega in Otroškega dela v Indiji ne veljajo. Tu morajo ženske delati po 11 ur dnevno, otroci pod devet let pa po 7 ur s samo polurnim odmorom v vsem delovnem času: - Tako je evropska civilizacija na razvalinah vzhodnega paradiža ustvyila najstrašnejši 'industrijski pekel. —. Kako se potuje v stari kraj in nazaj * i v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v Btari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in dru gih stvareh. Vsled na8e dolgoletne izknš-nje Vam ml zamoremo dati ajboljša pojasnila In priporočamo, najboljša pojasnila in priporočamo, nike. Tudi nedržavljanl zamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Washingtona, bodisi za eno leto aH 6 mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem in to naravnost v Washington, D. C. na generalega naselni-škega komisarja. % Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija, 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti Iskati vsak posllec osebno, bodisi v najbUžnjl naselnl-gki urad ali pa ga dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kfrdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brez dovoljenja, potuje na avojo lastno odgovornost. Kako dobili svojce iz Pisalni stroj —. godalo. Te dni se je proizvajal na Angleškem balet pred par feti umrlega .komponista Eriea Saticja. 7— Ritem današnjega časa se je izražal posebno učinkovito s tem, da je markiral takt — pisalni stroj. NAZNANILO. Našim naročnikom v-, državi Pennsylvaniji naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal zopet nas znani zastopnik Mr. JOSEPH ČERuNK m prosimo, da mu gredo na ro^ ko, t«r pri njem obnovijo naroč. .. .. V... _J Kdor Seli dobtti sorodnike ali svojce lz atqrefa kraja. n«j nam prej piSe za potfAsnlla. lir Jugoslavije bo pripusfenih v tem letu 670 priseljencev, toda polovica te kvote je določena sa ameriške državljane. ki žele dobiti »ena stariše In otroke od 18. do 21. leta in pa za poljedelske delavce. AinerlSkl džavljanl pa zamorejo dobiti sem žene in otroke do 18. leta brez da bi biH šteti v kvoto, potrebno pa je delati prošnjo v Washington. Predno podvzamete kaki korak, pišite nam. FRANK SAKSER STATE RANK R COBTLAMJT R. NKW TOBB Pozor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri kateriH kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vatregli vsem. Uprava ?Glsj* Narodih ... _ ..i-ii...........žm ______^ - i"1!* ... ._