TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, Industrijo In obrt.
Naročnina za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorči čevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953."
Leto XIV.	Telefon	št.	2552.	Ljubljana,	v	torek,	dne	20.	januarja	1931.	Telefon	št.	2552.	^ev>	^
Pobiranje občinske trošarine.
Občine se v splošnem pritožujejo, da imajo pri pobiranju občinske trošarine težave in neprilike. V zadnjih letih se je po njihovih navedbah razpaslo tihotapljenje pijač, posebno špirita. Točilci pijač morajo sicer o prodanih pijačah voditi register, toda tihotapstvo se vrši tudi kljub registrom.
Po »Samoupravi«, ki je poučno glasilo za župane, se pojavlja tihotapljenje slasti špirita posebno na ta način, da oddajajo velezaložniki in trgovci te pijače na fingirana (neprava) imena kupcev v druge občine izven krajev svojega obratovališča. Ko pa pride kontrolni list k občini, kamor je po navedbi v njem bila baje oddana pošiljatev špirita, se pokaže,
da je naslovnik odnosno v kontrolnem listu označeni prejemnik — v občini neznan, špirit je bil vtihotapljen v kdove katero občino, ki je bila seveda opeharjena in prikrajšana za svoj dohodek, ker se plačilu davščine zavezani prejemnik ne more vselej izslediti.
Vse to je dalo povod, da je zaprosila kraljeva banska uprava dravsko finančno upravo, naj do skrajno dopustne možnosti poostri kontrolo pri veletrgovcih in založnikih žganih opojnih pijač.
Temu zaprosilu je ugodila dravska finančna direkcija z odredbo štev. 63.056-4 ex 1930 z dne 10. novembra 1930 razposlano mestnemu dohodar-stvenemu uradu v Ljubljani in vsem glavnim oddelkom in oddelkom finančne kontrole na tukajšnjem področju. Preobširno bi bilo, ako bi navajali vse odredbe v omenjeni okrožnici, koje prepis je poslala kraljevska banska uprava tudi vsem občinam s svojo okrožnico z dne 21. novembra 1930 I. II-3. no. 28.344-2.
Naj bo navedenih tu le nekaj važnejših odredb v omenjenih okrožnicah.
Dravska finačna direkcija odreja, da se zaščitijo občine pred tihotapstvom s špiritom in z drugimi žganimi opojnimi pijačami ter da se jim zajamčijo njihovi proračun j eni dohodki od trošarine na te pijače, vsem prej navedenim kontrolnim organom v strogo ravnanje nastopno:
1. Pravica občin do pobiranja trošarine na njihovem ozemlju je zajamčena v členu 79. trošarinskega zakona. Cim odobri pristojna banska uprava predmet in višino trošarine, dobi pobiranje te trošarine po občini zakonito podlago.
2. Za tihotapstvo z občinsko trošarino je določena v členu 80. trošarinskega zakona ista kazenska sankcija kakor za tihotapstvo z državno trošarino.
3. Po trošarinskih predpisih velja kot splošno načelo, da jamči poši-iJatelj (prodajalec) za trošarino, do-kler ne prispe blago v namembni kraj.
4. Veletrgovci (založniki) z žganimi °Pojnimi pijačami in s špiritom so haziranja, da so zadostili zakonitim Predpisom že s tem, da so prodajo teh alkoholnih tekočin, na katere je plačana državna in banovinska trošarina, prijavili pri oddelku finančne kontrole in vpisali v register, da pa niso zavezani kupca teh tekočin legitimirati (to se pravi: ugotoviti njegovo točno ime in bivališče, kamor Je namenjena pijača).
To naziranje je pogrešno, ker je za-
vezano blago razen državni in banovinski še eni zakoniti trošarini, namreč občinski. Zajamčena mora biti torej možnost, da se izterja tudi ta trošarina v kraju, kjer zapade v plačilo. Zato ni vseeno, kdo se vpiše v potrdilo odnosno v register kot prejemnik, ampak se mora vpisati dejanski prejemnik (to se pravi tisti, ki bo špirit ali žganje potočil za použitje v občini).
Prodajalec (namreč veletrgovec in založnik) je iz tega razloga zavezan, da se o istovetnosti kupca prepriča in mora tedaj kupca, ako mu ni znan, legitimirati, ker jamči sicer za občinsko trošarino on (veletrgovec in založnik) kot prodajalec, ako bi se ne mogla pobirati zaradi tega, ker je na-cedel kupec iingirano (potvorjeno ime.
Da se zagotovi obvezno jamstvo za plačilo občinske trošarine na žgane opojne pijače tudi v nadaljnih primerih poizkušenega tihotapstva, je poostrila finančna direkcija svoje odredbe z nastopnim določilom:
5.	Vsi veletrgovci z žganimi opojnimi pijačami in s špiritom naj se o njihovi obveznosti v zmislu točke 4. takoj zapisniško obvestijo (s tem, da podpišejo zapisnik) z izrecno opozori tvij o, da se bo vselej uveljavilo brezpogojno jamstvo prodajalca za prikrajšano občinsko trošarino, ako bi se ta ne mogla izterjati iz razloga, ker so se dale te tekočine pod fingi-ranim imenom kupca v promet in se pravega kupca zaraditega naknadno ni moglo ugotoviti.
V vseh takih primerih prikrajšbe občinske trošarine bodo predlagale občine, odnosno tam, kjer pobira občinsko trošarino finančna kontrola, oddelki te kontrole banski upravi, da se izterja priprajšana občinska trošarina od prodajalca.
Upošteval se pri tem ne bo noben izgovor prodajalcev: niti sklicevanje na določbe o trgovskem prometu niti ugovor, da se ovira s tem konkurenčna možnost. Obveznost do legitimiranja kupca je splošna in odpadejo tedaj vsi ti ugovori.
Končno ureja med drugim finančna direkcija, da se mora postonati s skrajno strogostjo zlasti nri veletrgovcih z žganimi opojnimi pijačami in s špiritom, ki so na sumu, da podpirajo tihotapstvo. Posebno razvito je tihotapljenje špirita na Gorenjskem, kjer sesra iz Kranja celo v radovljiški okraj. Da je tudi Ljubljana in njena okolica pri tem soudeležena, ni dvoma.
Finančna direkciia pričakuie. da se bo s temi odredbami tihotapstvo zajezilo in da bodo tozadevne pritožbe prizadetih občin utihnile.
V svoji okrožnici pa kralievska banska unrava še posebno onozarja občine, naj se same bolj pobrigalo za svoje trošarine, zlasti one, ki nobiraio te davščine na žgane enojne piiače same no lastnih organih. Finančna kontrola namreč, ako pobira občinsko trošarino, prihaja razmeroma redko v posamezne vasi in ne more vsega zanaziti, pač pa so razmere v posameznih vaseh županom kolikor toliko znane, zato bi morali župani opozarjati finančno kontrolo na morebiti opažene nedostatke.
Navedena navodila posegajo globoko v interese treovine, vsled česar smatramo za potrebno, da o nlih ob- i vestimo trgovce, ki nimajo posla s I
plačevanjem občinske trošarine. Navodila imajo v prvi vrsti pred očmi Gne alkoholne pijače, ki odhajajo v konzum potom legalne trgovine in vidijo neprilike samo glede teh pijač, puščajo pa docela iz vidika nelegalni promet trošarine prvin izkuhanega žganja, ki z malimi izjemami odhaja v konzum brez plačila trošarine, dasi bi praviloma po točnem besedilu mora) plačati za tako žganje trošarino kupec, odnosno proizvajalec, tedaj, kadar trošarine prosto žganje proda ali ga iz kateregakoli razloga odstopi drugemu, četudi brez plačila.
Nimamo nič proti temu, da se z vsemi mogočimi sredstvi prepreči tihotapstvo žganja, zahtevati pa moramo, da oblastva enako obravnavajo tudi ono žganje, ki se izkuha trošarine prosto, da se ne bo porabljalo trošarine prosto za namene in na način, ki utemeljuje plačilo državne trošarine. Oddajanje takega žganja v promet brez plačila državne trošarine povzroča legalni trgovini nelojalno konkurenco, ker spravlja v promet žganje, s katerim zatrošarinjeno žganje zbog visoke razlike v ceni ne vzdrži konkurence.
ZA PRODAJALCE IN KONSUMENTE MONOPOLSKIH PREDMETOV.
Po razpisu uprave državnega monopola Tr. št. 71.400 s dne 12. decembra 1930. se cigaretni monopolski papir v knjižicah sune prodajati samo onimi, ki vzamejo ,s knjižico vsaj en zavitek monopolske-ga tobaka. Da ne bo krivega tolmačenja, je treba omeniti, da se križni monopolski tobak sme prodajati v neomejenih količinah tudi brez cigaretnega papirja, medtem ko to za cigaretni papir ne velja, nego se sme prodajati samo tistemu, ki obenem kupi tudi križni tobak.
* * *
NOVA DIREKTNA TARIFA Z NEMČIJO
Po obvestilu generalne direkcije državnih železnic je stopila nova tarifa za jugoslovanski - nemški promet potnikov in ekspresnega blaga čez Avstrijo in Nemčijo v veljavo 1. januarja t. il. Zato je 'izgubila veljavo dosedanja jugoslov.-nemška tarifa za potnike, prtljago in ekspresno blago čez Avstrijo in Nemčijo z dne 1. avgusta 1928 z vsemi dodatki.
* * *
DAVČNO POJASNILO.
Na vprašanje finančnih direkcij, kje naj se zadolže pridobitna podjetja, ki imajo svoje posFe tudi izven svojega sedeža, daje oddelek za davike ministrstva financ to-le pojasnilo:
Če je dotični davčni obvezanec protokoli rana tvrdka, se zadolži na tem kraju. Če i;ma posle tudi v drugih mesti h, se more v zmislu § 44. zakona o neposrednih davkih zadolžiti tudi v teh mestih kot podružnica. Če je treba v tem primeru izvajati tudi 01. 10. zakona o izpre-membah in dopolnitvah z dne 18. maja 1930, je treba upoštevati tudi te odredbe.
2.	Če podjetnik vrši posl e tudi v drugih krajih, vendar ni protokoliran, se v teh krajih ne zadolži, vendar so davčne uprave dolžne dobiti na redni način o tem obvezanou vse podatke o izvrševanju p o,si'a in njeejoveim prometu ter jih urejene po §§ 108 in 109 zakona o neposrednih davkih dostavi davčni upravi njegovega sedeža, da se tako obdavčijo tudi ti njegovi dohodki.
Dr. A. Ogris:
Industrijske carinske zaščite.*
Višina in izrabljivost industrijskih carin.
Alko že nastane potreba, s carinami zaščititi industrijo, oz. kar pomeni iisito, domače tvorne moči, delovno sposobnost domačega prebivalstva, se pojavi delikatno vprašanje, kako visoka naj bo carina: ali naj se v. visokimi carinami, ki učinkujejo prohibitiivno, uvoz onemogoči, ali naj bo carina visoka le toliko, da morejo slabejša podjetja, vsaj njih večina, nadaljevati z obratovanjem, ali pa naj imej carina samo namen, cene na doseženi višini držati in obreznspe-šili eventualno poplavo tuzemskega trga s tujimi izdelki, ki preti nastati po kmjumkturnh izgledih, kakor so na svetovnem trgu. Piri nekaterih strokah se tudi vprašanju ne bo mogoče izogniti, kako višino carine na izvestno bla-jfo pravilno odmeriti z ozirom na predhodne in nastopne izdelke.
iProhibitivno visokih carin se bo posl užiti pač samo, ako zahtevajo i zre din) važni razlogi; takšna carina učinkuje namreč rada tako, da ovira racionalizacijo in pocenitev produkcije, ona more hraniti življenje slabotni, samoposebi nerentabilni industriji, ki ostane zaščite večno potrebna. Manj enostaven je drugi primer, t. j. določiti zmerno visoko carino: za to zmernost je namreč zelo težko dobiti pravo merilo. Kajti rentabilnost in s tem potreba zaščite je pri raznih podjetjih ene in iste stroke v deželi ponavadi zelo neenaka. Razlike so tim večje, čim prostranejše in mnogolič-nejše je državno ozemlje in čim manj enakomerne so prometne razmere. Industrije, ki imajo n. pr. svoje obrate daleč od meje, preko katere sili konkurenca v deželo, uživajo naravno prometno zaščito in carinsko niso tako potrebne kakor one, ki so bližje ob meji. Nekatera podjetja obratujejo v dobrih odjemalskiih središčih, kar jim olajšuje odjemi, drugim pa oddaljenost od teh središč lahko silno otežkočeno izrabo kapacitete, tako da tudi od relativno visokih carin nimajo posebne koristi. Industrije, ki so, kar se narave izdelko t:če, bolj enovite (n. pr. železne industrije), carino dosti lažje izrabijo in ne potrebujejo tako visoke kakor pa druge, bolj razdrobljene im specializirane (n. pr. tekstilna, oblačilna industrija). V izrabi in potrebi carin igra tudi velikost obrata precejšnjo vlogo, včasih je ■ tem oziru dolgost produkcijskega procesa pomembna. Vrhu vsega tega pa je sleherna stroka zastopana v državi s podjetji, ki so visoko rentabilna, z dragimi, ki se remtirajo srednje ali bolj1 sbbo. in s takšnimi, ki so stalno id j bu propada in le vegetirajo. Ker zaradi spremenljivosti troskov ni mogoče določiti za vsako podjetje višino carine posebej — tudi če bi to sicer bilo izvedljivo — se seveda korist, ki jo carina prinese, porazdeli med podjetja zelo neenako. Med tem ko slabejšim (mejnim) podjetjem carina prinese ravno še življenjsko možnost, žanjejo podjetja, ki so že pTej stala na trdnih nogah, vsled carinske zaščite precejšnjo diferencialno rento, s katero se morejo v obilnem obsegu finansirati sama, se orcanizato-rično in tehnično izpopolnjevati in širiti. Obenem jim jamejo v obilnejši meri, kakor pa drugim, pritekati ceneni kapitali, tako da njih produkcijska ka-
* Glej prvi članek pod tem naslovom v št. 151.
paciteta v relativno kratkem času lahko daleč preraste kapaciteto tuzemske
Krfta v prodaji dalmatinskega vina.
Splošna gospodarska kriza se pojavlja
NAŠE JUŽNO SADJE.
Pred nekaj dnevi so prispe'e v Zagrel)
potrošnje. Ker se na ta način večjim, močnejšim podjetjem produkcija še bolj poceni, postane njih konkurenca slabej-šim podjetjem tim hujša in razlika med podjetji ene in iste istroke postanejo rano zavoljo carine še večje. V takih primerih je lahko koristnejše, slabej-šim podjetjem z drugimi sredstvi seči pod rame, kakor pa vsa podjetja iste stroke, t. j. tudi takšna, ki carine prav-za prav ne potrebujejo, z enako visoko carinsko zaščito podpreti.
Pa ne le na omenjene razlike med pIrokami in med podjetji je jemati ozira, ko se določa višina carine, temveč tudi na namen in naravo izdelkov. To velevajo zlasti razlike v carinskih učin-k'h, ki se vežejo na zaščito produkcijskih sredstev An blaga osebne pot osuje.	1
Carine na blago tehnične potrošnje.
Za industrijo polizdelkov in strojnih produkcijskih sredstev je iliot razlika od drugih že to, da je povpraševanje po njenih izdelkih utesnjivo le v neznatni meri, ako nima že konjunktura izredno slabih izgledov in če postajajo denarna sredstva predraga. Predelovalne 'industrije so, ako si hočejo obvaro-\ ati obstanek, navezane na nezmanjšan odjem polizdelkov, ravno tako pa poleg njih tudi druge industrijske stroke ne morejo omejiti povpraševanja po strojnih opremah. Zategadelj se ceteris paribus carina v tuzemskih cenah blaga, ki služi tehnični potrošnji, rada pojavi s celim ali z vsaj relativno visokim zneskom. Carine pa, ki obremenja-jo sirovine in polizdelke, pomenjajo del produkcijskih troskov 'in se morajo z donosi predelovalne industrije pokriti, nadaljno učinkovanje in prevaljevanje kajpak mora ubirati pota, ki ustrezajo raznim konkretnim okolnostim. Predelovalne industrije, katere iz kakoršnih-koli bodi razlogov, osobito, ako se nahajajo v ostri -medsebojni konkurenci, podražitve ne morejo prevaliti, morajo vzeti carinsko breme na lastna pleča; v splošnem se zategadelj spočetkoma rada oslabi njih rentabiliteta, pri slabej-Stti pa podraženo izpopolnjevanje tehnične opreme lahko zavede k opasnenri zadolževanju. Kar se tiče podražitve polizdelkov in pomožnih snovi posebej (narastejo zaradi carine v nekaterih predelovalnih industrijah proizvajalni troski lahko tako, da postane inozemska produkcija — kljub obstoječim carinam na končne izdelke — zopet konkurenčna v tuzemstvu; zbog lega nastane potreba, tudi nekaterim tem industrijam carinsko zaščito ojačiti. Ker grozi uvedba oz. zvišba carin na polizdelke predelovalnim industrijam 7. zmanjšanjem njihovega izvoza, in ker bi bile s tem industrije polizdelkov posredno tudi same prizadete — bi se jim zmanjšal odjem od strani predelovalnih industrij — jih v lastnem interesu včasih razbremenjujejo na ta način, da jim iz posebnih fondov preedkažejo denarne zneske, ki odgovarjajo carini od polizdelkov, izvoženih po predelavi v obliki končnih izdelkov. Toda če veled znatne ali celo polne izrabe močnejše carinske zaščite ravno kartelirana industri ja dobavlja inozemstvu polizdelke in strojno opremo ceneje nego tuzemskim odjemalcem, se inozemski predelovalni industriji s tem znižajo produkcijski stroški, tako da postane še iz tega vzroka lahko konkurenčna na zaščitenem tuzemskem trgu dn da postane domača proizvodnja finalnih izdelkov ponovne zaščite potrebna.
Večinoma pa skušajo predelovalne industrije carinsko breme preodvaliti stopinj ema ena na drugo, na, končni stopnji pa na trgovino in ta im potrošnike. S kakšno težo pade carinska pe/.a na končnega potrošnika, se more presoditi v vsaki stroki le po konkretnih okol-ščinah. V splošnem se morda lahko reče, da izpade to breme tim težje, č-m krajša je pot, katero izdelek premeri od sirovine preko vseh stopenj v produkciji in trgovinskem prometu k potrošniku, da pa postaja tim lažje, čim več je stopenj v produkciji in čim bolj se blago zdrži na posamezni stopnji; med raznimi predelovanimi stopnjami borba za
■tudi v prodaji dalmatinskega vina. Zlasti občutna je ta kriza v najvinorodnoj-šem kraju Dalmacije Šibeniku in njegovi okolici; ta kriza pa datira že od časa, ko je Šibenik izgubil reški in tržaški trg. Tudi izvoz v inozemstvo je precej padel in to predvsem po krivdi vinogradnikov samih, ki se ne znajo združiti v zadruge, da bi z njihovo pomočjo organiziram tako prodajo, kakor tudi produkcijo samo. Treba je namreč vedeti, da dalmatinsko vino še danes ni tipizirano, kar pa je za izvoz nujno potrebno. Mnogo pa škoduje racijonalni produkciji pomanjkljiva strokovna izobrazba, čemur bi zadružništvo gotovo tudi odpo-moglo.
Velika ovira uspešnemu razmahu vinske trgovine so previsoke državne, banovinske in občinske davščine, s katerimi je danes vino obremenjeno. Izvozne premije so temu mnogo odpomogle in nedavno zmanjšanje teh premij se danes že dobro občuti pri izvozu vina. Tudi je zadnje čase odpadel dober odjemalec dalmatinskega vina, kajti ministrstvo vojske javlja, da v letošnjem budžetuem letu ne bo več kupovalo vina za vojake. Vsi l-i faktorji povzročajo, da so ekonomske prilike od dneva do dneva slabše.
Cene so bile v glavnem iste kot pretekli mesec. Bela vina se plačujejo po 20—27 Din za stopnjo, boljša ipo 30—35 dinarjev. Povpraševanja po Opolo vinih so majhna. Plačujejo se po 10—20 Din za Vol. % alkohola. Črna vina za križanje se plačujejo ipo 20—22 Din za stopnjo Malliganda. V splošnem pa so letošnja dalmatinska vina veliko boljša kot lanska.
Družabni večer Trgovskega društva
■uorkur« v Ljubljani bo v četrtek 22. ja-nurja 1931 ob pol 9. uri zvečer v restavracijskih prostorih »Zvezda«. V ciklu predavanj »Ljudska univerza« pride na vrsto predavanje o zanimivem predmetu »Socialne in gospodarske razmere v rimski državi ob času apostola Pavla«. O tem predmetu izpregovori monsignore prof. dr. Josip A. lljčič. Gospod preda-vatelj je znan govornik, M zna hitro pridobiti poslušalce z zgovorno besedo in duhovitim obravnavanjem predmeta. — Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli.
prevalitev carin ne preneha in povsod je po navadi nekaj ostane. Carinska obremenitev poslednjega potrošnika za-visi kajpak tudi od absolutne višine carine, ki ščiti polizdelke in strojna produkcijska sredstva, od porabne dobe poslednjih in od ko ličine zd ra že nega polizdelka, ki jo vsebuje končni izdelek. Kakor samoumevno, tudi končna potrošnja carine pogostem a ne nosi sama in končnoveljavno, temveč jo odvaljuje v meri, kakor je utesnjiva ali pa jo skuša prevaliti vzvratno. Vračunljive v cene in prevaljive postanejo tudi carine na strojna produkcijska sredstva s celim zneskom kajpak le tedaj, ako podražitev ne primakne cene preblizu h kritični točki in preveč ne ogrozi rentabilnosti v strokah, ki jim je strojna oprema namenjena. Prevaljivost, ki na drugi stopnji prevaljevalnega prccesa ostane le-tem, je staviti točno v račun, Reakcije, ki jih te carine vzbude v poljedelstvu, prevozništvu, stavbništvu, mali obrti itd. so neizmerno mnogolične in v splošnem zavisne od konjunkture in od utesnjivosti v potrošnji njih končnih izdelkov ali storitev. Polagoma, kakor se zaščitena proizvodnja blaga tehnične potrošnje ojači, razširi ter poceni, jame druge razbremenjevati z močnejšim lastnim odjemom ter z odjemom svojega delavstva. Pa ta učinek se pojavi morda šele čez desetletja, verjetni razvoj, ki pa je ob uvedbi (zvišhi) carine treba staviti čim najbolj točno v račun.
prve pošiljke pomaranč in limon iz Dalmacije. Naša mornarica je namreč pričela obdelovati zapuščene pomarančno nasade v okolici Ercegnova. Posrečilo se j: je, da je v kratkem času vzgojila že prav lepe eksenuplarje. Tam .so namreč nekoč bi'!i veliki in dobri pomarančni in limonini nasadi,, katere so pa ljud je sčasoma popolnoma opustili.
Ko je sedaj dana inicijativa s strani mornarice, je pričakovati, da se bodo tudi privatniki zavzei i za to panogo produkcije. Tako bciiiio tekom par let tudi v tem oziru od inozemstva več ali manj neodvisni in prihranili težke milijone. Pripomniti je, da naše pomaranče in limone prav nič ne zaostajajo za tovrstnim inozemskim blagom.
* * *
NOVI GENERALNI DIREKTOR NARODNE BANKE.
V soboto se je vršila seja glavnega odbora Narodne banke. Razpravljala je o pripravah za glavno skupščino, ki se bo vršila dne 8. marca v Beogradu. Na dnevnem redu glavne skupščine bo med drugim izvolitev šestih članov upravnega in treh članov nadzornega odbora. Upravni odbor bo predlagal skupščini izplačilo dividende v znesku -100 Din na delnico. Nadalje bo stavljen predlog, da se votira 1 milijon Din kot dotacija v fond kralja Aleksandra za pospeševanje poljedelstva ter 1 milijon za fond, ki služi za unifikacijo in standardizacijo naših glavnih izvoznih pridelkov, zlasti žita.
Končno je bil na današnji seji glavnega odbora imenovan dosedanji generalni tajnik Narodne banke dr. Milan 1’rotič za generalnega direktorja. Napredovali so nadalje skoro vsi upravniki podružnic Narodne banke ter večje število uredništva pri centrali in podružnicah.
^nudk.DOUDOMruaisii
Za uvoz zaklanih svinj v Italijo se za-
rtima tvrdka A r t u r o Str o m m er — • Trieste (104), Via Galilei 8.
izvoz železniških pragov v Španijo. Tvrdka Juan Lonz6s Nuche, Vigo (Pon-levedra), Španija, Rue Garcia - 01loqui No. 15 želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi izvozniki železniških pragov. Interesenti se pozivajo, da se s svojimi ponudbami obrnejo direktno na imenovano tvrdko.
Sadno in drugo drevje, vrtnice, cvetje
i.	dr. izvaža vrtnarsko podjetje: Stabili-ments d’ orticoltura Fratelti Sgaravatti-Saonara (Padova). Cenilki na razpolago.
Dražba kož divjadi se vrši nepreklicno 26. t. m. na velesejmu v Ljubljani. Vsi posestniki divjih kož naj pošljejo svoje blago nemudoma na naslov: »Divja koža« Ljubljana — velesejem. Kot kupci so se napovedale mnoge inozemske tvrdke. Čim več blaga bo zbranega in čim boljša bo povprečna kakovost kož, tem višje cene se bodo mogle doseči.
Tefioj 19. januarja 1931.	Hovpia- ševanje Hin	Ponudbe Din
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. .		22-775
Berlin IM 		13 44	13-47
Bruselj 1 belga		—'	7-8915
ttudimpe&ta 1 peng<5 .	—’ —	98877
Curih 100 fr		1094-40	1097-40
Dunaj 1 šilinp		7-9439	7-9739
London 1 funt ....	274-49	275-29
Newyork 1 dolar . .	56-435	56-035
Pariz 100 fr		—•—	221 96
Praga 100 kron 		107 28	108-08
Trst 100 lir		295-21	‘•>97-21
UVOZ SADJA V ČEŠKOSLOVAŠKO.
Lani je bilo uvoženih v Češkoslovaško skoraj 500.000 met. stotov južnega sadja; ves uvoz sadja je dosegel vsoto 184 milijonov Kč. Uvoz raste stalno; v zadnjih desetih letih se je podeseteril, dočini občinstvo domače sadje večkrat odklanja. 1’udi jugoslovanski eksport sadja v Če-školovaško raste.
3vetu
Za pospeševanje jugoslovanskega eks-porta se priporoča ustanovitev avstro -jugoslov. trg. zbornice, dalje osnovanjt> stalnega jugoslov. trg. muzeja na Dunaju, tam tudi otvoritev urada Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in ekspoziture Privil, d. d. z izvoz agrarnih produktov.
V svrlio propagande za jugoslovanska vina je vodja vinskega oddelka pri Privilegirani d. d. za izvoz agrarnih produktov obiskal najvažnejše vinske trge v Holandiji, Belgiji, Franciji in Švici in je otvoril tam zastopstva Privil, d. d.
Tovarno žarnic »Volta« v Mariboru hočejo na novo zgraditi in bodo podjetje reorganizirali s sodelovanjem švicarskega kapitala.
Dividenda Jngoslov. Narodne baneke znaša kot lani 400 dinarjev. Novi bankovci bodo prišli v promet 29. t. m.
Za spremembo jngoslov. - češkoslov. blagovne tarife so se v vlogi na generalno direkcijo državnih železnic izreklo jugoslovanske gospodarske organizacije.
Material za novo jugoslovansko-itali-jansko blagovno tarifo so pričeli priprav. ‘1 jati pri generalni direkciji državnih železnic. Direkcija je pozvala gospodarske zbornice, naj ji kakor hitro mogoče sporočijo svoje želje.
Vpeljavo bankovcev po 5, 20 in 25 Din priporočajo v spomenici na upravo Narodne banke gospodarske organizacije v Vojvodini.
Državni dohodki Jugoslavije so dosegli v letu 1930. nad 10 milijard dinarjev; od te vsote odpade na direktne davke 2034 milijonov, na indirektne 3073 milijonov, na državne monopole 2037, na dr|:avne tovarne (in državna podjeitja 3063 milijonov dinarjev.
Poštna hranilnica naznanja, da bo razposlala obrestna nakazila polagoma do 31. marca t. 1. Vseh nakazil ni mogoče naenkrat razposlati, ker je vložkov 127 tisoč 196.
Velika razstava žita se bo vršila v juliju in avgustu v mestu Regina v Kanadi. Združena bo z mednarodno žitno konferenco. Na razstavo je povabljena tudi Jugoslavija.
Za brezposelne in mestne reveže v Subotici je določil občinski svet podporo 100.000 dinarjev. Vrhu tega bodo odprli ljudsko kuhinjo, kjer bo dobivalo hrano 1000 oseb na dan.
Brezposelnost v Nemčiji je zopet narasla in je dosegla štiri milijone oseb.
Kriza v lesni industriji Bosne je vedno hujša in je v zadnjem tednu kar osem velikih podjetij ustavilo obratovanje in odpustilo delavce.
Tovarna Bemberg je ustavila zaenkrat vse obratovanje. Zaloge so zelo narasle in jih bo treba razprodati, preden se bo obrat spet pričel.
Carino na sladkor v Franciji nameravajo zvišati od 140 na 170 frankov pri 1 met. stotu.
Svetovna produkcija vina je narasla v zadnjih letih na 160 milijonov hektolitrov na leto, dočim je znašala v 13 letiii pred vojno povprečno 140 milijonov hi.
Češkoslovaški železni kartel, kojega doba poteče na koncu tekočega leta, je podaljšan do konca leta 1940.
Število brezposelnih v Avstriji je na raslo na 340.000; toliko jih dosedaj ni bilo še nikoli.
Trgovska pogodba med Avstrijo in Nemčijo, sklenjena 12. aprila 1930, bo stopila v veljavo 2. februarja t. 1.
Industriji demantov v Belgiji se noče obrniti na bolje in ji grozijo nadaljnji pretresi.
Irska je v svrho zaščite domačega poljedelstva carino na surovo maslo izredno zvišala, na 5 funtov za 1 cwt (50-8 kg).
Novo agrarno konferenco v Bukarešto
nameravajo sklicati še v tekočem mesecu. Izdelala naj bi enoten gospodarski program agrarnih držav in uredila naj bi vprašanje preferenčnih carin.
Na newyorški efektni borzi so prodali v preteklem letu 810-6 milijonov kosov delnic, 1. 1929 pa 1124-9 milijonov kosov.
Indijska banka je zvišala obrestno mero od 6 na 7 %.
Informativna gospodarska služba za pospeševanje zunanje trgovine.
Reforat konccptnega adjunkta Zbornice za TOI v Ljubljani g. Koreta Jureta na plenarni seji z dne 30. decembra 1930.
(Konec.)
Trgovinska politika Nemčije in vzhodno - evropske države.
Ko se je Nemčija oprostila vezi, katere so jo vezale radi versail leske pogodbe, je sklenila takoj nove trgovinske ]>ogodbe s sk( ro vsemi v -poštev prihajajočimi  vami. Večino teh pogodb
je bilo sklenjenih na podlagi klavzule o največji ugodnosti. V zadnjem času pa se javlja stremljenje po reviziji teh pogodb, ko je baš ‘klavzula o največji ugodnosti mnogo škodovala nemškemu izvozu. Hkratu s tem stremljenjem pa Re javlja tudi težnja za sodelovanje z vzhoduo-evropskimi ‘agrarnimi državami, ker se Nemčija dobro zaveda, da bi baš v teh državah rnašla dober trg za svoje industrijske produkte. Pa tudi te agrarne države imajo velik interes za čim tesnejše sodelovanje s sosednjimi industrijskimi državami, 'v 'katerih bi lahko plasirale velike množine svojih agrarnih produktov. Pri tem pa se te vzhodne agrarne države zavedajo, da bi le na podlagi pogodb s preferencialnimi carinami res lahko uspešno konkurirale z ostalimi agrarnimi državami.
Tu pa nastanejo komplikacije. Kakor hitro bi namreč Nemčija v la sistem privolila, bi vse one države, ki imajo z njo pogodbe na podlagi klavzule o najvčji ugodnosti smatrale to za kršitev pogodbene klavzule, oz. bi morala Nemčija tudi njim dovoliti iste ugodnosti kakor državam s preferencialnimi carinami. Nemčija sama pa se tudi težko odloči, katerim državam se je bolje zameriti, če se že enim mora: ali vzhodnoevropskim, s katerimi je imela do sedaj pasivno trgovinsko bilanco, ali severnim, s katerimi je imela aktivno trgovinsko bilanco’ Podpis nemško-romunske trgovinske pogodbe, k.i bo v kratkem, bo pokazal, kako se je Nemčija odločila.
V Nemčiji pa so še druge ovire, ki sprePavajo sklenitev trgovinskih pogodb s preferencialnimi carinami. Go-spcdarsko-politične kmetijske organizacije (»Reiohslandhund«) stremijo nain-reč za tem, da uvedejo v trgovsko-po godbeno politiko Nemčije agrarne carine in zato zahtevajo, da se čiinprej odpovedo trgovinske pogodbe z Jugoslavijo, Madžarsko in Italijo. Tudi glede tega vprašanja stoji Nemčija na razpotju in bo šele bližnja debata v parlamentu o .ratifikaciji »ženevskega pakta«, ki se zavzema za preferencialni sistem, pokazala, po kateri poiti bo Nemčija v bodoče hodila.
Možno pa je tudi, da se bo Nemčija toplo zavzela za sklenitev carinske unije med njo in Cehoslovaško, Avstrijo, Madžarsko. Rum unijo, Jugoslavijo 'ter Bolgarsko, kajti Nemčija se je že enkrat izrazila. da smatra to kot edini izhod iz sedanje agrarne krize v Evropi.
TOVARNA SVILE V SENTT.
Velika švicarska tvrdka se je obrnila na občinsko upravo mesta Senta s prošnjo za prepustitev stavbišča v avrlio zgradbe velike moderne tovarne za izdelovanje svile ter za dovoljenje davčnih olajšav v prvih letih obratovanja. Občina je sklenila, da bo rešila prošnjo v kar najbolj ugodnem smislu. Gre v prvi vrsti za zaposlitev prebivalstva.
* * *
OSUSENEJE POPOVEGA POLJA.
Načrti za osušenje tega velikega v Zetski banovini ležečega polja so izgotovljeni in predloženi ministrskemu svetu. Stroški osušenja so proračun jeni na 30—40 milijonov dinarjev. Nameravana Je gradba predora, ki bo vodil do morja. Na Popovem polju samem hočejo zgrabi velik rezervoar, ki bi ob pričetku su-Ilamakal njive. Izhod predora bi bil , metrov nad morsko gladino; slap ooejo porabiti za obratovnje velike hi-< roelektrične centrale, ki bt oskrbovala A Zetsko in del Primorske banovine z električno silo. Kakor se sfldši, se zanima yelika francosko-švicarska skupina za ‘zvršitev tega načrta; sliši se, da je pripravljena izvesti vso gradbo v lastni re-Z1ji in na lastne stroške proti oddaji koncesije za izrabo vodne sile za dobo 991 Odločitev se bo izvršila v bližnjih dneh.
VPISI V TRGOVINSKI REGISTER. —
V p i s a 1 a s e j e n a s 1 o p n a f i r m a :
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 20. decembra 1930. Besedilo: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, družba z omejeno zavezo. Poslovodje:
a) dr. Jerovšek Anton, ravnatelj v Mariboru, Koroška cesta št. 5;
b) dr. Vraber Maks, kanonik v Mariboru, Koroška cesta št. 5;
c) dr. Jeraj Josip, profesor bogoslovja v Mariboru, Gledališka ulica št. 2;
č) monsign. Vreže Janez Krst., profesor v pok. v Mariboru, Gosposka ulica štev. 20;
d) Hrastelj Franc, p:>dravnatelj v Mariboru, Slomškov trg št. 20.
Za namestovanje upravičen: družbo zastopata skupno po dva poslovodji.
Okrož. kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 20. novembra 1930.. (Firm. 970/30 — Rg C II. 70/1.)
*
Vpisale so se iz p r e m e m b e in dodatki p ir i nastopnih f i r -m ah:
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. decembra 1930. Besedilo: Ljubljanski oblačilni bazar, družba z o. z.«
Izbriše se poslovodkinja Medica Berta, vpiše pa se poslovodja Medica Fran, trgovec in posestnik v Ljubljani, Tržaška cesta št. 4.
Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani,
dne 20. decembra 1930. (Firm. 2081/30. — Rg c III. 75/9.)
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 20. decembra 1930. Besedilo: »Papir«, nabavna in prodajna družba za tiskarske potrebščine z
o.	z.
Izbrišejo se poslovodje:
Dr. Žerjav Gregor, Scholz Avgust m ing. Tavčar Franjo.
Vpišejo se poslovodje:
Jezeršek Fran, ravnatelj Narodne tiskarne, Ambrožič Miroslav, ravnatelj Delniške tiskarne, in Berce Andrej, upravnik »Jutra«, vsi v Ljubljani.
Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 20. decembra 1930. (Firm. 2100/30. - Rg C 11. 143/19.)
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 29. decembra 1930. Besedilo: Diabolo-Separator, d. d., Zagreb, podružnica v Ljubljani.
Izbrišeta se prokurista Engelbert Karel in Jakovac Mišo.
Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. decembra 1930. (Firm. 2124/30. — Rg B III. 50/5.)
*
Sedež: Vrhnika pri Ljubljani.
Dan vpisa: 29. decembra 1930. Besedilo:	Prodaja tehničnih proizvo-
dov, družba z o. z. Hamag.
Izbriše se poslovodja Magušar Ivan.
Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. decembra 1930. (Firm. 2120/30. - Rg C III. 212/5.)
*
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 31. decembra 1930. Besedilo: »Rokavica«, družba z o. z.
Tvrdka se je dne -1. decembra 1930. nifldru/Jla in prešla v likvidacijo.
Besedilo tvrdke: »Rokavica«, družba z o. z. v likvidaciji.
Likvidator: Gulič Rudolf, zaseb. uradnik pri Kreditni zadrugi detajlnih trgovcev v Ljubljani, Cigaletova ulica štev. i. Likvidator bo zastopal družbo in podpisoval njeno tvrdko samostojno tako, da bo pod besedilo tvrdke pristavil svoje ime.
Deželno kot trgov, sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1930. (Firm. 2136/30. — Rg C II. 66/4.)
Na evenluelni ugovor, da nimamo pričakovati posebne koristi od naših trgovcev v tujini, je odgovoriti sledeče: Zgodovina je učiteljica življenja. Videli smo, ko sem govoril o L'Office National du Commerce e^tčrieur, da ima ta zavod, kar se tudi oficijelno priznava, zahvaliti svoj razmah predvsem liacijonalno zavednim francoskim trgovcem v inozemstvu. Isti pojav vidimo Indi pri Švici, ki zahteva rigorozno od svojih konzulov, da vodijo natančen seznam v inozemstvu živečih švicarskih trgovcev ter da jih pritegnejo k sodelovanju. Ne smemo misliti, da naš trgovec, ki živi v inozemstvu, izgubi svojo liacijonalno zavednost, nasprotno: vsem je dobro znano, da človek v inozemstvu na nacionalni zavednosti samo pridobi, da je bolj zaveden, kajti, ko vidi, kako so ljudje drugih narodnosti ponosni na svojo domovino, se mu nehote in podzavestno vzbudi ponos do njegove domovine. V dokaz take zavednosti naj nam služi sledeči primer: ZI>ornica se je obrnila svojčas na uglednega Hrvata v Južni Ameriki in sicer v slovenskem jeziku, pa je dobila od njega v slovenskem jeziku izdelano izčrpno poročilo, ki bi se lahko stavilo za vzgled, kako se morajo poročila delati. Na eventualni nadaljni ugovor, da mi nimamo veliko takih ljudi v inozemstvu, je odgovoriti, da jih imamo dovolj! Treba jih 'je le poiskati. Naj navajam tukaj zopet iz zborničnega poslovanja sledeča dva primera: Na zbornico se je obrnil trgovec iz Bagdada s francoskim pismom, v katerem pravi, da ziivi že ■petnajst let v Bagdadu, da je skoro pozabil naš jezik, da bi pa rad pomagal izvozu naših izdelkov v Mezopotamijo. Zopet se je na drugi strani obrnil na zbornico trgovec iz Sirije, ki je jako agilen in zavzema tam ugleden položaj. Obrača se cesto na zbornico. Posrečilo se mu je že, da izvažamo nekaj naših izdelkov tja1 in on je prepričan, da se bo naša trgovina s Sirijo dala še bolj razviti. Lahko rečemo, da so naši ljudje raztreseni po celem svetu. Ako jih je v gotovih delih sveta malo, potem jih je treba še bolj iskati in zbrati. Saj vemo, da so francoski Conseilleurs de Commerce prav radi tega važen čijuitelj, ker Francozi se ne izseljujejo in se niso izseljevali v velikem številu. Prav zaito, ako je malo takih ljudi, ki so raztreseni po vsem svetu, jih je treba tembolj zbrati. Mi prosimo naš Zavod, da teinu vprašanju posveti svojo glavno pažnjo in da te celice, ki bodo tvorile najbolj uspešno informacijsko in propagandno službo, čiinprej zbere in sestavi tak seznam. Ne vemo,, ali je Zavod do danes sestavil seznam vseh naših rojakov, uglednih trgovcev v inozemstvu. Mi borno le prosili, da to stori, kajti s tem bo izvršil najhvaležnejšo nalogo. Če je pa tak seznam že zbral, to samo pozdravljamo, prosimo pa. da se taka lista dostavi tndii na znanje trgovskim zbornicam, da se v slučaju potrebe lahko na te ljudi direktno obrnejo. Naj bi se institucija Conseillers de Commerce pri nas uvedla. In zdi se, da bi bilo ime Conseillers de Commerce bolj primerno kot naziv dopisni član, to je francosko membre correspondant. Conseillers de commerce pomeni več iu so trgovci na ■to ime prav ponosni. Dober Conseiller de Commerce nam lahko več koristi kot konzulat. Zakaj? Zato, ker je to človek, ki živi v praktičnem življenju in ki najbolj ve dati praktične nasvete in migljaje. Po programu našega Zavoda je treba proučevati tujo gospodarsko zakonodajo. To je prav! To pa ni težko dobiti in za to ne bi treba posebnih 'institucij. Toda bolj kot zakoni nas zanima apliciranje — navajanje teh zakonov, to je način in metode trgovskega poslovanja v dotični deželi. To nam pa lahko verodostojno pove le človek, ki nima samo posrednega stika, kakor recimo kak predstavnik, ampak, ki stoji neposredno v praktičnem trgovskem poslovanju.
Kakor so važni na eni strani dobri
Conseillers de Commerce, tako so nam potrebni na drugi strani dobri zastopniki naših tvrdk. Mi se moramo zavedati, da nimao tako velikih podjetij kot jih srečamo na primer v Nemčiji, Franciji ali celo v Ameriki, da bi lahko podjetja sama pošiljala in vzdrževala v inozemstvu svoje zastopnike. Pri nas imamo opravita samo s srednjimi in malimi podjetji, ki ne zmorejo takih stroškov in ki so navezana torej na dobre zastopnike - inozemce v dotični deželi. In hvaležna naloga našega Zavoda je, če pripravlja seznam takih sposobnih zastopnikov. To bi tudi odgovarjalo osmi točki imenovanega čudovito kratkega programa ameriškega urada, ki se glasi: To prepare and ciirculaite lists of available foreign agents for American firms. Torej treba je, pripravljati tako listo sposobnih agentov in dati jo v vednost stanovskim inštitucijam. Sestaviti seznam dobrih Conseillers de Commerce in jih pritegniti k sodelovanju, kakor tudi skrbeti za dobre zastopnike, ni lahko delo, a je zelo hvaležno in s tem bo Zavod za našo trgovino največ naredil. Na ta načni se bo izvedla tudi, nekajko bi rekel, sua sponte delitev dela med Zavodom in zbornicami. Mi smo videli, da ima naj večji svetovni urad za pospeševanje trgovine v Ameriki svoje oddelke povečini pri posameznih trgovskih zbornicah v večjih mestih Združenih držav in da jih potem ti naprej razdelijo. Vidimo torej, da je naloga tega Zavoda predvsem distributivne narave. Zavod najprej prouči možnost plasiranja, te informacije, kakor tudi vprašanja tujih interesentov dostavlja gori imenovanim oddelkom pri zbornicah, ki potem direktno ta vprašanja rešujejo. Tako bo tudi naš Zavod imel dovolj dela, ako se bo koncentriral prvenstveno na one točke, ki smo jih poprej omenili, in dajal našim zbornicam detajlna vprašanja, odnosno informacije v direktno rešitev. V tem oziru se zaenkrat niti ne moremo pritoževati, kajti Zavod nam da večkrat take stvari v direktno rešitev. Včasih pa odgovorimo posredno potom njega. Mi ne postavljamo tudi tukaj nobene ozkosrčne norme, ki si jo naj bi Zavod začrtal, da bi izključno in vedno dal taka vprašanja zbornicam v direktno rešitev, kajti trgovina že po svoji naravi takih tesnih mej ne pozna. Ako smatra za absolutno po-potrebno lin ako je popolnoma siguren, lahko sam direktno odgovori. Vendar pa naj bi veljal pravec, da se načeloma daje laike stvari zbornicam v direktno rešitev, s čemur bi se dosegla na eni strani delitev dela, na drugi strani pa hi bilo delo Zavoda olajšano, kajti on bi se lahko 1k>1 j intenzivno vrgel na stvari, ki sem jih gori omenil. Zbornice pa so tudi ravno radi tesnejšega stika z interesenti bolj poklicane, da take stvari direktno rešujejo. Ko se bo tako postopalo, potem ne 1k> prišlo do kakih divergentnih informacij, ki nam lahko samo škodujejo, ako se recimo eden ali drug interesent obrne istočasno na Zavod in istočasno tudi na zbornico. Tako postopanje, kot si ga tukaj zamišljamo, mora voditi samo do enotnosti in enostavnosti. Na ta način vidimo, da so informacijski oddelki, odnosno oddelki za eksportno trgovino pri zlx>micali, direktno potrebni in radi ugodnega poslovanja Zavoda nujni. To nas učijo vzgledi pri drugih državah, kajti povsod vidimo, da v tej ali oni obliki zbornice z zavodi aktivno sodelujejo. V svrho ustvaritve čim tesnejšega stika in aktivnejšega sodelovanja trgovskih zbornic z zavodom bi bilo želeti, da se g. minister čiinprej po služi v § 5. našega zakona o Zavodu dane mu pravice, da osnuje posvetovalni odbor, ki 1)0 podpiral Zavod v njegovem delu. Naj se ta posvetovalni odbor osnuje predvsem iz zastopnikov trgovskih zbornic, kajti da je to dobro, se je izkazalo v vseh modernih državah.
Dalje nam je tukaj omeniti, da je pred kratkim predložilo Udruženje in/e-njerjev in arhitektov spomenico trgovin-
skeniri ministrstvu, v kateri se zavzema za to, da bi se nastavljali pri naših konzulatih gospodarski strokovnjaki iz prakse. Pozdraviti je tako spomenico in želeti je, da bi ministrstvo trgovine in industrije s svoje strani to stvar z uspehom podprlo. To bi tudi najbolj odgovarjalo § 3, točka c, zakona o našem Zavodu. Tako dela tudi Nemčija in Češkoslovaška, ki imenujeta ljudi z večletno prakso kot gospodarske zastopnike pri svojih konzulatih in ne samo poslaništvih.
Kratko povzeto, se moje poročilo glasi sledeče: Informativna gospodarska služba in pospeševanje zunanje frgovi-en je tako, kakor jo ljudje vršijo, ki so v to poklicani. Tulkaj je na mestu angleška prislovica: not measures but men. Ne ukrepov ne predpisov, ampak sposobnih mož je treba, ki bodo delali z elanom. Tako delajo uradniki in sodelavci pri TOffice National du Commerce ex'terieur, tako delajo uradniki pri Bureau of fo-reign commerce, ki ne poznajo med sabo razlike med šefom in uradnikom, nego ki se vsi nazivajo ponosno hoover’s men — Hooverjevi možje. Pomisliti pa je eno: Zavodi, o katerih sem prej govoril, so nastali po večini v dobi, ki jo lahko nazivarno dobo konjunkture in razvoja svetovne trgovine kateksohen. Naš zavod pa je ustanovljen v dobi 'krize in zato, da bi pomagal našemu izvozu, ki je v kritičnih letih tik pred njegovo ustanovitvijo tako nazadoval. Dokaz temu je konferenca trgovskih zbornic v Osijeku, ki se je vršila leta 1928. V časih neugodne konjukture in stiske pa trgovina — željno pričakujoč pomoči — gleda z veliko večjimi zanimanjem in z budnejšim očesom vse pospeševalne in izboljševalne akcije, kot pa v časih, ko ji gre dobro. Jasno pa je, da je veliko težje doseči lepe uspehe in da se ne more delati čudežev v času težke in splošne svetovne gospodarske krize, vsaj ne tako kakor v dobi konjunkture in splošnega razmaha.
V predstoječem poročilu ne gre za kritiko našega Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Beogradu, nego so to samo izražene želje, pa je prepričanje, da bo mladi zavod ob splošnem razumevanju in tudi ob podpori vseh faktorjev zavzel odlično mesto med sličnimi ura-di na evropskem kontinentu.
Francoska bančna obrestna mera.
'Sedaj je ta obrestna mera, kakor vemo, 2odstotna. Po znižanju obrestne mere od strani ne\vyorške Fedieral Reserve banke (24. dec. 1930) to znižanje ni 'bilo presenetljivo. Odredba v Parizu otvarja možnost nadaljnili obrestnih znižanj in je zato daleko-sežnega pomena. Nagibi znižanja torej niso notranjefrancoski, temveč mednarodni in so v zvezi z gibanjem kapitala na mednarodnem denarnem trgu. Po znižanju obrestne mere v Newyorku bi bil dotok zlata v Pariz še večji kot je že, in to trenutno Fran-
coski banki ni po volji. O francoski obrestni meri od leta 1900. dalje nas pouči sledeči seznam:
%
11. januarja 1900	4
25. januarja 1900	3%
25. maja 1900	3
1901 nespremenjeno	3
1902 nespremenjeno	3
1903 nespremenjeno	3
1904 nespremenjeno	3
19G5 nespremenjeno	3
1906 nespremenjeno	3
21. marca 1907	3%
7. novembra 1907	4
9. januarja 1908	3
23. januarja 1908	3
1909 nespremenjeno	3
1910 nespremenjeno	3
21.	septembra 1911	314
17. maja 1912	3
17. oktobra 1912	3K>
31. oktobra 1912	4
1913 nespremenjeno	4
29. januarja 1914	314
30. julija i914	4%
1. avgusta 1914	6
20. avgusta 1914	5
1915 nespremenjeno	5
1916 nespremenjeno	5
1917 nespremenjeno	5
1918 nespremenjeno-	5
1949 nespremenjeno	5
8. aprila 1920	6
28. julija 1921	514
11. marca 1922	5
1823 nespremenjeno	5
10. januarja 1924	514
17. januarja 1924	6
11. decembra 1924	7
10. julija 1925	6
31. julija 1926	714
16. decembra 1926	614
3.	februarja 1927	514
16. aprila i927	5
29. decembra 1927	4
19. januarja 1928	314
31. januarja 1929	3
1. maja 1930	214
2. januarja 1931	2 Vojska je pognala obrestno mero
navzgor, a najvišja je bila šele po vojni, s 7 in 714%. Sedanja obrestna mera je dosedaj najnižja.
O
Finančne i. dr. reforme v Ogrski. Finančni minister Ogrske ima v načrtu več ukrepov v svrho vpostavljenja ravnovesja v državnem gospodarstvu. Poleg že doseženih prihrankov, ki znašajo na-prain letu 1929. že 75 milijonov pengo in ki rezultirajo iz znižanja stvarnih izdatkov, skrčenja dnevnic in nezasedbe prostih mest, naj se zvišajo dohodki iz bolj proporcionime razdelitve davčnih bremen. — Državne ogrske železnice bodo vsled padajoče frekvence izvršile več varčevalnih naredb. Do leta 1928. so dohodki državnih železnic rasli, od tedaj naprej pa padajo. Prvi prihranek bo izšel iz opustitve prvega razreda pri mednarodnih vlakih, tako da bosta kot v
Nemčiji tudi v Ogrski na železnicah samo dva razreda: leseni in blazinski razred. Pri brzovilakih je izraba prvega razreda saimo 10-odstotna, izraba drugega razreda 32- in tretjega 35-odstotna; pil poštnih vlakih je pa izraba prvega razreda celo samo S-odstotna, drugega 24-in tretjega 33-od.stotna.
Konjunkturno padanje v Avstriji se l)o ustavilo? Mesečno poročilo avstrijskega Zavoda za konjunkturno raziskovanje pravi, da se je konjunkturno padanje v zadnjih tednih nadaljevalo, da pa vsa zunanja znamenja kažejo na bližajočo se točko najnižje depresije; kdaj bo do tega prišlo, je odvisno od svetov-no-gospodarskega položaja. Zlasti mednarodni glavnični trg ne kaže še onega olajšanja, za katerim bi moralo priti splošno ozdravljenje.
Domači premog v Avstriji! Generalna direkcija avstrijskih zveznih železnic hoče pomagali domačemu preinogaratvu, kolikor le mogoče s pomnoženo uporabo avstrijskega rjavega premoga. Zato ga ne uporablja samo ona sama pri svojih železnicah, temveč poživlja tudi vse svoje železniške uslužbence, naj kupujejo za svojo doniačo porabo le avstrijski rjavi premog. S tem najbolj vršijo svojo pa-triotično dolžnost. — V Avstriji je propaganda za nakup domačih produktov sploh zelo razvita.
Nov švedski sindikat sta nič ja. Severo-švedska industrija staničja je ustanovila nov sindikat posebne vrste. Združila sta se surova produkcija in končni fabrikat, da omilita položaj trgovine. Sindikatu pripada 11 velikih družb. Nakup surovin je centi a len, prodajo vodi enotna organizacija in tudi najemanje tonaže je enotno. Pri vsem tein pa obdržijo posa mezne tvrdke svojo popolno samostojnost in ostanejo v svojih kupčijsikih podjetjih neodvisne.
Gospodarstvo Grčijo. Opazovalec Društva narodov pri grški novčni banki je podal grški vladi izčrpno poročilo o finančnem položaju Grške banke 'in o gospodarskem položaju Grčije vobče. Kar se tiče novčue banke, koleba kvota kritja obtoka bankovcev v ozkih mejah; v letu 1930. ni prekoračila 74-o odstotkov ■in ni padla pod 60 odstotkov. V še ožjih mejah se giblje kritna kvota vseh obveznosti banke, med 46'4 in 54-2%. Efektivni obtok bankovcev pa vsekakor raste, kar se ne da spraviti v sklad s sedanjo gospodarsko krizo. Vseeno bo pa treba obrestno mero znižati, da se ! olajša težki položaj trgovine in industrije v dobi krize. Posledice že sklenjene-! ga bližnjega znižanja obrestne unere na deviznem trgu ne povzročajo nobenih skrbi, Zlasti še, ker se inozemska glavnica že dalj časa investira v Grčiji po obrestni meri, ki je globoko pod oficiel-. no grško obrestno mero. i Produkcija premoga v Angliji bo po sklepu premogovnih kartelov znižana v prvem letošnjem četrtletju za 10%, od lanskih 60 na 54 milijonov ton.
I Zlate zaloge Francoske in Angleške banke so zopet padle na 144-54 milijonov funtov, one Francoske banke so se pa zopet pomnožile in znašajo sedaj že 54.100 milijonov frankov.
POSPEŠEVANJE ZUNANJE TRGOVINE V ANGLIJI.
Britanska vlada si je nadela v zadnjem času nalogo, da pospešuje zunanjo trgovino potoni posebnih, v inozemstvo poslanih trgovskih delegacij. Zadnja teh delegacij je odpotovala v Egiipet. Po povratku iz inozemstva imajo člani delegacij v zborovanjih 'trgovcev po vsej Angliji predavanja, v katerih opozarjajo na napake britanske zunanje trgovine. Dalje poročajo člani o svojih izkustvih tudi na časnikarskih konferencah.
TOVARNA STEKLA V BOLGARIJI.
Po poročilu iz Sofije bo belgijsko-bol-garska delniška družba ustanovila v Perniku tovarno velikega obsega za izdelovanje šiip in ogledalnega stekla (zrcal). Ker je v Perniku največji premogovnik Bolgarije, ker so tam tudi največje električne naprave poleg številnih tovarn, bo postal Pomik sedaj eno največjih industrijskih središč Bolgarije.
I
Dobave. Prom etno-k omercijel n i oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 1660 kg podolgovatih svinčenih zalivk in 200 komadov železnih zavornih cokel j. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do
22.	januarja t. 1. ponudbe glede dobave okovja; do 2. februarja 1.1. pa glede dobave 5000 kg ovsa. — Direkcija drž. rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 28. januarja t. 1. ponudbe glede dobave 5000 komadov električnih vžigalnikov in 50.00 komadov-kapsul. — Direkcija drž. železarne Vareš sprejema do 28. januarja t. 1. ponudbe glede dobave bakrnega kabla in pločevine. — Direkcija drž. rudnika iKakanj sprejema do 28. januarja t. I. ponudbe glede dobave črne pločevine, kompletnih klosetov, 300 kg kalcijevega karbida in 400 kvadr. m stekla za okna. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 29. januarja t. 1. j ponudbe gled dobave 3000 kg mila, 1500 kg olja in 200 kg masla. — Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 29. januarja t. 1. ponudbe glede dobave ležajev, 3500 kg tračnih žebljev, raznega orodja, pisarniškega materijala, krtač in slikarskih čopičev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) — Dne 3. februarja t. 1. se bo vršila pri Komandi IV. armijske oblasti ! v Zagrebu ustmena licitacija glede dobave 85 garnitur mesarskega orodja. —
(v; glas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOT v Ljubljani, pogoji pa piri isti komandi.)
Oddaja državne pšenice v mletje. Dne
; 28. januarja t. 1. se bo vršila pri provi-antskem odseku ekonomskega ouuelka Ministrstva vojske in mornarice v Beogradu licitacija glede oddaje 1,400.000 kg državne pšenice v mletje. (Oglas je na vpcgled v pisarni Zbornice za TOI v | Ljubljani, pogoji pa pri omenjenem odseku.)
mNOCff
^	tovarna	^
vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana
nudi najfinejii in najokusnejil namizni kis iz pristnega vina. Tehnično in higijeniino na-moderneje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarnat
Ljubljana, Dunajska sestala, II.nadstr. Zahtevajte ponudbo I
A
rnsnovrstno fcganjo Moko la dcislns pri. dalka • Raznovrstno
rudninsko vodo
Veletrgovina
kastna pralarna sa kavo in mlin sa diia« ho s aioktr. obratom
priporoča
špecerijsko blago
Conlki na raspotago I
= IZDELU3E SOLIDNO =
•VSEHVRST P0F0T0GRRFI3RH--flLlRlSBRHV-EHIAU-VEČBfllBIAH = KONKURENČNE CENE =
w£3išfs
^ Račune, memorandume, cenik«, naročilnice v blokih • poljubnim Številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro po smernih cenah
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 23
TELEFON 3553 — Za večja naročila sahtevajte prora&anol
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. >MERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK. Ljubljana.