Za poduk in kratek cas. Zbegani Amerikanec. (Rpsnična jMvpst, spisal J. Z.) Naslodnji sestavek nekoliko naj ¦ pojasni, kako so godi z inarsikaterim, ki boče v Ameriki srečo najti in pobotno živeti. Da bodo dragi bralci bolje spoznali Petra Mizar, nokdanjega gornjega »Kočnika«, hočemo ga nekoliko natančneje narisati. Peter Mizar je bil že kot šolarček budoben in svojoglaven tako, da so mu niorali večkrat šib naštoti. Oča ga je kot rnladeniča silno rad iinel in tudi npkoliko mu je preveč pripuščal. K vojakom mu je mnogo denarja poslal iz ljubezni, a sin mu je vse to slabo povi-aueval. Ko jp lppo kinetijo prevzel na K;'.dlu skoro brez dolga, na kateri bi bil labko dobro izhajal, začel je svojemu očelu že grenke ure delati kmalu v začetku. Pridno ženo je dobil iz Lučan, p. dom. Sršenovo, preinožnib in pošlenih starišev bčeiko. Nckoliko let sta še živela v niiru, vendar jc proti svojpinu očetu bil Peter zelo surov, posobno, kpr se je starec k drugemu oženil kot prevžitnik. Enkrat je celo svojega očeta za lasi črez prag vrgel, a oče mu žalosten reče: »Moj sin! ti še enkrat praga ne boš imel!« Le predobro mu je oče prerokoval, kajti šlo je kmalu rakovo pot, bolj nazaj, kakor naprej. Večkrat je iz doma izginil in po ledne bodil po niestib; zakaj, si vsakdo labko misli. Nečisti duh ga je popolnoma zmolil. Leta 1890 se jih je več v Ameriko podalo sreče in denarja iskat; tudi Peter dobil je nepremagljivi nagon iti v Ameriko, in toraj postavi svojo lepo kinetijo, na. kateri je njegov oče premožen postal, akoravno s prva ni ničesar imel, na prodajo. Kmalu znajde se kupec, ki mu ,je 3500 gld. za njo naštel. Peter vzaine s seboj kakih 1400 gld., 1000 gld. pusti pa ženi rekoč: To pa je tvoje in od tebe ne bom nikoli več krajcarja tirjal. ., V Ameriki naš Peter ni našel zaželene sreče. Navajen pohajkovati, malo delati in se okoli voziti, ni ničesar prislužil, temveč le zapravil je stotake kaj bitro. Razkošno in nečimerno življenje prazni tudi v Ameriki žepe. Na slednje morala še mu je žena eelo denarje tja postati, da ,je mogel priti zopet v svojo domovino. Hlinil je ženi bolezen, češ, da ga je ona gnala nazaj. Svoj prag ,je tedaj že zgubil, kakor niii je oča prerokoval. Zena je kupila po prihodu ainerikanea neko koearijo za 900 gld. in sicer za svoje denarje, ter je imela moža pri sebi, kojemu bi se ne godilo slabo, ako bi le botel malokaj pomagati, a bilo je vse zaslonj. S prva še je bil nekako zadovoljen in je mnogo dreves ecpil, ki so lepo rastla. Ako bi krščansko živel in drevje nasajal in cepil, bil bi za izgled lahko drugiin kinelom, pa razuzdanost ga je vničila na vse strani. Le preliitro se je navolil mirnega življenja, začel biti proti ž(!iii surov, ker mu ni gospodarslva popolnoma prepustili inogla in ludi ne upala, kot skrbna inati svojib olrok; saj bi ,ji bil vsc zapravil. Razsijon, ker ni vsega preptistila -njeniu, da bi lažje denar dobival za svoje pobofne naniene, ni ,ji botel več poinagati pri obdelovanji poscslva in kar si je zaslužil s sodarijo in kolaistvoiii, porabil je za-se, ženo in olroko pa je popolnoma v nemar puslil in tako dolgo jo jo nadlegoval, da je posestvo namerila prodati zaradi otrok in iti k starišeni nazaj. Ko so kupci prišli kupovat, odgnal je l't-1er islc 7. lanci, enega ,je cpIo libolapno v lesu (v:akal in ga grdo nainabal in splob pravil: kaleri bo bajto kupil, ta se ga bo sponinil. V jezi pa, ko je botela žena kočo prodali, je lepa cepljena drevesa v eni noči poloinil, kur re.s kaže salansko veden.jp. Neinir bil ,je odsle.j vedno pri hisi, kajti človek, ki vero zgubi, v cerkev ne gre in sv. zakramentov ne prejema, tak je in ostane divjak. in tak bil je naš Peler, Skoda za imenitno inie. (Konee prili.) Smešnica. .luri.j: Prijaldj, hudo se nii godi! (lo.spodar mi je rekel, da se moram izselili, ako do jutri ne plačam. Marko: Ilin. tebi se godi še prav dobio; ineni pa je rekel gospodar, da morain preje plačati, predno se preselim.