Čezmejno sodelovanje Benečije in Posočja Pogovor z Jadranko Cergol V Sovodnjah bodo »težo« davka Tares občutili jeseni Primorski Št. 154 (20.782) leto LXIX. »Vinski birič« naj obišče Prosek SandorTence Novica je obkrožila Italijo in tudi vinorodna območja sosednje Francije. Zaščiteno poreklo vina prosecco, njegovo trženje vse do gostiln in restavracij bo nadzoroval enolog. Nekateri so ga že preimenovali v »vinskega biriča«, dejstvo pa je, da so pristojnosti Andree Battistelle izenačene s pristojnostmi policistov, orožnikov in finančnih stražnikov. Imenovala ga je Dežela Veneto sporazumno s kmetijskim ministrstvom in Prefekturo iz Trevisa, od koder je Battistella doma. Proizvajalci prosecca hočejo s takšnim »policijskim« nadzorom kar se da zaščititi svoje vino, ki ga po novem ogrožajo tudi Hrvati s svojim dalmatinskim prošekom. Batti-stella, kot poročajo časniki v Venetu, bo obiskoval restavracije in gostilne. Tam bo preverjal, če prosecco res prodajajo in točijo v primerno označenih steklenicah. Točaj, ki bo prosecco hranil v karafah ali ga celo gostom ponujal kot točeno pijačo po zgledu piva, si bo prislužil globo. Višino denarne kazni bo določil prefekt sporazumno z deželno upravo in kmetijskim ministrstvom. V Franciji (prosecco je skupaj s spumantejem tradicionalni konkurent njihovega šampanjca) so novico iz Trevisa sprejeli z radovednostjo in obenem s posmehom. A to je bilo od Francozov pričakovano, bolj zanimivo je vprašanje, čemu sploh takšen nadzor, ki že meji na bizarnost in bo v vsakem primeru zelo težko izvedljiv. Nenavadna novica iz Tre-visa nas popelje v Furlanijo-Ju-Iijsko krajino in na Prosek, po katerem vino iz Veneta nosi ime, čeprav od tega nima čisto nič. Le prazne in neizpolnjene obljube nekdanjega kmetijskega ministra Luce Zaia in dežeI-nega kmetijskega odbornika Claudia Violina. Medtem ko je Zaia razumIjivo ščitiI vinogradnike iz svojega Veneta, je VioIi-no presIišaI vse zahteve kraških vinarjev in skrbeI Ie za njihove furlanske kolege. Na Krasu ga nikakor ne pogrešajo. Za krmiIom DežeIe ni več Violina in tudi ne Renza Tonda, temveč je uprava, ki vsaj na papirju kaže večjo nakIonjenost do tržaškega kmetijstva. Prosek ne potrebuje »vinskih poIici-stov«, morda pa bi Iahko na Kras kdaj Ie povabiIi BattisteI-Io in ga poučiIi, kako sta Rim in DežeIa FJK dosIej imeIa za norca domače vinogradnike. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu SREDA, 3. JULIJA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , EGIPT - Tudi sinoči milijonska množica na Trgu Tahrir zahtevala njegov odstop Predsednik Mursi vztraja, množica tudi TRST - Novinarji Drevi podelitev nagrade Marco Luchetta TRST - Drevi bodo v gledališču Rossetti v Trstu v okviru prireditve Naši angeli podelili letošnjo mednarodno novinarsko nagrado Marco Luchet-ta. Letošnja je že deseta podelitev, ravno tako desetič pa je včeraj v tovarni Wartsila pri Bo-ljuncu potekala razprava Antepremio, ki so se je udeležili letošnji prejemniki nagrad ter znani novinarji, gospodarstveniki in politiki, ki so se pogovarjali prvenstveno o novinarstvu, njegovem pomenu in naglih spremembah, ki jih doživlja ta poklic, pa tudi o stranpoteh italijanskega novinarstva. Na 4. strani OBISK V NAŠEM UREDNIŠTVU Rupel o manjšini in tudi možni upokojitvi TRST - Generalni konzul Republike Slovenije Dimitrij Rupel (na sliki) je med včerajšnjim obiskom v našem uredništvu govoril o slovenski manjšini, položaju v Sloveniji in tudi o nedavnem vstopu Hrvaške v Evropsko unijo. Omenil je svojo možno upokojitev. Zaradi tega ne bo gladovno stavkal, a se bo pritožil zoper sklep zunanjega ministra Karla Erjavca, je poudaril. Rupel je prepričan, da lahko Slovenci v Italiji z optimizmom gledajo v prihodnost. Na 2. strani GORICA - Predstavili festival Amidei Kakovosten program kljub krčenju prispevkov SDGZ - Občni zbor Sončne in senčne plati gospodarstva OPČINE - Številni so lahko v ponedeljek na 37. občnem zboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja prisluhnili predsedniškemu poročilu Nika Tenzeja o uspehih in težavah, s katerimi se sooča naša najpomembnejša gospodarska ustanova. Beseda je tekla o novih izzivih ob vstopu Hrvaške v EU, reorganizaciji združenja, potrebi po iskanju novih finančnih virov in žal pomanjkljivemu spremljanju novih članov. Na 5. strani KAIRO - Milijonska množica ljudi je tudi sinoči napolnila trg Tahrir in zahtevala odstop predsednika Mohameda Mursija. Ta je zavrnil njihovo zahtevo, kritiziral pa je tudi 48-urni ultimat, ki ga je postavila vojska za rešitev krize v državi. Predsednik pa ostaja vedno bolj osamljen. Premier Hišam Kandilom je dal vedeti, da bo odstopil, če se razmere ne bodo umirile, šest ministrov pa je že odstopilo. Ultimat opozicije za Mursijev odstop je zapadel včeraj popoldne. Opozicijsko gibanje Tamarod je že napovedalo začetek kampanje popolne državljanske nepokorščine. Medtem je skupina Fronta 30. junij, ki združuje več opozicijskih skupin razglasila Nobelovega nagrajena za mir Mohameda El Baradeja za glasnika opozicije. Na 11. strani Miramar: 800 evrov za zasebno »fešto« Na 4. strani Matura: končni izidi Na 5. in 13. strani Umrl podjetnik Vinko Sandalj Na 6. strani Na Tržiškem so naveličani tovornjakov Na 12. strani V Tržiču ogoljufala več starejših občanov Na 14. strani 9771124666007 2 Sreda, 3. julija 2013 ALPE-JADRAN / AKTUALNO - Slovenski generalni konzul Dimitrij Rupel gost v našem uredništvu »Slovenska manjšina lahko z optimizmom gleda naprej« TRST - Včerajšnji obisk slovenskega generalnega konzula Dimitrija Rupla v našem uredništvu nikakor ni izpadel kot poslovilni obisk. Četudi se bo Rupel ob koncu meseca upokojil, kot to zahteva zunanji minister Karl Erjavec, bo večkratni zunanji minister še dalje od blizu spremljal politična dogajanja in ostal vezan na Trst, od koder izhaja njegova družina. Z Ruplom, ki ga je spremljala konzulka Eliška Kersnič Zmavc, smo se pogovarjali o slovenski manjšini, položaju v Sloveniji, njenih odnosih s Hrvaško ter seveda tudi o njegovi morebitni upokojitvi. »Manjšina na boljšem kot pred enim letom« Rupel meni, da je slovenska manjšina glede finančne situacije precej na boljšem kot pred enim letom, ko je nastopil službo na konzulatu. »Dolgo sicer nisem razumel, katere številke so prave, potem sem se le znašel,« je priznal naš gost. Tedanji italijanski premier Mario Monti je slovenskemu kolegu Janezu Janši pokazal razumevanje do manjšine, vztrajal pa je, da morajo tudi Slovenci z varčevanjem prispevati svoj delež k premostitvi krize. Monti je tudi glede slovenskih ustanov izvajal t.i. premočrtne reze prejšnjega finančnega ministra Giulia Tremontija. Potem so se stvari na srečo uredile in rešile vsaj do prihodnjega leta. Generalni konzul je zadovoljen z zmago Debore Serracchiani na deželnih volitvah, da se časi spreminjajo na boljše priča izvolitev Igorja Gabrovca za podpredsednika deželnega sveta in imenovanje Miloša Budina za predsednika Stalnega gledališča FJK. Bu-dinovo imenovanje se mu zdi prelomno tudi s kulturnega zornega kota. Konec dober, vse dobro, drugače bi bilo, če bi na volitvah spet zmagal Renzo Tondo, »ki v petih letih svoje- ga mandata ni ravno pomagal manjšini.« Tondo je imel do Slovencev takšen odnos, ker je manjšino vedno smatral kot neke vrste sestavni del leve sredine. Po mnenju našega gosta bi bilo vsekakor dobro, da bi vodilni manjšinski politiki vzdrževali dobre odnose tudi z desno sredino. Na vprašanje kako ocenjuje politiko slovenske manjšine, je Rupel odgovoril, da se ne namerava vmešavati v notranje razmere naše skupnosti. Zdi se mu, da krovni manjšinski zvezi SKGZ in SSO dobro sodelujeta, včasih ga skrbi le nekoliko pomanjkljiva komunikacija med Ljubljano in manjšino, »saj vabila iz Slovenije ne prihajajo na vseh pet naslovov slovenskega predstavništva.« Svoje predstavnike mora določiti manjšina, medtem ko je v preteklosti, pred slovensko osamosvojitvijo, Ljubljana izbirala svoje sogovornike v Trstu, je dejal Rupel. Bivši zunanji minister si vsekakor ne predstavlja življenja Slovencev v Italiji brez Primorskega dnevnika. Priznal je, da je naš časnik edini slovenski dnevnik, ki ga redno prebira, Italija pa si po njegovem ne more in ne sme privoščiti, da bi ustvarila pogoje za zaprtje Primorskega dnevnika. »Če bi vedel za razrešitev, ne bi prišel v Trst« Ruplu je namero o upokojitvi konec tega meseca po elektronski pošti sporočil minister Erjavec, čeprav njegova pogodba zapade šele aprila prihodnje leto. Ministru je takoj odpisal, a ni dobil odgovora. »Ko bi vedel, da me hočejo razrešiti, ne bi sprejel službe v Trstu. S tega vidika sem bil zaveden,« je poudaril naš sogovornik. Zadeva o upokojitvi sicer še ni dokončna, saj se bo pritožil. »Ne bom uprizoril gladovne stavke, a bom izkoristil vse pravne možnosti, da se spoštuje pogodba, ki sem jo sklenil ob prihodu v Trst,« je dodal. Urednitvštvo Primorskega dnevnika je včeraj popoldne obiskal slovenski generalni konzul Dimitrij Rupel v spremstvu konzulke Eliške Kersnič Žmavc kroma »Slovenija izgubila ugled na mednarodni ravni« Generalni konzul ocenjuje, da je danes Slovenija v precej slabem položaju in na mednarodni ravni ni tako ugledna, kot bi lahko bila in in je že bila. Razlogov za takšno stanje je precej, začenši s hudo gospodarsko situacijo. Za Rupla je bilo prelomno leto 2008, ko je izbruhnila kriza in ko je istočasno prišlo do zamenjave oblasti (Janševo vlado je nasledila vlada Boruta Pahorja). Kohabitacija med »starim in novim« je trajala 15 let, veliko struktur v Sloveniji je ostalo iz Jugoslavije, je prepričan Rupel. Če je v Italiji zaradi splošne krize prišlo do vladnega zavezništva med desno in levo sredino, generalni konzul ne vidi razloga, zakaj se kaj takšnega ne bi zgodilo tudi v Slove- niji. Država za izhod iz krize nujno potrebuje zelo široko vladno zavezništvo, ki bi z dvotretjinsko večino v parlamentu lahko odobrilo novo volilno zakonodajo. Prihodnost Slovenije je v odnosih z Mediteranom (večkrat je omenil Italijo) in z državami Srednje Evrope, zato naj se država ne naslanja preveč na Balkan, je prepričan še Rupel. »S Hrvaško nimamo « •I l*V*l • I v • najboljših izkušenj Vstop Hrvaške v Evropsko unijo predstavlja nedvomno velikih dogodek, najbrž še večji, kot si to ta trenutek predstavlja sama Hrvaška, je prepričan Rupel. Slovenija po njegovem nima najboljših izkušenj z jugovzhodno sosedo. Nekdanji zunanji minister ima nekaj dvomov v arbitra- žni sporazum o meji med državama, saj meni, da je pri tem vprašanju Ljubljana nekoliko preveč popustila. Rupel upa, da bo Hrvaška z vstopom v Evropsko unijo postala nekoliko bolj evropska. Slabe izkušnje s Hrvaško zadevajo meddržavni dogovor o mejnem vprašanju, ki sta ga dosegla pokojna Janez Drnovšek in Ivica Račan, Zagreb pa se mu je nato enostransko odpovedal. Tudi Račanov naslednik Ivo Sa-nader se je v zadnjem trenutku odpovedal pomembnemu sporazumu s Slovenijo, ko je bil njegov sogovornik v Ljubljani Janša. Slovenija po Ruplovi oceni ni nikoli zavirala približevanja in posledičnega vstopanja Hrvaške v EU, čeprav je z zunanjim ministrom Samuelom Zbogarjem (Pahorjeva vlada) morda nekaj časa dajala takšen vtis. S.T. POSOČJE - Čezmejno sodelovanje v obdobju 2014 - 2020 Obmejne občine za skupni nastop pri pridobivanju evropskih razvojnih sredstev ŠPETER - V igri so evropska sredstva za čezmejno sodelovanje v obdobju 2014-2020, zaradi česar so še posebno koristna srečanja med upravitelji obmejnih občin. Tak delovni sestanek je bil v soboto v Špetru, kjer so se na pobudo začasnega komisarja Giuseppeja Sibaua zbrali župani Občin, ki so del Gorske skupnosti Ter, Nadiža, Brda, in njihovi kolegi iz Posočja (tako z italijanske kot s slovenske strani je bilo sicer nekaj odsotnosti). Deželo je ob Sibauu, ki je obenem tudi deželni svetnik, zastopal načelnik skupine Demokratske stranke v deželnem svetu Cristiano Shaurli, nekdanji župan Občine Fojda. Prav slednji je poudaril potrebo po skupnem načrtovanju družbeno-gospodar-skega in kulturnega razvoja na tem obmejnem pasu in se zavzel, da bi bila taka srečanja čim bolj konkretna. »Naše občine morajo imeti skupno razvojno vizijo, saj predstavljajo, če so povezane, večjo kritično maso, Dežela pa bi morala na teh srečanjih sodelovati s svojimi tehniki in funkcionarji,« je povedal Shaurli. Najbolj konkreten pa je bil načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, ki je obenem tudi predsednik Fundacije Pot miru, in je predstavil vrsto pobud ob stoletnici prve svetovne vojne, ki bodo zaznamovale tudi dogajanje v Nadiških in Terskih dolinah ter v Brdih. Septembra 2015 bosta predsednika Italije in Slovenije v Gorici slavnostno odprla Pot miru od Alp do Jadrana, nato Upravitelji so se strinjali, da je potreben skupen nastop za uspešno pridobivanje evropskih razvojnih sredstev nm bo leto kasneje vrsta svečanosti osredotočena na lik arhitekta Giannija Micheluccija, ki je izdelal načrt za cerkvico v Ladri pri Kobaridu. Leta 2017 se bodo v Kobaridu s koncertom Riccarda Mutija spomnili 12. bitke na soški fronti, novembra leta 2018, ob obletnici konca velike vojne, pa bodo predstavniki vseh držav, ki so bile vpletene vanjo, in organizacij, ki ohranjajo spomin nanjo, podpisali mirovno pogodbo. Zupan Dreke Mario Zufferli je tudi spomnil na možnost, da bi leta 2015 čez Kolovrat potekala proga ene izmed etap Dirke po Italiji. Sicer pa so se upravitelji z italijanske strani zaustavili zlasti pri tem, da bi bilo treba ustanoviti posebno koordinacijsko telo, ki bi skupaj s predstavniki iz Posočja načrtovalo skupne pobude. To bi lahko bila lokalna akcijska skupina Torre Natisone GAL, kot sta povedala župan Srednjega Mauro Veneto in njen direktor Bill Favi. »Posebno delovno omizje bi se moralo sestati že septembra,« je napovedal Favi, »in izdelati načrte, ki bi jih potem predstavili krajevnim in deželnim političnim inštitucijam.« (NM) POLITIKA - Dežela Sibau bo najbrž ostal v svetu FJK TRST - Benečan Giuseppe Sibau bo najbrž ostal deželni svetnik. Tako je včeraj sklenila pristojna deželna komisija, ki ocenjuje, da ni razlogov za zavrnitev njegove izvolitve. O tem ima sicer zadnjo besedo deželni svet, ki bo skoraj gotovo potrdil usmeritev komisije. Slednja je mnenja, da je imel Si- Giuseppe Sibau bau (bil je dolgo let župan v Sv.Lenartu-Podutani) pogoje za deželno kandidaturo in torej za izvolitev, čeprav je bil do aprilskih volitev vodilni funkcionar gorske skupnosti za Brda ter Nadiške in Terske doline. Pač pa se bo od deželnega parlamenta skoraj gotovo moral posloviti ligaš Stefano Mazzolini, ki je bil do predložitve kandidature za deželne volitve predsednik ustanove Promotur. Slednja sodi na seznam deželnih ustanov, kar ne velja za gorske skupnosti, ki so ocenjene kot samostojne javne ustanove, čeprav ima pri njihovem vodenju zelo pomembno besedo deželna uprava. Mazzolini bi moral odstopiti precej časa pred vložitvijo kandidature, kar pa ni naredil. Zato bo najbrž ob mandat v deželnem svetu. 5.-14- BRISCIKI JULIJ 2013 SOBOTA 6. MAGNIf«c0,° «topm« « J™ t».. ««> «"■ Uivatiikrt, «osi »■■* W 14. EOStBIO M^.S^ tLvis FANFARA Is«»® I t» nznL«n mcHGnoMi 'J t-! h-* i-?? "A www.glaibabrezrneja .Com mvw, iti usieaienzaco nfi rti.e j tnfe+39 346 5231127 A^A FREE CAMP1NG! / TRST Sreda, 3. julija 2013 4 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu NAGRADA LUCHETTA - Včeraj razprava Antepremio, drevi ob 20.30 prireditev Naši angeli Zakaj v Italiji ne uspevajo reportaže v stilu britanske BBC? Zakaj v Italiji ne uspevajo reportaže, kot je tista o sirskih civilistih med državljansko vojno, ki jo je predvajala britanska televizija BBC in je prejela nagrado Luc-hetta, zanjo pa sta novinar Ian Pannell in snemalec Darren Conway potrebovala dve leti dela? Tudi to vprašanje je padlo med potekom včerajšnje tradicionalne razprave Antepremio na predvečer podelitve novinarskih nagrad Luchetta, ki bo drevi ob 20.30, ko bo v gledališču Rosset-ti potekala prireditev Naši angeli. Tako nagrada kot razprava ugašata letos deseto svečko, na kar je med razpravo, ki je potekala v tovarni Wartsila pri Bo-ljuncu, opozoril urednik italijanske redakcije deželnega sedeža RAI Giovanni Marzini, ki je vodil srečanje, ki se ga je udeležilo skoraj dvajset gostov, med katerimi so bili znani italijanski novinarji Pino Scaccia, Toni Capuozzo, Daniele Mastrogiacomo, Amedeo Ricucci in Elio Colavolpe, bivša voditeljica televizijskega dnevnika TG1 Angela Buttiglione, bivši generalni direktor RAI Claudio Cappon, tajnik sindikata Usi-grai Vittorio di Trapani, predsednik družbe Wartsila Italia Sergio Razeto, deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Sergio Bolzonello in odgovorni urednik dnevnika Il Piccolo Paolo Possamai. Predvsem pa so bili protagonisti srečanja v Wartsili letošnji prejemniki nagrad: gre za že omenjena britanska novinarja in snemalca Pannella in Conwaya, ki sta prejemnika nagrade Luchetta za najboljši Udeleženci razprave so se pogovarjali o nalogah novinarstva in sprememb, ki jih ta poklic doživlja kroma krajši televizijski novinarski prispevek, dalje za namestnika odgovornega urednika priloge Io Donna dnevnika Corriere della Sera Marzia G. Miana, prejemnika nagrade Luchetta za najboljši članek, objavljen v italijanskem tisku, za francoskega novinarja postaje France 2 Jeana-Sebastiena Desbordesa, prejemnika nagrade Saša Ota za najboljšo novinarsko reportažo, objavljeno na kaki evropski televiziji, za britanskega novinarja dnevnika The Times Richarda Lloyda Parryja, prejemnika nagrade Dario DAngelo za najboljši članek, objavljen v evropskem tisku, ter za fotografa Marca Gualazzinija, prejemnika nagrade Miran Hrovatin za najboljšo fotografijo, objavljeno v mednarodnem tisku. Zakaj so omenjeni novinarji prejeli nagrade? Pannell in Conway sta porabila dve leti dela, da sta se približala sirskim civilistom, ki so ob izbruhu državljanske vojne ostali v domovini in se zatekli v neke vot- line. Tako sta, kot sta sama povedala, dala glas tistim, ki glasu nimajo in trpijo, nagrajeni prispevek pa je sad ekipnega dela. Tudi Mian je dal glas nedolžnim žrtvam, to je indijskim deklicam, ki so žrtve umorov: po podatkih Univerze v Torontu naj bi v Indiji v zadnjih dvajsetih letih umorili kakih deset milijonov deklic, še bolj grozljive pa so številke nerojenih deklic zaradi selektivnega splava, ki ga opravljajo Indijke, ki pripadajo višjim, meščanskim slojem: 25 milijonov v zadnjih dvajsetih letih. Parry je pet let pod lažnim imenom prebil v Mjan-marju, kjer je poročal o nasilju, ki ga po njegovih besedah na zahodu države budisti izvajajo nad muslimani. Desbordes je opisal potovanje malega Sache, dečka, ki boleha za redko genetsko boleznijo, ki si je želel z vlakom prepotovati svet. Gualazzini pa je s svojim fotoaparatom posnel življenje v begunskem taborišču v Gomi v Kongu. V evropskih televizijskih dnevnikih oz. tiskanih medijih so zgodbe, ki so jih prispevali nagrajenci, našle osrednje mesto, kar pa se v Italiji ne bi zgodilo, ker Italija »boleha za politiko«, je bilo med drugim rečeno, o dogajanju v Siriji pa se npr. vsak dan poroča o kakem pokolu in na koncu človek ne razume, kaj se dejansko dogaja, medtem ko bi mu reportaža v stilu BBC vzbudila radovednost. Problem je tudi v tem, da se novinarski poklic tudi zaradi uveljavljanja novih tehnologij naglo spreminja in vse manj je novinarjev, ki se podajo na teren in vživijo v določeno stvarnost ter tako postanejo pričevalci. V Italiji je težava tudi v kulturi in družbi, ki je vajena določenega načina dela, vsekakor je treba imeti pogum za spreminjanje stvari, naloga novinarja pa mora biti še naprej ta, da daje glas tistim, ki ga nimajo, zato mu je treba omogočiti poročanje, pri čemer se ni mogoče zaustaviti le pri vprašanju stroškov, ampak je treba gledati na družbeno korist, zagotoviti kakovost in se izogniti manipulacijam. (iž) DOGODEK - Nanjo je opozoril zahodnokraški rajonski svetnik Ivo Starc »Fešta« za 800 € v Miramaru Nadzornik spomeniškega varstva Luca Caburlotto: »Vse v skladu z zakonskimi predpisi« - Zavarovanje za 1,5 milijona evrov Zahodnokraški rajonski svetnik Ivo Starc je bil pretekli četrtek nadvse presenečen, ko ga je ob desetih zvečer sprehod po barkovljanski obali privedel do vhoda v Miramarski park. Kljub pozni uri so bila vhodna vrata odprta. Hotel je vstopiti, a mu je pazniški par pred vhodom za-branil vstop, češ, da se tam odvija zasebna »fešta« bančnega zavoda Mediolanum. Od vhoda tja do konjušnice je bilo parkiranih mnogo avtomobilov. Starcu se je vsa zadeva zazdela zelo čudna. Kako je mogoče, da se je v javnem parku odvijala zasebna »fešta«? »To dovoljuje 106. člen zakonika kulturnih dobrin iz zakonskega odloka z dne 22. januarja 2004 št. 42,« je v ponedeljek pojasnil Luca Caburlotto, tržaški nadzornik spomeniškega varstva, ki med drugim »nadzoruje« tudi Mira-marskemu gradu in njegovemu parku. »Ta člen omogoča uporabo kulturnih prostorov v zasebne namene, za kulturna srečanja ali druge prireditve. Seveda, ne za striptiz ali kake podobne bedarije,« je pripomnil. Caburlotto je omenil, da se je pretekli teden na ploščadi pred Miramarskim gradom odvijalo srečanje na temo Trst, križpot kultur, ki ga je priredilo kulturno združenje In viaggio con le muse. Njegova predstavnika Pamela Volpi in Valentino Sani sta zaprosila za uporabo prostora pred dobrim mesecem. Ob tem sta morala zadostiti nekaterim obveznostim, ki jih predvideva pravilnik za tovrstne zasebne prireditve. Prosilec mora plačati kavcijo v višini 516 evrov, mora predložiti zavarovanje za 1,5 milijona evrov (»za morebitne nesreče ali poškodovanje prostora ...«), nadalje mora plačati stroške za elektriko ter stroške za dva čuvaja službe spomeniškega varstva (vsak »stane« po 120 evrov, kot znaša vsedržavni cenik). Najemnina prostora znaša 800 evrov. »Priznam, da je to zelo malo. V prihodnje bomo zaračunali več, najmanj 3 tisoč ali 4 tisoč evrov za tako prestižno lokacijo,« je pojasnil Caburlotto. Tistih 800 evrov pa ne bo vnovčilo tržaško spomeniško varstvo, da bi jih investirali v obnovo Miramarskega parka, ki se nahaja zadnje mesece v res slabem stanju. »Romali bodo na ministrstvo za finance, in se ne bodo ... vrnili,« je potožil. V prihodnje bi se lahko zgodilo, da bi bodoče najemnine za podobne večere »ostale« v Trstu. Tako naj bi predvideval zadnji vladni odlok, je menil intendant. Caburlotto je vsekakor zanikal, da naj bi bila v Miramarskem parku »fešta« banke Mediolanum. Slednja naj bi bila le nekakšen sponzor večera, njeno ime naj bi bilo le natiskano na zgibanki s programom prireditve, ki je med drugim predvidevala koncert kvarteta in pokušnjo krajevnih proizvodov ter bogato zakusko. Samo za izbrance, seveda ... M.K. Desno ploščad pred Miramarskim gradom (ko jo je še krasilo cvetje ...) ; zgoraj levo Ivo Starc, desno Luca Caburlotto kroma ČRNA KRONIKA - Konec tedna Tri tatvine, plen 345 tisoč evrov Kakih 345 tisoč evrov vrednosti znaša plen treh tatvin, ki so jih konec preteklega tedna zakrivili neznanci na območju Barkovelj, Obalne ceste in Furlanske ceste. V soboto zjutraj so se tatiči pritihotapili v stanovanje v Barkovljah. Razbili so šipo na vratih na začelju in v spalnici nagrabili dragulje in ure v skupni vrednosti kakih 35 tisoč evrov. V soboto zvečer je bilo »na vrsti« stanovanje na Obalni cesti. Tudi vanj so neznanci vlomili skozi vrata stranskega vhoda. Prebrskali so spalnice, razmetali oblačila iz omar in predalov, dokler niso našli nekaj ur in draguljev. Lastnik je preiskovalcem izjavil, da naj bi vrednost ukradenih predmetov znašala kakih 60 tisoč evrov. V nedeljo dopoldne pa so se zmikavti lotili stanovanja na Furlanski cesti. Tu so spravili s stečajev vhodna vrata in okno verande. V prvem nadstropju so v eni od spalnic odkrili sef, ga odprli in odnesli hranjene dragulje, iz enega od predalov pa so odnesli ure in druge dragocenosti. Lastnik se je zavedel tatvine popoldne, ob vrnitvi domov. Policistom je sporočil, da znaša vrednost ukradenih predmetov kar 250 tisoč evrov. Ob treh vlomih ob koncu tedna je tržaška kvestu-ra izdala tiskovno sporočilo, v katerem opozarja lastnike stanovanj, naj bodo pozorni ob odhodu iz stanovanja in jih poziva, naj takoj obvestijo policijo, če zasumijo, da se okrog njihovega doma pojavljajo sumljive osebe. Priseljenci pri Bazovici in na Opčinah Agenti obmejne policije so v prejšnjih dneh izsledili 14 priseljencev. Osem Somalcev (od 16. do 33. leta starosti) in 33-letnega Pakistanca so ustavili pri Bazovici, kjer so na gozdnatem območju prekoračili mejo s Slovenijo in so bili namenjeni v mesto. Na Opčinah pa so odkrili pet Pakistancev starih od 20 do 33 let. Na kve-sturi so vsem izdali odlok o izgonu iz države. / TRST Sreda, 3. julija 2013 5 OPČINE - 37. občni zbor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Novi izzivi in stare težave Za nami je triletno obdobje, ki so ga zaznamovale senčne in sončne plati - se pravi posledice že v nedogled trajajoče krize in pa nasprotno vse bolj uspešno delovanje združenja, tudi s finančnega vidika, in njegovo utrjevanje. Številne, ki so se v ponedeljek zbrali v razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah na 37. občnem zboru Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, je uvodoma nagovoril predsednik Niko Tenze, kateremu je bila ob koncu srečanja tudi potrjena vodilna funkcija. V svojem poročilu je nazorno prikazal delovanje posameznih sekcij in partnerstva, ki jih je združenje spletlo tako s krajevnimi sorodnimi organizacijami kot z ustanovami v sosednji Sloveniji in jih še bo z novo članico EU Hrvaško. Kakor je bil povedal že v pogovoru za naš dnevnik, je Tenze opozoril na evropske projekte, katerim je predsedstvo posvetilo precejšnjo pozornost. Zavedajo se, da se na tak način niso dovolj posvetili potrebam članov, po drugi strani pa velja opozoriti, da so ravno ti projekti zagotavljali organizaciji finančno preživetje. Vloga SDGZ v družbenopolitičnem prostoru Tenze je opozoril tudi na nekatere ugotovitve, do katerih so prišli na t.i. strateškem dnevu SDGZ, ki je potekal maja v Krminu. Med drugim je poudaril, da bi se moralo združenje uveljaviti kot primarna slovenska gospodarska organizacija v FJK in v odnosu s Slovenijo oz. kot osrednja gospodarska organizacija slovenske narodne skupnosti. V ta namen bi bilo treba izboljšati sodelovanje z bankami ter poglobiti odnose s posameznimi upravami. Reorganizacija združenja V seznam nujnih ukrepov je predsedstvo vključilo racionalizacijo in poenostavitev sekcij, kar bi nedvomno dovoljevalo bolj učinkovito delovanje, ter spodbujanje medresorskih sinergij. Seveda niso mogli mimo potrebe po iskanju alternativnih virov financiranja strukture in pa prepotrebnega pridobivanja novih članov. Predsedstvo je hkrati ocenilo, da bi bilo potrebno nekoliko več vlagati v proizvodno dejavnost in se ne omejevati le pri storitveni ponudbi. Predsednik se je zaustavil še pri odnosih z matico, pravzaprav pri obljubi ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Komel, da bosta gospodarstvo in mladi med prioritetami njenega resorja. Opozoril pa je tudi na Na ponedeljkovem občnem zboru je bil za predsednika potrjen Niko Tenze (na fotografiji levo je drugi z leve) kroma Gospodarski forum, ki mora povrniti gospodarstvu temeljno vlogo v naši družbi. Od Hrvaške do novih izzivov Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je izpostavil pomen vstopa Hrvaške v EU in novih izzivih za razvoj, ki se nam ponujajo v širšem prostoru in zahtevajo od nas nujne spremembe, ki jih velja preučiti znotraj Gospodarskega foruma. Slednji nam po mnenju predsednika SSO Draga Štoke dovoljuje izhod iz vsakdanje stvarnosti, ki je za mlade skorajda brezupna; hkrati je izpostavil potrebo po oživitvi pravniške službe. Tako kot SDGZ, si je tudi tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Edi Kraus zadal kot cilj svojega dela poglobitev od- nosov s teritorijem ter njegovo promocijo tako na slovenskih kot hrvaških tleh. O potrebni razgledanosti in sodelovanju med inštitucijami je spregovoril predsednik ZKB Sergij Stancich, medtem ko je predsednik Kmečke zveze Franc Fa-bec opozoril na številne skupne točke kmetijstva in gospodarstva, ki jih velja izkoristiti za rast naše skupnosti. V razpravi je podjetnik Boris Siega pohvalil delovanje združenja, ki si je ustvarilo poseben ugled, hkrati pa potožil nad prezasedenostjo funkcionarjev in ohrom-ljenem članstvu, predvsem mladem, ki bi potrebovalo smernice in svetovanje za vstop v svet dela. Novo predsedstvo Poročilo o delovanju so v ponedeljek podali tudi predsednik SGGZ Robert Frandolič, Marko Stavar za podjetje Servis in Erik Švab za podjetje Euroservis ter Marino Pečenik v imenu nadzornega odbora. Člani so nato soglasno odobrili obračun in finančno stanje za leto 2012 ter predračun za 2013, ki ju je predstavil direktor SDGZ Andrej Šik in naposled izbrali tudi novo predsedstvo, ki ga sestavljajo Aljoša Čok, Dragotin Danev, Uroš Grilanc, Laura Sgubin, Sergij Stancich, Marko Stavar, Peter Sterni, Niko Tenze in Janez Terpin. Tem se pridružujejo statutarno predvideni člani: predsednika pokrajinskih odborov Robert Frandolič in Adriano Gariup, predsedniki sekcij Robert Devetak, Ervin Mezgec, Alan Oberdan, David Petaros in Paola Živic ter še pridruženi člani KB 1909, Zadružna kraška banka Doberdob in Sovodnje, Zadružna kraška banka, Zveza industrijcev Trst ter Erik Švab. V nadzorni odbor so bili imenovani Edi Ferluga, Darko Malalan, Aleksander Rustja ter Divna Čuk in Nadja Rupel. Marsikdo je med člani predsedstva zaman iskal ime Marina Pečenika, ki se umika z vodilnih funkcij. Ob številnih pohvalah za dosedanje delo in zgledno vodenje organizacije v viharnih obdobjih, je vidno ganjeni Pečenik sprejel še kamnito darilo. (sas) SDGZ - Ob vstopu Hrvaške v EU Podpis sporazuma o vzajemnem sodelovanju Na mejnem prehodu pri Sečovljah Novo članico Evropske unije -Hrvaško so v ponedeljek dopoldne slovesno pozdravili tudi člani Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Na mejnem prihodu pri Sečovljah so namreč priredili krajšo slovesnost, na kateri so si predstavniki slovenskih primorskih občin in pa naših občin izmenjali zastave v znak prijateljskih odnosov. Opozoriti velja, da so ob tej priložnosti hkrati podpisali tudi sporazum o sodelovanju med go- spodarskimi organizacijami, se pravi med omenjenim SDGZ-jem, Obrtničko komoro istarske župa-nije ter štirimi območnimi obrtnimi zbornicami - Piran, Izola, Koper in Sežana. Podpisniki si s podpisom uradnega dokumenta prizadevajo, da bi vse boljše in smotrnejše uresničevali skupne želje po vzajemnem sodelovanju pri podpori in pomoči članom pri delu oz. nudenju raznoraznih storitev na novonastalem, razširjenem čez-mejnem območju. DRŽAVNI IZPIT - Izidi na klasični in jezikovni smeri liceja Prešeren Tudi letošnja matura je mimo Za konec še dodatne tri stotice več fotografij na www.primorski.eu Z objavo izidov na klasični in jezikovni smeri liceja Prešeren se je tudi letos matura zaključila kroma Nad letošnjim državnim izpitom na slovenskih višjih srednjih šolah v Trstu je včeraj dokončno padel zastor, saj so se pred matu-ritetno komisijo zvrstili še zadnji kandidati jezikovne smeri Liceja Franceta Prešerna, popoldne pa so na tej šoli tudi objavili končne ocene maturantov klasične in jezikovne smeri. Tudi v tem primeru so kandidati vsi izdelali, trem kandidatkam (eni na klasični in dvema na jezi- kovni smeri) pa je komisija dodelila tudi najvišjo oceno - stotico. V nadaljevanju objavljamo izide. Licej Franceta Prešerna Klasična smer - 3. klasični licej: Irena Cossutta 86/100, Janja Hauschild 93/100, Nicole Parmesan 98/100, Anna Piccolo 72/100, Erica Sartori 100/100. Jezikovna smer - 5. C: Alan Alba- nese 85/100, Jennifer Antonini 90/100, Nina Bembi 82/100, Mateja Bruss 76/100, Petra Carli 95/100, Ylenia Cerniava 82/100, Ivana Fragiacomo 79/100, Davide Ghersevich 84/100, Anna Giuliani 76/100, Tereza Hussu 100/100, Karen Klobas 100/100, Igor Ma-horčič 90/100, Jade Ota 75/100, Anna Paoli 78/100, Alex Rossone 88/100, Vanessa Strain 65/100, Martina Zerjal 76/100, Andrej Žer-jal 78/100. 6 Sreda, 3. julija 2013 TRST / DSI - Na zadnjem ponedeljkovem večeru v tej sezoni Igor Omerza o ključnem procesu proti »četverici« O tem je napisal knjigo »JBTZ. Čas poprej in dnevi pozneje « 31. maja je bila eno uro po odkritju spominske plošče na stavbi na Roški predstavljena knjiga JBTZ Čas poprej in dnevi pozneje, v kateri nekdanji aktivni politik, podjetnik in član ožjega vodstva Odbora za varstvo človekovih pravic Igor Omerza anatomsko natančno in na podlagi dokumentov opiše dogajanje okoli procesa, na katerem so sodili Janezu Janši, Ivanu Borštnerju, Davidu Tasiču in Fran-ciju Zavrlu. Omerza je, odkar so arhivi povojnega režima v Jugoslaviji bolj dostopni, prodoren raziskovalec naše polpreteklosti. Leta 2010 je napisal knjigo Edvard Kocbek: osebni dosje št. 584, leto kasneje Od Belce do Velikov-ca ali kako sem vzljubil bombo, leta 2012 88 stopnic do pekla ali Kako je Zemljaričev Janez ugrabil Bato Todo-rovica, letos pa je založba Karantanija izdala njegovo knjigo o »četverici« z naslovom JBTZ. Čas poprej in dnevi pozneje. Knjiga je zanimiva iz več vidikov. Avtor jo je napisal po petindvajsetih letih po virih, od takratnega sodelovanja in iz lastnega občutja, spominov in navdušenja nad demokratizacijo, odgovarja pa na številna vprašanja, ki takrat niso dobila odgovora. Kot je v Peterli-novi dvorani dejal Ivo Jevnikar, ki je predstavil uglednega gosta, »smo v knjigi prisotni tudi zamejci, točneje na zgoščenki, na kateri je preslikava vseh 109.804 podpisov individualnih članov Odbora za varstvo človekovih pravic in 1153 podpisov kolektivnih članov (podjetja, ustanove, društva, šole itd.), s katerimi so Slovenci doma in v zamejstvu izražali podporo obtožencem in se včlanjevali v Odbor. V naši deželi je podpise zbrala Mladinska sekcija Slovenske skupnosti, člani uredništva Primorskega dnevnika pa so poslali solidarnostno pismo z dvajsetimi podpisi. Knjigo je predstavil sam avtor: razdeljena je na dva dela, Čas poprej in Dnevi pozneje, ima pa tudi prolog in zaključek ter priloženo zgoščenko. V prvem delu so opisani dogodki pred aretacijo Janeza Janše in Ivana Boršt-nerja, se pravi od 21. decembra 1987, ko je nastal sporen dokument, do 30. maja 1988, ko se na Metelkovi dobijo Udbovci in kosovci, ki pripravljajo aretacijo. Po avtorjevem mnenju je prav prvi del najbolj zanimiv, saj opiše splošni dokument oziroma povelje, ki je bilo poslano iz Beograda vsem armadam JLA v Ljubljano. Polkovnik Tomislav Mesic ga prilagodi ljubljanskemu ar-madnemu območju in jih odpošlje na 20 naslovov. Ko Ivan Borštner dobi dokument, ga odnese izven vojašnice, ga fotokopira brez glave in podatkov na koncu, vključno z žigom, saj je bil prepričan, da predstavljajo predvidene aktivnosti skupaj z reorganizacijo JLA veliko nevarnost za slovenski narod. Fotokopijo je odnesel staremu znancu, uredniku Mladine Davidu Tasiču ter poklical Francija Zavrla. Slednji se je prijavil na obisk pri Janši. Tako pride do prve tajne preiskave politične policije Udbe na Mikro Adi, kjer najdejo dokument in se skoraj mesec dni odločajo, kako naprej, 20. maja 1988 pa obvestijo vojsko. 23. maja se vse dogaja zelo hitro, saj tajna preiskava ugotavlja, od kod je prišel ta dokument. Po pol ure pridejo do Borštnerjevega oddelka, naslednji dan pa že pripravljajo aretacijo Janše in Borštnerja. Drugi del knjige obravnava obdobje po aretaciji, avtor je dejal, da je »za šest dni porabil 150 strani«. Tako so se 31. maja zbrali in napisali protestno pismo s podpisi organizacij. To ni Igor Omerza na ponedeljkovi predstavitvi svoje knjige v DSI kroma bila le civilna iniciativa, temveč so podpisovali tudi pesniki, pisatelji, pravniki in intelektualci. V tistem času so napisali okrog 110 sporočil za javnost. Ob koncu večera se je predsednik DSI Sergij Pahor zahvalil zvestim poslušalcem in vseh povabil na Drago, ki bo potekala od 30. avgusta do 1. septembra, medtem ko se bo naslednja sezona DSI začela oktobra (met). ŽALOSTNA VEST Nenadoma je umrl podjetnik Vinko Sandalj Na Tržaškem se je včeraj naglo razširila žalostna vest, da je nenadoma in povsem nepričakovano umrl slovenski podjetnik Vinko Sandalj. V ponedeljek zvečer ga je obšla slabost, malo potem ko je bila družina na spominski maši za sestro njegove soproge, ki je prejšnji teden tragično umrla v prometni nesreči na avstrijskem Koroškem. Sandalja je izdalo srce in mu niti poseg rešilca ni mogel pomagati. Lahko si je predstavljati prizadetost svojcev, ki jih je v nekaj dneh doletela še druga tragedija, potem ko še prve niso mogli preboleti. Pred kratkim je dopolnil 63. leto starosti. Vinko Sandalj je bil v tržaških podjetniških krogih vidna osebnost. Po očetu je prevzel trgovsko dejavnost s kavo in je kmalu postal med najuspešnejšimi tržaškimi grosisiti kave. Bil je tudi velik poznavalec kave kot take, saj je po poslovni liniji obiskoval plantaže po vsem svetu. Iz teh potovanj je pred leti nastala izvirna knjiga o kavi, ki jo je Sandalj objavil v sodelovanju s fotografom in dolgoletnim prijateljem Fulviom Eccar-dijem. Z leti je Sandalj poglabljal znanje na svojem področju, njegovo podjetje Sandalj Trading Company se je uveljavilo na glo- balnem trgu in se specializiralo v posebnih sortah visoko kakovostne kave. Sandalj je bil več let predsednik tržaških trgovcev s kavo, združenje za promocijo in trgovanje s kavo pa je ustanovil tudi v Londonu. Bil je med glavnimi pobudniki vsakoletnega mednarodnega sejma kave v Trstu, ki je vlogo našega mesta na tem področju še okrepil. Pred dvema letoma je bil Sandalj imenovan za častnega konzula Indonezije v Trstu. V mladih letih je bil Vinko Sandalj med voditelji dijaških in študentskih gibanj, ki so sledila upornemu letu 1968. Pogrešalo ga bo veliko prijateljev. KRIŽ - V Ljudskem domu so se predstavili z instrumentalno skupino Pevci Vesne navdušili občinstvo s koncertom dalmatinskih pesmi Moški pevski zbor Vesna z instrumentalno skupino pod vodstvom Rada Miliča kroma Večina koncertov se rodi iz umetniških ambicij, ali zaradi posebne priložnosti, nekateri pa iz preprostega, pristnega veselja, kot je veljalo za koncert dalmatinskih pesmi, s katerim je moški pevski zbor Vesna zaključil pevsko sezono v Ljudskem domu v Križu. Dalmatinskih pesmi je vedno premalo v programih naših zborov in vsaka izvedba neuslišano kliče po dodatni, zato so se kriški pevci odločili, da bodo končno ustregli tej želji s celovečernim programom tistih skladb, ki jih moramo po navadi uživati »po kapljicah«. Zbor je načrtoval ta koncert dalj časa, saj je od ustanovitve, redno vključeval v svoj program kakšno priljubljeno dalmatinsko. Skupna želja je postopoma vodila v oblikovanje zaokrožene celote, pri kateri se pevci niso prikrajšali niti za instrumentalno skupino, saj je Aljoša Starc napisal priredbe za ansambel, ki je spremljal zbor s kitaro, kontrabasom, bračem in dvema tamburicama. Pevci so se potrudili s srcem in zanosom, ponosni nad skupnim delom in hvaležni do vsakega člana in sodelavca, ki je pripomogel k uresničitvi lepega in doživetega večera, s katerim so se vaščani, v duhu kriške tradicije, idealno povezali z Dalmacijo na niti skupnega Jadranskega morja. Seveda nihče ne poje dalmatinskih pesmi kot sami Dalmatinci v klapi, pevci zbora Vesna pa so se zelo približali tistemu zvoku in duhu, ker jim je zborovodja Rado Milič posredoval pravi občutek s prepoznavnim, razgibanim, sentimentalno muzikaličnim vodenjem fraziranja in ekspresivnimi okraski. Program je bil sestavljen v cres-cendu, od prisrčnih ljudskih do najbolj strastnih avtorskih pesmi kot sta priljubljeni Badurinovi Da te mogu pismom zvati in Vilo moja. Tudi pesmi, kot sta ponarodela Ružo crvena ali Dragojevicev hit Cesarica, so prevzele ne samo že v osnovi zelo naklonje- ne poslušalce, a tudi same pevce, s katerimi je Milič učinkovito našel pravo ravnovesje med zahtevami izvedbe in spontano emocijo. Tudi mediteransko navdahnjeni solisti in instrumentalna skupina so se brez zadržkov vživeli v izvedbe, za dodatek pa so podarili kanček severnojadranske romantike z »dalmatinsko« obarvano priredbo kriške Nuč je tiha. Nadpovprečno navdušenje je vladalo tudi med publiko, ki je po pričakovanjih napolnila dvorano do zadnjega kotička. Dalmatinske pesmi so tako priljubljene, ker dišijo po morju in ogrejejo kot poletno sonce: formula je zelo preprosta, a učinkovita in lepa zamisel zbora Vesna je bila vredna dolgih aplavzov in vzklikov, da bi pevci jasno razumeli, da so tokrat ubrali pot brez povratka, saj vsi komaj čakajo na ponovitve tega koncertnega projekta. ROP BARKOVLJE To nedeljo revija kraških pihalnih godb Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti - Območnimi izpostavami Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica prireja že 19. izvedbo čezmejne Revije kraških pihalnih godb z zadnjim letošnjim koncertom v nedeljo, 7 t. m., ob 20. uri na dvorišču SKD Bar-kovlje. V okviru revije sta bila tudi letos predvidena dva koncerta v deželi Furlaniji-Julijski krajini in dva v Sloveniji. Koncertni program bodo na zaključnem koncertu oblikovali Pihalni orkester Breg z dirigentom Edvinom Križmančičem, Pihalni orkester Doberdob, ki ga trenutno v odsotnosti dirigenta Patricka Quaggiata vodi Lamberto Soranzio, in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč pod taktirko Luke Carlija. Orkestri bodo v svoj program uvrstili tako slovenske skladbe kot svetovne uspešnice. Letos so si organizatorji kljub finančnim težavam, ki so zajele domala vse družbeno-kulturno dogajanje, prizadevali za izpeljavo revije, razmišljali pa so tudi že o naslednji izvedbi, ko bo ta praznovala svojo 20-letnico. Gre za enega od večjih projektov ljubiteljske kulture nekdanjega ombejnega teritorija, ki je nastal v časih, ko so o danes tako aktualnem čezmejnem sodelovanju razmišljali le redki. Barkovljansko društvo, kateremu gre zahvala organizatorjev revije, je pihalne orkestre gostilo že večkrat, zlasti mlade glasbenike godbeniških taborov v Sloveniji. Vsi godbeniki, glasbeniki, prijatelji in ljubitelji vljudno vabljeni na prijetno druženje ob glasbi na prostem. V primeru slabega vremena koncert odpade. / TRST Sreda, 3. julija 2013 7 Včeraj danes Danes, SREDA, 3. julija 2013 IRENEJ Sonce vzide ob 5.21 in zatone ob 20.57 - Dolžina dneva 15.36 - Luna vzide ob 1.56 in zatone ob 16.46 Jutri, ČETRTEK, 4. julija 2013 URH VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,4 stopinje C, zračni tlak 1017,3 mb ustaljen, vlaga 62-odstotna, brezvetrje, nebo rahlo oblačno, morje mirno, temperatura morja 22,8 stopinje C. CI3 Lekarne U Kino TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 19.50, 22.10 »World War Z«; Dvorana 2: 18.00, 21.00 »The Lone Ranger«; Dvorana 3: 17.45, 20.40 »L'uomo d'acciaio«; Dvorana 4: 17.30, 20.00, 22.00 »Passioni e desideri«; Dvorana 5: 17.40, 20.10, 22.00 »Paulette«. ¿j Čestitke Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. julija 2013 Običajni urnik lekarn: od 830 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 - 040 572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040 630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. AMBASCIATORI - 17.30, 20.15 »The Lone Ranger«. ARISTON DEI FABBRI - 16.30, 20.00 »To be or not to be«; 18.15, 21.30 »Searching for sugar man«. CINECITY - 15.50, 18.20, 18.45, 20.40, 21.40 »The Lone Ranger«; 16.15, 17.25, 18.40, 19.50, 21.05, 22.15 »World War Z«; 16.00, 17.30, 18.50, 21.40 »L'uomo d'acciaio«; 16.15 »Dream Team«; 21.15 »Into the Darkness - Star Trek«; 16.40 »Fast & Furious 6«; 21.30 »Queen - Hungarian Rapsody«. FELLINI - 16.00 »Epic«; 18.00, 20.40 »Il fondamentalista riluttante«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 19.00, 21.30 »The Lone Ranger«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.10 »Passioni e desideri«; 18.20, 22.00 »Stoker«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.50, 21.15 »La grande bellezza«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.30 »Čas po zemlji«; 20.40 »Jekleni mož«; 18.30, 21.20 »Jekleni mož 3D«; 16.35, 18.10 »Krila«; 16.35 »Mojstri iluzij«; 19.00 »Nerodna tajnica«; 18.40 »Pošasti z univerze«; 15.40, 16.10 »Pošasti z univerze 3D«; 21.15 »Prekrokana noč 3«; 16.05, 18.35, 21.00 »Pripravnika«; 16.20 »Skrivnostni varuhi gozda 3D«; 21.00 »Svetovna vojna Z«; 20.30 »Svetovna vojna Z 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Agente 007 Sky-fall«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »World War Z«; Dvorana 2: 17.30, 19.30, 21.30 »World War Z 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.50, 21.10 »L'uomo d'acciaio«; Dvorana 4: 18.30 »Blood«; 16.30, 20.10, 22.00 »Salvo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. M Izleti OMPZ BA RAGA vabi v ponedeljek, 8. julija, na romarski izlet na Sv. Višarje in Be-lopeška jezera. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123. PETDESETLETNIKI (1950) občine Dolina in vzhodnega ter zahodnega Krasa organizirajo v nedeljo, 14. julija, enodnevni izlet v Istro (avtobus in ladja). Informacije na tel.: 333-1157815 (Ladi) ali 339-7064120 (Milan). KRU.T obvešča, da so na razpolago še zadnja mesta za avtobusni izlet v Pariz, od 20. do 25. julija, z vodenim ogledom znamenitosti francoske prestolnice, obiskom Versaillesa in na povratku postanek s krajšim ogledom savoiskega Chambery. Vpisovanje in informacije na sedežu v Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. V Ricmanjih nova hiša stoji, v njej jih MOJCA 50 slavi. Danes odloži delo in skrbi, praznujmo skupaj vse do pozne noči. Veliko zdravja in trde moči ti želimo tvoji iz Boršta vsi. SKD Jože Rapotec čestita vsem mladim in manj mladim maturantom za lepe uspehe. PETRA, KEVIN in KATJA, čestitamo vam in voščimo sproščeno poletje. LUKA CARLI, KEVIN CARLI, DENIS TAUČER in SAMATHA ŠMID! Ob uspešno opravljeni maturi vam čestita SKD Primorec. H Šolske vesti OTROŠKE JASLI MAJA, v prijetnem naravnem okolju, pod vodstvom strokovnega osebja, vabijo malčke do 3. leta. Tel. št.: 040-327522, 340-4022209. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da še danes, 3. julija, sprejema prošnje za vpis otrok v poletne centre, ki jih organizira na podlagi deželnega zakona št. 10/88 in nad. spr. v podporo družinam. Navedenih poletnih centrov se lahko brezplačno udeležijo otroci od 1. do 12. leta, ki obiskujejo jasli/vrtce/šole s slovenskim učnim jezikom in ki izhajajo iz družin, katerih potrdilo Isee ne presega 12.000,00 evrov. Info in vpisni obrazci na www.provin-cia.trieste.it (welfare & cooperazione). Sprejem prošenj v navedenih datumih, od 8. do 16. ure, v tajništvu dijaškega doma, Ul. Ginnastica 72. SLOV.I.K. - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica na www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slo-vik.org do 15. julija. Informacije: in-fo@slovik.org ali tel. 0481-530412 (tor-čet, 10.00-12.00). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je z ministrskim dopisom AOODG-PER 6604 bil objavljen ministrski odlok št. 572 z dne 28. junija 2013. Učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in do predvidenega roka za predstavitev vloge pridobi predvideno habilitacijo oz. naslov podpornega učitelja ali profesorja, lahko vloži prošnjo za polnopravno vključitev v pokrajinske lestvice oz. sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo do 14. ure dne 17. julija. SLOV.I.K. razpis in prijavnica za programe 2013-14, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na www.slo-vik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481530412 (tor-čet, 10.00-12.00). BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229199. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni. OSMICA je odprta v Mavhinjah pri Normi. Tel. št.: 040-299806. OSMICO je v Slivnem odprl Iztok. Tel. št.: 040-200634. OSMICO sta odprla Nini in Stano v Medji vasi št. 14. Tel. 040-208553. TOMAŽ METLIKA - Zpanov vabi na osmico v Bazovico 32, Tel. št.: 040-226386. V PRAPROTU ŠT. 15 ima odprto osmico Ivan Gabrovec. Toplo vabljeni! Tel. št.: 349-3857943. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. št.: 040-229211. H Mali oglasi 30-LETNO dekle išče delo kot hišna pomočnica, spremljevalka starejših oseb ali kot varuška otrok. Tel. št.: 328-4713479. IŠČEM delo kot hišna pomočnica - likanje. Tel. 040-2296004. LETOŠNJA MATURANTKA na klasičnem liceju nudi lekcije osnovnošolcem (vsi predmeti) ter srednješolcem in viš-ješolcem bienija (vsi humanistični predmeti in angleščina). Tel. št.: 340-7430160. PRODAM kamper, motorhome laika, letnik '91, opremljen z vsemi dodatki. Tel. št.: 333-4872311. PRODAM knjige od 1. do 5. letnika zavoda J. Stefana, oddelek za mehaniko. Tel. št.: 040-214537 (v večernih urah). PRODAM mladiče nemškega ovčarja z rodovnikom. Tel. št.: 339-5472406. PRODAM staro hišo z vrtom v Škednju. Tel. št.: 333-4863968. PRODAM, samo ljubiteljem živali, štiri simpatične osličke. Pokličite tel. št.: 040-2070123 ali 339-2622683 ali 3388961853. 0 Prireditve ARTEDEN/13: SKD Lonjer-Katinara vabi ob 18. uri v ŠKC v Lonjerju na srečanje z umetniki: danes, 3. julija, Yoshimi Yokoyama (fotografinja); četrtek, 4. julija, Daša Grgič (plesalka); petek, 5. julija, Roberto Dedenaro (pesnik). Večerni program pa predvideva: četrtek, 4. julija, ob 20. uri Utrinki z beneškega biena-la 2013 s prof. Jasno Merku, ob 21. uri nastop združene skupine za sodobni ples Vrtojba-Trst; sobota, 6. julija, ob 20. uri AT Vernissage - zaključna razstava s per-formansi umetnikov. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE vabi na večer »Srečajmo se v Ljudskem domu« danes, 3. julija, od 18.30 v Pod-lonjerju v Ul. Masaccio 24. Na programu bodo: predstavitev knjig La banda Collotti in La lotta e' armata, srečanje z izvoljenimi predstavniki SKP, recital poezij in praznik včlanjevanja 2013. MLADINSKI KROŽEK DOLINA IN ŽUPNIJA SV. URHA prirejata tradicionalno praznovanje sv. Urha v četrtek, 4. julija ob 19. uri s slovesno sv. mašo v župnijski cerkvi v Dolini. Sledi koncert Malih kitaristov iz Brega in Pihalnega orkestra Breg pri prostorih Majence. OBČINA DIVAČA in članice ter člani fo-tokluba Žarek Sežana, vabijo na odprtje razstave fotografij Ex tempore Stojana Zafreda na temo Južna železnica in Železniška postaja Divača, v četrtek, 4. julija, ob 19.30 v knjižnici Divača. SKD TABOR, Prosvetni dom Opčine - Poletje pod kostanjem: četrtek, 4. julija, film v italijanščini »Il lato positivo« (režija David O. Russell); petek, 12. julija, kabaretni večer »Koomics Cool« (Flavio Furian in Maxino s tečajniki kabaretske delavnice); četrtek, 18. julija, koncert keltske glasbe Girotondo d'Arpe »Wandering harps«. Začetek ob 21. uri. V slučaju slabega vremena bodo večeri v dvorani. SKLAD MITJA ČUK vabi ljubitelje po-hodništva in prijatelje na predstavitev vodnika Pešpot Slivno v četrtek, 4. julija, ob 20.30 v Bambičevi galeriji na Op-činah. Avtor Zvonko Legiša bo v besedi in sliki razkril zamisli in vzgibe raziskovalnega dela, ki je zraslo iz korenin ohranjanja in vrednotenja narave, zgodovinske in kulturne dediščine vasi in njenega okolja. ZBOR JACOBUS GALLUS vljudno vabi na koncert Na poletni večer, ki bo v petek, 5. julija, ob 20.30 v cerkvi sv. Antona Puš-čavnika v Borštu. Na sporedu skladbe iz svetovne zakladnice in izpod domačih peres. ZAIGRAJMO SKUPAJ NA PROSEKU - Godbeno društvo Prosek organizira v sodelovanju z Zahodnokraškim rajonskim svetom in Zvezo slovenskih kulturnih društev koncert, ki bo v soboto, 6. julija, ob 20.30 na dvorišču Zahodno-kraškega rajonskega sveta. Nastopala bo Nuova banda di Carlino. Vabljeni! REVIJA KRAŠKIH PIHALNIH GODB v organizaciji JSKD in ZSKD bo v nedeljo, 7. julija, ob 20. uri na vrtu sedeža SKD Barkovlje. Nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Doberdob in Godbeno društvo Viktor Parma-Trebče. FOTOVI DEO TS 80 vabi na predavanje v sredo, 10. julija, ob 20.00 v Ul. S. Francesco 20, na temo »Internet kje, kaj in zakaj. Kaj lahko in kaj ne smemo«. Predavanje bo vodil strokovnjak računalniških sistemov Elvis Guštin. SKD FRANCE PREŠEREN in Skupina 3555 vabita v društveni bar n' G'rico na ogled razstave fotografij »Boljunec sredi prejšnjega stoletja«. Ü3 Obvestila BIOTERAPIJA V BAZOVICI (Bazovski dom, Ul. Gruden 72/1) - v juliju bodo srečanja v torek 9., sredo 10. in četrtek, 11. julija, od 17.00 do 19.00. Za informacije: tel. št. 040-226386 (Magda). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAl-bero Azzurro, obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1. do 6. leta starosti, delovala v Igralnem kotičku »Palček« v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne, 16.00-18.00, ob sobotah 10.00-12.00. Predvidene delavnice oblikovanja: Info: tel. št. 040299099, pon-sob 8.00-13.00 - Igralni kotiček Palček. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata tečaj windsurfa za odrasle, ki se bo vršil 5., 6. in 7. julija ter 13. in 14. julija. V petek ob 19.00 teorija, sobota in nedelja na morju od 10. do 16. ure. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 9. do 13. ure in ob sobotah, od 16. do 18. ure na našem sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax: 040-299858, info@yccupa.org in na www.yccupa.org. JEHOVE PRIČE obvešča, da bo zborovanje za slovenske vernike v petek, 5. in soboto, 6. julija, od 9.20 do 16.55 in v nedeljo, 7. julija, od 9.20 do 15.40 v Celju, Dečkova 1, dvorana L1 na Celjskem sejmu. Vstop prost. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na drugi glasbeni poletni center namenjen otrokom od 6. do 14. leta, ki se bo odvijal v bivših kuhinjah Miramarskega gradu v tedenskih sklopih do 5. julija. V okolju Miramarskega parka se bomo učili petja in odrske umetnosti z igro! Vsaki petek bo zaključna prireditev v prestolni dvorani v gradu. Informacije: 349-7730364 in 347-1621659, info@accademialiricasantacroce.com. SKD IGO GRUDEN sklicuje redni občni zbor v petek, 5. julija, v Kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini ob 20.00 v prvem in ob 21.00 v drugem sklicanju. Vabljeni! SKD ŠKAMPERLE vabi na redni občni zbor v petek, 5. julija, v društvene prostore na Stadjonu 1. maj, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu. TPPZ P. TOMAŽIČ sporoča, da bo v petek, 5. julija, ob 15. uri odhod avtobusov iz Padrič za nastop na Festivalu Lent v Mariboru. ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke obvešča, da bo delavnica umetnosti in ustvarjalnosti v naravi z akademskim umetnikom Leonardom Calvom potekala od 8. do 11. julija ter od 15. do 18. julija, 10.00-11.30 na kmečkem turizmu v Praprotu št. 11/b. Info na tel. 040774586 ali 333-4784293. JADRALNI KLUB ČUPA IN ZSŠDI organizirata 10-dnevne jadralne tečaje na optimistih namenjene osnovnošolcem, ki znajo plavati. Poskrbljeno: jadrnica, rešilni jopič, kosilo, zavarovanje in vpis v FIV. Odvijajo se od ponedeljka do petka 9.00-17.00: 8.-19. julij; 22. julij-2. avgust. Omejeno število mest. Vpisovanja in informacije: tajništvo ob ponedeljkih, sredah in petkih 9.00-13.00 in ob sobotah 16.00-18.00 na sedežu v Sesljanskem zalivu, tel./fax 040-299858, info@yccu-pa.org, www.yccupa.org. ORATORIJA NA KONTOVELU v priredbi OMPZ Baraga bosta potekala od 15. do 19. julija in od 22. do 26. julija. Vodili ju bodo mladi, strokovno usposobljeni animatorji iz Slovenije. Oratorijski program vsebuje vzgojno izobraževalne delavnice in igre. Vabljeni dijaki nižjih srednjih šol, učenci iz osnovne šole in otroci zadnjega letnika vrtca. Istočasno bo za študente in dijake višjih šol potekal praktični tečaj vodenja mladinskih skupin. Za udeležbo se javite čim prej pri sestri Angelini, tudi na tel. št. 347-9322123. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata do 27. julija, jadralne tečaje namenjene otrokom od 6. do 12. leta. Info: tajništvo pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih 9.00-12.00 ter ob sredah in petkih 18.00-20.00; tel. 040-422696, in-fo@tpkcntsirena.it; www.tpkcntsirena.it. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA obvešča, da bo do 31. avgusta odprta od 8. do 16. ure. Zaradi dopusta pa bo zaprta od 29. julija do 9. avgusta. ZSKD obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. Prispevki V spomin na Liviota Ciocchija darujeta Marinka in Sergio 20,00 evrov za AŠD Breg. V spomin na Andreja Meulo daruje učno in neučno osebje večstopenjske šole pri Sv. Jakobu 133,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Marijo Ražem Pečar darujeta Eda in Lella 20,00 evrov za MoPZ Lipa. V spomin na dragega Livija Ciocchija daruje Alberta Kralj 50,00 evrov za cerkev sv. Andreja v Trebčah. Loterija 2. julija 2013 Bari 66 07 81 49 50 Cagliari 89 51 77 56 1 Firence 61 86 2 22 70 Genova 80 12 64 56 70 Milan 15 55 24 27 49 Neapelj 4 74 53 23 63 Palermo 8 7 68 69 30 Rim 33 43 14 1 47 Turin 57 41 22 59 84 Benetke 18 56 33 32 31 Nazionale 72 75 30 39 48 Super Enalotto Št. 79 3 4 18 29 64 90 jolly52 Nagradni sklad 9.811.891,47 € noben dobitnik s 6 točkami Jackpot -- € noben dobitnik s 5+1 točkami -- € 13 dobitnikov s 5 točkami 19.012,04 € 1409 dobitnikov s 4 točkami 176,69 € 45.927 dobitnikov s 3 točkami 10,80 € Superstar 15 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 6 dobitnikov s 4 točkami 17.669,00 € 198 dobitnikov s 3 točkami 1.080,00 € 2.543 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.552 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 27.534 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 8 Sreda, 3. julija 2013 TRST / ARTEDEN - Ponedeljkov prvi dan je zaznamovala glasba Tomaža Nedoha Saksofon odmeval v Lonjerju Tudi letos je v imenu umetnosti v Lonjerju ta teden vse živo. Poezija, ples, glasba, slikarstvo in fotografija lahko namreč najbolje opišejo umetniško vzdušje, ki združuje otroke, radovedne obiskovalce Artedna in vaščane nasploh. S ponedeljkom se je v Lonjerju začela že deseta izvedba mednarodne umetniške delavnice Arteden, ki posveča pozornost umetnikom iz manjšinskih etničnih skupin. Skozi ves teden bodo v vasi ustvarjali saksofonist Tomaž Nedoh, slikar Zoran Rožič, fotografinja Yoshimi Yokoyama, plesalka in koreografinja Daša Grgič ter pesnik Roberto Dedenaro. Vsak dan v tednu bo posvečen enemu od gostov, ki se bo predstavil s svojim delom. Prvi je bil na vrsti Tomaž Nedoh, ki smo ga spoznali v ponedeljek ob 18. uri v domačem Športno-kulturnem centru. Saksofonist nove generacije slovenskih glasbenikov poučuje saksofon na glasbenih šolah v Sežani in Postojni ter Umetniški gimnaziji Koper. »Načrtujem, da bi v tem tednu glasbo tudi posnel in jo še letos izdal na svoji tretji zgoščenki.« Vokalna, instrumentalna, solo glasba in improvizacija s t.i. looperjem - napravo, ki med igranjem posname glasbo: Tomaž je navdušenim poslušalcem poleg teh zvrsti, zaigral tudi svojo še neposneto skladbo Lighthouse (Svetilnik) ter komad Burja iz svoje prve zgoš- Mladi saksofonist je v ponedeljek v Športno-kulturnem centru navdušil poslušalce kroma čenke Bonaca. Saksofon spremlja Tomaža Nedoha že dobrih 20 let. »Navdihnil me je moj prvi učitelj Mihajlo Vardjan, ko sem ga slišal zaigrati melodijo PinkPanterja.« Prvi ustvarjalni dan v Lonjerju ocenjuje pozitivno, saj so se z ostalimi umetniki takoj dobro ujeli. »Fotografinja Yoshimi nas celo uči japonščino (smeh).« Tudi Roberto Dedenaro je bil podobnega mnenja. »Prvi dan je bil zabaven. Med nami se je že ustvarilo umetniško vzdušje, kar je zelo pomembno. Že planiramo, kaj bomo naredili skupaj.« Dodal je še, da je vesel velikega števila mladih vaščanov, ki se zavzemajo za kulturni dogodek, kjer je v ospredju predvsem sodobna umetnost. Ob 21.uri se je kulturni program nadaljeval in lonjerski večer je popestril petčlanski ansambel trobil San Paolino iz Ogleja. Preplet zgodovinskega besedila na temo cesarice Sissi ter melodije valčkov, polk in ritmov tradicionalnih avstrijskih plesov iz starega avstrijskega obdobja, je obiskovalce popeljal v čas cesarice Sissi, nje- TREBČE - Pestro kulturno dogajanje v vasi na vzhodnem Krasu V znamenju otroške ustvarjalnosti Na številnih nastopih so se izkazali malčki iz vrtca Elvire Kralj, osnovnošolci šole Pinka Tomažiča, mali godbeniki in pevci V Trebčah je mesec junij minil v duhu otroške in kulturne ustvarjalnosti. Prve junijske dneve so popestrili otroci, ki tam obiskujejo vrtec in šolo, oziroma dejavnosti znotraj vaških društev. Prvi so bili na vrsti malčki vrtca Elvire Kralj, ki so na predstavi Kako je Krtek ozdravil miško pokazali, kako poznajo zelišča in njihovo zdravilnost. Po nasvetu učene sove se je krtek odpravil iskati čudežno rastlino Matricario Camomillo za bolno prijateljico miško Sivko. Za pomoč je prosil svoje številne prijatelje, ki so mu vedno znova ponujali napačno zel: od ognjiča, trpotca, marjetice, koprive, regrata do rmana. In ko se je zdelo, da Sivki ni več pomoči, mu je sova razkrila, da mora poiskati ... kamilico! Konec dober, vse dobro. Predstava je ponudila tudi priložnost, da so otroci pokazali svoje pevske sposobnosti, saj v treben-skem vrtcu skozi vse leto potekajo glasbene urice pod vodstvom Aljoše Sakside. Prvič pa so pokazali, da znajo tudi migati v ritmu glasbe: letos so v vrtcu gostili priznano plesalko in koreografinjo Jelko Bogatec. Na koncu sta se vzgojiteljici Alenka Za-har in Elena de Lorenzi od svojih »ta-velikih« poslovili s predajo tradicionalnih map, v katerih so zbrane fotografije in likovni izdelki. Teden pozneje so na vrsto prišli osnovnošolci šole Pinka Tomažiča, ki je pod mentorstvom in v režiji Danijela Malalana uprizorila Kekčeve zgodbe. Svoj igralski talent so razkrili predvsem učenci 4. in 5. razreda, ki so nastopili v glavnih vlogah, režiser pa je domiselno v igro vključil vse učence v prizoru Kekčevih sanj, svojevrstnem sodobnem intermezzu, v katerem se Kekec znajde na dvorišču šole, kjer otroci govorijo njemu nerazumljiv jezik in uporabljajo »futuristične« naprave. Kljub začetnem obojestranskem čudenju, pa so otroci s svojo otroško iznajdljivostjo pomagali Kek-cu rešiti Kosobrina iz Bedančevih rok. Med posameznimi prizori je znane Kekčeve napeve zapel šolski šolski pev- Trebenski osnovnošolci so uprizorili Kekčeve zgodbe ski zbor pod vodstvom Giorgine Pis-canz, katerega je spremljal trio Petra Grassi na klavirju, Luka Carli na klarinetu in Martin Andolšek na električni bas kitari. V okviru godbenega društva Viktor Parma pa že vrsto let deluje tudi godbeniška šola, ki ob koncu šolskega leta na zaključnem nastopu pokaže, kako napredujejo njeni gojenci. Tako so na oder stopili mladi klarinetisti, flavtistke, tolkalci in trobentači, ki si pod mentorstvom že uveljavljenih godbenikov utirajo pot v glasbeni svet in do lastnega stolčka v godbi, ki je prav te dni praznovala svoj 100. rojstni dan. Od septembra 2012 pod okriljem slovenskega pevskega društva Krasje deluje zborček, v katerem osvajajo prve pevske korake otroci od 3. leta dalje. V uvodnih besedah je dirigentka Petra Grassi na kratko povzela preteklo delo z malimi pevci, ki so s kratkim nastopom prisotne prepričali, da vztrajnost in dobra volja vedno obrodita užitne sadove. Ti pa naj bodo popotnica za nadaljevanje začete glasbene poti. ODSEK ZA ZGODOVINO - Polemika Sindikat USB še zelo kritičen do vodstva NŠK Temeljna sindikalna zveza - USB v sporočilu izraža podporo tistim članom upravnega odbora Narodne in študijske knjižnice, »ki na nepravilno sklicanem občnem zboru niso izrazili svojega glasu za odobritev načrtov in računov ustanove.« K temu gre dodati da so člani odbora, ki so svoj glas izrazili, še enkrat kršili pravila - tokrat civilnega zakonika - ki urejajo delovanje združenj, piše v izjavi. USB je tudi prejel od poveljstva gasilcev sporočilo o pregledu v zaprtih in nedostopnih prostorih odseka. Poseg je posledica specifičnega opozorila USB, ki je izviral iz skrbi za obvarovanje arhivske, kulturne in zgodovinske dediščine ter varnosti državljanov. Pregled je ugotovil obstoj potencialne nevarnosti, ki je prav gotovo ni mogoče odpraviti zgolj z namenom o skorajšnji selitvi dela gradiva v druge prostore. USB izraža zadovoljstvo, ker je sedaj bogastvo hranjeno v prostorih odseka, bolj zaščiteno zaradi nadzora, ki ga nad njim izvaja pristojna ustanova, ki bo gotovo znala preverjati in uveljavljati izvajanje vseh ukrepov, potrebnih za zagotovitev varnosti gradiva in državljanov. USB izraža zadovoljstvo nad dejstvom, da se je vodstvo NŠK končno odločilo, da javnosti nudi nekaj razlag o upravljanju ustanove, še posebej glede načrtov z odsekom. Vendar USB smatra kot groteskno, da se govori o »oživitvi« in »ovrednotenju« odseka, ko sta bila edina ukrepa zaprtje in odpust edinega zaposlenega arhivarja! nega nepozabnega šarma ter osupljive podobe ženskosti, ki jo je uprizarjala. Besede profesorice Marine Bressan so spremljale projekcije fotografij iz raznih obdobij cesaričinega življenja. Sinoči je bilo ob 18. uri na sporedu srečanje s slikarjem Zoranom Rožičem, ob 20. uri pa predstavitev knjige »Paralelni svetovi« Diane Bošnjak. Večer se je zaključil z nastopom pevskega zbora Tončka Čok iz Lonjerja, pod vodstvom Manuela Purgerja. Kaj pa v prihodnjih dneh? Drevi se bo ob 18. uri predstavila fotografinja Yoshimi Yokoyama, v četrtek pa bomo ob isti uri spoznali plesalko in koreografinjo Dašo Grgič, medtem ko ob 20. uri na sporedu srečanje s prof. Jasno Merku - utrinki z beneškega bie-nala 2013, takoj zatem pa bo pod vodstvom Daše Grgič nastopila združena skupina za sodobni ples Vrtojba - Trst. V petek bo na svoj račun prišel pesnik Roberto Dedenaro, v soboto pa se bo Arteden ob 20. uri zaključil s performansi umetnikov AT Vernissage. Vsak dan potekajo pod mentorstvom umetnikov od 9. do 12. ure tudi otroške delavnice, v večernih urah pa v okviru krožka Fotovideo Trst 80 tudi delavnica digitalne fotografije za začetnike, ki jo vodi Mirna Viola. (bf) Knjiga v poklon Margheriti Hack Knjiga v znamenju ljubezni, s katero se bodo poklonili spominu astronomke Margherite Hack. Predstavili jo bodo danes ob 18. uri v dvorani Odbora za sožitje in solidarnosti Danilo Dolci v Ul. Valdirivo 30. Nosi naslov Univerzalni utrinki za gradnjo nove družbe, napisal jo je Bruno Giorgolo, izšla pa je pri založbi Italo Svevo. Tržaške poletne prireditve V okviru tržaških poletnih prireditev bodo danes potekala štiri srečanja. V mali dvorani opernega gledališča Verdi bo ob 18. uri koncert Jazziana Croatica, ki ga ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo prireja hrvaški generalni konzulat v Trstu. Od 18. do 21.45 bo v središču To-ti v Ul. Castello 1 nastop mladih skupin. Ob 20.15 bo v gledališču Rossetti televizijski večer Naši Angeli Fundacije Luchetta, Ota, DAngelo, Hrovatin. Ob 21.30 pa se bo na Trgu Verdi nadaljevala filmska revija Maremetraggio. Praznik včlanjevanja v SKP Stranka komunistične prenove vabi danes od 18.30 v Ljudski dom v Podlonjer (Ul. Masaccio,24) na pobudo »Srečajmo se v ljudskem domu« s sledečim programom: predstavitev dejavnosti v Ljudskem domu, predstavitev knjig La Banda Colotti in La lotta e armata ob prisotnosti avtorjev Claudie Cernigoi in Ga-brielle Donata; srečanje s izvoljenimi predstavniki SKP/ZL; recitacije poezij z Adriano Giachetti in Gianluco Paciuc-cijem, sledi praznik včlanjevanja 2013. Brezplačna ludoteka v kotičku Palček Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Al-bero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Ludoteka je namenjena otrokom, ki so stari od 1 do 6 let. V juliju sta predvideni delavnici oblikovanja Sonce, sol in pašta ter Prosojne barvane vazice. Informacije nudijo v Igralnem kotičku na tel. št. 040 299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. / ALPE-JADRAN Sreda, 3. julija 2013 9 HRVAŠKA - Dan po vstopu v Evropsko unijo Na hrvaških mejah s Srbijo in BiH dolge kolone tovornjakov ZAGREB - Približno 1200 tovornjakov čaka na carinski pregled na srbsko-hrvaški meji na mednarodnem mejnem prehodu Batrovci-Bajakovo. Hrvaški mediji so poročali tudi o gnečah pri Slavonskem Brodu in Neumu na mejnih prehodih z BiH. Težave naj bi povzročilo prilagajanje hrvaških carinikov sistemu carinskega nadzora Evropske unije. Kolona tovornjakov na enem izmed največjih hrvaških mejnih prehodov Bajakovo je bila okoli 16. ure dolga približno 15 kilometrov, je poročal Novi list na svoji spletni strani. Na srbski strani trdijo, da noben tovornjak ni prečkal hrvaške meje od ponedeljka zvečer. Medtem pa osebna vozila in avtobusi vozijo čez hrvaško-slovensko mejo brez zastojev. Srbski minister za promet Milutin Mrkonjič je včeraj izjavil, da je naročil dostavo hrane in osvežilnih pijač voznikom tovornjakov, ki v kilometrskih kolonah že več kot 15 ur čakajo na vstop na Hrvaško. Kot je dodal, »ni treba zameriti prijateljem Hrvatom, ki se v prvem trenutku niso znašli.«. Prepričan je, da se bo stanje na mejnih prehodih s Hrvaško hitro normaliziralo. Sicer pa na ostalih hrvaško-srbskih mejnih prehodih, kot sta tista pri Šidu in Baški Palanki, ni bilo težav pri prevozu čez mejo. Na izhodu iz BiH proti Metkoviču je bilo treba čakati približno 45 minut, na ostalih mejnih prehodih med BiH in Hrvaško pa do 15 minut, je poročal avto moto klub BiH. Zaradi tehničnih težav na hrvaški carini pa so tovorna vozila čakala najmanj dve uri na vstop na Hrvaško pri Slavonskem Brodu. Pozivali so voznike, ki ne potrebujejo storitev na osrednjih mednarodnih mejnih prehodih s Hrvaško, naj uporabijo druge mejne prehode, da bi se izognili gnečam. Hrvaška televizija je včeraj spomnila, da je podobno stanje bilo nekaj dni tudi na hrvaško-slo-venskih mejnih prehodih, potem ko je Slovenija vstopila v EU 1. maja 2004. Novi list je poročal tudi o voznikih tovornjakov, ki čakajo na carinski postopek na terminalih v Zagrebu in na Reki.Po neuradnih informacijah, potem ko je Hrvaška v ponedeljek vstopila v EU, nobeno blago, noben zabojnik niti carinska deklaracija niso bili vpisani v sistem, še navaja časnik. Trdi, da je prišlo do »razpada carine«, čeprav je bilo dolgo časa znano, da bo Hrvaška 1. julija vstopila v EU. Temeljni problem je v tem, ker računalniški program, ki špediterje povezuje s carinsko upravo, ni povsem usklajen z novimi predpisi. Ravno v tem programu delajo vsi carinski dokumenti za tranzit in uvozno-izvozno carinjenje,« še piše reški časnik. Hrvaška je s 1. julijem prevzela carinske posle EU na svojih zunanjih mejah s Srbijo, BiH in Črno goro. LJUBLJANA - Vohunska afera MZZ na pogovor poklicalo veleposlanika ZDA LJUBLJANA - Po razmahu afere z ameriškim vohunjenjem za institucijami EU in evropskimi državami je slovensko zunanje ministrstvo včeraj na pogovor poklicalo ameriškega veleposlanika Josepha Mus-somelija. Kot so na MZZ potrdili za STA, je generalni direktor direktora-ta za bilateralo na ministrstvu Marjan Cencen v pogovoru z veleposlanikom izrazil zaskrbljenost glede poročanja medijev o aktivnostih ameriške Agencije za nacionalno varnost in poudaril, da Slovenija od prijateljske in zavezniške države pričakuje pojasnila o resničnosti medijskih navedb. Na vprašanje STA, ali je po ocenah MZZ med državami, ki so jim ZDA prisluškovale, tudi Slovenija, niso odgovorili. Na ameriškem veleposlaništvu so srečanje na zunanjem ministrstvu potrdili in dodali, da je šlo za koristno izmenjavo pogledov med zavezniki in prijatelji. »Cenimo in spoštujemo poglede slovenske vlade glede tega in vseh drugih vprašanj vzajemnega interesa,« so zapisali in dodali, da drugih podrobnosti z »zasebnega srečanja« ne morejo razkriti. Joseph Mussomeli arhiv MOJSTRANA - Ob 1 20-letnici planinstva V petek planinski dan pod Triglavom Planinski muzej Slovenije v Mojstrani MOJSTRANA - Letos Planinska zveza Slovenije skupno z nekaterimi drugimi slovenskimi planinskimi organizacijami praznuje 120 letnico organiziranega planinstva v Sloveniji. Visoko obletnico želi PZS čim bolj slovesno proslaviti in se s tem zahvaliti vsem zaslužnim in sedanjim članom, prav tako tudi zamejcem in Slovencem po svetu, ki so bili pogosto ravno preko slovenske besede in ljubezni do gora povezani z domovino. Prav slednjim posveča v petek poseben dogodek; ob podpori Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Svetovnega slovenskega kongresa, Narodnega parka, Slovenskega gorniškega kluba Skala in Slovenskega planinskega muzeja prireja Planinski dan pod Triglavom v Mojstrani in dolini Vrata.S pobudo želi PZS Slovencem iz zamejsva in sveta, še posebno pa mladim, skozi planinstvo približati domovino in njeno gorsko naravo ter izpostaviti planinstvo kot močno vez, ki povezuje Slovence iz zamejsva in domovine. Udeleženci Planinskega dneva se bodo zbrali ob 8.30 pri Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani. Sledil bo vodeni planinski pohod pod Triglavom - iz Mojstrane do Aljaževega doma v Vratih in vznožja mogočne Triglavske severne stene. Sledilo bo druženje v Vratih nato pa še ogled Slovenskega planinskega muzeja. HRVAŠKA - Med Krkom in Cresom Bližnje srečanje potapljačev in sivega morskega psa ZAGREB - Hrvaški potapljači so se v morju med otokoma Krk in Cres na globini 37 metrov gledali iz oči v oči s triinpolmetrskim morskim psom, je včeraj na spletni strani poročal Novi list. Objavili so tudi fotografijo morskega psa, ki jo je posnel potapljač Karleto Vincan s Krka. Najverjetneje gre za sivega morskega psa, ki je na Hrvaškem znan kot »glavonja«. Vincan je povedal, da so v morju pri otoku Plavnik organizirali potapljanje za kakšnih 20 potapljačev, vendar so morskega psa videli le trije, on in še dva kolega iz Zagreba. »Ni nam bilo vseeno. Glede na to, da so v strahu velike oči, se nam je na prvi pogled zdelo, da je velik sedem, osem metrov, a smo ga kasneje 'skrajšali',« je v smehu opisal nepričakovano srečanje z morskim velikanom. Morski pes je najprej plaval pod potapljači, potem ko jih je zagledal, pa se je obrnil in zaplaval proti trojici. »Dobesedno smo se gledali iz oči v oči. Potem pa je odšel. V takšnih situacijah ni prostora za paniko in vedeli smo, kaj je treba storiti. Na koncu se je dobro končalo,« je dejal Vincan. Povedal je še, da so se po bližnjem srečanju z velikanom pozanimali, za kakšno vrsto morskega psa gre. V pomorskem muzeju v Zagrebu so jim odgovorili, da gre najverjetneje za sivega morskega psa (hexanchus griseus), ki je na hrvaškem seznamu zaščitenih živali. Bruselj začasno odobril državno pomoč za Cimos BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj začasno odobrila državno pomoč za Cimos. Presodila je na- mreč, da je državno jamstvo v višini 35 milijonov evrov, ki ga namerava slovenska vlada izdati skupini Cimos, v skladu s pravili EU o državni pomoči, so sporočili v Bruslju. Ukrep je komisija odobrila začasno, dokler ne bo sprejela stališča o načrtu prestrukturiranja, ki ga mora Slovenija predložiti najpozneje do 21. novembra. Vodnik po okusih Istre KOPER - Ta teden bo izšel vodnik po gastronomski ponudbi slovenske Istre - Okusi Istre, ki bo od jutri na voljo v vseh Turistično informacijskih centrih Mestne občine Koper, Občine Izola in Občine Piran ter na vseh ključnih točkah srečevanja obiskovalcev obmorskih krajev. Okusi Istre je vodnik, ki vsebuje celovit pregled gastronomske ponudbe slovenske Istre, od informacij o gostinskih ponudnikih, vinarjih, oljkarjih in drugih pridelovalcih tipičnih produktov Istre, do značilnosti Istre kot turistične desti-nacije in njene gastronomije. Združuje kar 125 gastronomskih ponudnikov in vsebuje tudi priročen zemljevid za lažjo orientacijo, kot tudi informacije o Turistično informacijskih centrih in Turistično informativnih točkah. Vodnik so pripravili s ciljem zagotoviti informacije o gastronomski ponudbi Istre domačim in tujim gostom ter občanom vseh treh obalnih občin, zagotoviti orientacijo obiskovalcem ter pregled celotne ponudbe na enem mestu. Gre za skupen projekt vseh treh turističnih združenj v Slovenski Istri, Turistične organizacije Koper, Turističnega združenja Izola in Turističnega združenja Portorož. Izdelava vodnika je del aktivnosti v okviru projekta »Zakladi Istre 2012«, ki je del NIP LAS Istre 2012, ki ga delno sofinancira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja. LJUBLJANA - V živalskem vrtu bodo do avgusta zgradili novo ogrado za mogočni živali Prihajata sibirska tigra LJUBLJANA - V ljubljanskem živalskem vrtu so včeraj predstavili projekt nove ograde za sibirska tigra (na arhivskem posnetku). Kot je za STA pojasnila direktorica Živalskega vrta Ljublja- na Zdenka Barbara Ban Fischinger, gre za enega največjih projektov živalskega vrta v zadnjih letih. Načrtujejo, da ga bodo končali do konca avgusta, ko bodo ti mogočni živali vanj tudi naselili. Ban Fischingerjeva je pojasnila, da so v Živalskem vrtu Ljubljana sibirska tigra pred časom že imeli, vendar sta zaradi starosti in bolezni poginila. Ker gre za eno najbolj zaželenih, karizmatičnih, mogočnih in čudovitih živali, so jo tudi obiskovalci po njenih besedah pogrešali. Tudi sami so si jih zato želeli znova pridobiti, vendar to ni bilo mogoče v njihovi stari ogradi, saj so se evropski standardi medtem zvišali. Zato so staro tigrovo ogrado preuredili in vanjo pred dnevi namestili geparde. Za tigre pa so pripravili projekt izgradnje popolnoma nove ograde, ki bo ustrezala vsem standardom in bo ena najbolj prostornih, modernih, lepih in naravnih ograd v Evropi, je pojasnila direktorica. Po njenih besedah gre tudi s finančnega vidika za enega največjih projektov v zadnjih desetih letih. Izpeljali pa ga bodo s pomočjo sponzor- ja NLB Vita in Mestne občine Ljubljana, ki bo prav tako sofinancirala izgradnjo ograde. Projekt je torej pripravljen in v živalskem vrtu so že začeli z gradbenimi deli. Kot je napovedala Ban Fischin-gerjeva, pričakujejo, da bodo končana v dveh mesecih, nato pa bodo pripeljali živali. Za konec avgusta tako načrtujejo tudi slavnostno odprtje nove ograde in predstavitev novih prebivalcev živalskega vrta. Sibirski tigri so v Sibiriji zelo ogroženi, verjetno jih trenutno celo več živi v živalskih vrtovih po svetu kot v divjini. Tigra, ki bosta od konca poletja bivala v ljubljanskem živalskem vrtu, bodo pripeljali iz nemškega in madžarskega živalskega vrta. Ogrado pa so načrtovali tudi za reprodukcijo in morda bodo v naslednjem letu imeli že »tigrski naraščaj«, je še pojasnil direktorica ljubljanskega živalskega vrta. 1 0 Sreda, 3. julija 2013 KULTURA / INTERVJU - Tržaška klasična filologinja in univerzitetna profesorica Jadranka Cergol »Antični svet me fascinira« Ukvarjati se z antiko v času kiberne-tike, fluorescentnih zajčkov in nanotehno-logije se lahko zdi drzno in staromodno, pa vendar ni tako. Kulturotvornost grško-rimskega sveta vsakodnevno obnavljamo, uporabljamo in presegamo. Koliko antike smo ohranili, koliko pa zanemarili? V začetku junija je tržaška klasična filologinja in univerzitetna profesorica Jadranka Cergol v Trstu in Ljubljani predstavila znanstveno monografijo, ki je za založbo Mladika izšla z naslovom »Med mero in misterijem: Antični svet v delih Alojza Rebule«. Raziskovalka, ki se z antiko ukvarja poklicno in strokovno, nam je ob tej priložnosti povedala kaj več o sebi, o poučevanju in delu na znanstvenem področju, prestižnih nagradah in svežem prvencu, ki dokazuje intelektualno vitalnost našega prostora. Začel bi z akademskim svetom, v katerem se v zadnjih letih lepo uveljavljaš. Katere so tvoje delovne zadolžitve na koprski Fakulteti za humanistične študije? Po začetnih poteh kot asistentka sem bila pred nekaj meseci imenovana za docentko za latinski jezik na Oddelku za ita-lijanistiko, kjer je latinščina obvezni predmet. Ob tem vodim predmet Sociolingvi-stika, kot asistentka spremljam Uvod v jezikoslovje, pa še Italijansko književnost, predmet Jeziki kot medkulturna izkušnja in celo grščino. V začetku drugega semestra so me na notranjem razpisu Univerze na Primorskem izbrali za projekt post-doktorske pozicije, ki me delno razbremenjuje pedagoškega dela, krepi pa raziskovanje. O raziskovanju bi se veljalo zaustaviti. Univerzitetni svet ob pedagogiki namreč zahteva znanstveno raziskovanje, ki ga objektivizirajo objave v znanstvenih publikacijah. Kriteriji so, menim, kar strogi ... Docenti smo tudi raziskovalci. Na najvišji nivo izobraževanja je namreč potrebno stalno prenašati novosti in inovacije v znanosti. Kot raziskovalci moramo biti stalno ažurirani v naši in v sosednjih strokah, za kar smo razpeti med zahtevami po specializaciji in upravičeno priljubljeno interdisciplinarnostjo. Ažurnost nato predajamo študentom. Veliko dela imamo s t.i. projekti, ki jih prijavljamo na Javno agencijo za raziskovanje RS ali na evropske sklade. Naš oddelek je denimo vpet v projekta, ki ju v Trstu dobro poznamo, in sicer projekt Eduka v sodelovanjem s Slori-jem ter pomemben projekt Jezik-Lingua. S prej omenjeno postdoktorsko pozicijo pa se po novem ukvarjam s teoretizacijo manjšinske literature, začenši s Slovenci v Italiji, primerjalno pa tudi z Italijani v Sloveniji in na Hrvaškem ter, če bo možno, z literaturo Slovencev na Koroškem in drugimi evropskimi manjšinami. Narediva korak nazaj k izkušnjam s poučevanjem na višjih srednjih šolah: kako drugače doživljaš ta dva svetova? Po suplencah v Trstu in Gorici sem bila tri enkratna leta zaposlena v Celovcu na slovenski gimnaziji. Bogato izkušnjo je kronalo spoznavanjem novih ljudi, doživljala pa sem jo neobremenjeno. Sodelavci so me gledali od »zunaj« in hkrati blizu, kot Slovenko iz Italije, ki z njimi deli izkušnjo zamejstva. Avstrijci so cenili mojo mediteransko odprtost, rekoč, da prinašam v Celovec tržaško sonce. Življenjska pot me je nato usmerila na univerzitetno raven v Koper, kjer so dinamike drugačne. Višja šola je vzgojno-izobraževalna ustanova, kjer profesorji ob učenju tudi vzgajajo s svojim zgledom in življenjsko držo, na univerzi pa gre pretežno za ponujanje znanja že formiranim osebam. Bral sem o podiplomskem študiju rimske književnosti v Ljubljani ... Podiplomski študij sem pod mentorstvom prof. Marka Marinčiča dokončala na ljubljanskem Oddelku za klasično filo-logijo, kjer sem se ukvarjala z nam bližjimi tematikami, in sicer vprašanjem ethnosa v Vergilijevi Eneidi s primerom na Etruš- čanih. V antiki niso, kot danes, govorili o narodih, temveč o etnijah. Vedno so to teme, ki se vežejo na stvarnost nekoga, ki govori jezik, ki ni jezik večinskega okolja. Podobno je bilo z Etruščani, podobno je danes z nami. Pri njih me je predvsem pritegnilo odkritje, da so se v določenem obdobju zavedali konca svoje etnije in se začeli prostovoljno asimilirati, kar je za naše razmere dokaj nerazumljivo. Čas je za pohvale, ki so bile že uradno izrečene. Prejela si dve pomembni nagradi s strani slovenske države in institucije, na kateri delaš. Leta 2003 sem prejela drugo nagrado z Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za svoje diplomsko delo, lani pa sem prejela nagrado Glasnik znanosti, ki jo podeljuje Znanstveno raziskovalno središče Univerze na Primorskem za obetavne raziskovalce. Podeljena je bila na podlagi znanstvenih objav v mednarodno priznanih revijah, kot so Maia-rivista per le let-terature classiche, Annales - Anali za istrske in mediteranske študije, Keria, Jezik in slovstvo, Slavia centralis. Upoštevali so delo na projektih, pri organizaciji simpozijev ter članke za doktorat. Zanimivo je leta 2013 prebirati o temah grško-rimskega sveta. Specializirala si se v antične vire Rebulove lite- Dr. Jadranka Cergol in naslovnica njene knjige o antičnem svetu v delih Alojza Rebule rature, na kratko: kaj nam prinaša tvoja publikacija, ki si jo za založbo Mladika v prejšnjih tednih predstavljala v Trstu in Ljubljani? Fascinira me antični svet, ki sem ga vstavila tudi v podnaslov. Govorim o vrednotah, ki jih Rebula črpa v antični miselnosti in so danes zelo aktualne. Gre za vrednote lepote, dobrote, pravičnosti. Rebula jih išče in najde pri antičnih avtorjih, želi si, da bi jih cenil tudi sodobni človek. Gre za humanizem in koncepte, kot so ant-hropheia, kalokagathia, verum bonum pulchrum. To so srčike tega dela. Naslov »Med mero in misterijem« ni moj, Rebula je o tem binomu razlagal v romanu V Sibilinem vetru in tudi v nekem eseju, ki ga je kasneje napisal. Antika se za Rebulo nahaja v vmesnem prostoru: po eni strani je antični človek znal ohranjati mero in ne zabresti v pretiravanja ali ekscese, še danes pomeni klasična lepota harmonijo, ta-korekoč zlato srednjo pot. Po drugi strani pa misterij predstavlja skrivnost bivanja, ki človeka žene v transcendenco, v iskanje odgovorov v sferah filozofije in razuma, ki jih človeška misel ne more dojeti. Tvoja analiza Rebulovih del in njih sporočilnosti se torej dotika našega vsakdana. Pogrešamo humanitas in podlegamo diktatu transparentnosti, ki pre- poveduje ohranjanje kakršnekoli skrivnosti: v ontološkem jedru stvarnosti, (ne)smislu, odnosih, zasebnem življenju. Kaj nas lahko apoliničnost in vrednote antičnega sveta še naučijo? Tudi o apoliničnem in dionizičnem principu je govor v tej knjigi. Gre za skrajnosti med Apolonovo mero in misterijem Dioniza. Priznam, da marsikdaj težko prepoznavam apoliničnost v sodobnem človeku, potem pa si rečem, da bomo že našli svojo pot. Res bi si želela, da bi človek začel razmišljati o vrednotah sebe in sočloveka, torej o družbenih nitih, ki nas in-herentno povezujejo. Prepoznajmo in spodbujajmo pokazatelje, ki v vsakdanu in tudi v politiki že kažejo na pozornost do etičnosti in morale. Kajetan Gantar je glede Rebulove-ga dela govoril o »trinomu antike, krščanstva in slovenstva«. So to stebri, v katerih se tudi ti prepoznavaš? Ti koncepti povezujejo Gantarja in pisatelja Rebulo, nedvomno so tudi vezna nit monografije »Med mero in misterijem«, ki govori o antičnem svetu v delih Alojza Rebule. V njih se zelo prepoznavam tudi sama, tako so me vzgojili, vanje verjamem in jih skušam posredovati naprej na najrazličnejše načine. Preko Slovenske zamejske skavtske organizacije, recimo. Tako, v njej delujem od malih nog. To je predvsem vzgojna ustanova, ki mlade ljudi vodi skozi vrednote krščanstva, slovenstva in skavt-stva, torej tudi humanizma, bratstva med člani, požrtvovalnosti, nesebičnosti itd. Lani sem bila imenovana za deželno na-čelnico SZSO s Paolom Biancuzzijem in v tej funkciji skrbiva predvsem za pomoč voditeljem ter jih usmerjava v temeljne vrednote organizacije. Imaš verjetno veliko dela. Kako ti uspe poleg mlade družine z otroki in politike na domu dobiti dovolj življenjske energije za raziskovalno delo, ki ni ravno pasiven ali odtujen poklic. Gre za ustvarjalno, zahtevno in utrudljivo nalogo. Politika na domu ni bila nikoli skrivnost, saj sem pred poroko s svojim možem dobro vedela, kakšne so njegove ambicije, želje in cilji (mož je podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec, op.ur.). Nikoli si nisem delala utvar, da bo vsak dan ob petih že doma za zapečkom. To in družinsko usklajevanje nista bila nikoli problem. Z delom na družbenem področju sem se tudi vedno ukvarjala in spada v moj vsakdan, saj daje zadoščenj in veselja. Glede raziskovanja in poučevanja gre enostavno za službeno dolžnost. Za konec še to: zakaj naj bi mladi izbrali klasični študij? Kako bi vdahnila pomen dogodkom, osebam in temam, ki koreninijo dva tisoč let nazaj v zgodovini? Pred par tedni mi je znanec povedal, kako so po svetu snubljeni visoko izobraženi znanstveniki iz Italije, fiziki, kemiki, inženirji, zdravniki, ki imajo za sabo klasično izobrazbo. Na pripombe, češ »kaj mi bodo rabili grški glagoli v življenju?« enostavno odgovarjam: »Koliko pa ti bodo služili logaritmi, funkcije, sinusi, kosinusi?« Klasična izobrazba širi obzorja s tem, da daje širok vpogled v zgodovino človeštva in spodbuja razmišljanje. Človek ni več pripravljen sprejemati danosti take, kot je. Kritični razmislek o vseobsegajočem liberalizmu ali medijskem bombardiranju, na primer. Klasična izobrazba omogoča ljudem, da si izoblikujejo podobo sveta na podlagi lastnih vrednot. Jernej Šček OTROCI - Kopica prireditev in pobud za vse okuse V Ljubljani tudi to poletje pestra ponudba kulturnih dejavnosti za otroke V Ljubljani se tudi letošnje poletje obeta vrsta kulturnih dejavnosti za otroke. Številne institucije napovedujejo bogat počitniški program z gledališkimi in lutkovnimi predstavami, filmi in delavnicami. Najbolj pester nabor ustvarjalnih delavnic pripravljajo ljubljanski muzeji. V sklopu 15. mednarodnega festivala Mini poletje, ki ga Mini teater pripravlja do 1. septembra, bodo med drugim 14. julija na Ljubljanskem gradu v flamšči-ni premierno izvedli predstavo Svetlane Makarovič Sa-pramiška v režiji Roberta Waltla. V nedeljo 18. avgusta, bodo organizirali obisk Dom upokojencev na Taboru, kjer bo ustvarjalnim delavnicam sledila predstava O travniku, metuljih in rožni vili Teatra Neline s Slovaške. Ob festivalskih predstavah bodo potekale tudi ustvarjalne in glasbene delavnice ter razstave. Pestro dogajanje za najmlajše vključuje še vožnjo po Ljubljani, prebiranje knjig in obisk pri tiskarju ter detektivske avanture. V Kinodvoru so za otroke in mladostnike v sklopu Kinobalona pripravili poletni filmski program. Oblikovali so dve sekciji: Za zamudnike in Gozd. V prvi bodo čez poletje predvajali filme pretekle sezone, v sklopu sekcije Gozd pa bodo na ogled ameriški film Chrisa Wedgeja Skrivnostni varuhi gozda (27. julij), francoski film v režiji Alaina Tixierja z naslovom Bonobo Beni (3. avgust), ameriški film Kirka De Micca in Chrisa Sandersa z naslovom Krudovi (10. avgust), mednarodna koprodukcija Tomma Moora Skrivnost iz Kellsa (17. avgust) in slovenski film Hanne Slak Tea (24. avgust). Do 20. julija pa so za najmlajše na ogled lutkovni animirani filmi o Piki in Packi. V drugi polovici avgusta Kinodvor pripravlja desetdnevno filmsko delavnico, ki bo posvečena stop mo- tion animaciji. Otroci bodo sodelovali pri vseh fazah nastajanja filma. Pri pripravi počitniškega programa so svoje sile tudi letos združili Narodni muzej Slovenije, Muzej sodobne umetnosti - MSUM in Slovenski etnografski muzej z Lončarskim ateljejem SEM. V skupnem projektu Počitniški 3M med 8. in 12. julijem ter med 12. in 16. avgustom ponujajo teden različnih dejavnosti, kot so ustvarjanje v lončarskem ateljeju, delavnice v Narodnem muzeju ob razstavi Vitez, dama in zmaj in snemanje animiranega filma v MSUM. Poleg omenjenega projekta v Moderni galeriji ta teden potekajo delavnice ob pregledni razstavi Marka Šu-štaršiča, počitniški teden bodo ponovili med 26. in 30. avgustom. V sodelovanju s KUD Mrežo organizirajo tudi tradicionalne brezplačne počitniške tedne. Prijaviti se je mogoče še za teden med 22. in 27. julijem ter med 19. in 23. avgustom. Program enotedenskih delavnic pripravljajo tudi v Narodnem muzeju; prost je še termin med 19. in 23. avgustom. Narodna galerija od včeraj do petka pripravlja delavnice pod naslovom Galerijske slike in ljudske pripovedke. Otroci bodo lahko krajinske slike iz časa romantike spoznavali s pomočjo ljudskih pripovedk, kot je denimo Kako je velikan Hrust "zgradil" Šmarno goro. Pester otroški program se obeta tudi v sklopu festivala Dobimo se pred Škucem. Festival bo ponudil brezplačne večdnevne delavnice - lutkarsko, arhitekturno, kolagrafsko, tkalsko, delavnico sitotiska, pohištva iz recikliranega kartona - ter deset enodnevnih ustvarjalnic. Na programu sta tudi lutkovni predstavi. V petek, 19. julija, bo na ogled predstava Kdo je za-šil Vidku srajčico v izvedbi Gledališča Fru fru, 21. julija pa Snežinka in rožica, ki jo bo uprizorilo Lutkovno gledališče Velenje. Bogat počitniški kulturni program pripravljajo tudi v Pionirskem domu - centru za kulturo mladih. Za otroke, ki jim je bližje naravoslovje, pa bodo z delavnicami čez vse poletje poskrbeli v Prirodoslovnem muzeju. Jasmina Vodeb (STA) / ITALIJA, SVET Sreda, 3. julija 2013 1 1 EGIPT - Tudi sinoči milijonska množica na Trgu Tahrir Mursi se ne vdaja El Baradej prihaja KAIRO - Egiptovske opozicijske skupine so včeraj za svojega predstavnika v pogajanjih o prihodnosti države izbrale Nobelovega nagrajenca za mir Mohameda El Baradeja. Egiptovski predsednik Mohamed Mursi se je medtem sestal s premierom Hišamom Kandilom in obrambnim ministrom Abdelom Fa-tahom al-Sisijem, s katerima razpravlja o reševanju nastalega položaja. Skupina Fronta 30. junij, ki združuje več opozicijskih skupin, tudi gibanje Tamarod, je za »glas opozicije včeraj razglasila El Ba-radeja. Fronta je El Baradeju zaupala »odgovornost za uresničitev zahtev egiptovskega ljudstva« in oblikovanje scenarija, katerega cilj je »popolna implementacija načrta za politično tranzicijo«, navaja izjava, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP. Ob 17. uri po srednjeevropskem času se je iztekel čas, do katerega je opozicija zahtevala odstop Mursija. Gibanje Tamarod je za primer, da Mursi ne bi odstopil, napovedalo začetek kampanje popolne državljanske nepokorščine. Mursi včeraj ni odstopil, pač pa se je sestal z obrambnim ministrom in premierom, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Tuji mediji poročajo, da se egiptovska vojska pripravlja na razmeščanje po ulicah Kaira in drugih mest, v kolikor bi bilo to potrebno za preprečitev spopadov med Mursijevimi podporniki in nasprotniki. Obe strani za včeraj pripravljale nove velike demonstracije. Ob prvi obletnici Mursijeve vladavine so sicer v nedeljo izbruhnili množični protesti. Po podatkih egiptovskega ministrstva za zdravje je bilo v nasilju ubitih najmanj 16 ljudi, 780 pa je bilo ranjenih. Po navedbah vojaških virov so bili to najmnožičnejši protesti v VARESE - Redar Streljal v županjo in podžupana VARESE - Občinska uprava občine Cardano al Campo ga je suspendirala z mesta občinskega redarja zaradi suma goljufije, on, 61-letni Giuseppe Pegoraro, se je včeraj krvavo maščeval. Oborožen je stopil v urad županje Laure Prati in ustrelil vanjo. Takoj zatem je ustrelil tudi v podžupana Co-stantina Ianettija. Oba so prepeljali v bolnišnico, ju operirali in kaže, da se bosta rešila. Pegoraro je med begom streljal tudi proti drugemu mestnemu redarju, a ga je, na srečo, zgrešil. Potem se je zatekel na sedež sindikata CGIL, tam odvrgel dimno bombo in spet zbežal. Karabinjerji in policisti so ga ustavili in onesposobili potem ko je - po novem streljanju - zapustil avtomobil. V vozilu so odkrili dve pištoli, karabinko, lovsko puško, nekaj molotovk in kar 800 nabojev. zgodovini države, saj naj bi se na ulice egiptovskih mest zgrnilo na »milijone« ljudi. Vojska je nato Mursiju kot tudi opoziciji v ponedeljek dala 48-urni rok za dosego dogovora in izpolnitev zahtev ljudi. Če do tega ne bo prišlo, vojska napoveduje ukrepe za prekinitev pat položaja. Muslimanska bratovščina je Egipčane včeraj pozvala, naj bodo pripravljeni žrtvovati svoja življenja za preprečitev vojaškega udara. »Mučeništvo za preprečitev tega udara je vse, kar lahko ponudimo prejšnjim mučenikom revoluci- je,« je v izjavi zapisal eden od vodilnih v bratovščini Mohamed al Beltaki. Naj ostanejo na demokratični poti, je Egipčane včeraj pozval tudi nemški zunanji minister Guido Westerwelle. »Globoko sem zaskrbljen in tega ne želim skrivati,« je poudaril Westerwelle. »To so odločilni dnevi za politično transformacijo v tej ključni državi arabskega sveta,« je menil in vse politične sile v Egiptu pozval, naj izberejo »pot dialoga in kompromisa in delajo v smeri rešitev krize na osnovi demokratičnih načel«. (STA) Demonstracije v Kairu ansa ITALIJA - Politična kronika beleži razhajanja v vladni koaliciji Santanche čaka, Renzi tudi Demokrati nočejo poslanke Ljudstva svobode za podpredsednico poslanske zbornice - Renzi želi izvedeti, kdaj bo kongres stranke RIM - Daniela Santanche, Matteo Renzi, ministra Annamaria Cancellie-ri in Fabrizio Saccomanni ter vodja Gibanja petih zvezd Beppe Grillo so bili protagonisti včerajšnje italijanske politične kronike. Poslanka Ljudstva svobode (in ena od najbolj zvestih privrženk Silvia Berlusconija) Daniela Santanche je postala kamen spotike v Lettovi vladni koaliciji. Ljudstvo svobode jo je kandidiralo za novo podpredsednico poslanske zbornice, kjer naj bi prevzela mesto strankarskega kolege Maurizia Lupija, ki ga je bil Letta vpoklical v svojo vlado. Demokratska stranka pa se s kandidaturo ni strinjala. Napovedala je, da se bo na volitvah vzdržala. Ker je obstajala možnost, da bi - ob vzdržanju demokratov in ob morebitnih prostih K - Daniela Santanche ansa strelcih v vrstah Montijeve Civilne izbire - prejel skupni kandidat Gibanja petih zvezd in SEL več glasov, je bilo glasovanje preloženo. Demokratska stranka je pozvala koalicijskega partnerja, naj predlaga drugo kandidaturo, Ljudstvo svobode pa vztraja pri Danieli Santanche. Če so v Ljudstvu svobode zaradi veta svoji predstavnici jezni, se v Demokratski stranki »ubadajo« z novim posegom firenškega župana Mattea Renzija. Jabolko spora je prihodnji kongres stranke. Tajnik Guglielmo Epi-fani ga doslej e ni sklical, zato Renzi poziva voditelje, naj pohitijo. Glede svoje morebitne kandidature za novega tajnika, je bil odrezav: »Gotovo ne bom prosil za dovoljenje, če bom hotel kandidirati!« Cikal je na tiste veljake v Demokratski stranki, ki zahtevajo, naj bosta vlogi tajnika in kandidata za predsednika vlade ločeni. Ti pa naj bi bili privrženci nekdanjega tajnika Bersani-ja, Gianni Cuperlo, Stefano Fassina, sam Epifani in tudi Massimo D'Alema. Tudi v vladnih vrstah je vzdušje nekoliko razposajeno. Tako se je pra- www.primorski.eu1 AFERA DATAGATE - Analitik Agencije za nacionalno varnost ZDA Snowden v Bolivijo? Predsednik Evo Morales pripravljen »proučiti prošnjo za politični azil« in pomagati Snowdnu LA PAZ, MOSKVA - Bolivijski predsednik Evo Morales je včeraj sporočil, da je Bolivija pripravljena preučiti prošnjo za politični azil nekdanjega pogodbenega analitika ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) Ed-warda Snowdna. Bolivija je sicer ena od 21 držav, ki jih je Snowden zaprosil za azil. »Če je bila prošnja vložena, bomo seveda pripravljeni preučiti zadevo,« je Morales povedal za rusko televizijo RT. Dodal je, da je Bolivija pripravljena pomagati Snowdnu, a pri tem ni podal podrobnosti. »Bolivija se trudi zaščititi ožigosane, pa če gre za vohunstvo ali nadzor. V vsakem primeru smo pripravljeni pomagati,« je še dodal Morales. Snowden je sicer zaprosil za azil še v Avstriji, Braziliji, Kitajski, Kubi, Finski, Franciji, Nemčiji, Indiji, Italiji, Irski, Nizozemski, Nikaragvi, Norveški, Poljski, Rusiji, Španiji, Švici in Venezueli. Pred tem pa je za azil zaprosil že v Ekvadorju in na Islandiji. Snowden je v prošnji za azil na Poljskem zapisal, da mu v ZDA grozi smrtna kazen, potem ko je razkril kršitve ameriške ustave in mednarodnih pogodb. Zapisal je, da je »zelo malo verjetno, da bi bil v ZDA deležen poštenega sojenja in primerne obravnave do sodnega procesa, grozita pa mu dosmrtni zapor ali celo smrtna kazen«. Edward Snowden ansa Snowden je prošnjo poslal preko faksa na poljsko veleposlaništvo v Moskvi. V faksu je še zapisal, da je prošnjo vložil zaradi tveganja, da ga bo preganjala ameriška vlada in njeni agenti ter da se boji povračilnih ukrepov zaradi svoje odločitve o »javnem razkritju resnih kršitev ameriške ustave in pogodb ZN« s strani ameriške vlade. Snowden je tovrstne prošnje naslovil na 21 držav, a je doslej že umaknil prošnjo za azil v Rusiji, potem ko je Moskva od njega v zameno za azil zahtevala, da preneha objavljati sporne informacije o ameriškemu nadzoru nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami. Nekatere države pa so že zavrnile njegovo prošnjo, med drugim tudi Polj- ska. »Prispela je prošnja, ki ni ustrezala uradnim določilom prošnje za azil. A četudi bi bila v skladu z določili, mu je ne bi odobril«, je na družbenem omrežju Twitter zapisal poljski zunanji minister Radoslaw Sikorski. Na negativni odziv je naletel tudi v Indiji. »Skrbno smo preučili prošnjo, a pri tem nismo našli razloga, da bi ji ugodili,« je zpovedal predstavnik indijskega zunanjega ministrstva Syed Akbaruddin. Prošnjo za azil je Snowdnu zavrnila tudi Norveška. »Da lahko zaprosi za azil, se mora prosilec nahajati na norveškem mejnem prehodu ali na ozemlju države,« so odločitev obrazložili pri norveškem direktoratu za priseljevanje. Podobno so sicer sporočile tudi Avstrija, Finska, Španija in Islandija, ki so obrazložile, da se mora prosilec nahajati na ozemlju države, če želi, da je prošnja veljavna. Kitajska in Irska medtem doslej nista želeli potrditi, če sta prejeli Snowd-novo prošnjo, Brazilija pa je sporočila, da se ne bo odzvala na Snowdnovo prošnjo. Snowden se trenutno še vedno nahaja v Moskvi, kamor je priletel 23. junija iz Hongkonga, kamor se je zatekel še pred objavo informacij o nadzoru nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami v ZDA in tujini s strani NSA. Že vse odtlej se nahaja na tranzitnem območju na letališču Šeremetjevo, kjer je ostal ujet brez potnega lista. (STA) vosodna ministrica Annamaria Can-cellieri znesla nad velikimi lobiji, ki »zavirajo reforme in onemogočajo, da bi Italija postala normalna država.« Med te naj bi sodili tudi odvetniki, kar je izzvalo protest odvetnikov. Gospodarski minister Fabrizio Saccomanni je poskusil razvedriti ozračje. Izjavil je, da je Italija zakorakala na pot gospodarskega razvoja. Kaj kmalu pa ga je predsednik italijanskih industrijcev Giorgio Squinzi demanti-ral. Saccomannija spoštujem, a gospodarska proizvodnja se je junija letos zmanjšala za 1,7 odstotka v primerjavi z lanskim junijem. Ob taki številki ni mogoče še govoriti o razvoji, je poudaril Squinzi. V že itak napeto politično vzdušje je spet posegel vodja Gibanja petih zvezd Beppe Grillo. Preko svoje spletne strani je zahteval srečanje s predsednikom republike Giorgiom Napoli-tanom. Zapisal je, da je Italija približuje gospodarski katastrofi, zato naj Napolitano nastopi na televiziji in naj pove Italijanom, v kakšnem stanju se nahaja država, in katera težka žrtvovanja še čakajo Italijane. ZLATO (999,99 %%) za kg 30.753,51€ -259,97 SOD NAFTE (159 litrov) 103,85$ +0,83 EVRO 1,3017 $ -0,20 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 02. julija 2013 valute evro (povprečni tečaj) 2.7. 1.7. ameriški dolar 1,3017 1,3037 japonski jen 130,08 129,99 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 25,983 25,980 danska krona 7,4601 7,4591 britanski funt 0,85790 0,85625 madžarski forint 293,33 294,07 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7017 0,7022 poljski zlot 4,3329 4,3329 romunski lev 4,4430 4,4488 švedska krona 8,7008 8,6958 švicarski frank 1,2354 1,2340 norveška krona 7,9200 7,8985 hrvaška kuna 7,4490 7,4438 ruski rubel 43,0511 43,0606 turška lira 2,5062 2,5099 avstralski dolar 1,4222 1,4190 braziljski real 2,9182 2,9026 kanadski dolar 1,3756 1,3714 kitajski juan 7,9833 7,9952 indijska rupija 77,6270 77,6280 južnoafriški rand 12,9389 12,9526 / TRST Sreda, 3. julija 2013 32 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu SOVODNJE - Občinski svet sprejel proračun, pravilnike o davkih in načrt javnih del »Težo« davka Tares bodo občutili šele jeseni Tako kot ostale občine v Italiji bo tudi sovodenjska uvedla nov davek na okolj-ske storitve Tares, s katerim bo nadomestila davek Tarsu, ki so ga občani do lanskega leta plačevali za odvoz odpadkov. Pravilnik davka Tares in povezane odločbe je sovo-denjski občinski svet sprejel na zadnjem zasedanju, na katerem je z glasovi večine odobril tudi proračun in triletni načrt javnih del. Kot je naš dnevnik že poročal, bo občina Sovodnje letos uvedla davek Irpef s količnikom 0,4%, s katerim bo kompenzirala nižje deželne oz. državne transferje (nenamenski prispevki bodo letos za 52.360 evrov nižji od lanskih), količnikov davka Imu pa ne bo spreminjala. »Sprejeti smo morali nekaj bolečih odločitev, glede na znižanje prispevkov pa ni bilo druge poti. Osnovne javne storitve in delovanje občine je vendar treba zagotoviti; kjer je bilo to mogoče, smo uvedli olajšave,« je povedala županja Alenka Florenin, po kateri je uprava, ki si je med drugim znižala honorarje, v načrt javnih del letos vključila samo dela, ki so v danih okoliščinah izvedljiva - npr. nekatere ukrepe na šolskih stavbah -, pred koncem mandata pa bo skušala izpeljati čim več projektov, ki so bili predvideni v volilnem programu. Med letošnjimi proračunskimi novostmi je, kot rečeno, tudi Tares, ki uvaja nove kriterije obdavčevanja, na podlagi katerih bodo mnoga gospodinjstva in predvsem podjetja prejela višje položnice kot lani. »Novi davek uvaja nekoliko različen sistem obdavčevanja. Prvič, predvideno je stoodstotno kritje stroška pobiranja odpadkov na podlagi finančnega načrta, ki ga posreduje podjetje Ambiente Newco. Pri pripravi finančnega načrta za določanje stroška za našo občino sodeluje davčni urad v Krminu. Omenjeni načrt upošteva poleg neposrednih stroškov za pobiranje in odlaganje odpadkov tudi druge stroške, npr. stroške za čiščenje cest in upravne stroške. Osnova, ki jo je treba kriti z davkom Tares, je torej višja od samega stroška za pobiranje odpadkov,« je povedal odbornik Erik Peteani in nadaljeval: »Tudi kriterij za obdavčitev se razlikujejo od prejšnjih, saj upoštevajo površino stanovanja in število družinskih članov. Če imamo dve družini, ki stanujeta v enako velikem stanovanju, bo družina z nižjim številom članov plačevala manj. Sistem tarif, ki jih določa zakon, predvideva ob tem drugačno obdavčitev glede na tipologijo podjetij. Razlika v obdavčitvi med podjetji, ki opravljajo različne dejavnosti, je lahko precejšnja, velika pa bo predvsem razlika glede na lanske stroške. Naj še omenim, da je država določila svoj pribitek k davku Tares, in sicer 0,30 evra na kv. meter, kar bo privedlo do precejšnjega povišanja stroškov v primerjavi s Tarsu.« Občani bodo davek Tares lahko plačali v štirih obrokih (termini so 31. julij, 30. september, 30. november in 31. januar 2014), podražitev pa ne bodo občutili pred jesenjo. Višina prvih dveh obrokov bo namreč izračunana na podlagi tarif davka Tarsu za leto 2012, poravnava pa bo vključena v druga dva obroka. Proti dokumentom o uvedbi davka Tares je glasovala opozicija. »Položnice za odpadke se v naši občini višajo že od leta 2010, kar je nesprejemljivo. Najprej so se povišale za 26%, nato za 4%, letos pa bo povprečno povišanje prav tako 4-odstotno. Ob tem so pravilniki popolnoma nejasni,« je povedal načelnik skupine Skupaj za Sovodnje Walter Devetak, po katerem imajo občine premalo vpogleda v delovanje družbe Ambiente Newco. Opozicija se je dalje vzdržala tudi pri glasovanju o davku Irpef, saj ga je uprava po Devetakovem mnenju morala uvesti zato, da bi »kompenzirala pretirane investicije prejšnjih let«, med katere načelnik opozicije uvršča tudi nogometno igrišče. Predstavniki skupin Skupaj za So-vodnje in Slovenske skupnosti niso glasovali niti za načrt javnih del. »Predlagali smo zamrznitev obnove Butkovičeve domačije; čeprav bo financiranja z evropskim denarjem, bo del sredstev morala prispevati tudi občina, kar bo še povečalo njen dolg,« je povedal Devetak, ki je predlagal tudi spremembo tarif oz. trajanja koncesij za grobove na pokopališčih, saj bi se morala ta po ocenah opozicije »v večji meri samofinan-cirati«. Dve svetniški vprašanji je imel tudi načelnik SSk Peter Černic. Po njegovi oceni bi morala uprava poskrbeti, da bi tudi so-vodenjski pridelovalci t.i. »goriške rože« bili deležni prednosti, ki jih ponuja nova občinska zaščitna označba izvora (De.Co.), ki so jo ustanovili v goriški občini. »Naše kmetijstvo je na psu; potrebno je, da kmetovalce zaščitimo, saj goriške rože ne pridelujejo le v Gorici,« je povedal Černic, ki je pozval upravo, naj se zavzame tudi za meritve kakovosti zraku v Škrljah. »Namestitev merilne naprave je treba zahtevati od podjetja, ki upravlja elektrarno v Ulici Gregorčič,« meni Černic. (Ale) Sovodenjsko županstvo bumbaca TRŽIČ - Županja opozorila pokrajino na težave STANDREZ Ruski šofer popival in razgrajal Potem ko je popil preveč alkohola, je začel razgrajati po lokalu. V ponedeljek zvečer je osebje bara Ai Paseggeri ob nekdanjem mejnem prehodu pri Štandrežu klicalo na pomoč karabinjerje, ker je tuj državljan zmerjal druge goste in zahteval novo pijačo, čeprav je bila stopnja alkohola v njegovem telesu že itak previsoka. Goriški karabinjerji so moškega pozvali, naj se pomiri, njihov poziv pa je imel ravno nasprotni učinek. Moški jih je fizično napadel s pestmi in brcami, zaradi česar so ga spravili na tla, mu nataknili lisice in ga aretirali. Zatem so ga peljali na karabinjersko poveljstvo na Korzu Verdi v Gorici, kjer se je 37-letni ruski državljan D.K. končno pomiril in streznil. Zaradi nasilnega vedenja in poškodovanja javnih oseb so mu včeraj sodili po hitrem postopku na goriškem sodišču. Sodnik ga je obsodil na osem mesecev zaporne kazni in na plačilo sodnih stroškov; ker moški doslej ni imel opravka z italijansko pravico, so ga pogojno izpustili na prostost. Nočejo tovornjakov S težavami zaradi prehoda tovornjakov po mestnem središču je tržiška županja Silvia Altran seznanila predsednika goriške pokrajine Enrica Gherghetto. »V prejšnjih mesecih smo se o težkem prometu pogovarjali z upravitelji sosednjih občin, takoj zatem je bila na vrsti dežela, zdaj pa smo z našimi težavami seznanili še pokrajino,« pravi Altranova in napoveduje, da se bo njihov »boj« proti težkemu prometu še nadaljeval. Dnevno se skozi Tržič pelje na desetine tovornjakov, ki s svojo težo poškodujejo ceste, hkrati pa onesnažujejo in ogrožajo varnost pešcev, kolesarjev in ostalih udeležencev cestnega prometa. Tovornjakov so naveličani tudi v sosednjih občinah. V Škocjanu je pred ča- som občinski svet izglasoval resolucijo, s katero so občinski svetniki pozvali županjo Silvio Caruso, naj prepove težki promet po občinskih cestah. Največ težav povzročajo tovornjaki, ki prevažajo železo iz tržiškega pristanišča v tovarne v kraju San Giorgio Di Nogaro. V preteklosti je bilo za prevoz železa poskrbljeno po morju, pred dvema letoma pa so ga začeli prevažati s tovornjaki. Občinski upravitelji iz tržiškega mesta okrožja so se za rešitev težav pogovarjali tudi z deželo, vendar s prejšnjo deželno vlado niso našli skupnega jezika; zaradi tega upravitelji s Tržiškega upajo, da bodo z novim deželnim odborom čim prej našli ustrezno rešitev. Tovornjak s tovorom železa Bonaventura TRZIČ - Trgovine bodo do poznih ur odprte že v petek Dvojna bela noč Za glasbo in dobro voljo bo posrkbljeno na Trgu Republike V Tržiču bo letošnja bela noč dvojna. V soboto, 6. junija, bo za glasbo in zabavo poskrbljeno kot v številnih drugih mestih po Italiji, trgovine pa bodo do poznih ur odprte že v petek, 5. junija, ko se bodo opolnoči uradno začele poletne razprodaje. Da bi v mestno središče privabili čim več ljudi, so se na trži-ški občini odločili, da bo tako v petek kot v soboto parkiranje v modrih conah brezplačno. V petek bodo za glasbeno popestritev poskrbeli v okviru festivala Onde mediterranee. Ob 21. uri bodo na Trgu Republike nastopile razne najstniške glasbene skupine, ki jih sestavljajo gojenci glasbene šole Cam in inštituta Vivaldi. Med nastopajočimi bo tudi tržiška skupina Dolcemania, ki je pred časom nasto- pila na festivalu Sanremorock. V soboto se bo niz dogodkov začel ob 18. uri. Združenje Vi-vacentro prireja kolesarski praznik na Trgu Republike; otroci se bodo lahko pomerili v vožnji med količki, akrobatski kolesar bo prikazal razne skoke in akrobatske točke. Združenje Vivancentro bo ravno v soboto začelo deliti svoje prve kartice zvestobe, njihovi lastniki bodo lahko vse leto koristili popuste in posebne ponudbe. V soboto ob 21.30 bo na Trgu Republike koncert, s katerim se bodo poklonili spominu Fabrizia De Andreja. Nastopila bo skupina Mille anni ancora; sestavlja jo deset glasbenikov, med katerimi izstopajo Ellade Bandini, Mario Arcari in Giorgio Cordini. GORICA - Pobuda »Bela noč & Rock'n'Roll« Praznični konec tedna z razprodajami in animacijo Goriški konec tedna bo praznično obarvan. Ob začetku sezonskih razprodaj bo mestno središče poživila prireditev »Notte Bianca & Rock'n'Roll« (Bela noč & Rock'n'Roll), v okviru katere se bodo čez vikend na območju bivše tržnice na debelo v Ulici Boccaccio v Gorici zvrstile številne glasbene in kulinarične pobude. Na sporedu bodo koncerti v živo - med nastopajočimi bo Lorenzo Pilat -, plesi na glasbo DJ-jev in nastop 40 plesalcev tanga, dogajanje pa bodo obogatili kioski in tržnice. Uvod v praznični konec tedna bo sejem vinilnih plošč in »vintage« oblačil oziroma okrasnih predmetov »VinylGo«, ki se bo začel že jutri v muzeju Sv. Klare. V soboto, 6. julija, se bodo uradno začele sezonske razprodaje: na po- budo zveze goriških trgovcev Confcommercio bodo trgovine odprte do poznih večernih ur, od 22. ure dalje pa bodo obiskovalcem ponujale tudi posebne popuste. Svoj doprinos k uspehu pobude »Notte Bianca & Rock'n'Roll« bodo dali tudi goriški lokali, ki bodo prirejali »glasbene aperitive«, na programu pa so še razstave starod-obnih avtomobilov in druga presenečenja. Praznik prireja zveza Confcommercio s podporo goriške občine in v sodelovanju z združenjema »InCorso« in »LeNuoveVie« ter številnimi trgovci. Poskrbljeno bo tudi za najmlajše, ki jih v Ljudskem vrtu čakajo napihljiva igrala »Jungle Village«. Program bodo podrobneje predstavili na današnji novinarski konferenci na goriškem županstvu. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 3. julija 2013 13 GORICA - Med 19. in 25. julijem festival za nagrado Sergio Amidei Kakovosten program kljub krčenju prispevkov Predstavitev festivala Amidei v parku županstva bumbaca Krajši, a kljub temu kakovosten in celo obogaten z novostmi. Takšen bo 32. goriški filmski festival Sergio Amidei, ki so ga včeraj predstavili v parku županstva v Gorici ob prisotnosti režiserja in člana festivalske žirije Marca Risija. »Zaradi reza prispevkov smo morali festival skrajšati za nekaj dni, kljub temu pa smo s pomočjo pokroviteljev uspeli pripraviti kakovosten program,« je povedal organizacijski direktor nagrade Amidei Giuseppe Longo, po katerem je v imenu občine Gorica pozdravil župan Ettore Romoli. »Rezi prispevkov ustvarjajo težave, hkrati pa silijo organizatorje raznih prireditev k večji izvirnosti. Kriza nima samo negativnih plati, ampak je lahko tudi priložnost, da damo okostenelim pobudam novega zagona,« je povedal Romoli in izpostavil, da bo prihodnja sezona Verdijevega gledališča po kakovosti in številu predstav primerljiva z lansko, čeprav so se deželni prispevki znižali za 150.000 evrov. Da je festival Amidei zaradi svojega pomena vreden podpore, je prepričan predsednik Fundacije Goriške hranilnice Gianluigi Chiozza, ki je izpostavil, da je nagrada tudi povezovalni člen med raznimi ustanovami, ki delujejo v Hiši filma na Travniku, o potrebi po »združevanju moči« na vseh področjih pa je spregovorila pokrajinska odbornica Donatella Gironcoli. Sedemdnevni program, ki se bo odvijal med Hišo filma in parkom Coronini, kjer bodo na ogled celovečerci, ki tekmujejo za nagrado za najboljši scenarij, sta predstavila predsednik združenja Amidei Nereo Battello ter predsednik društva Hiša filma in profesor na Damsu Roy Menarini. »Letošnji dobitnik nagrade za avtorski opus bo ponovno francoski režiser. Nagrado bomo izročili Patriceu Leconteu,« je povedal Bat-tello in pristavil, da bodo med festivalom vrteli izbor njegovih filmov (v italijanskih različicah), med katerimi bodo »II marito del-la parrucchiera«, »Il mio migliore amico«, »L'insolito caso di Mr. Hire«, »L'uomo del treno«, »La ragazza sul ponte«, »Ridicule«, »Confidenze troppo intime«, »Tango«, »Tandem« in »Uno dei due«. Tako Battel-lo kot Menarini priporočata festivalski publiki retrospektivo režiserja Tonina De Bernardija, mojstra neodvisnega filma, čigar dela niso bila pogosto na ogled v ki-nodvoranah. »De Bernardi bo tudi naš gost,« je povedal Battello, Menarini pa je izpostavil, da sta tako Leconte kot De Bernardi navdušeno sodelovala z organizatorji pri izboru filmov, ki bodo na ogled v Gorici. Med pomembnejše retrospektive spada tudi tista, ki jo bodo posvetili velikemu italijanskemu igralcu Albertu Sordiju, medtem ko bodo kritiku, novinarju, scenaristu in pro-ducentu Vieriju Razziniju med festivalom izročili prvo nagrado za filmsko kulturo. »Ovrednotili bomo tudi delo naših laboratorijev La camera ottica in Crea. Na ogled bodo na primer restavrirani kratki filmi slovenskega režiserja Karpa Godine, ki bo naš gost, pa tudi dela sedanjih in bivših študentov univerzitetne smeri Dams,« je zaključil Menarini. (Ale) GORICA - Žirant festivala Amidei Marco Risi »V veleblagovnicah vrtijo samo eno vrsto filmov« »V Gorici imate marsikaj lepega. Ogledal sem si mediateko in kino, ki ima tri udobne kinodvorane. Povedali so mi, da ga ogroža Ikein nakupovalni center, ki bo imel tudi multipleks. Kot se dogaja v ostalih tovrstnih kinodvoranah, bo žal vrtel samo eno vrsto filmov.« Nad prevlado komercialnega filma se zgraža Marco Risi, italijanski režiser, scenarist in pro-ducent, ki se je včeraj udeležil predstavitve 32. festivala Amidei. Risi je Gorico, kjer je v teh dneh v Kinemaxu na ogled tudi njegov zadnji film »Cha cha cha«, obiskal že drugič. Z našim mestom, o katerem meni, da se v njem veliko bolje živi kot v Rimu, ga ob prijatelju, ki tu živi, veže predvsem festival Amidei, saj je že več let član prestižne žirije, odgovorne za izbor filmov, ki se potegujejo za nagrado za najboljši scenarij. Žiranti (ob Risiju še Ettore Scola, Franco Giraldi, Giuseppe Piccioni, Francesco Bruni, Massimo Gaudioso, Silvia DAmico in Giovanna Ralli) so za letošnji festival izbrali filme »Argo« (ZDA, Marco Risi bumbaca scenarij Chris Terrio, režija Ben Affleck), »Come un tuono« (ZDA, scenarij Derek Cianfrance, Ben Coccio, Darius Marder, režija Derek Cianfrance), »Il Sospetto« (Danska, scenarij Tobias Lindholm, Thomas Vinterberg, režija Thomas Vinterberg), »Il figlio dell'altra« (Francija, scenarij Noam Fitoussi, Lorraine Levy, Nathalie Saugeon, režija Lorraine Levy), »La citta ideale« (Italija, scenarij Luigi Lo Ca- scio, Virginia Borgi, Massimo Gaudioso, Desideria Rayner, režija Luigi Lo Cascio), »La migliore offerta« (Italija, scenarij in režija Giuseppe Tornatore), »Miele« (Italija, scenarij Valeria Golino, Frances-ca Marciano, Valia Santella, Angela Del Fabbro, režija Valeria Golino) in »Viag-gio sola« (Italija, scenarij Ivan Cotroneo, Francesca Marciano, Maria Sole To-gnazzi, režija Sole Tognazzi). Vinjena kolesarka V ponedeljkovih zgodnjih večernih urah so bili novogoriški policisti obveščeni o prometni nesreči v Novi Gorici, v kateri je bila udeležena 34-letna kolesarka, državljanka Ukrajine. Ta je približno sto metrov pred križiščem med Erjavčevo in Prvomajsko cesto zaradi vožnje pod vplivom alkohola zadela v robnik pločnika in padla na tla. Pri tem je utrpela lažje poškodbe: odrgnila si je koleno in stopalo. Kasneje je sama iskala ustrezno zdravniško pomoč v novogoriškem zdravstvenem domu, policisti pa so ji izdali še plačilni nalog. (km) V marini kradli motorje Neznanci so v noči s petka na soboto ukradli tri izvenkrmne motorje v marini navtičnega društva Tavoloni v Tržiču. Tatovi so svoj plen skrbno izbrali, saj so pobrali tri motorje istega proizvajalca. Da so jih odstranili s čolnov, so potrebovali vsaj poldrugo uro dela; njihove plen je vreden več tisoč evrov. Krajo so odkrili nekateri člani nav-tičnega društva, ki so se v soboto zjutraj odpravljali na ribolov. Opazili so s silo odprta vrata in takoj zatem obvestili karabinjerje. V zadnjih štirih mesecih so v marini društva Tavoloni našteli že sedem tatinskih obiskov. Melletti na čelu CNA Maurizio Melletti je bil potrjen za predsednika pokrajinskega odbora stanovske zveze CNA - Confede-razione Nazionale dell'Artigianato e della Piccola e Media Impresa. 52-letni Melletti je lastnik tržiškega podjetja Monfalmarmi, ki se ukvarja s prodajo in predelavo marmorja. Za podpredsednika pokrajinskega odbora zveze CNA je bil imenovan goriški podjetnik Alberto Zeroni, v upravni odbor je bil izvoljen še Andrea Davanzo, lastnik avtošole iz Tržiča. Trpljenje in potlačitev Na kmetiji Aleša Komjanca na Jazbinah bo jutri ob 20.30 predstavitev knjige »Come incontrare l'altro. La consulenza psico-sociale«. Novinar Roberto Covaz se bo pogovarjal z avtorjema Adamom Selijem in Kristino Martelanc na temo »Trpljenje in potlačitev: problem ob meji«. Sodelovala bo Luigina Cot-ti, sledila bo zdravica. GORICA - Še zadnji izidi mature na višjih srednjih šolah Za zaključek šest stotic V slovenskem višješolskem središču v Gorici so včeraj objavili še zadnje izide državnega izpita. Na klasičnem liceju Primož Trubar sta najvišjo oceno prejela dva dijaka, na znanstveno tehnološkem Simon Gregorčič pa štirje. Na klasičnem liceju Primož Trubar so izdelali Aleksija Antonič (97/100), Diana Berte (82/100), Marta Carlesso (95/100), Sara Cossutta (74/100), Kevin Cucit (83/100), Mickey Cucit (78/100), Debora Marson (85/100), Nastja Pahor (100/100), Tadej Pahor (100/100), Tina Paljk (91/100), Marco Ventin (76/100), Francesco Vitale (92/100) in Carlotta Zit-ter (80/100). Na znanstveno tehnološkem liceju Simon Gregorčič so izdelali Maja Bogatec (64/100), Nika Cotič (100/100), Laura Doljak (90/100), Samuel Furlan (75/100), Daniel Hlede (85/100), Katja Križaj (84/100), Marco Peric (100/100), Mateja Petejan (100/100), Erik Raida (68/100), Erik Sivec (86/100), Denis Škerk (74/100), Matjaž Starec (80/100) in Gaja Tomsič (100/100). Objava izidov v višješolskem središču bumbaca 14 Sreda, 3. julija 2013 GORIŠKI PROSTOR / VIPAVA - Mednarodna vpetost Univerze v Novi Gorici Ključnega pomena je prenašanje znanja v gospodarstvo Eden izmed ajdovskih laboratorijev Univerze v Novi Gorici foto k.m. TRŽIČ - Ogoljufala sta več starejših občanov Goljufa sta se pretvarjala, da sta tehnika družbe Isogas Pretvarjala sta se, da sta tehnika podjetja Isogas in da morata preveriti delovanje plinskega števca. Lično oblečena moška sta v soboto ogoljufala več starejših občanov, ki živijo v Ulici Romana v Tržiču. Najprej sta pozvonila na zvonec stanovanj, v katerih stanujejo starejši občani, potem sta povedala, da sta zaposlena pri podjetju Isogas. Vsakič sta pokazala tudi posebno izkaznico, bila sta izredno vljudna in simpatična, tako da so ju številni starejši občani spustili v stanovanje brez velikega obotavljanja. Moška sta se hlinila, da pregledujeta plinski števec; v nekaterih primerih sta celo izklopila nekaj žic, nato pa sta zahtevala plačilo za opravljeno delo, večinoma od 100 do 300 evrov. Goljufa sta ob prejetju denarja celo izdala neke vrste potrdilo o plačilu, pod katerim sta se podpisala z nerazumljivo pisavo. Starejši občani so se zavedali, da je šlo za goljufijo, ko sta bila moška že neznano kje. V več primerih so goljufijo odkrili sorodniki priletnih oškodovancev, ki so nato vložili prijavo; nekaj oškodovancev pa se je iz sramu odločilo, da prijave ne bo vložilo. Policisti in karabinjerji pozivajo starejše občane, naj nikomur ne odpirajo vrat. Tehniki podjetij, ki zagotavljajo oskrbo z vodo, plinom in elektriko, obiskujejo domove samo v primeru, da jih kdo pokliče. »Goljufi se navadno pojavljajo v parih. Ko eden klepeta z izbrano žrtvijo, se drugi potika po stanovanju in še zlasti po spalni sobi, kjer starejši stanovalci navadno hranijo zlato in denar,« opozarjajo sile javnega reda in pozivajo starejše občane, naj jih takoj pokličejo ob vsakem sumljivem obisku. Starejši občani so pogosto žrtve goljufov Univerza v Novi Gorici je največji za-poslovalec visokoizobraženih kadrov v regiji. »Če ne celo v Sloveniji,« pravi rektor Danilo Zavrtanik, ki rad poudari, da je Univerza v Novi Gorici predvsem raziskovalna univerza, kjer 70 odstotkov celotnih prihodkov že pomenijo prihodki od raziskav. »Z vsemi ključnimi predstavniki raziskovanja na italijanski strani meje imamo zelo tesno sodelovanje,« pristavlja prorektor Gvido Bratina. Med letoma 2007 in 2013 je univerza pridobila oziroma sodelovala pri 30 mednarodnih projektih v skupni vrednosti 9 milijonov evrov in ustvarila 31 novih delovnih mest za visoko izobražene kadre. Ena od slabosti omenjene univerze pa je prostorska razpršenost: svoje programe izvajajo kar na sedmih lokacijah - tri med njimi so v Italiji. »V obdobju 2007 - 2013 se je zlasti program čezmejnega sodelovanja med Italijo in Slovenijo usmeril pretežno v področje raziskav. Želimo si, da bi se v naslednji finančni perspektivi to še okrepilo, zelo smo bili uspešni tudi pri pridobivanju sredstev iz Evropske unije. Naš projekt Sun-green je velik dosežek ne le za univerzo ampak tudi za Slovenijo, v naprej si bomo še bolj prizadevali, da bi se delež sredstev iz Evropske unije povečal,« pravi Bratina. Projekt Sungreen je namenjen financiranju in-štitucij, ki imajo največji razvojni potencial. Univerza v Novi Gorici je bila na tem razpisu prepoznana kot ena od takih inštitu-cij v Sloveniji. »Pravzaprav kot edina. Naš projekt je bil ocenjen z najvišjim številom možnih točk. V tem okviru smo pridobili nekaj manj kot 4 milijone evrov, ki so namenjeni nakupu raziskovalne opreme - danes so se začela dela za preureditve prostorov za dva nova mikroskopa, ki ju dobimo v jeseni, v vrednosti 2 milijonov evrov - in zaposlitvi trinajstih vrhunskih strokovnjakov z različnih področij. To je projekt, ki bo univerzo v Novi Gorici okrepil na raziskovalnem področju,« je včeraj pojasnil prorektor Bratina. Z okrepitvijo raziskovalnega potenciala univerze pa se povečuje tudi njena čezmejna vpetost oziroma sodelovanje z različnimi raziskovalnimi inštitucijami v Italiji: po besdah prodekana zelo intenzivno sodelujejo s tržaškim Sinhrotronom, Med- narodnim centrom za genetiko in biotehnologijo, Mednarodno šolo za teoretsko fiziko... Precej načrtov imajo tudi glede povezovanja z univerzami na italijanski strani meje. »Z Univerzo v Vidmu se pogovarjamo o skupnih programih na področju okolja, vinogradništva, smo tik pred podpisom sporazuma z Univerzo v Trstu o skupni podiplomski šoli na področju na-nostrukturiranih materialov, podpisali smo že sporazum z univerzo v Vidmu za magistrski študijski program okolje,« našteva sogovornik. Težava, ki že dolgo tare osemnajst let staro univerzo, pa je prostorska razpršenost, kar je zagotovo ena njihovih slabosti. Sedaj delujejo v Rožni Dolini, na dveh lokacijah v Gorici, v Ajdovščini, na Otlici, v Benetkah in v Vipavi. Se morda v kratkem obeta še kakšna selitev čez mejo? »Dve relativno veliki stavbi v Gorici že najemamo. Kolikor smo teh najemov veseli, saj so nas rešili velike prostorske stiske, bi si vseeno bolj želeli, da se na slovenski strani zaključi iskanje lokacije za kampus in končno začne izgradnja kampusa pri nas,« pojasnjuje Bratina, ki o prihodnih usmeritvah univerze dodaja: »Osredotočali se bomo na tri ključna področja: na raziskave sodobnih materialov, na področje biomedicine z našim bodočim centrom staranja in področje okolja, ki je naš paradni konj - naša raziskovalna dejavnost se je pravzaprav začela z raziskavami o okolju. Ta tri področja bodo steber raziskovalne dejavnosti na univerzi za prihodnje desetletje. Tudi ostalih dejavnosti, ki jih že izvajamo, ne bomo opustili: zelo uspešni smo na področju astrofizike, raziskav vina.« Da je razvita raziskovalna dejavnost za univerzo zelo pomembna, je včeraj poudaril tudi minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik, ki se je mudil v prostorih univerze v Vipavi. »Tako lahko univerza svoje znanje lahko prenaša naprej v gospodarstvo, zato je tudi bistvenega pomena, da se univerza usmerja v tista znanja, razvoj in raziskave, ki se usmerjajo v gospodarstvo. Pomembno je, da se znanje prenaša v končni produkt, ne pa da ostaja nekje zbrano in se ne prenese v industrijo,« je povedal minister. Katja Munih VIPAVA - Odkup pšenice se še ni začel Letina podpovprečna po kakovosti in količini vesti,« pojasnjuje Poženelova. za letošnji pridelek so značilna drobna zrna. »Zaradi veliko padavin pride do izpiranja dušika, posledica je tudi manjši delež beljakovin v zrnju. Obeta se podpovprečna letina po kakovosti in pridelku,« dodaja Anka Poženel. V ajdovskem Mlinotestu, kjer odkupijo praktično ves pridelek pšenice iz Vipavske doline pojasnjujejo, da letos odkup pšenice še ni bil objavljen, predvidevajo pa, da bo objava še v tem tednu. »V tem tednu se bodo tudi začela pogajanja o odkupni ceni, zato o odkupni ceni še ne moremo dati podatkov. Pričakovanja pridelovalcev so visoka, podatki, ki jih dobivamo iz tujine pa kažejo, da so cene na tujih trgih zelo padle. Tudi analiza kakovosti letošnjega pridelka se šele začenja, zato bomo več podatkov o letošnjih pričakovanjih kakovosti in količin lahko dali v naslednjih dneh,« pojasnjujejo v Mlinotestu. Njihov letni odkup pšenice znaša do 40.000 ton, veliko večino pšenice uvozijo. »V Vipavski dolini je s pšenico zasejanih med 80 in 100 hektarjev, kar da do 400 ton pšenice, ki jo Mlinotest odkupi. Iz povedanega je jasno, da je delež pšenice iz bližnje okolice majhen, analize iz preteklega leta pa so pokazale, da gre za pridelek visoke kakovosti. Mlinotest zelo spodbuja sejanje pšenice tudi v tem delu Slovenije, to sedaj intenzivno počnemo že tri leta, vendar izredno pogrešamo aktivno vlogo zadruge, ne samo na Vipavskem, tudi na Krasu in na koprskem območju,« pravi David Nabergoj, predsednik uprave Mli-notesta. (km) Odkup pšenice se letos še ni pričel, saj je letošnje vreme žetev preložilo za štirinajst dni do tri tedne. Letina bo po besedah Anke Po-ženel iz novogoriškega Kmetijsko gozdarskega zavoda podpovprečna tako po kakovosti kot po količini pridelka. »Od 1. oktobra do 31. marca je padlo 1.247 milimetrov padavin, pa še v aprilu in maju - tako da je že celoletna količina padavin padla v prvih nekaj mesecih. Po 1. novembru se praktično ni dalo sejati, moča je bila celo zimo. Zato se tudi ni dalo pravi čas dognojiti, pa tudi zaščite proti boleznim se ni dalo iz- JAZBINE - Balet Iz Bolgarije se je vrnila z medaljo Jana Stekar z Jazbin je začela letošnje počitnice z udeležbo na mednarodnem festivalu »Eight International Children Festival Contest Starry Rainbow«, ki je 19. in 20. junija potekal v mestu Varna v Bolgariji. Tekmovala je v kategoriji klasični balet. Balet vadi v Novi Gorici (začela je septembra 2011), njena učitelja sta Sergej Se-menjuk in Svetlana Petrovič. V Varni je Jana nastopila v dveh obveznih točkah, z dobrim nastopom se je uvrstila na tretje mesto in tako osvojila bronasto medaljo. Mednarodno priznana komisija ji je dodelila tudi posebno nagrado - pokal za dosežen uspeh. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 3. julija 2013 15 Gledališče Koncerti U Kino PRED PALAČO CORONINI na Trgu Ivana Roba v Šempetru bo v četrtek, 4. julija, ob 20.30 predstava v mimiki z naslovom »Sonatina per Alice«. Nastopata in sta si jo zamislila Bianca Francioni in Tommaso Geri v sklopu niza »Insegui la tua storia« v organizaciji občine Romans, studia Maninarte in pod pokroviteljstvom goriške pokrajine, Fundacije Goriške hranilnice in združenja Gra-disca . Ob slabem vremenu bo prireditev v Mladinskem centru v Ul. 9. septembra v Vrtojbi. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 3. julija, ob 19.30 na ploščadi pred SNG Nova Gorica poteka Mednarodni festival uličnega gledališča »Ana Desetnica«: nastopa nizozemska skupina Compagnie Mobil s predstavo »Sulky M1«; vstop prost, informacije na blagaj-na.sng@siol.net in po tel. 0038653352247. DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »World War Z«. Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »The Lone Ranger«. Dvorana 3: 17.40 - 20.10 »Cha cha cha«; 19.45 »L'uomo d'acciaio«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »World War Z«. Dvorana 2: 18.00 - 21.00 »The Lone Ranger«. Dvorana 3: 17.45 - 20.40 »L'uomo d'acciaio. Dvorana 4: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Pas-sioni e desideri«. Dvorana 5: 17.40 - 20.10 - 22.00 »Pau-lette«. fl Razstave »LIFE_MUSICHE DI SCONFINE« poteka do 20. julija: 13. in 14. julija glasbena delavnica Giorgia Pacoriga (informacije in vpisovanje na in@dobia-lab.net) z naslovom »L'improvvisazio-ne non si improvvisa« v razstavni dvorani Delbianco v Ul. F.lli Zamboni 2 v Štarancanu; ob koncu delavnice v petek, 14. julija, zvečer bo na sedežu Dobialab v Ul. Vittorio Veneto 32 - Dob-bia - Štarancan koncert udeležencev; več na www.dobialab.net. FESTIVAL OB 17. MEDNARODNEM SREČANJU SAKSOFONISTOV V NOVI GORICI: 3. julija ob 21. uri v Hiši Šte-kar, Snežatno 31/a - Kojsko, Jama 4et (Marko Čepak & Jani Šepetavec Quartett), gost koncerta bobnar Zan Tetič-kovič; 5. julija ob 20.30 v dvorani Glasbene šole Nova Gorica »Hommage a Francis Poulenc« Claude Delangle, saksofon, Odile Delangle, klavir, gosta koncerta saksofonista Joonatan Rautiola in Matjaž Drevenšek; 6. julija, ob 19. uri v veliki dvorana Kulturnega doma Nova Gorica koncert finalistov 7. mednarodnega tekmovanja saksofonistov, Simfoničnega orkestra RTV Slovenija; vstop prost; več na www.kulturnidom-ng.si. »GRADO FESTIVAL OSPITI D'AUTO- RE« na nasipu Nazario Sauro v Grade-žu ob 21.30: danes, 3. julija, Al Di Meola, v torek, 9. julija, Nicola Conte in v torek, 16. julija, Brian May; za pred-prodajo vstopnic informacije na www.azalea.it in www.ticketone.it. »SOUND OF WAVES FESTIVAL« na plaži »Costa Azzurra« v Gradežu: 7. julija ob 19. uri DJ Nari and Milani, vstop prost. 13. julija, ob 21.30 Benny Benassi, informacije za predprodajo vstopnic www.azalea.it in www.ticketone.it. 14. julija ob 19. uri »Sunset Sunday«, vstop prost. 21. julija, ob 19. uri Albertino radia DJ, vstop prost. 26. julija, ob 21.30 Elio e le storie tese, informacije za pred-prodajo vstopnic www.azalea.it in www.ticketone.it. 28. julija ob 19. uri »Sunset Sunday«, vstop prost. 4. avgusta, ob 19. uri »7.2 Tommy Vee - Mauro Ferrucci«, vstop prost. 11. avgusta ob 19. uri »First Class«, vstop prost. 15. avgusta ob 21. uri »The Birthday Party, vstop prost«. 18. avgusta ob 19. uri »Sunset Sunday«, vstop prost. 25. avgusta ob 19. uri »Closing Party«, vstop prost; več na www.soundofwaves.it. AŠKD KREMENJAK prireja 17. zamejski festival »Diaton 2013« 12., 13. in 14. julija v večnamenskem centru v Jamljah. Na programu bo v petek, 12. julija, ob 20. uri tekmovanje v briškoli; v soboto, 13. julija, ob 18. uri otroški ex tempo-re, ob 20. uri nastop folklorne skupine Gradina iz Ilirske Bistrice, nagrajevanje zmagovalcev ex temporeja in ples ob zvokih tria Atomix. V nedeljo, 14. julija, od 14. do 15.30 vpisovanje godcev na diatonično harmoniko, ob 16. uri začetek nastopov, sledila bosta podelitev priznanj udeležencem in nagrad zmagovalcem festivala ter ples ob zvokih tria Atomix. ZDRUŽENJE AMICI DELL'ARTE FELICE vabi na ogled razstave z naslovom »Palpiti del bosco. Animali di legno di Giorgio Burgnich« v lokalu Hic Caffè v Ul. don Bosco 165 v Gorici; do 31. avgusta od ponedeljka do sobote 8.00-13.30, 15.30-21.00, ob nedeljah 8.00-13.00; vstop prost, informacije na hiccaffe@libero.it. V GOSTILNI MILJO pri Devetakih bo do 28. avgusta na ogled razstava računalniškega umetnika Bogdana Sobana iz Vrtojbe. ČLANICE IN ČLANI FOTO KLUBA NOVA GORICA vabijo na odprtje in ogled jubilejne razstave ob 45. obletnici ustanovitve kluba danes, 3. julija, ob 18.30 v Rotundi SNG v Novi Gorici. Razstavlja 29 članov kluba. Dogodek bo z svojim nastopom popestril Nik Oblak, letošnji finalist programa »Slovenija ima talent«. V GALERIJI MARIA DI IORIA v državni knjižnici v Gorici je na ogled razstava akvarelov Andreja Kosiča; do 6. julija od ponedeljka do petka 10.3018.30, ob sobotah 10.30-13.30. V GALERIJI LA FORTEZZA v Ul. Ciot-ti 25 v Gradišču je na ogled razstava umetnice Qing Yue z naslovom »The Dragon's Lair«; do 10. julija ob četrtkih, petkih in sobotah 10.30-12.30, 17.30-19.30, ob nedeljah 10.00-12.30. V MUZEJU TERITORIJA v palači Lo-catelli (Trg 24 Maggio 22) v Krminu je na ogled fotografska razstava z naslovom »Il tempo di 1 click« (razstavljajo Rossano Bertolo, Maurizio Frul-lani in Paul David Redfern); do 14. julija od četrtka do sobote 16.00-20.00, ob nedeljah 10.30-12.30, 16.00-20.00; vstop prost. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15 (poslovna cona) v Solkanu je na ogled razstava Nicole Montemorre z naslovom »Ostan-ki/Residuati«; do 30. avgusta od ponedeljka do petka med 9.00-17.00. V RAZSTAVNIH PROSTORIH FUNDACIJE GORIŠKE HRANILNICE v Gosposki ul. (Ul. Carducci) 2 v Gorici je na ogled razstava z naslovom »Réclame. Manifesti e bozzetti del primo '900 dal Fondo Passero-Chiesa«; do 29. septembra od torka do petka 16.00-19.00, ob nedeljah in praznikih 10.00-19.00, vstop prost. Vodeni ogledi razstave bodo potekali ob sobotah, nedeljah in praznikih ob 17.30 ali po domeni (Cooperativa Musaeus, tel. 340-5738264); več na www.fondazionecarigo.it. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI DUDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. H Šolske vesti SLOVIK obvešča, da je odprt razpis za vpis v delavnice obšolskega študij -skega program Ekstra in za multidi-sciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast za dijake; informacije na spletni strani www.slovik.org in in-fo@slovik.org. SLOVIK - poletne dejavnosti za dijake od 26. avgusta dalje. »Trening« pred začetkom novega šolskega leta: slovenščina, angleščina in matematika, po izbiri še latinščina, grščina ali nemščina. Program in prijavnica sta na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. julija. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00). URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je z ministrskim dopisom AO-ODGPER 6604 bil objavljen ministrski odlok št. 572 z dne 28. junija 2013. Učno osebje, ki je že pogojno vključeno v pokrajinske lestvice in do predvidenega roka za predstavitev vloge pridobi predvideno habilitacijo oz. naslov podpornega učitelja ali profesorja, lahko vloži prošnjo za polnopravno vključitev v pokrajinske lestvice oz. sezname. Vse prošnje mora zainteresirano učno osebje vložiti preko procedure »Istanze on line« na spletni strani ministrstva za šolstvo do 14. ure dne 17. julija 2013. POLETNOSTI 2013: Mladinski dom obvešča, da bosta med 26. avgustom in 6. septembrom pripravi na začetek pouka »Šola za šalo« za osnovnošolce in »Srednja na štartu« za srednješolce; med 2. in 6. septembrom tečaj »Vstop v srednjo šolo« za peto-prvo-šolce; informacije in vpisi po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549 / 536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. SLOVIK - razpis in prijavnica za programe 2013-2014, namenjene dijakom in študentom, sta objavljena na spletni strani www.slovik.org. Izpolnjene prijavnice zbiramo na naslovu info@slovik.org do 15. septembra. Informacije: info@slovik.org ali tel. 0481-530412 (torek-četrtek 10.0012.00). & Izleti □ Obvestila SPDG organizira dvodnevni izlet na Storžič 6. in 7. julija. Zbirališče v soboto, 6. julija, ob 13.30 na parkirišču pri Rdeči hiši. Obvezna čelada in plezalni pas; prijave v četrtek, 4. julija, med 19. in 20. uro na sedežu SPDG v Gorici, informacije po tel. 3408247660. ZDRUŽENJE TEMPO LIBERO COOP CONSUMATORI NORDEST prireja ob 100-letnici opere v Veroni in ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija dva izleta v Verono: 13. julija za opero »Messa da Requiem« in 24. avgusta za opero »LAida«; informacije in vpisovanje v veleblagovnicah Coop Consumatori Nordest ali po tel. 335-7835183 do zasedbe mest. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v nedeljo, 4. avgusta, piknik, povezan z izletom v Tolmin. V jutranjih urah si bodo udeleženci ogledali muzej, v katerem je letos na ogled razstava ob 300-le-tnici Tolminskega upora. Popoldne bo druženje v Brjah (Dobravlje). Vpisovanje bo do 26. julija oz. do zasedbe mest na avtobusu. Prijave po tel.: 0481-390697 (Marija Č.), 0481882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481-884156 (Andrej F.), 3471042156 (Rozina F.). Na račun 20 evrov. H Mali oglasi V NAJEM dajem povsem opremljeno stanovanje v Gorici, veliko 60 m2. Najemnina po zakonsko predvideni ceni. Tel. 348-5298655. GLASBENA MATICA GORICA bo do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do četrtek 11.0012.00, ob petkih zaprto. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici bo od 1. julija do 31. avgusta odprta po poletnem urniku: od ponedeljka do petka 8.00-16.00; zaprta bo zaradi dopusta od 5. do 16. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi v Gorici, Trstu in Solbici odprti publiki od 1. julija do 6. septembra po poletnem urniku (9.00-13.00). Zaprti bodo med 12. in 16. avgustom. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo julija in avgusta vsi občinski uradi v popoldanskih urah zaprti. ODBOR ZA ŽENSKO PODJETNIŠTVO PRI GORIŠKI TRGOVINSKI ZBORNICI prireja nagradni natečaj »Magi-camente imprenditrice«, namenjen ženskim podjetjem v goriški pokrajini. Zainteresirane podjetnice imajo čas za prijavo do 10. septembra; informacije in obrazec za vložitev prošnje na spletni strani www.go.cam-com.gov.it ali v uradu goriške Trgovinske zbornice »Spazio Impresa« (spazio.impresa@go.camcom.it, tel. 0481-384202/261). V OBČINSKEM PARKU ob goriški občini poteka brezplačno vsako soboto med 8.30 in 9.30 tečaj telovadbe do 13. julija; informacije ASD Palestra Spazio, tel. 329-7334318. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE ASS 2 obvešča, da delujejo nove telefonske številke za zdravniško dežurstvo (»guardia medica«): za Gorico tel. 0481-547209, 0481-538457; za Tržič tel.0481-791981; za Gradež tel. 0431-878154. URAD KROŽKA KRUT v Gorici bo zaprt od 3. do 22. julija, nato bo odprt vsak torek od 9. do 12. ure; interesenti lahko kličejo urad v Trstu, tel. 040360072. GORIŠKI URAD ZSŠDI-JA bo zaprt od ponedeljka, 8. julija, do vključno ponedeljka 15. julija. AŠD SOVODNJE vabi na redni občni zbor v ponedeljek, 15. julija, ob 20.30 v prvem in ob 21. uri v drugem sklicu v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Prvomajski ulici 120/a v Sovodnjah. 0 Prireditve »KNJIGE IN AVTORJI V GRADEŽU -POLETJE 2013« na prireditvenem prostoru ob glavnem vhodu gradeške plaže: v petek, 5. julija, ob 18. uri bo Paolo Toso predstavil svojo knjigo »La verità di carta«. POLETJE 2013 V PARKU BASAGLIA v okviru projekta »Dolce-mente«: vsak četrtek med 17. in 18. uro bo zdravnik Flavio Komauli vodil sprostilna srečanja s tehnikami proti stresu in med 18. in 19. uro bo Annamaria Zin telesne vaje chi kunga z bambusovimi palicami. Srečanja bodo potekala v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici, ob slabem vremenu v prostorih dnevnega centra; vstop prost. »SREČANJA V PARKU. ŽIVLJENJSKE IN UMETNIŠKE POTI«: danes, 3. julija, na prireditvenem prostoru ob glavnem vhodu plaže v Gradežu med 18. in 20. uro bo Valentina Del Cuo-re predstavila svojo knjigo »Metafori-camente amore. Sette racconti pensati per il cinema«; sodelovala bo Rossana Moretti Luttazzi, glasbeni poklon bosta podala pianist Alessandro Sco-le in Letizia Ranalletta, ki bo zapela, povezovala bo Margherita Reguitti. FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE vabi, ob razstavi »Réclame«, na sedež Fundacije v Gosposki ulici (Ul. Car-ducci) 2 v Gorici danes, 3. julija, ob 21. uri na projekcijo »Tutto il meglio di Carosello« v sodelovanju s Cineclu-bom iz Gorice; vstop prost. V CENTRU DANICA NA VRHU poteka tradicionalni turnir v malem nogometu od 19. do 22. ure, v četrtek, 4. ju- lija, in petek, 5. julija, se bodo štiri zmagovalne ekipe pomerile v polfina-lu oziroma finalu, sledilo bo nagrajevanje. Organizatorji bodo poskrbeli za hrano in pijačo. V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici v sklopu niza »Oggi si legge« ob 18. uri: v četrtek, 4. julija, bo Marina Silvestri predstavila svojo knjigo »Ambraverde«; več na www.leg.it, vstop prost. GORIŠKI LITERARNI KLUB GOVORICA v sodelovanju z Goriško knjižnico Franceta Bevka in KS Gradišče vabi na 3. Gregorčičeve dneve z naslovom »Ti meni svetlo sonce«: v petek, 5. julija, ob 20. uri v spominskem parku Simona Gregorčiča in Josipa Tominca pred Kulturnim domom v Gradišču nad Prvačino bo kulturna prireditev, z gostom Markom Kravosom se bo pogovarjal Radivoj Pahor. JEHOVE PRIČE prirejajo za slovenske vernike tridnevno zborovanje z naslovom »Božja Beseda je resnica!« v petek in soboto, 5. in 6. julija, med 9.20 in 16.55 in v nedeljo, 7. julija, med 9.20 in 15.40 v Celju, Dečkova 1, dvorana L1 na Celjskem sejmu. Na programu predavanje z naslovom »Kaj je resnica?« in dve gledališki predstavi o biblijskih pripovedih; vstop prost. »PERCORSI DI-VERSI« - srečanja s prostim vstopom z branjem poezij, glasbo in gladališkimi delavnicami v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici ob 18. uri: 8. julija srečanje s Fabianom Alberghettijem, glasba Giancarla Lombardija; 9. julija gledališka delavnica z Donatom Acam-poro in Ano Saksida; 15. julija srečanje z Robertom Cesconom in Luigino Lorenzini, glasba tria Paolo Gregorig; 22. julija srečanje z Lussio Di Uanis in Fulviom Segatom, glasba Mattea Buc-ciola; 29. julija srečanje z Guidom Cu-panijem in Antoniom Di Biasiom, glasba Sandra Bucciola. Ob zaključku vsakega srečanja kdor želi bo lahko prebral svoja dela; 7. oktobra bo zaključna družabnost z videoprojekcijo srečanj. Informacije po tel. 3288292437 (Valter) in tel. 328-8381969 (Eleonora). V OKVIRU PROJEKTA »DOLCE-MEN-TE« bo v parku Basaglia v Ul. Vittorio Veneto 174 v Gorici v četrtek, 11. julija, med 16.30 in 21. uro debatno srečanje z naslovom »La guarigione per-fetta«. Na temo holističnega zdravljenja, ki temelji na poslušanju samih sebe in na iskanju notranjega miru bodo govorili psiholog in psihiater Marco Bertali, vzgojiteljici Simona Ago-stinis in Elisa Stocco, zdravnica Susanna Beira, »counselor« Rio Abierto, psihologinja in psihoterapevtka Ilaria Bregant, zdravnik psihoterapevt in ho-meopat Maurizio Cannarozzo, Antonella Chiurco, psihiater in psihotera-pevt Giorgio Crismani, psihiater in psihoterapevtka Flavia Donadoni, slikarka Serena Ferletti, vzgojitelj Davide Guzzon, endokrinolog Flavio Komauli, Valter Lauri združenja AMA-Linea di Sconfine, Giuliano Colussi združenja Fusam, psihologinja in psi-hoterapevtka Corinna Michelin, Federico Pellegatti združenja VegAnima, fiziater Celestino Turco, inštruktor tehnik tai chi in chi kung Annamaria Zin. Med posegi bo pela pevka Krisz-tina Nemeth. Ob slabem vremenu bo srečanje potekalo v prostorih centra Mare Pensante. Udeleženci naj s seboj prinesejo blazinico; informacije po tel. 0481-594103/01, 333-4857158, mar-co.bertali@ass2.sanita.fvg.it. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Mirella Licer vd. Buttarello z glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu, sledila bo upe-pelitev; 10.00, Albino Luongo iz bolnišnice Sv. Justa v cerkev Sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 10.30, Natalia Stibel vd. Tami iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V FOLJANU: 11.00, Egidio Michelin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. 1 6 Sreda, 3. julija 2013 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Berlusconijevo večno vračanje v ospredje Ace Mermolja_ Ko sem pričel pisati komentarje za Primorski dnevnik, je na italijansko politično sceno stopil Silvio Berlusconi. Postal je predmet mojih pogostih člankov, ker je pomenil novost, ki se ji komentatorji nismo mogli izogniti. Imponiral je. Minilo je skoraj dvajset let in Berlusconi je še vedno na sceni, čeprav se je postaral, doživel poraze in zmage ter nekatere sodne obsodbe, ki se jim je pričel izmikati s svojim prvim vstopom v politiko ter dodatne. Mnogim je pa »ubežal«. Vsekakor se večno vrača. Podal pa bi le didaskalično skico njegovega prihoda, ko se je pojavil na televiziji s svojim znamenitim nagovorom in s prozorno nogavico (vsaj tako pravijo legende) na obrazu. Tako imenovana prva republika se je sesula pred sodiščem, čeprav dvomim, da so bili razlogi za propad zgolj pravne narave. O tem bo pisala zgodovina. Dejstvo je, da se je po padcu berlinskega zidu razšla največja komunistična stranka na Zahodu, to je KPI. Antikomunistični blok, ki ga je v Italiji vodila Krščanska demokracija, je izgubljal svojo vlogo in v medli luči zatona so se dokazano razkrile temne plati klientelarnega in koruptivne-ga sistema, ki je usmerjal italijansko politiko. Cra-xijevi socialisti so v prekomerni oblastiželjnosti zapravili podobo alternativne stranke in tudi njih je zmlel vrtinec nezdravih prepletov med politiko, gospodarstvom in najrazličnejšimi finančnimi posli. Na severu je še mladi Bossi učinkovito in de-magoško predstavil nove zahteve severne dežele, si izmišljal severno nacijo in uvedel v politiko izrazito populistični žargon. V tem kontekstu je bil Berlusconi uspešen podjetnik, lastnik televizijskih mrež, časopisov in močnega Milana. Nad njegovim gospodarskim in medijskim imperijem pa so se zgrinjali temni oblaki. Politične spletke mu niso bile tuje, prijateljeval je s Craxijem, vendar je Bossijevo populistično govorico razširil od severa do juga. V bistvu je v politiki, za katero se je odločil iz več razlogov, nastopil s tremi zmagovitimi potezami. Berlusconi je kot nihče v Italiji razumel moč televizije in novih komunikacijskih sredstev, čeprav ni bilo še interneta. Ljudsko nezadovoljstvo zaradi takratne politične in gospodarske krize je osvojil kot malokdo in samega sebe predstavil kot anti-politika, to je kot uspešnega podjetnika , ki bo v nasprotju z rimskimi politikanti »popravil« Italijo in vrnil ljudem svobodo, začenši z ekonomsko in davčno, ki jo je lakomna politika ubila. Končno je našel odgovor na lastne težave in na preteče sodne pozive in procese. Uspešno je uvedel misel, da je ljudska volja nad pravnim sistemom, nad sodniki in njihovimi odločitvami. Sodna oblast nima legitimnosti, da bi preganjala človeka, ki mu je ljudstvo zaupalo in ga imenovalo za svojega predstavnika. Dejansko je zamajal stebre pravne države, kar počne še danes. Glede na število procesov in na boj s sodniki je na Zahodu edinstven pojav. V ostalih državah bi ga ljudje odstranili, v Italiji del državljanov z njim sočustvuje in se z njim istove-ti.Machiavellijeva in Bocacciova lekcija sta pona-rodeli... Večina volivcev je že pred dvajsetimi leti verjela Berlusconiju in in takratni nasprotnik Occ-hetto, ki je kot zadnji tajnik KPI razgradil stranko, ustvaril novo in nastopil na volitvah s heterogeno koalicijo, z znanim »veselim bojnim strojem«, ni mogel premagati nasprotnika, ki se je predstavil z vso močjo medijev kot nova oseba in novo upanje. Liberalci starega kova, kot je bil sloviti novinar Montanelli, niso verjeli in so razumeli, da je Berlusconi »zavohal« globinsko družbeno mutacijo in razumel, da sta oblika oziroma podoba pomembnejši od vsebin in programov. Svojo resnično politično in osebno voljo (zasebni interesi) je Berlusconi prikril in ponudil ljudem to, kar so si želeli in pričakovali. Kot spreten ribič je vsakič uporabil primerno vabo in opustil prakso, da politik ponuja konkretne rešitve za konkretne probleme. Berlusconi je lovil konsenz z ustvarjanjem medijske imaginacije ali teatra, kjer je bil on edini protagonist. Zavestnemu jedru volivcev, to je višjim in bogatejšim slojem, je ponudil konkretne beneficije, ki so se spremenili v zakone »ad personam«, vendar so pomagali tudi drugim s podobnimi problemi. Širšemu volilnemu telesu pa je prikazal fasci-nantne modele in sanje. Samoumevno in »naravno« se je srečal in združil z Bossijem. Obnovil sem zadeve, ki so večini znane, morda mlajšim nekoliko manj. Ni dvoma, da je Berlusconi s politiko unovčil dvojni dobiček: postal je lider in obenem izrazito povečal svoje premoženje. Ustvaril je določen družbeni model in stil, ki ima še danes zvesto jedro privržencev. Na vprašanja, kako in zakaj, skušajo odgovarjati številne knjige in nešteti članki Berlusconijevih nasprotnikov. Vitez pa je v svojo pajkovo mrežo ujel tudi levico. Del slednje se je namreč v odsotnosti novih idej, vodstev in liderjev utemeljil prav v nasprotju do Berlusconija, torej v relaciji do Viteza, ki je to »vez« spretno izkoristil za kompaktiranje lastnih vrst. V končnici kariere Berlusconiju ni uspelo ubežati procesom in razsodbam, vsaj ne vsem, čeprav si je s politiko veliko pomagal. Ponovno je razglasil politično persekucijo, vendar ni povsem dosegel cilja: biti nekaznovan in »čist« ter postati predsednik republike. Ni pa zatonil, kot sem tudi sam zapisal, je in se vrača s svojo dediščino, ki ni nezanemarljiva (ne mislim na milijarde). Del Ber-lusconijeve dediščine je ostal in se imenuje populizem. Ni si ga izmislil sam, saj so tudi samodržni vladarji in dučeji iz prejšnjega stoletja gojili kult osebnosti. Brez vsakršnih primerjav je Musolini pričel z novo komunikacijo in s poveličevanjem lastne osebnosti. Na tej osnovi so gradili svoje imperije Hitler, Stalin in sam Tito. Verjetno bi Tito v desetletjih postal žrtev kake zarote, ko ne bi bil v Jugoslaviji edini, ki je znal privabiti na trg sto tisoče ljudi. Užival je podporo »ljudstva« kot nihče. Po njem ni bilo ne Tita in ne Jugoslavije. V času novodobne komunikacije in v spletu globalnega sveta, ki je zapletel naše osebno življenje in pomnožil kompleksnost problemov, se je Berlusconi jasno zavedal, da mediji, začenši s televizijo, zaradi njim lastne govorice ne »prenesejo« množine, ampak privilegirajo enega človeka na vodstvu. Nadalje je uvidel, da si ljudje želijo jasne in enostavne odgovore na zapletena vprašanja. Zato Vitez ni ponujal dolgih programov, ampak kvečjemu pet točk ali pa samo eno in bil tako zmagovit. Nadalje je vedel, da mora populistična govorica oblikovati jasnega in prepoznavnega sovražnika: komunizem, Evropo, Nemčijo, Merklovo ali koga drugega. Omenjenih pravil se je v Italiji držal ob svojem nastopu sam Grillo, čeprav se je s televizije preselil na splet in mu dodal trg. Grillov sovražnik je celokupna politična kasta, kjer ne dela razlik, saj mora biti sovražnik eden in jasen. Gospodarske probleme je poenostavil s protievropsko idejo itd. Podobni liderji in populistična gibanja pa uspevajo še v drugih evropskih državah in v samih ZDA (npr. desni tea party itd.) Berlusconi verjetno ni bil začetnik neke druge politike, bil pa je njen odličen interpret, čeprav je jasno, da spretno pakirana gesla ne rešijo ničesar. Ostaja pa nam bistveno vprašanje: komu in kolikim je to jasno? Kdaj bo mar-ketinška politika vrnila prostor idejam in iskanju realnih rešitev? Jutri ali nikoli? »Poletni fotoutrip« se vrača med bralce. Dajte duška svoji fantaziji in fotografski žilici. Kamorkoli vas bodo ponesli poletni meseci, vzemite s seboj tudi časopisni izvod ali povežite se na našo spletno stran in nam posvetite enega svojih posnetkov. Pošljite ga na naš dnevnik direktno iz spletne strani preko rubrike Fotografije bralcev ali po elektronski pošti na tiskarna@primorski.eu lahko pa fotografijo dostavite tudi osebno v uredništvih v Trstu in Gorici. Pojdite torej na počitnice s Primorskim! OB JUBILEJU JK ČUPA - Spomin na jadralne začetke Iskra ljubezni z višarskih strmin preskočila na nemirne valove Pisal se je marec 1976. Bil je eden zadnjih smučarskih dni v tem letu, ko sem ravno srečal Abrahama. Zaradi okvare, ki jo je na nihalki na Kaninu povzročil potres, se je na Višarje preselilo kar nekaj smučarjev. Proti vsakemu pričakovanju sem se znašel med starimi znanci, s katerimi se že dolgo nismo videvali. Najbolj sem bil vesel srečanja z Nikom Kosmino, s katerim sem v mlajših letih smučal na Lokvah. Bil je v družbi Karla Roliča in Alberta Zandomenija. Spoznal sem njihove družine, zelo dobro so smučali. Spoprijateljili smo se. Ko so naslednje leto kaninsko žičnico popravili in smo spet smučali na Zlebeh, je nekega dne, ko smo se komaj dobro ogreli, Niko predlagal zavoj k šanku. Nekaj smo popili, potem pa je predlagal, da bi šli v Sesljan »naredit nekaj bordov«. Sprva nisem prav dobro razumel, kaj je s tem hotel reči. Ze sama beseda mi je bila tuja. V nadaljevanju pogovora mi je postalo jasno, da so tile fantje dvoživke in da tudi na smučišču ne pozabijo na morje. Izvedel sem, da imajo jadrnice in da z njimi želijo popestriti dan. Nimajo slabih okusov, sem ugotavljal. Ko smo popili »birco«, je Niko na vsem lepem rekel: »Prideš z nami?« Povabilo me je presenetilo, ker pa žabe ni težko pregnati v vodo, sem ga sprejel, čeprav si niti približno nisem predstavljal, kaj me čaka. Poslovil sem se od Vi-šarij, mojega najljubšega smučišča, in se odpeljal v neznano. Dobesedno v neznano, kajti bil sem zaljubljen v hribe in sem jih obiskoval v vseh letnih časih. Nekaj po 12. uri je Niko odvezal barko. Iz zaliva smo izpluli z rahlim vetričem. Na odprtem morju smo drseli zdaj v eno, potem pa v drugo smer. Kasneje sem izvedel, da so to bordi. Začutil sem, da je jadranje še bolj dinamičen šport kot smučanje. Vse je bilo v gibanju. Ugotovil sem, da na barki ni dolgčas. Čez čas se je veter umiril in nastopila je bonaca. Jadrnica se je ustavila in začela gugati, meni pa je postajalo vedno bolj slabo, dokler nisem začel bruhati. Imel sem zelo nesrečen dan. Spoznal pa sem, da mi je jadranje pisano na kožo in da kljub slabi začetni izkušnji ni poti nazaj. Še isto leto sem postal član Čupe, jeseni smo se odpravili v Genovo na navtični sejem kupovat jadrnice. In smo jih tudi kupili. Z enim avtom smo se tja odpeljali štirje člani Čupe, Niko Kosmina, Darko Malalan, Alberto Zandomeni in podpisani. Domov smo se vrnili s štirimi 9-metrskimi jadrnicami. Mojo smo čez nekaj tednov splovili v Tržiču, kamor so jo s kamionom pripeljali iz Rima. Pihala je »bora scura« in prisotni radovedneži so nam napovedovali, da bomo pristali na sipinah v gradeški laguni. Res je bilo hudo. Niko, ki je prevzel vlogo kapitana, je Darka kot najmlajšega poslal h krmilu, ostali pa smo se skrili v kabino. Po nekajurni bitki z vetrom in valovi, ki so se valili čez jadrnico, smo se v Sesljanu srečno privezali. Mene je zelo hitro obšla slabost in sem pobruhal vso kopalnico. Zgodba se tu ne konča, ampak se šele dramatično zapleta. Razočaran in potrt, kot sem bil, sem še isti dan odšel v Hanibal barko prodat. Dobili so kupca, toda čez nekaj mesecev sem se premislil in se tej »pošasti« začel približevati, postopoma in vztrajno, dokler je nisem sprejel, jaz njo in ona mene. Postopoma sem jo vzljubil. Še vedno sem ji zvest. 35 let sem z njo odhajal v Dalmacijo, trikrat sem se pripeljal do Dubrovnika, moje najdaljše bivanje v tem raju pa je trajalo 56 dni. Ko govorim o raju, mislim na začetke navtičnega turizma, ko je bilo še veliko prostora za romantiko in je bilo tudi duši zadoščeno. Pri 85 letih je bilo mojega jadranja konec. Takrat še nisem vedel, da mi bo kemoterapija, ki sem jo opravil naslednje mesece, pobrala vse moči in da bo moja ljubezen do Viharja samo še platoničnega značaja. Tisto poletje in tik pred tako korenito spremembo v mojem življenju sem Pobudnik Niko Kosmina Letos praznuje slovenski Jadralni klub Čupa 40-Ietnico obstoja. Pobudo za njegov nastanek je dal Niko Kosmina, pri samem formalnem nastajanju pa je sodelovala tudi njegova žena Saška in družina Rolič. Ne poznam vseh birokratskih formaInosti, ki so spremIjaIe njegovo rojstvo. O tem imajo ustanovni člani zagotovo dovoIj gradiva. Poudariti pa bi že-IeI, da je v začetni fazi sodeloval tudi Bojan PavIetič, kot je to počeI pri toIikih pomembnih odIočitvah, povezanih z našim športom. Med pomembne sklepe kluba spada tudi logistika. Ustanovitelji so poskrbeli, da je dobiI priveze, katerih števiIo se je povečalo z dograditvijo novih pomolov. Za sedež kluba pa je zaslužen takratni občinski odbornik v Nabrežini Antek Ter-čon. Takole bom rekel, ideja za ustanovitev kIuba se je rodiIa prav pri domačinih te kraške vasi, ki so imeIi SesIjanski zaIiv za svoj kraj, kjer so se kopaIi in tudi jadraIi na majhnih jadrnicah. Zgoraj omenjene osebe so svoje prve pomorske avanture doživIjaIe na jadrnici razreda Zvezda, ki je biIa kar nekaj Iet v kIubu, kjer je šIa iz rok v roke znanih in dobrih jadraIcev. Lahko bi biIa nekakšna kIubska maskota, vendar pa je tudi njej potekeI rok trajanja in se je nekam izgubila ... (G.V.) Bivši predsedniki Čupe (od leve): Niko Kosmina, Marino Košuta in Gorazd Vesel samo s flokom in sam kar 9-krat priplul na privez. Da mi je to uspelo, je bilo potrebnih 10 in tudi več bordov v Sesljanskem zalivu. Prekršek sem storil samo ob odsotnosti osebja pristaniške kapitanije. Ta podvig bo doumel, kdor se spozna na jadranje, ki ve, kje je moj privez, in ki včasih živi tudi malo čez mejo dovoljenega. Sam s seboj sem bil zadovoljen, da mi je to uspelo. Toliko bolj, ker sem pomorsko avanturo začel pozno, predvsem pa zelo slabo. Izpit za jadralca sem moral opraviti dvakrat. Sedaj hodim na pomol opazovat mojega Viharja, kako tudi njemu leta tečejo. Hvaležen sem mu za vse, kar sem z njim doživel. Osamljen in privezan na pomol me čaka in upa, tako sodim, da se bova še kam odpeljala. Viharček moj dragi, še eno potovanja naju čaka. Poiskala si bova pot tja, kjer pihajo večni maestrali ... Neizmerno sem hvaležen Niku Kosmini, da mi je odkril lepoto morja, vpisal v Čupo in me zasvojil z novim elementom. Za njim, ki je bil glavni pobudnik za ustanovitev Jadralnega kluba Čupa, sem za nekaj let prevzel predsedstvo. Po svojih skromnih močeh sem pomagal klubu v času, ko je v njem aktivno sodeloval tudi kapitan Bruno Volpi Lisjak. Še zlasti sedaj, ko mi moči pojenjujejo, v moji življenjski zgodbi črpam navdihe za premagovanje težav. Zeleti je, da bi Čupa »stala in obstala«, se krepila, da bi se vanjo zatekali mlajši, da bi pomorski šport, tekmovalni in ljubiteljski, ostal v našem koncu Tržaškega zaliva trdno zasidran in viden v vseh oblikah, od društvenih delovanj Sirene in Čupe, do tekmovanj na vseh ravneh, z Ribiškim muzejem kot vrhuncem vseh teh dejavnosti in prizadevanj, vse to z enim samim plemenitim in hkrati zgodovinskim ciljem, poudariti, da smo pomorski narod. Gorazd Vesel w Spet na klopi CARIGRAD - Po enoletnem premoru se je v košarko vrnil naj-trofejnejši evropski trener Željko Obradovic in podpisal dveletno pogodbo s turškim Fenerbahčejem. Navrgla mu bo tri milijone evrov. 53-letni srbski strateg je pred počitkom 13 let vodil Panathinaikos in z njim osvojil 11 naslovov grškega prvaka ter pet lovorik v Evroligi. Uspešen je bil tudi z reprezentanco ZR Jugoslavije: na EP 1997 in SP 1998 je bil zlat, na OI v At-lanti je bil srebrn, bronast pa še na EP 1999. / TRST Sreda, 3. julija 2013 1 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik Dodatna testiranja gum SILVERSTONE - Po burni dirki formule 1 v nedeljo v Silver-stonu s štirimi raztrganimi pnevmatikami na dirkalnikih med vožnjo se je krovna avtomobilistična zveza (Fia) odločila, da bodo izvedli dodatna testiranja prav v Silverstonu od 17. do 19. julija. Proizvajalet pnevmatik Pirelli pa so medtem napovedali, da bodo na naslednji dirki v Nemčiji uporabljali modele pnevmatik z obodom iz kevlarja, ki so jih že preizkusili v Kanadi. KOŠARKA - Pallacanestro Trieste pred novo sezono KOLESARSTVO - Tour de France Zelena luč za vpis OeircransJv,ru>iTj^nem Drevi bo upravni svet košarkarskega kluba Pallacanestro Trieste opravil prvi in morda najpomembnejši korak v sklopu prihajajoče sezone. Upravitelji bodo namreč prižgali zeleno luč k vpisu ekipe v tako imenovano ligo Gold, to se pravi drugo najvišjo ligo na Apeninskem polotoku. Vsi navijači tržaških košarkarjev so si lahko torej pošteno oddahnili. Vsi pa se seveda zavedajo, da je vpis v ligo nekaj, sestaviti konkurenčno ekipo pa nekaj povsem drugega. Začenja se torej novo poglavje romana, katerega srečen konec pa še zdaleč ni napisan. Sedanje vodstvo, vsaj takega mnenja je župan Roberto Cosolini, je torej opravilo vse svoje zadolžitve, zlasti tiste ekonomskega značaja, ki so bile predpogoj za sam vpis v ligo. Kritje nastalih vrzeli je bilo namreč eden izmed pogojev za vpis. Zdaj pa se začenja nova zahtevna naloga: zbrati dovolj sredstev za kritje sezone 2013/2014. Prvi mož mestne uprave je prepričan, da sedanje vodstvo ni zmožno še naprej voditi klub, saj je ekonomska zmogljivost delničarjev kluba premajhna za kritje še ene sezone v nekdanji A2-li-gi. Prav zato je v teku iskanje novih virov financiranja. Po eni strani se nadaljuje iskanje možnih novih sopotnikov, ki bi priskočili na pomoč sedanjim gospodarjem. Sploh ni izpadel iz igre številka ena beneškega Reyerja Brugnara, a župan in odbornik za šport DAgostino sta pred nekaj dnevi poslala pismo številnim poslovnežem (ne samo tržaškim) in jih zaprosila za ekonomsko pomoč. Naj bo to s prevzemom deleža kluba, ali pa kot pokrovitelji za naslednjo sezono. Vpis je torej zagotovljen, kar pa ne velja za sam srednjeročni obstoj kluba. Tudi ni rečeno, da bodo sezono izpeljali brez težav. Nekateri problemi ostajajo, celotnega budžeta za kritje sezone niso še zagotovili, kar pomeni, da trenutno ni še razlogov za pretirano veselje. Gotovo pa je bil cilj, ki so si ga nadejali tudi navijači s predčasnim zbiranjem abonmajev (na koncu se je kar 1150 Tržačanov odločilo za tak način pomoči), dosežen: na prvem seznamu ekip, ki bodo sodelovale v prihodnji sezoni lige Gold, bo tudi Pallaca-nestro Trieste. (I.F.) Gubellini pri Vesni SD Vesna je pretekli teden gostila bivšega igralca, zdaj pa mladinskega trenerja v ZDA Mirca Gubellinija (na fotografiji SLOSPORT.ORG), ki je vodil enotedenski kamp. Nogometne veščine se je učilo 31 otrok od 8. do 15. leta starosti. Ob koncu kampa so mlade nogometaše nagradili s kolajnami, trije (Mattia Pipan, Mattia Del Latte in Federico Folla) so prejeli Milanov dres, štirje (Simone Perossa, Nikolaj Malalan, Simone Raseni in Fabio Moroso) pa se bodo udeležili milanovega daya. BASKETWEEK V DOLINI Včeraj mladi, danes pa najboljši V Dolini se je včeraj v poznih popoldanskih urah začel Basket-week, ki bo danes dosegel višek z večernima tekmama All star košarkaric in košarkarjev. Moški se bodo pomerili ob 21.00, pred njimi pa bo na vrsti ženski dvoboj rumene in bele ekipe. Na mladinskem turnirju 3:3 (na fotografiji KROMA) nastopilo pet ekip v konkurenci U14, sedem pa med mladimi U15 in U18. Na zunanjem igrišču so stekla zanimiva in borbena srečanja, ki so privabila kar nekaj gledalcev. NICA - Na 4. etapi kolesarske Dirke po Franciji, moštvenem kronome-tru v Nici, je zmagala avstralska ekipa Orica GreenEdge. Le sekundo počasnejša je bila Omega Pharma-Quick Step, tri sekunde pa je zaostal Sky. Skupno vodstvo je prevezel Gerrans, ki je bil uspešen že na zadnji etapi na Korziki. V skupnem seštevku so zdaj na prvih treh mestih z istim časom razvrščeni trije kolesarji najhitrejšega moštva v vožnji na čas, poleg nosilca rumene majice Gerransa imata isti čas še Južnoafričan Daryl Impey in Švicar Michael Albasini. Četrti je Poljak Michal Kwiatowski, kolesar Omege Pharme, ki zaostaja sekundo. Froome je sedmi, zaostaja tri sekunde, drugi veliki kandidat za skupno zmago Španec Alberto Contador pa je na 12. mestu, njegov zaostanek znaša devet sekund. Današnja, peta etapa bo potekala od Cagnes-sur-mera do Marseillea, dolga bo 228.5 kilometrov s štirimi kategoriziranimi vzponi tretje oziroma četrte kategorije. Izidi: 1. Orica-GreenEdge 25:56, 2. Omega Pharma-Quick Step 0:01, 3. Sky 0:03, 4. Saxo-Tinkoff 0:09, 5. Lotto Belisol 0:17, 6. Garmin-Sharp 0:17. UNDER 21 - Luigi Di Biagio bo novi selektor italijanske nogometne reprezentance Under 21. Nasledil je Denisa Mangio. MILAN - El Sharawi ostaja pri Milanu. Tako se je včeraj domenil s pooblaščenim upraviteljem Gallianijem. LIBANON - Italijanski nogometni trener Giuseppe Giannini bo odslej selektor nogometne reprezentance Libanona. GORSKI TEK - Nov izziv za tekača iz Žabnic Pohodniki v 5 dneh, Pivk pa v 9 urah? Gorski tekač iz Žabnic Tadei Pivk je dobil prvo preizkušnjo italijanskega pokala v zvrsti sky. Traso Stave Skyrace v Teseru v dolini Fiemme je pretekel v 2 urah 14 minutah in 11 sekundah in bil kar sedem minut hitrejši od lanskega zmagovalca Zin-ce iz Romunije. Tekmovalci so morali preteči 25 kilometrov z 2000 metri višinske razlike. Naslednja preizkušnja italijanskega pokala bo že ta konec tedna v Aprici-Corteno Golgi, kjer želi Pivk spet zmagati in se tako ponovno boriti za državni naslov, ki ga je osvojil že lani. »Glede na to, da me čakajo še drugi izzivi, bi rad čim prej osvojil potrebno prednost pred ostalimi tekmovalci. Že naslednji teden se bom preizkusil na Maratonu neba (Maratona del Cielo), nato pa bom tretji rezultat lovil v Piancavallu 8. septembra, kjer že poznam progo,« je pojasnil Pivk. Za končno raz- TENIS Wimbledon: znane vse polfinalistke WIMBLEDON - Na teniškem turnirju v Wimbledonu so znane že vse polfinalistke. Za vstop v finale se bodo borile četrta nosilka Poljakinja Agnieszka Radwanska, najvišje postavljena igralka, ki je še ostala v konkurenci, Nemka Sabine Lisicki, Francozinja Marion Bartoli in Belgijka Kirsten Flipkens v svojem prvem nastopu v Wimbledonu. Danes bodo na vrsti moški četrt-finalni dvoboji. Izidi: Lisicki (Nem/23) - Kanepi (Est) 6:3, 6:3; A. Radwanska (Pol/4) - Li (Kit/6) 7:6 (5), 4:6, 6:2; Bartoli (Fra/15) -Stephens (Zda/17) 6:4, 7:5; Flipkens (Bel/20) - Kvitova (Češ/8) 4:6, 6:3, 6:4 Guličeva prvakinja Teja Gulič, kolesarka Team Eppinger, je na gorskem svetovnem prvenstvu v Trentu, ki je veljal tudi za 28. svetovni pokal amaterjev, zmagala v kategoriji under 39 (15-39 let). 19 km dolg vzpon od glavnega trga v Trentu do vrha hriba Bondone je prevozila v času 1:12,55. Team Eppinger je pretekli teden slavil zmago tudi na dirki Carnia Classic v Tolmezzu (Crostis in Zoncolan), kjer je v kategoriji veteranov zmagal Andrea Pu- vrstitev italijanskega prvenstva štejejo trije najboljši rezultati od petih možnih. Pivk bo namreč v nadaljevanju poletne sezone priprave usmeril v adrenalinski izziv. Avgusta meseca bo namreč skušal izboljšati rekord steze Roma, ki se vije med krajem Novate Mezzola in Chie-so v Valmalenco z najvišjo točko na prelazu Cameraccio, 2954 m. Dobro pripravljeni pohodniki jo prehodijo v petih dneh, Pivk pa bo skušal približno 60 kilometrsko stezo z več kot 5000 metri višinske razlike preteči v 9 urah. » Vprašali so me, če bi poskusil izboljšati rekord in izziv sem sprejel. Zdaj me torej čaka pripravljalno obdobje, ki ga bom moral prilagoditi daljši razdalji,« je še pojasnil tekač iz Žab-nic, ki bo pred izzivom tudi nastopil na evropskem prvenstvu v Canazeju 21. julija. (V.S.) TENIS - Under 14 ženske Prvenstvo je Gaja zaključila z zmago Štirinajstletnice Gaje so prejšnji teden zaključile nastope v prvenstvu U14. V zaostalem srečanju so premagale Eurotennis Cordenons z 2:1. Točko je prispevala Veronica Macauda (na fotografiji desno) med posameznicami, z Iris Vecchiet (na fotografiji levo) pa sta bili po velikem preobratu uspešni v dvojicah. Igralki sta namreč že izgubljali s 6:1 in 5:1, ko sta povsem spreobrnili potek srečanja: v drugem setu sta zmagali s 7:6 in 11:9. Prvenstvo sta štirinajstletnici zaključili z dvema zmagama. Vecchietova, ki trenirala šele prvo leto, je pokazala napredek in voljo do dela, Macaudova pa je po dveh zmagah v singlih bržkone pridobila na samozavesti za nadaljnje nastope med posameznicami. V D3-ligi je Gaja A izpadla iz nadaljnjih bojev za napredovanje in bo torej tudi v naslednji sezoni nastopala v tej ligi. V play-offu je izgubila proti Grignanu z 0:3. BAVISELA - Trst Boj proti dopingu tudi med amaterji TRST - Združenje Maratona d'europa-Nuova Bavisela, ki prireja različne tekaške prireditve, bo odslej velik poudarek dajala boju proti do-pingu in uporabi nedovoljenih sredstev. Poleg top runnerjev bodo morali izjavo o »čistosti« podpisati tudi amaterji. Vsaka kršitev bo kaznovana z denarno globo in dosmrtno prepovedjo nastopanja na tekmah v organizaciji Nuove Bavisele. ZA HRVAŠKO - V ožjem izboru hrvaških reprezentantov, ki bodo nastopili na EP v Sloveniji septembra letos, bodo tudi branilec Pa-nathinaikosa Roko Leni Ukic, krilni igralec Fenerbahčeja Bojan Bogda-novic in center Barcelone Ante To-mic. PELLEGRINI - Italijanska plavalka Federica Pellegrini bo na SP v Barceloni (od 19. 7. do 4. 8.) plavala izključno hrbtno in v štafetah, ne pa v prostem slogu, svoji paradni disciplini. V Barceloni pa ne bo slovenske plavalke Anje Klinar zaradi poškodbe rame. DOLGOVI - Na redni skupščini Uniona Olimpije so razkrili, da klubski dolg znaša nekaj manj kot 1,7 milijona evrov do igralcev, trenerjev in dobaviteljev ter dobrih 1,4 milijona do odplačevanja najetih posojil. NBA - Kaže, da bo italijanski košarkar Andrea Bargnani v naslednji sezoni igral v ligi NBA za New York Knicks. SENSINI - Jadralka z desko Alessandra Sensini je napovedala, da ne bo nastopila na OI v Riu. Posvetila se bo vlogi športnega direktorja v jadralni zvezi. 18 Sreda, 3. julija 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. 1000 1010 1020 Atlantska fronta se pomika iz Francije proti Alpam in v sredo bodo proti Carniji od jugozahoda začeli dotekati vlažni tokovi. Jutri bo oslabljena fronta prešla našo deželo in od severa bo nato začel dotekati bolj suh zrak. V_A A MILAN 0 17/28"%^ V SPLIT V C LIZBONA .o 22/28 MADRID O Po nižinah in ob morju bo prevladovalo lepo vreme; prisotna bo le visoka koprenasta oblačnost. V hribih bo zjutraj le zmerno oblačno, čez dan pa spremenljivo s plohami, ki bodo pogostejše popoldne tudi z nevihtami. Kakšna nevihta se bo lahko razvila tudi v predgorju, težje pa v nižinskem pasu. Danes bo večinoma sončno z nekaj koprenaste oblačnosti. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, najvišje dnevne od 25 do 30 stopinj C. Vremenska napoved je negotova: po vsej verjetnosti bo spremenljivo vreme tudi s padavinami in kakšno nevihto. Vmes pa bodo tudi sončna obdobja. Ob morju bo pihala zmerna burja predvsem zvečer. Jutri bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Tu in tam bo možna kakšna ploha ali nevihta. Zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem šibka burja. BEOGRAD ° 13/24ofija ^Svl!/29 °16/26 RIM«« skopJE 14/29 14/26 V = A , \ ATENE - „ '1010 2007 - V popoldanskih urah se je nad Vrhniko in okolico razbesnelo neurje z izjemno količino padavin, ponekod je v nekaj urah padlo več kot 150 mm dežja. Naslednjega < dne zjutraj so na Vrhniki izmerili 181 mm, v Logatcu 110 mm in na Hrušici 97 mm padavin v 24 urah. Danes: ob 2.52 najnižje -51 cm, ob 9.33 najvišje 19 cm, ob 14.11 najnižje -2 cm, ob 20.07 najvišje 39 cm. Jutri: ob 326 najnižje -56 cm, ob 10.06 najvišje 24 cm, ob 15.06 najnižje -3 cm, ob 20.51 najvišje 40 cm. Morje je mirno, temperatura morja 22,8 stopinje C. ¡o 500 m . . . . ......24 2000 m 1000 m..... .....17 2500 m 1500 m..... ......14 2864 m ....... 7 ...... 1 UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah do 9 in v gorah do 10. Ob izstrelitvi eksplodirala ruska raketa MOSKVA - Na vesoljskem izstrelišču Bajkonur v Kazahstanu je včeraj skoraj nemudoma po izstrelitvi eksplodirala ruska nosilna raketa, ki naj bi v vesolje ponesla tri satelite za satelitski navigacijski sistem Glonas. Glede na prve ugotovitve je nesreči botrovala napaka v pogonskem sistemu rakete, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Raketa proton-M je eksplodirala neposredno nad območjem izstrelišča, je bilo razvidno iz neposrednega prenosa izstrelitve na spletni strani ruske vesoljske agencije Roskozmos. Žrtev ali škode ni bilo, so pa zaradi strupenih plinov evakuirali več stavb v okolici, poročanje ruske tiskovne agencije Interfax povzema dpa. Madžarska prodaja tanke in bojna letala iz časa SZ BUDIMPEŠTA - Madžarska je v ponedeljek sporočila, da namerava prodati tanke in bojna letala iz obdobja Sovjetske zveze. Bila naj bi namreč »v zelo dobrem stanju«, a draga za vzdrževanje. S prodajo letal mig 29, tankov T-72 in tudi druge vojaške opreme naj bi po navedbah obrambnega ministrstva začeli še letos. »Od konca komunizma na Madžarskem leta 1990 smo vojsko organizirali na profesionalni in sodobni osnovi in del naše vojaške opreme ne ustreza več zahtevam Nata,« je pojasnil državni sekretar na obrambnem ministrstvu Zoltan Borbiro. Priznal je, da prodaja ne bo enostavna, poroča francoska tiskovna agencija AFP. PROJEKCIJA DO LETA 2100 Podnebne spremembe bodo prinesle velike probleme WASHINGTON - Vsak deseti prebivalec sveta bo do leta 2100 živel na območju, kjer bodo podnebne spremembe kritično škodovale vsaj dvema področjema od vodne oskrbe, kmetijskih pridelkov, ekosistemov in zdravja, je razkrila v ponedeljek objavljena mednarodna raziskava. Tako imenovana podnebna žarišča bodo najbolj razširjena na jugu Amazonskega pragozda, kjer bo prišlo do »kritičnih sprememb« v dostopnosti vode, pridelku in v ekosi-stemih, se glasijo ugotovitve raziskave, objavljene v ameriški reviji Proceedings of the National Academy of Sciences. Drugo največje podnebno žarišče bo južna Evropa, kjer bi lahko pomanjkanje vode in zmanjšanje pridelka vodilo v hude težave za prebivalstvo. »Prekrivajoči se vplivi podnebnih sprememb v različnih sektorjih lahko povečajo pritiske na preživetje ljudi na prizadetih območjih,« je povedala soavtorica raziskave Franziska Piontek iz nemškega Potsdamskega inštituta za raziskovanje podnebnih vplivov. Pri raziskavi so sodelovali podnebni strokovnjaki iz Japonske, ZDA, Evrope in drugod po svetu, ki so uporabljali matematične modele za predvidevanje, kako bo globalno segrevanje vplivalo na življenje ljudi po svetu. Med ostalimi podnebnimi žarišči so tudi Srednja Amerika in osrednja Afrika, prav tako pa Etiopsko višavje in severne regije južne Azije zaradi prekrivajo-čih se dejavnikov podnebnih sprememb, povzema francoska tiskovna agencija AFP. STRASBOURG - Evropski parlament Marie Le Pen odvzeli imuniteto STRASBOURG - Evropski parlament je včeraj izglasoval odvzem imunitete francoski poslanki Marine Le Pen. V Franciji bodo tako Le Penovi lahko sodili zaradi izjav o muslimanih iz leta 2010, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Le Penova, voditeljica francoske skrajne desničarske stranke Nacionalna fronta in članica Evropskega parlamenta od leta 2004, se v Franciji sooča z obtožbami spodbujanja sovraštva in diskriminacije. Molitev muslimanov na cesti je namreč primerjala z nacistično okupacijo Pariza v drugi svetovni vojni. Izjave Le Penove na političnem shodu v Lyonu so se nanašale na molitve pred mošejami v Parizu, ki so bile posledica pomanjkanja prostora. V ponedeljek je Le Penova vztrajala, da je samo izrazila mnenje Francozov in ponovila, da so molitve na ulici, ki se še naprej dogajajo na francoskem ozemlju, okupacija. »Na sodišče bom šla z dvignjeno glavo in pojasnila, da v tej državi morajo biti ljudje, ki Francozom govorijo resnico,« je poudarila. Če bo spoznana za krivo, ji grozi leto dni zapora in do 45.000 evrov kazni. Ruski par obsojen v Nemčiji zaradi vohunjenja STUTTGART - Nemško sodišče je včeraj ruski vohunski zakonski par obsodilo na več let zapora. Zaradi vohunskih dejavnosti je višje deželno sodišče v Stuttgartu glavnega obtoženca obsodilo na šest let in pol zapora, njegovo soprogo pa na pet let in pol. Par z lažnim priimkom Anschlag je za ruske obveščevalne službe vohunil več kot 20 let. Mož in žena imata sicer avstrijska potna lista z imenoma Andreas in Heidrun Anschlag, njune prave identitete pa ne pozna niti sodišče. Po prepričanju kazenskega senata sta se predstavljala kot pošten zakonski par, ki je leta 1988 prišel v Zahodno Nemčijo, da bi lahko predajala zaupne dokumente o EU in zvezi Nato sprva sovjetski KGB, nato pa ruski obveščevalni službi SVR. Vatikan potrdil drugi čudež Janeza Pavla II. VATIKAN - Vatikanska kongregacija za zadeve svetnikov je včeraj priznala drugi čudež Janeza Pavla II. Za razglasitev pokojnega papeža za svetnika je zdaj potreben zgolj še podpis papeža Frančiška. Poljski papež naj bi bil za svetnika razglašen do konca leta, najverjetneje na slovesnosti, ki bo decembra, je poročala italijanska tiskovna agencija Ansa. Vatikanski teologi so junija bivšemu papežu pripisali drugi čudež, ki bo po navedbah vatikanskih virov »navdušil svet«. Dolga pot do svetništva zahteva dva «potr-jena» čudeža, pri čemer je prvi potreben za beatifikacijo. Pri Janezu Pavlu II. se je to zgodilo pol leta po njegovi smrti leta 2005. Čudež je bil ozdravitev francoske nune Marie Simon-Pierre, ki je prebolela Parkinsonovo bolezen, ko je molila za pokojnega Janeza Pavla II. Za njeno ozdravitev ni bilo medicinske razlage. Drugi čudež naj bi se zgodil 1. maja 2011, ko je bil Janez Pavel II. na trgu svetega Petra razglašen za blaženega, pri čemer naj bi ozdravela ženska iz Kostarike. Za potrditev čudeža mora biti ozdravitev takojšnja, trajna in brez znanstvene razlage, navaja francoska tiskovna agencija AFP. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 3. julija 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: UnoMattina Caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina Estate 7.00 8.00, 9.00, 10.00 Dnevnik 11.00 Road Italy - Day by day 11.10 Nad.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nad.: Ho sposato uno sbirro 15.10 Film: Amori e dissapori 16.50 Dnevnik 17.15 Aktualno: Estate in diretta 18.50 Igra: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, vista la rivista 21.15 Nan.: Last Cop - L'ultimo sbirro 23.05 Film: Sky Kids - Giovani aquile ^ Rai Due ^ Rai Tre Canale S O Italia 1 17.15 Kviz: Top one 18.15 Nan.: Mr. Bean 18.30 Dnevnik 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: A cena con un cretino (kom., ZDA, '10, i. S. Carell) 23.30 Film: Scemo & piu scemo La 7 LA 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 20.30 In Onda Estate 11.40 Nad.: Squadra Med 12.30 Nad.: Grey's Anatomy 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: Le strade di San Francisco 16.30 Nan: Suor Therese 18.10 Nan.: The District 20.00 Dnevnik 7.30 Risanke 9.05 Nan.: Le sorelle McLeod 10.30 Dnevnik: Tg2 Insieme 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Divieto di sosta 14.45 Nan.: Blue bloods 15.35 Nad.: Army wives 17.00 Nan.: Guardia Costiera 17.45 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Senza traccia 19.35 Nan.: Castle 20.30 23.15 Dnevnik 21.05 Nan: Lol 21.10 Talk show: Virus - Il contagio delle idee 23.30 Film: Cleaner 21.10 Film: The constant gardener -La cospirazione (triler) 23.35 Omnibus Notte ^ Tele 4 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 8.00 Agora 10.20 Film: Il bri-gante di Tacca del Lupo 12.00 Dnevnik 12.15 Serija: New York, New York 13.05 Comiche all'Italiana 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.45 Dnevnik LIS in Tgr Piazza Affari 14.55 Kolesarstvo: Tour de France 17.30 Tour Replay 18.00 Dok.: Geo Magazine 18.55 23.35 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.15 Simpatiche canaglie 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Chi l'ha visto? u Rete 4 6.20 Rubrika: Media Shopping 6.50 Nan: Chips 7.45 Nan: Charlie's Angels 8.40 Nan: Pacific Blue 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Ricette all' italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Nan.: Renegade 14.00 Dnevnik 14.45 Lo sportello di forum 15.30 Nan.: Flikken - Coppia in giallo 16.35 Film: Sangue misto (dram.) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Quinta Colonna - Il Quotidiano 21.10 Ben-venuti a tavola - Nord vs. Sud 23.20 Film: Maledetto il giorno che t'ho incontrato (kom.) 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 10.00 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nad.: Il mammo 9.10 Film: Trigger (kom.) 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chiesa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Nad.: Secreto de puente viejo 15.40 Nad.: Le tre rose di Eva 16.55 Film: Il diritto di una madre 18.50 Igra: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Paperissima Sprint 21.10 Studio 5 0.00 Dnevnik 7.00 Nan.: Tutto in famiglia 7.50 Nan.: I maghi di Waverly 8.40 Nad.: Kyle XY 9.35 Nad.: Gossip Girl 11.30 Nad.: Pretty Little Liars 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Nan.: The Cleveland Show 14.05 Nan.: Simpsonovi 14.30 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Naruto Shippuden 15.20 Nad.: The Vampire Diaries 16.20 Nad.: Smallville in... 15.00 Istrska potovanja 15.45 Vesolje je... 16.15 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 16.45 „Q" 17.30 Pogovor z... 18.00 Pesem kamna 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes 19.25 Šport 19.30 Slovenski magazin 20.00 City folk 20.30 Le parole piu belle 21.00 Boben 22.15 Folkest v Kopru 23.00 Arhivski posnetki 23.45 Artevisione Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Žogarija v Piranu 10.30 13.00 Videostrani 12.00 Vedeževanje z Magdaleno 17.30 Žogarija v Gornji Radgoni 18.00 6. študentski festival vin 18.30 Naš čas 19.30 21.30 Dnevnik Tv Primorka, vreme, kultura 20.00 Na kavi z Giannijem 20.30 Slavnostna seja občine Vipava 22.00 Glasbeni večer, Dnevnik, Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.50 Nad.: Ko listje pada 7.50 Nad.: Generacija O 8.10 Nad.: Pod košem 8.35 13.45 Nan.: Pod eno streho 9.25 10.30, 11.40 Tv prodaja 9.40 15.15 Nad.: Ljubljena moja 10.45 16.05 Serija: Rožnati diamant 11.55 17.10 Nad.: Kot ukaže srce 12.50 18.05 Nad.: Lepo je biti sosed 14.45 Nad.: Mladi zdravniki 17.00 24UR popoldne 18.55 7.05 Deželni dnevnik 7.3012.45 Italia Economia e Prometeo 7.40 Nan.: Poliziotti con il cuore 8.30 Deželni dnevnik 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 21.00 Rubrika: Qui studio a voi sta-dio 17.0019.30, 20.30 Dnevnik 17.30 23.30 Trieste in diretta 20.00 Perle d'arte 23.00 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved (t Slovenija 1 6.45 Poletna scena 7.15 Odmevi 8.00 Ris-nake, otroške oddaje in nanizanke 9.55 Dok. odd.: Slovenski vodni krog 10.20 Nad.: Mladi Leonardo 11.00 Pogovor s hrvaškim predsednikom Ivom Josipovicem 11.55 Dok. film: Somrak junakov - Hrvaška, Evropa in haaško sodišče 13.00 15.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.10 Mostovi - Hidak 15.4018.45 Risanke 15.45 Kviz: Male sive celice 16.30 Nan.: Taborniki in skavti 17.00 Poročila 17.15 22.55 Poletna scena 17.40 Nad.: Strasti 18.10 Dok. serija: Prašna dežela? 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.05 Film tedna: Londonska reka (dram., VB, '09) 21.25 Slikovitih 55 22.00 Odmevi, sledijo poročila, šport in vremenska napoved 23.25 Festival Poletje Imago Sloveniae (t Slovenija 2 14.35 19.05, 22.55 Točka 16.15 To bo moj poklic 16.45 Evropski magazin 17.00 Slovenci po svetu 17.40 Mostovi - Hidak 18.10 O živalih in ljudeh 18.35 Na vrtu 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje 21.25 Film: Nebeško srce 23.45 Zabavni infokanal Slovenija 3 6.35 Primorska kronika 7.40 Aktualno 8.10 Žarišče 8.45 11.10, 17.50, 18.50, 19.30 Kronika 9.00 Odbor za zunanjo politiko, prenos 9.35 Slovenska kronika 13.00 Nujna seja Odbora za zdravstvo 13.30 Prvi dnevnik 14.00 Seja Odbora za infrastrukturo in prostor, prenos 15.3017.30 Poročila 16.15 Utrip 16.35 Na tretjem... 19.00 Dnevnik 19.40 Slovenska kronika s tolmačem 19.55 Sporočamo 20.00 Aktualno 20.30 Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče 21.50 23.20 Kronika 21.55 Sporočamo 23.05 Aktualno 23.30 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra 24UR - vreme 19.00 22.10 24UR - novice 20.00 Film: Hitrost (i. S. Bullock, K. Reeves) 22.30 Nad.: Downton Abbey 23.55 Nad.: Nadarjeni mož Kanal A 6.35 Risane serije 7.50 Nan.: Will in Grace 8.15 12.55 Nan.: VIP 9.10 Faktor strahu ZDA 9.55 Top Gear 10.55 Astro Tv 12.25 Tv prodaja 13.45 19.10 Nan.: Vsi moji moški 14.1019.35 Nan.: Dva moža in pol 14.40 Film: Napad na srednješolskega predsednika 16.30 18.00, 19.45 Svet 16.35 Nan.: Jimo-va družina 17.05 Nan.: Na kraju zločina -Miami 18.40 Volan 18.55 Nan.: VIP 20.00 Film: Izlet - Pir pong 21.45 Film: Hellboy 23.55 Film: Nora Roberts - Točno opold- RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni Studio D; 11.15 Pot srca; 12.15 E. Kalman - Kralj čar-dasa; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.10 Mavrica; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Virginia Woolf: K svetilniku - 24. nad.; 18.00 Ženski portreti; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50 Radijska kronika; 6.30, 8.30 Poročila; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.45 Radijska kronika; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 9.30 Poročila; 10.00 Živalski blues; 10.30 Poročila; 11.00 Poletna pesem in pol; 11.30 Poročila; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Na rešetu; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 16.20 Prireditve danes; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer na RK; 20.05 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremen- Sreda, 3. julija Rete 4, ob 23.20 VREDNO OGLEDA Volver Španija 2006 Režija: Pedro Almodovar Igrajo: Penelope Cruz, Carmen Maura, Lola Duenas in Blanca Portillo Še ena Almodovarjeva strogo žensko obarvana zgodba. Še enkrat postavljena v Madrid in hkrati v njemu tako priljubljeno Mančo. Ko se neke spomladanske nedelje Raimunda vrne z dela, v kuhinji najde mrtvega moža. Hčerka ji prizna, da ga je ubila ona, saj se je znova napil in jo nadlegoval. Takoj za tem Rai-munda izve še za tetino smrt. Storila bo vse, samo da zaščiti svojo hčerko, zato se tudi ne more udeležiti pogreba v Manči. V rodno vas se vrne samo Sole, ki sliši govorice, da se je v zadnja leta tetinega življenja vrnila njena mama, ki je v resnici preminula pred par leti. Sosedje govorijo o materinem duhu in ko se Sole vrne v Madrid, v prtljažniku najde duh svoje mame, ki jo od tega trenutka spremlja na vsakem koraku. Ne samo njo, ampak tudi sestro Raimundo. Vse to pa je šele začetek zapletene a preproste, ganljive a krute zgodbe o ženskem delu Raimundine družine. ska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.50, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Oggi che giorno e?; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Ora musica; 11.00, 21.00 L'argomento; 11.35, 18.35, 23.00 Glasbena lestvica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.35 Fegiz Files; 14.00 Mi ritorni in mente; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 18.00 Spas-siunatamente; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album charts; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Pokličite gospo Milo!; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Express; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.30 Popevki tedna;10.00 Avtomobilske prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.30 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Cederama; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Na piedestal. SLOVENIJA 3 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.10 Svet kulture; 16.30 Baletna glasba; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Repri-za/Arsov forum ali Ars humana; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. ne p* ntoni ISTITUTO nCUSTICD PONTONI SRL TRŽIČ - Trg Republike, 28 0481/46983 TRST - Ul. Giulia, 17 040/358971 TRST - Trg Sv. Jakoba, 22b 040/3720949 GORICA - Ul. Marconi, 3b 0481/30030 VIDEM - Ul. Aquileia, 52 0432/513080 PORDENON - Trg Ellero dei Mille, 3 0434/1777631 SAN VITO AL T. - Ul. Savorgnano, 1 0434/874349 LATISANA - Ul. Vendramin, 10 0431/521168 CERVIGNANO Ul. Aquileia, 42 0431/370473 PORTOGRUARO - Ul. Manin, 42a 0421/270040