PoStnlna plaUna v |oto«inL 1932. Leto IV. m? M mm iml F jSaSaB i mt. :V I S* , 1 H. v j i®*? ^^^^^m J i «1 Glasilo ..Samostojne kmetijske stranke za Slovenijo i« 0V* Izhaja vsak četrtek. Naročnina: celoletno..................... Din 12 50 Kmet, pomagaj al sam, in svoje stalifiče v državi uravnavaj st Bana.! Inserat!: 1 mm inseratnega stolpiča stane za: Uredništvo in upravnlStvo lista ie v Liublianl na Kongresnem trgu £t. 9 (nasproti dvorca). Zbor naših zaupnikov. Hlas ljudstva. — Slfafen nastop poslancev. — Naši uspehi. — Milijardni iivoz živine. — Uničujoča obsodba huiskačev In odpadnikov. — Ne odnehamo I Vlada gre ljudstvu in edinole ljudstvu. To je geslo, ki je porodilo SKS., to je geslo, s katerim je zma- tala SKS. in to je geslo, ki daje KS. moč, da je kos vsem svojim nasprotnikom. Vedno in povsod se je ravnala SKS. po tem geslu in kadar je bila potrebna važna in pomembna odločitev, vedno jo je izreklo ljudstvo in nikdar ne posamezniki. Ravne zaradi tega pa se je kmetsko ljudstvo z vso ljubeznijo oprijelo SKS., ker je spoznalo, da je samo SKS. prava kmetska stranka, v kateri odločuje le kmet in nihče drugi. Zvesto temu načelu je sklicalo načelništvo SKS. v pondeljek dne 9. januarja v Ljubljano sejo izvrševalnega odbora stranke, da poda svojim zaupnikom poročilo o svojem delu in da dobi od njih direktive za bodočnost Kakor je storilo načelništvo s tem svojo dolžnost, tako pa so izvršili svojo dolžnost tudi zaupniki. Iz vseh krajev Slovenije so prišli, od skrajne severne meje pri Radgoni, pa do mej Italije. Gorenjci, Štajerci, Dolenjci, Notranjici, vsi so bili zastopani na seji in vse je družila le ena misel — vedno mlada misel Stare pravde. Zato je bilo zborovanje prisrčno in uspešno. Zato so zborovalci vztrajali na seji, dokler niso bile obravnavane vse točke dnevnega reda, dasi je trpela seja od devetih, pa nepretrgoma do pol treh popoldne. Naj je govoril kdorkoli, vedno je bila ista odločnost, vedno ista ne-omahljivost, da je treba vztrajati v boju za zmago kmetske misli, dokler ni izvojevana njena zmaga. Trdna m nepremagljiva falanga borcev kmetske misli, je bil zbor naših zaupnikov. Seja izvrševalnega odbora pa ni znamenita le po svojem duhu, temveč tudi po svoji vsebini. Stvarno in brez najmanjše primesi hujska-štva so bili podani govori in ne otrovne besede sovraštva, temveč srčne besede ljubezni so napolnjevale dvorano. In dočim se drugod z neresnicami vara ljudstvo, se je pri nas točilo le čisto vino. Samo dejstva so govorila in nobene domneve. In kot pravi sluge naroda so nastopili poslanci. Na vsako vprašanje so jasno in brez ovinkov odgovarjali, v vsem pa so se podredili željam ljudstva. Vsak izmed njih ima lepe uspehe za seboj, toda niti eden ni govoril o sebi, temveč le o stvareh, ki jih je priboril kmetskemu ljudstvu. Nobene samohvale, nobenega prikrivanja in nobene želje po vladi, vse te vrline naših poslancev so se na seji izvrševalnega odbora znova pokazale in zato je zbor zaupnikov z navdušenjem izrekel poslancem svoje zaupanje, kajti izkazali so se kot pravi predboritelji kmetske misli. Tako je zbor zaupnikov v vsakem cziru sijajno uspel in dokazal vnovič, da je kmetsko ljudstvo trdno v trboru SKS. Brez učinka so vse klevete nasprotmkov, zakaj korenine SKS. so trdno zasajene v srcu ljud- stva, iz katerega jih ne iztrga nihče, pa naj nastopa pod katerokoli barvo. • • • Sejo izvrševalnega odbora je otvoril tovariš Černe, ki je po kratkem nagovoru prešel takoj na dnevni red seje. Tovariš tajnik Bukovec je nato prebral zapisnik zadnje seje, ki je bil soglasno odobren. Nato je podal poročilo o delovanju poslancev predsednik našega poslanskega kluba, tovariš Rajer. Cenjeni tovariši! Vzrok pogostim vladnim krizam v naši državi je ponajveč v tem, da imamo v narodni skupščini dve, skoro enako močni stranki: demokratsko in radikalno, ki se borita za prvenstvo, vsled česar postavljata strankarske interese nad državne. Iz tega vidika je presojati tudi zadnjo krizo, ki smo jo imeli v novembru in decembru. Pri tej krizi je šlo predvsem za razdelitev ministrskih stolic, torej za osebne zadeve. Naš klub pri tem ni bil prizadet; ker smo bih mnenja, da je važno le, kakšen delovni program si bo postavila nova koalicija, ne pa, kdo bo prevzel ta ali oni ministrski resor. Z ozirom na to, je ostal naš klub dalj časa v ulogi opazovalca. Pri tem pa se je seve večkrat posvetoval in sestavil pogoje, pod katerimi bi bil voljan stopiti v novo koalicijsko vlado. Pri sestavi pogojev smo se ravnali po sklepih storjenih na shodu zaupnikov naše stranke v Ljubljani, dne 21. novembra 1921. Tak je bil torej naš položaj začetkom decembra, ko so se pričela pogajanja za sestavo nove koalicijske vlade. Grda laž je torej, kar ste či-tali po klerikalnih časopisih, da samostojneži nimajo nikakih zahtev, da se vladnim strankam ponujajo ter da bi stopili v kakršnokoli vlado. Da so ti laži vrjeli tudi nekateri naši pristaši, razlagam si le na ta način, da mi žal še nimamo strankinega dnevnika, ki bi mogel javnost pravočasno in točno informirati o našem delovanju v Beogradu. To se mi je zdelo potrebno pojasniti Vam z ozirom na razne netočnosti, ki so se šopirile po raznih slovenskih časopisih. Sedaj pa prehajam k poteku pogajanj samih. Pogajanja za rešitev krize. Najprej je dobil nalog za sestavo nove vlade g. Nikola Pašič. Ta je pozval k sebi zastopnike poedinih parlamentarnih klubov, tako dne 5. decembra tudi mene. Razložil mi je program nove vlade ter se z menoj razgovarjal nad eno uro. Pogoje, katere sem mu stavil, je sprejel z malimi izpremembami. Ko sem ga vprašal, na katere stranke se misli naslanjati, rnj je dejal, da želi sestaviti vlado iz strank, ki so bile dotlej v koaliciji. Pozval da je k sebi tudi zastopnike opozicije, a to le formalno, ker dobro ve, da ne grejo v vlado. S Korošcem pa da je vsako skupno delo nemogoče, ker zahteva spremembo ustave. Ker so mu demokratje delali težave, je Pašič čez par dni vrnil mandat kralju. Na to je poskušal sestaviti vlado Davidovič, predsednik demokratske stranke. Tudi on je računal na pomoč naše stranke in je bil voljan sprejeti pogoje, ki sem jih stavil. Ker so njemu delali težave radikalei, ni mogel sestaviti vlade. Tako je končno zopet Pašič prišel na vrsto, ki je vlado tudi sestavil potem ko je imel že zaupnico kongresa radikalne stranke. Naš klub je prosil, da mu naznanimo pogoje za vstog v vlado še enkrat In sicer pismeno. Pogoje smo mu nato poslali dne 17. decembra, na karamo imeli dne 19. decembra pod predsedstvom Pašiča skupno sejo vseh v koaliciji zastopanih strani«, na kateri so bili naši pogoji sprejeti v sledeči obliki. NAŠI POGOJI. 1.) Pomoč pasivnim krajem. Za nabavo semen in krme se dovoli poljedelskemu ministrstvu kredit od 25 milijonov dinarjev, za nabavo hrane v pasivnih krajih pa ministrstvu za socialno politiko kredit od 15 milijonov dinarjev. Pripominjam, da se ta pomoč ne bi delila brezplačno, temveč po nabavni ceni, da torej ne bi bil s tem obremenjen naš proračun. Naša zahteva je bila sprejeta. 2.) Ravnovesje v proračunu se mora doseči z zmanjšanjem izdatkov, ne pa s povečanjem dohodkov. Ne smejo se pa črtati iz proračuna postavke za kmetijske šole v Mariboru, Frekmurju in na Gorenjskem. 3.) Izenačenje davkov se ima izvršiti na progresivni podlagi do dne 31. decembra 1922. Muslimanska zahteva, da se mora to izvršiti do konca marca 1 1922., je bila vsled tehnične nemogočnosti odklonjena. 4.) Treba je predložiti vse zakone, ki so predvideni v ustavi, da bo tako doseženo izenačenje zakonov. Najnujnejši je zakon o samoupravi. Po ustavi dobimo veliko avtonomije, več kakor pa smo jo imeli pod Avstrijo. To je potrebno naglasiti, kajti neresnica je, da se bo potem odločalo vse iz Beograda. Nasprotno. V bodoče ne bo mogel odločevati o vsemu vsak okrajni glavar, kakor je to danes, kajti poleg oblastnih (deželnih) zborov bodo tudi okrožni zbori. 5.) Izdelati se ima nov zakon o vojski, ki odgovarjaj zahtevam ljudstva. Posl. Rajar je podrobno navel vse naše zahteve, ki so bile tudi sprejete. 6.) Agrarna reforma se ima izvesti in sicer tako, da se ozira na posebnosti vsake pokrajine. 7.) Glede trošarine na vino se potem pravilnika uveljavijo s!edeče izpremembe. Vino je treba naznaniti šele 14 dni po trgatvi. Naznani se na občino in ne na davkarijo. Prestopki se ne kaznujejo kot tihotapstvo. 8.) Izplačilo 20odstotnih odtegljajev ob priliki žigosanja bankovcev se izvrši do konca marca. 9 ) Dokazana škoda ob priliki koroške ofenzive in zadnje mobilizacije se povrne. 10.) Občinski volilni red za Slovenijo se ima takoj sprejeti. Klerikalci, ki so tako kričali proti občinskemu volilnemu redu, so zahtevali, da se naj isti raztegne na Dalmacijo. Vsled tega je moral občinski volilni red še enkrat pred zakonodajni odbor. Nevarnost je bila, da ga ta vsled pomanjkanja časa ne bi mogel obravnavati, vsled česar bi potem obveljal prejšnji, ki je pa slabši. Dne 27. decembra je bil novi občinski red sprejet To so bili pogoji, ki smo jih stavili za vstop v vlado. Pet točk je vzetih iz resolucije, sprejete dne 21. novembra 1921. v Ljubljani in sicer se tičejo ravnovesja v proračunu, izjednačenja davkov, izjedna-čenja zakonov, predložitve novega vojnega zakona in izvršitve agrarne reforme. Pet točk smo stavili novih, in sicer po temeljitem posvetovanju v našem klubu. Smatram, da smo pri tem varovali koristi države in stranke. Pretiranih zahtev nismo stavili, ker smo se morali ozirati na pičlo število članov, ki jih šteje naša stranka v zbornici. Vi, cenjeni tovariši, sodite, ali smo storili svojo dolžnost ali ne! Pri tem bi vas prosil, da uvažu-jete vse ono, kar smo doslej dosegli, s tem da smo bili v vladi. Omenjam le prepoved uvoza italijanskega vina, zvišanje ekzistenčnega minimuma, olajšave pri osebni dohodnini, olajšave pri žganjekuhi, znižanje carine in izvoz živine in še marsikaj, kar ste že tako vse čitali v «Kmet. listu*. Nam osebno bi bilo ljubše biti v opoziciji, ker je stališče poslanca v opoziciji mnogo hva-ležnejše. Splošno odobravanje je sledilo govoru poslanca Rajerja, iskreno priznanje za njegove odkritosrčne, stvarne in mirne besede. Sledila je nato stvarna in zanimiva debata, ki jo je otvoril tovariš Černe. Opozarjal je tovariše poslance, da je po časopisnih vesteh izenačenje davkov na 17. mestu v delovnem programu vlade, vsled česar je nevarnost, da to ne bi bilo izvršeno. Tovariš Rajer: Red posameznih točk v delovnem programu vlade ni vzeti dobesedno. Najpreje se mora obravnavati proračun. Ker pa ne bo finančni odbor gotov s predlogom glede proračuna pred koncem marca, se bodo obravnavali med tem v skupščini drugi zakoni. Kar se pa tiče zakona glede izenačenja davkov, pa je treba pripomniti sledeče: Načrt o takem zakonu sploh še ni izdelan in ne more biti izdelan pred par meseci, tudi pri najbolj marljivem delu. šele potem more priti v odbor, ki bo za njegovo proučevanje rabil zopet par mesecev. Zaradi tega ne more priti v skupščino takoj zakon o izenačenju davkov. Tovariš Černe prosi pojasnila, kako to, da so vpoklicani kot novinci fantje, ki so služili v Avstriji že dve leti in ki so danes stari od 24 do 26 let. Ali ne bi bilo mogoče, da bi ti prišli v nadomestno rezervo ali da bi se njim drugače pomagalo? Posl. Kušar pravi, da nadomeste oni, ki so služili v Jugoslaviji, le dobo, ki jim manjka do polno odsluženih dveh let Onim, ki so slu- žili v Avstriji, pa se njih službena doba ne pripozna. PosL Dobnik je govoril o isti stvari z vojnim ministrom, ki je dejal, da je moral vpoklice izvršiti, ker ni imel dovolj vojaštva. Ker pa so ponekod oni letnika 1898. oproščeni, če so služili 18 mesecev pod Avstrijo, je tudi v tem oziru uiterpelv ral vojnega ministra. Ta mu je dejal, da te olajšave ni. Ker je pozneje spoznal, da se to v resnici ponekod dogaja, bo govoril o tej stvari še enkrat z vojnim ministrom Nadomestne rezerve pa še ni, zato je nemogoče, da bi se komu priznala služba v nadomestni rezervi. Pac pa bi se moglo doseči, da se oni, k? so služili že dve leti pod Avstrijo, oproste, če se število vojske sploh zmanjša. Tov. Plavšak vpraša, v koiiko je »stranka, sodelovala pri sprejemu takse na vozila. Vsi vemo, da rabi država davke in zato nihče ne ugovarja, če zviša država davke. Toda naj se zvišajo direktni davki, ne pa da se vpeljujejo vedno novi, ki samo razburjajo ljudstvo. Poročilo tov. Rajerja smo vzeli vsi z zadovoljstvom na znanje. Poročilo bi bilo treba objaviti zaradi agitacije, po deželi. Tovariš Doiničar: Izvajanja tov. poslanca so vsem zelo ugajala Zunaj na deželi pa je naš položaj vsled klerikalne hujskarije težaven. Pridružuje se mnenju tov. Plavšaka, Posl. Dobnik. Brez dvoma je, da pomenijo sprejeti pogoji vdik uspeh. Zato je prav, da se jih razglasi. Tudi pri tem je treba poudariti sledeče: Vsi ti lepi uspehi bodo uresničeni le, če bo zbornica delale, to je, če ne bo novih volitev. Če se pa sedanja vlada razbije, da pridejo nove volitve, potem padejo tudi vsi ti načrti v vodo. Kdor zahteva torej volitve, ta dela proti ljudstva in to je treba razložiti z vsem poudarkom. Tov. Jamnik predlaga, da se nai v to svrho sestavijo okrožnice. Viharno pozdravljen prevzam* nato besedo tovariš minister Pocelj. Predno preidem v poročijo o političnem položaju, hočem pojasniti najprej vprašanje tovariša Plavšak* glede takse na vozila. V tem pogledu smo sokrivi v toliko, v kolikor pride na nas odgovornost, ker smo v vladi. Ko je bil načrt o taksah v seji ministrskega sveta, se je izkazalo, da je večina zanj-Prizadevanju prečanskih ministrov, dr. Krizmana, mohamedanskega ministra in mene, pa se je posrečilo, da smo zakon ublažili. Zahtevali smo, da kmetski vozovi niso podvrženi taksi. In to načelo je bilo sprejeto. Vsled nerodnosti uradnikov pa je vseeno prišla v zakon ona famozna naredba o «kohma na fedrima*. Zato sem ponovno nastopil in tudi dosegel, da je prišla v pravilnik določba, da so kmetski vozovi, tudi koleslji, prosti vsake takse, če se ne uporabljajo kot luksus. Enaka birokratična nerodnost se je izvršila pri določbah kazni glede trošarine na vino. Vsaka neprijava se kaznuje kot tihotapstvo. Ko sera opozoril uradnike v fin. ministrstvu, da je taka določba popolnoma nepravilna, je Nablrajmo pridno prispevke za tiskovni sklad SKS., ksjt! stranka brez tiska je kakor vojska brez orožja l Razširjajte vedno In povsod ideje, ki jili zastopa »Samostojna kmetijska stranka"! dejal, da se vendar ne bo tako strogo uporabljala in kar verjeti ni mogel, da bi jo pri nas tako razlagali uradniki. In vendar se je to dogodilo, kakor mi je znano že v petila primerih. Napaka je v tem, da se na poti iz Beograda v Ljubljano iz-premeni vsaka naredba. Jasno je, da bo opozicija vpila, da smo mi zakrivili, če se bo pobirala taksa na vozove. Toda med nami in opozicijo je sledeč razloček. Dočim oni le vpijejo in ničesar ne dosežejo, smo mi, dasi nas je trikrat manj ko klerikalcev, dosegli vsaj to, da so se naredbe ublažile. Nato je podal tovariš Pucelj kratek opis krize. Kjer sta „ dve enako močni stranki, tam so krize pogoste. Izvirajo sicer iz političnih nasprot-stev, navadno pa izvene osebno in sicer vsled osebnega kulta, ki ga goje nekateri To se je godilo tudi prt zadnji krizi Mi nismo bili inter-esirani pri osebnem boju, ki se je vodil v zadnji krizi. Zato smo le opazovali in v pravem trenotku stavili svoje pogoje. Opozicija. Opozicionalni listi, ki jih je sfla mnogo pišejo sicer tako, kakor da bi bila ta opozicija vladar v državi V resnici pa je vsa opozicija silno slaba, kar se je posebno pokazalo v dveh stvareh. Pri glasovanju o dvanajstinah je bilo v skupščini le 168 poslancev, od teh 35 opozicionalcev. Kvorum pa je znašal 142. Če bi se opozicija odstranila, se ne bi mogle dvanaj-stine sprejeti in 1. januarja se ne bi mogle izplačati plače. Bil bi to ve-likansk škandal in pomembna zmaga opozicije. Opozicija pa je ostala v skupščini in tako omogočila sprejem dvanajstin. Šele drugi dan so se spomnili, kako neumnost so zagrešili Opozicija se med seboj nad vse sovraži. Do vladnih strank pa nimajo nobene prave jeze, kar je razkril Protičev nastop. Edino slovenski« klerikalci sovražijo nas in slovenske demokrate. To pa vsled tega, ker smo jim ovira, da pridejo do stare moči. Korošec sploh ni noben načelen opozicionalec. Znano je, da Korošec brez vlade sploh ne more živeti. Njegova sedanja opozicija ima samo ta namen, da bi prišel okrepljen iz prihodnjih volitev. Ker pa smo parlamentarna in pravna država, kar mora vsakdo priznati, pa je naša dolžnost, da je izdelan volilni zakon. Kralj mora imeti možnost, da more vsak hip apelirati na narod. Prejšnje narodno predstavništvo je zakrivilo škandal, da ni hotelo dve leti dati volilnega zakona. Mi tega škandala nočemo ponoviti Ce bo volilni zakon sprejet, bo vsak poslanec vestnejše delal, ker volitve bodo blizu. Tudi zato hočemo volilni zakon. Klerikalci vpijejo, kako da smo za nič, kako da izgubljamo ugled, da nas nihče ne rabi i. t. d. Pogoji, ki smo jih stavili, dokazujejo, da delamo pametno politiko, kar so pripo-znali vsi politiki, kar se vidi tudi iz tega, da se je nas povabilo v vlado, čeprav imajo že samo radikali in demokrati večino. Naš ugled narašča, ker delamo pošteno in stvarno politiko, ne v korist posameznikov, temveč vseh 12 milijonov Jugoslovanov. Zmagonosna je naša pot Kaj smo dosegli v novem kabinetu, je povedal pcslanec Rajer. Toda tudi v prejšnji vladi smo želi velikanske uspehe. Dobojevan je boj za ^Kmetijsko družbo*, dosežene druge važne pridobitve. Predvsem pa je važno to, da smo uveljavili načelo pravega gospodarstva. Res je, ni še doseženo vse. Toda v tem oziru bi mogel dejati po Pa-šiču: Dajte mi mesto 8 150 poslancev, in tedaj se ne bomo dogovarjali, ampak vladali, tedaj bomo dosegli vse. Kljub svojemu malemu številu pa smo uveljavili princip kmetskega gospodarstva. Pred našim prevzemom poljedelskega ministrstva se je vodilo vse gospodarstvo, po policijskih predpisih. S kaznimi se je hotelo prisiliti kmete, da rede živino, Moje mnenje pa, ki sem ga uveljavil, je bilo da moramo 1.) širiti naobrazbo in kulturo, 2.) poskrbeti, da kmet svoje pridelke dobro proda. Dober izkupiček, ne kazen, naj da kmetovalcu vzpodbudo, da bo povečal stanje svoje živine in obdelal polja. Pred mojim prihodom v kmetijsko ministrstvo smo imeli preobilico živine in vendar je bil izvoz prepovedan. Samo tovarnam se je dovoljeval izvoz mesnih izdelkov. Mi pa smo odprli izvoz živine, ki se je povečal vsled našega dela za 6600 odstotkov. Od tistega dne, ko sem prevzel ministrstvo, pa do dne 31. decembra 1. 1. smo izvozih živine za 4 milijarde kron, dočim ni moj predhodnik pustil izvoziti niti ene glave. Statistika, ki je bila izvršena dne 31. decembra, potrjuje, da je bilo moje gospodarstvo pravo. Kajti na Silvestrov večer je imela samo Slovenija, kljub velikemu izvozu, še vedno 37.000 glav goveje živine več, ko lani Ceno živine smo držali kvišku in to kljub katastrofalni suši, ki je silila kmetovalce, da so prodajali živino. Posledice suše so velikanske. Manjka nam celo jarih semen. Navadno smo letno izvažali okoli 40.000 vagonov žita in 80.000 vagonov koruze. Skoraj ves ta izvoz jc vsled suše odpadel. Če ne bi v nadomestilo tega izvozili za milijardo dinarjev živine, bi naša valuta padla še boij in nobena sila ne bi mogla preprečiti, da bi padla naša krona skoraj na stanje avstrijske krone. To naj uvažujejo vsi tisti, ki zabavljajo zaradi izvoza živine. S tem, da smo z izvozom živine obvarovali kmeta pred neizmerno izgubo premoženja, smo obvarovali vse prebivalstvo pred katastrofalnim padcem valute in s tem pred največjo draginjo. Naše stališče je pravo in zato bom še v naprej pospeševal izvoz naše živine ter preprečeval uvoz tuje živine. Italijanske stkane. Največje ovire izvozu naše živine dela Italija. Najpreje je izjavila, da more dovoliti uvoz naše živine vsled parkljevke le v klavnice v Trstu in Ankoni. Potem je prepovedala uvoz živine po železnici. Končno je dovolila uvoz le po ladjah in hotela z raznimi šikanami dati italijanskim trgovcem monopol za trgovino z živino. Da pa dvigne gospodarsko stanje Reke, pa je nakrat dovolila, da se sme iz Bakra po cesti in po železnici uvažati živino za Reko. Tedaj se Italija ni bala park-ljovke, kakor se ni bala niti živinske kuge, ko je dovolila rumunski živini popolnoma prost uvoz preko vse Jugoslavije po železnici v Italijo. Rumunska živina je bila vedno naš nevaren konkurent Ker velja rumunska živina le po 6 do 7 lejev za kg, je bilo tudi v naši državi mnogo ljudi, ki so podpirali rumun-ske prošnje za dovolitev uvoza in prevoza rumunske živine. Dosedaj sem mogel iz zdravstvenih ozirov zabraniti še vse te poizkuse in po-slednjič se je to zgodilo v četrtek na seji ministrskega sveta, kjer je bila zavrnjena pritožba rumunske vlade vsled prepovedi nvoza rumunske živine. Io je bilo naše delo za kor slovenskega in vsega jugoslovenske-ga kmetskega stanu. To pa je tudi dovolj argumentov za vsakega pametnega gospodarja, da lahko presodi, če smo stali na braniku kmetskih koristi ali ne. Mi in zemljoradniki. Tovariš minister Pucelj je nato obširno obrazložil naše stališče do zemljoradnikov in obenem jasno ka-rakteriziral delo njih slovenske skupine. O tem izpregovorimo še o priliki. Naša pota v bodočnosti. Političen položaj Vam ie natančno opisal tovariš Rajer. Še par besedi o naši taktiki. Sporazumeli smo se z. vladnimi strankami. Toda to je le koalicija in noben zakon. Nismo oženjeni in vsak hip smo prosti, če sklenete Vi tako. Vselej sem se potrudil, da nato-čim čistega vina in to hočem storiti sedaj. Najmanjši smo in zato moremo doseči le to, v kar pristanejo večin- ske stranke. Ne z močjo, temveč s poštenostjo in resno voljo smo prišli do tega, da igramo kljub majhnemu številu veliko vlogo. Političen boj je trd in le z vztrajnostjo in žilavostjo je mogoče izvojevati uspehov. Toda nikdar vseh naenkrat! Eno pa je predvsem potrebno. Da smo složni in da razvijemo čim jačji boj na deželi. Oblastni zborL Čisto gotovo je, da se sprejme zakon o samoupravnih oblastih še letos in da bodo takoj nato razpisane volitve v oblastne zbore. Še tekom leta pridemo tako v volilni boj. Ljubljanski okraj bo volil okoli 50 in ravnotoliko poslancev mariborski okraj. S tem se bo začelo pravo gospodarsko delo, ki bo omogočilo tudi pravo politično delo. Kajti z oblastnimi zbori bo delo razdeljeno in narod bo lahko z bližine presojal delo posameznih strank. Vsa gospodarska vprašanja se bodo reševala doma in ne več v Beogradu, kar bo največje vzgojne važnosti. imam zato velike nade o dobro-dejnih posledicah oblastnih zborov in prepričan sem, da bo šele z njimi zaključena prva faza našega političnega nastopa. Silno važno pa je, da bomo za ta trenutek pripravljeni, vsled česar moramo storiti vse, da izidemo iz volilnega boja za oblastno skupščino častno, kakor to zahteva naša sveta Stara pravda. Zato bodimo složni in delajmo! Z napeto pozornostjo so poslušali zborovalci izvajanja svojega ministra in dolgotrajno ploskanje koncem Pucljevega govora je bilo glasen dokaz, da je govoril tov. Pucelj vsem iz srca. Poročilu je sledila zelo obsežna, dolgotrajna, toda vseskozi stvarna debata, ki jo moremo vsled pomanjkanja prostora omeniti le v njenih najvažnejših točkah. Iskreno občuteni govori bi sicer zaslužili, da seznanimo ž njimi svoje bralce, toda, kokor rečeno, prostor tega ne dopušča. Tov. Jamnik je na kratko razložjl glasovanje za časa katoliških božičnih praznikov v zakonodajnem odboru in predlagal, da se vodi debata v glavnem o dveh točkah: 1.) O našem razmerju do zemljoradnikov in o našem stališču do vlade z ozirom na uvodno omenjeno glasovanje. Posl Dobnik je obširnejše pojasnil, da se obdavčijo kmetski vozovi na vzmeteh samo tedaj, če se rabijo izključno le kot luksus. Kdor rabi voz za osebno uporabo in tudi za prevoz pridelkov in drugih stvari, pa je te takse oproščen. Resnost opozicije kaže sledeče dejstvo. Ko so se imele sprejeti dvanaj-stine, sem seštel poslance in uvidel, da je seja nesklepčna, če odide opozicija. Opozoril sem na to nekega slovenskega opozicionalca, ki pa je vseeno ostal v skupščini in tako omogočil dvanajsline. Vidi se, da niti opozicija noče novih volitev. Temperamentno in z zanosom je govoril tovariš Ažman. Ves njegov govor je bil plamteč bojni klic vsem, ki so proti Stari pravdi. Posebno toplo pa so bile sprejete njegove besede, ko je pozival vse tovariše, da Čvrsto in krepko nastopijo proti vsem, ki obrekujejo naše ljudi. Bodimo možje in zato v boj proti vsem, ki so proti nam! Nikogar se ne smemo bati in nobenih groženj. Predvsem pa zavrniti vsakogar, ki blati našo stranko in njene voditelje, kajti drugače blatimo sebe. Tovariš Sancin je poudarjal, da smo šli v boj predvsem zaradi kmetske misli, ne pa da dobimo mandate. Zato uravnajmo svoje delo po tem, kako koristimo kmetski misli in ne kako si pomnožimo število poslancev. Tov. Sancin je dalje opozarjal na pogubne posledice, če ne bi mi branili v vladi kmetskega stališča. Brez vsega bi meščanske stranke odprle mejo rumunski živini in prepovedale izvoz Naše kmetijsko šolstvo bi bilo tudi silno udarjeno. Kar se tiče zemljoradnikov pa sledeče: Napadov «Naše Vasi* ne smemo prezreti, ampak moramo na nje odgovoriti z vso ostrostjo Ljudje, ki imajo masla na glavi, naj ne hodijo na solnce! V članku «Naše Vasi* «I') čipkarstvom in domačo industrijo tkanin, oziroma vezenin, in pridelovanjem rastlin za vlakno; i) gozdarstvom, porabo in vnovčevanjem lesa; j) vsemi vrstami taksacij in kalkulacij; k) kmetijskim stavbarstvom (stavbno tehniko); 1) upravo in vodstvom tržišč, semnjev, produktne borze, publikacij tržnih cen kakor tudi vodstvom tržnih in sejemskih tajništev pri zborničnih podružnicah, evidenco eksporta in importa, zadevajočih kmetijstvo; m) kmetijskim strojništvom in oddajanjem strokovnih mnenj in nasvetov kmetovalcem pri nabavi strojev in orodja; n) kmetijskodelavskimi vprašanji in posredovanjem delavcev; o) kmetijsko zakonodajo in pravno pomočjo; p) kmetijsko industrijo, obrtom, in lndustrializacro kmetijstva; r) kmetijskim strokovnim kontrolni-štvom (obenem v zvezi ood a) ali b), ali pod a) in b) navedenih zadev); s) samopomočjo; š) preizkušanjem in odgojo živine m kmetijskih kulturnih rastlin; t) veterinarstvom, higijeno in zatirontem kusr in škodljivcev živine; u) filopatološkimi prilikami in zatiranjem škodljivcev rastlin; v) kmetijskim šolstvom i. dr. Razširjajmo vedno misel ujedinjenja jugoslovanskega kmeta 1 Nobena Ideja ln nobena misel ni zmagala brez žrtve. Zato bodite, kmetje, požrtvovalni! 3 Ko bi imeli več referatov in več referentov, bi se razbremenili državni uradi; tako bi se a pr. oddelek državne uprave za kmetijstvo potem prav lahko reduciral na šefa in k večjemu osem referentov, ako pa se to ne bi zgodilo, tedaj bi vse delo sekcije moglo v najugodnejšem primeru opravljati 13 referentov, odnosno še tudi manj, a bi seveda vsled tega trpela globokošt in intenzivnost dela. Izpočetka bi vse delo kolikor toliko dobro mogli izvrševati približno štirje referenti. Ad /5). Gospodarska in organizacijska sekcija naj bi delovala za izboljšanje gospodarske organizacije in naj bi bila obenem nekaka matica vsega kmetijskogospodarskega zadružništva v območju samoupravne oblasti. Delila naj bi se na: a) oddelek za društveno in družabno organizacijo; b) oddelek za kmetij sko-gospodarsko zadružništvo kot zadružno centralo in za zadružno organizacijo; c) filialko centralne zadružne agrarne banke; č) oddelek za kmetijsko zadružno podjetništvo; d) oddelek za pospeševanje, vodstvo in kontrolništvo zadrugarstva in obenem kot referat za zadružno šolstvo. Vse te referate bi opravljali za enkrat lahko trije do štiri referenti, ki bi jih vzdrževala sekcija z lastnimi dohodki. Ad y). Trgovinska in splošna prometna sekcija naj bi se pečala pred vsem z nakupom in prodajo vseh kmetijskih proizvodov in potrebščin in potem nje naj bi se eksportiralo in importiralo. Z delom, omenjenim pod točko 1) splošne kmetijske znanstvene sekcije, bi z dobro organiziranim načinom tržne poročevalske službe svoj posel lahko in z uspehom vršila. Za enkrat bi zadostovali približno trije specialni referenti, ki bi jih vzdrževala sekcija z lastnimi dohodki. Glede plačevanja referentov 2. in 3. sekcije tedaj ne bi bilo nikakih težav, pač pa se pokazujejo težave glede referentov 1. sekcije; toda, če bi se reducirali državni uradi, bi se zmanjšale tudi njih plačilne postavke. Odpadli zneski bi se morali do-tirati zbornici, drugo pa bi zbornica krila z lastnimi davčnimi dohodki. Seveda bi zbornica v tem zmislu ne bila samo zastopnica kmetijskih koristi, ampak vršila bi tudi skoro vse pospeševalno delo za razvoj kmetijstva, in mnenja sem, da bi mogla v tem oziru mnogo uspešneje delovati kakor morejo državni uradi. (Dalje prihodnjič.) Kmetijski svet. i. Uredba o kmetijskem ministrstvu je sicer že začetkom leta 1919. predvidela ustanovitev kmetijskega sveta («poljoprivredni savet»). Od takrat do marca 1921. leta je bilo vsega že sedem kmetijskih ministrov, od katerih nobeden ni smatral za potrebno, da ustanovi kmetijski svet in da tako da kmetovalcem možnost, da povedo o važnih vprašanjih kmetijskega ministrstva svoje mišljenje. — No, morebiti je celo bolje, da se prejšnji ministri v to niso spuščali. Ni izključeno, oziroma je celo zelo gotovo, da bi kak Velizar Jankovič, ako bi že sestavljal kmetijski svet, sestavil istega iz samih svojih kimavcev in bi na ta način nikdar ne prišlo v kmetijskem svetu do pravega izraza istinito mišljenje kmetskega prebivalstva. Slovenski klerikalec Roškar ne bi bil delal bolje, ostali gospodje pa tudi ne. Zato je le dobro, da je to delo počakalo do vstopa «Samostojne kmetijske stranke» v vlado. Tov. Ivan Pucelj je takoj izdelal pravilnik za poljoprivredni savet. Savet šteje 30 članov, od teh jih je 18 izbranih in sicer od kmetijskih udruženj 15, od kmetijskih fakultet v Beogradu in Zagrebu po eden, od udruženja kmetijskih strokovnjakov eden, 12 pa jih imenuje minister, pred vsem iz onih krajev, kjer še ni kmetijskih udruženj: tako iz Macedonije, Črne gore in Vojvodine. — Načelo je bilo, da bodi vsaj večina članov izvoljenih od kmetijskih organizacij, ako že ni mogoče, da se voli na ta način ves svet (savet). To je bilo edino pravilno, kar so najbolje dokazali napadi v beo-gradskem «Balkanu» — v listu Veli-zara Jankoviča! «Balkan» je namreč hotel nahujskati Srbe proti poljopri- vrednemu savetu in proti tov. Puc-lju z lažjo, da je v savetu 20 članov, med njimi 7 Slovencev! Istina pa je, da je v savetu: 17 Srbov, 10 Hrvatov in 3 Slovenci. — Razun tega so zastopane prav vse stranke, celo Ra-dičeva. — Onemogla jezica, ki jo je Velizar Jankovič kuhal v «Balkanu», ni užgala, niti ni mogla izbrisati iz spomina, kako je Velizar kot kmetijski minister po ceni «kupoval» iz državnih posestev mleko, maslo, sir, jagneta, salato, vino, riž i. t. d., i. t. dt Prva seja poljoprivrednega save-ta je bila sklicana na dan 12. decembra 1921. Zasedanje je trajalo do dne 17. decembra. Prisotnih je bilo 22 članov. — Med odsotnimi so bili žal tudi odlični delavci na polju kmetijske stranke, kakor Mika Avramovič, dr. Franjo Poljak (Zagreb) in Janko Lesničar (Celje). Med prisotnimi so bili najodličnejši poznavalci kmetijskih vprašanj. Zborovanje je otvoril kmetijski minister tov. Pucelj z zelo lepim govorom, v katerem je pred vsem poudarjal, da je naloga kmetijskega saveta, izraziti ministru svoje mnenje o raznih namerah ministrstva, kakor tudi staviti predloge za dela, s katerimi se doslej ministrstvo še ni pečalo, ki bi pa bila v korist kmetijstvu. Nadalje je poudarjal, da sedanji kmetijSKi savet ni tako sestavljen, kakor bi si sam želel — kajti on želi, da dobimo kmetijske zbornice, ki bi imele v Beogradu svojo centralo. Ta centrala bi potem stopila na mesto današnjega kmetijskega saveta. Najpopolnejše pa bo cela ta organizacija izvedena tedaj, ko dobimo poleg političnega še gospodarski parlament. Končno je minister naštel naloge, s katerimi bi se moral savet čimprej pečati in o katerih bi moral povedati svoje mišljenje. Na dnevnem redu so bili sledeči predmeti: 1.) Zavarovanje usevov proti toči. 2.) Kmetijski osebni kredit. 3.) Železniške tarife in kmetijstvo. 4.) Kmetijski hipotekami kredit. 5.) Organizacija kmetijske službe. 6.) Razni predlogi. Minister tov. Pucelj je odredil, da se morajo vse razprave v poljopri-vrednem savetu stenografsko beležiti in da se ima izdati obširno tiskano poročilo o prvem zasedanju saveta, kar je vse hvale vredno. Ka-Kor čujemo, je rokopis že pripravljen za tisk. Kdor se bo hotel z de-iom saveta pobližje seznaniti, moral oo vzeti v roke obljubljeno steno-grafično poročilo. Za one pa, ki nimajo časa čitati take knjige, bomo v «Kmetijskem listu» in sicer v prihodnjih številkah kratko razpravljali o glavnih vprašanjih, s katerimi se je bavil kmetijski svet. Iz Prlekije. (Spisal Komarov Mihalek iz Hude luknje.) Dragi bralci in drage bralke, ki me gotovo že po imenu poznajo, so morda mislili, da sem že zatisnil svoje trudne oči, ker se že tako dolgo nisem nič oglasil. Čeprav sem se že postaral in so mi že opešale moči, sem se vendar odločil vzeti zopet pero v roke, ker sem slučajno bral «Gospodarjeve» laži v članku «V znamenju nezadovoljnostih Vsakemu, tudi «Gospodarju», mora biti znano, da je Korošec-Protiče-va vlada takoj po svojem nastopu v letih 1919./1920. zaprla meje in ustavila ves izvoz. Jihotapstvo je cvetelo tedaj po naših obmejnih krajih kar na debelo. Romale so kar cele karavane tihotapcev in napravljale državi neizmerno škodo. Orožništvo in finančna straža sta bila skoraj brez moči. Padel je marsikateri tihotapec, zadet od smrtonosne krogle. Vse te nesrečneže ima na vesti Protič-Ko-roščeva vlada, ki je zaprla mejo in zavezala s tem trgovcem roke, da niso mogli izvažati jajc in drugih poljskih pridelkov. Ljudstvo si je moralo s tihotapstvom samo pomagati, da je moglo prodati svoje pridelke, ki jih je imelo preko svoje potrebe. Takrat so nakupovali jajca po 80 vinarjev do 1 krone in še država ni prejela nobene izvozne carine. Izgubo so trpeli tako ljudje kakor država. Shoda .Samostojne hmetijshE stranke* bosta v nedeljo dne 15. januarja: Ob desetih dopoldne pri Ro-detu v Kamniku; ob treh popoldne pri tovarišu Gradu v Beričevem. Na obeh shodih bosta poročala narodna poslanca Kušar in Majcen. Tovariši, udeležite se shoda polnoštevilno, da zveste resnico! Danes pa proda kmetica lahko jajca po 7 do 10 kron in dobi vrhu-tega še država lepe milijone na izvozni carini. Istotako je pri živini, raznih poljskih pridelkih in vinu. Med tem pa so druge potrebščine, kakor manufaktura itd., sedaj gotovo cenejše kakor so pa bile za časa Pro-tič-Koroščeve vlade. To je gola istina, ljubi «Gospodar», ki jo potrdita lahko tudi vsak bralec in vsaka bralka. Toda «Slovenskemu gospodarju« je le do hujskanja! To, kako bi naj se pričelo resno delati in zidati, pa mu je deveta briga! Tudi «Mursko stražo» moram omeniti. V njo dopisuje kaj rad jurjevški gospod kaplanček, ki je klobasarii tudi o neki nemški napisni tabli. Gospodu kaplanu pri Sv. Jurju rečem samo to-le: Poglejte rajši malo po hišah svojih zvestih, kjer boste našli še dosti nemških koledarjev (Bauern-kalender) iz Gradca. Te koledarje rajši odpravite namesto da iščete dlako v jajcu. Navadite ljudi na «Ve-liko» ali magari na «Družinsko pra-tiko»! Na ta način boste obudili narodno zavest in s tem več koristili kakor pa s svojim hujskanjem po «Murski straži». Še nekaj važnega bi skoro pozabil. Silno radi ga pijemo. Tudi mi Prleki in seveda tudi jaz ga rad včasih potegnem. Novo leto je tukaj in malo več treznosti ne bi škodovalo. Vsakdo si odtrgaj poldrug liter vina in si naroči «Kmetijski list» za leto 1922. Po preveč zaužiti pijači ti je slabo, dober časopis pa te obišče vsako nedeljo z novicami in z razvedrilom. Pa končajmo! Prosim gospoda urednika, da bi mi prepustil vsak mesec majhen kotiček v listu, da bom mogel opisati večkrat svoje doživljaje. Tovariši, naročite si torej «Kme-tijski list», da se večkrat kaj pomenimo. Želim vsem dosti sreče v novem letu in ostajam Vaš stari znanec Komarov Mihalek iz Hude luknje. Da bi se skoro zopet oglasil, dragi Mihalek, tudi malo večji kotiček, ne samo majhen, je za Tebe vedno pripravljen. — Urednik «Kmetijskega lista». Tako se ne dela! (Na naslov carinskim in drugim oblastvom.) Podružnica «Kmetijske družbe» v Kostrivnici je naročila pri štajerski «Zvezi kmetijskih zadrug» v Gradcu plug, ki ga izaeluje tvrdka «Ti-roler Landwirte & Julius Kinz» v Inomostu. Omenjeni plug se v naši državi ne dobi, čeprav je to edino pripraven plug za strma polja z ilovnato zemljo. Ta plug, ki mu pravijo naši ljudje premetač ali «dopler», ni težak in ne potrebuje močne vprege, čeprav je zelo trdno delan. Ker pa ni bilo mogoče dobiti takega pluga daleč naokoli, je> bilo nujno potrebno, da si je podružnica nabavila vsaj vzorec, ki bi ga potem kmetje sami s pomočjo kovačev ponarejali. Veleposestnik Franc Kupnik se je zato odločil naročiti za podružnico tak stroj. Plug, ki je veljal 25.000 avstrijskih kron in tehtal 97 kilogramov, je bil dne 4. oktobra plačan in doposlan v Maribor dne 6. decembra; njegova vrednost pa je bila na-značena z 200 dinarji. Dasi je imela podružnica od «Kmetijske družbe» zatrdilo, da so plugi, ki se rabijo v kmetijstvu, carine prosti, in dasi je bilo to tudi že razglašeno v listih, se vendar na to vseeno ni nihče oziral. Nasprotno je dobila podružnica obenem s plugom račun od carinarnice, ki je znašal za carino Din 168.50 in za to-vornino Din 10.50, skupno torej 179 dinarjev. Najlepše pa je to, da mora podružnica plačati tudi spedicijski tvrdki «Triglav» 25 dinarjev in železniški agenturi 7 dinarjev, dasi ni podružnica nikogar prosila, še manj pooblastila za posredovanje. Reklamacije proti temu postopanju se sploh ne izplačajo, ker bi samo kolki požrli zopet veliko vsoto. Pripominjamo, da je bilo naročilo podružnice prijavljeno in opremljeno z vsemi, pa prav vsemi potrebnimi dokumenti. In vendar te šika-ne in vendar to nezaslišano odiranje uboge kmetske podružnice. Prav resno vprašamo vse merodaj-ne kroge, ali jim je ta primer znan in ali mislijo zaukazati vse potrebno, da pride podružnica do svoje pravice. Naj si vendar merodajni krogi zapomnijo, da je njih prva dolžnost podpirati razvoj kmetijstva, ne pa ga z neumnimi naredbami ubijati. Pripominjamo, da smo odstopili vso zadevo našim poslancem in da bomo podvzeli vse korake, da pride ljudstvo do svojih pravic. Šikan pa ne bomo trpeli nobenih, kar naj si zapomnijo vsi prizadeti! Pokrajinske vesti. (Vsled poročila o seji izvrševalnega odbora) smo morali odložiti celo vrsto člankov in poročil za prihodnjo številko. Vse cenjene dopisnike in bralce prosimo, nai to uvažujejo. (Tiskovni sklad.) Poročilo o prejetih prispevkih za naš tiskovni sklad bomo priobčili prihodnjič. (Vsem štajerskim pristašem, posebno iz celjskega okrožja!) AndrejKrofl je bil začasno nameščen v našem tajništvu v Celju. Med tem časom je izvabil od naših tovarišev različne vsote denarja, ki pa še niso natančno ugotovljene. Izdajal je dalje nasprotnikom vse tajnosti naše pisarne. Opozarjamo vse pristaše, da ni Andrej Krofi naš pristaš in da nam naznanijo takoj, če jim je in kakšne vsote izvabil. Pozivljemo vsakogar, naj nas čim prej obvesti, da bomo mogli obračunati z ljudmi, ki so nam v zahvalo, ker smo jim pomagali, izdajali našo stvar! (Seja okrajnega odbora SKS za sodni okraj Kamnik) bo v nedeljo dne 15. januarja ob devetih dopoldne pri tovariša Rodetu v Kamniku. Polno-številna udeležba obvezna! (Gospod Mahen si je dal napisati v «Naši Vasi») članek «Kocka je padla». Gostobeseden in nesramen članek naj bi zadal SKS. smrtonosen udarec, če ne bi stisnili naši poslanci, kajti samo ti so gotovim na potu, repe med noge in izpolnili naslednje tri pogoje, katere jim imilastno diktirajo najnovejši mogotci v «Naši Vasi». Ti pogoji so tako smešno naivni in tako ignorantski, da bi bilo greh, če ne bi seznanili svoje bralce z ljimi. Cujte, kaj zahtevajo gospod Mahen in tovariši. 1.) Vsi naši poslanci morajo položiti mandate. 2.) Ustanovi se častno sodišče, ki bo javno žigosalo njih delo, da ne bodo nikoli več delali (!) politiko, ne doma in ne v Beogradu in 3.) vsi njih namestniki kot poslanci pa sprejmejo v celoti zemljoradnički program, kakor ga je priobčila «Naša Vas» in se pridružijo zemljoradniškim poslanccm, ki jih imamo že 27. (Nak, gospod Mahen, le 25!) — To so pogoji novo pečenih zemljoradnikov. Ti pogoji pa so zasoljeni od " senzacionalnih odkritij gospoda Kuralta, da so prejeli naši poslanci Mrmolja, Majcen, Kušar in Drofenik od dr. Žerjava pred volitvami 400.000 kron, in sicer na roko, posl. Urek sani pa 30.000 kron. Koliko je na tem »odkritju« resnice, bo mogel skoraj gospod Mahen s pomočjo g. Kuralta dokazati, kajti poslanec Majcen je vložil tožbo. Pred sodiščem bo tedaj v drugič padla kocka in tedaj bomo tudi mi o stvari še več izpregovorili. Rečemo samo še to. Sklep izvrševalnega odbora SKS. je, da moramo počakati s protinapadi in z našimi dobro podprtimi in osoljenimi protiodkritji, dokler nima svoje seje glavni odbor zem-ljoradniške stranke, kar bo dne 20. februarja, in na kateri seji bo končno odločeno, ali se združimo z zemljoradniki, ali pa se razidemo. Vemo, da slovenskim posilizemljoradnikom zelo smrdi, če bi bila združitev dosežena. Ker pa nam je resno za. združitev, zato imamo raje, da triumfirajo oni okoli «Naše Vasi* še kakih pet tednov, ko pa da bi zaradi njih otročjega veselja oškodovali veliko misel ujedinjenja jugoslovenskega kmeta. Kdor se na koncu smeji, ta se smeji najbolje in zato prepuščamo mirne vesti «Naši Vasi* njene prve uspehe, in njeno prvo otročje veselje! Pride iztreznenje in tedaj bo pala kocka v tretje. In s kocko bo pal še marsikdo, ki se danes šopiri z bahavo besedo! (Klerikalni listi) so nas obsuli v zadnjem času z novo kopo laži, kakor da bi slutili, da jim vsled pomanjkanja prostora ne moremo odgovoriti. Toda vse pride še na vrsto in tedaj bomo razkrinkali njih laži v volovski aferi kakor tudi druge nečedne laži katoliških listov. (O culukafrih) piše »Murska Straža? na način, kakor more edinole popolnoma podivjani culukafer. Toliko siro-vosti in toliko najogabnejših psovk še nismo brali v kakem slovenskem listu. «Pijani gospodar* je dobil v »Murski Straži* resnega tekmeca. (Usmiljenim srcem.) Ivan Pečnik. posestnik na Janževi gori pri Selnici ob Dravi, je dne 17. decembra 1921. pogorel do tal. Rešil je dvoje živinčet. Ker je tovariš Pečnik v najhujši bedi, zato prosimo vse tovariše, da poinaga-jo svojemu tovarišu v sili. Darove sprejema krajevni odbor SKS. v Selnici ob Dravi. (Brodarjev shod v Selcih.) V »Domoljubu* beremo, da je imel poslanec Brodar shod v Selcih. Njegov shod bi nas prav nič ne zanimal, saj vemo kaj zna in kaj more Brodar povedati. Da se pa v sedanjem klerikalnem brezdelju ni ničesar naučil, je gotovo. Čudno pri vsem pa je to, da omenja dopisnik «policaja», ki da so ga imeli na shodu, baje je pisala za Brodarjem učiteljica Ivančič. To pa je precej sumljivo, ker dopisniku ne pusti žilica, da ne bi nazadnje napadal samostojnih. Treba bo, če je zapisano, poizvedeti, kakšne ko-zlarije in hujskarije je Brodar natvezil svojim poslušalcem. O teh pa prihodnjič. (Selška dolina.) Visoko pod Ratitov-cem sameva raztresena vasica P o d -1 on k. Dne 18. decembra pa je doživela vasica svoj veliki dan. Priredila je namreč šolska mladina svojo prvo predstavo. Dve igrici, različni prizori in petje so bili na sporedu. Šolska soba je bila nabito polna odraslih. Kar čuditi se je bilo otrokom, kako pogumno so nastopali. Odrasli Podlončani so bili kaj veseli svoje mladine. In po vsej pravici, kajti mladina je pokazala, da je svoji nalogi kos. Vsa čast zato otročičem in ženi učiteljici. Prosimo Vas, da nas še večkrat razveselite z enako lepo zabavico. Le naprej, mladina, tebe kliče domovina! (Vodice.) Tisti možje, ki so v prejšnjem občinskem odboru samo kimali in dremali, zanemarili gospodarski napredek in pravo izobrazbo v občini, dajali skromne občinske zaklade za vojno posojilo itd., pripovedujejo sedaj neukemu ljudstvu, da bomo imeli v naprej visoke občinske doklade, da ni bila potrebna razširitev vodiške šole in ravno tako tudi ne ustanovitev šole na Golem, ker da se mladina prav malo nauči ter da je bilo v občini itak že dovolj šol. Kako žalostno izpričevalo si dajejo s tem ti možakarji. najbrže sami ne vedo; ali pa se vsled svojega dremanja ne zavedajo, v kateri državi da so. Nad 10 let so imeli klerikalni junaki občino v svoji oblasti in kaj so napravili v tem času za občino koristnega? Niti šole na Golem, ki bi veljala pred vojno komaj par tisočakov, niso hoteli napraviti, čeravno jim je bilo dobro znano, da bo občina k temu prisiljena. Pa ne samo glede šolstva, tudi v drugih ozirih niso napravili za občino nič. Vsaka občina na Kranjskem, posebno pa taka, ki je bila v klerikalnih rokah, si je znala v šušteršič—Lampetovi dobi pridobiti za sebe nekaj koristnega. Le vodiška nič. Kako potreben bi bil vodovod, električna razsvetljava, električna moč v prid in povzdigo gospodarstva, izboljšanje in naprava novih cest in še mnogo drugih stvari. Milijone in milijone vrednosti bi imela sedaj občina v omenjenih napravah, ljudstvo pa velikansko pomoč in korist. Pa je že tako, kjer se občinski očetje ne brigajo za izobrazbo in napredek, tam trpi ljudstvo duševno in gmotno. Posledica tega je, da v takih krajih ljudje težje in slabše žive. Takim zaostalim dre-mačem seveda ne gre v glavo delo sedanje večine v občinskem odboru in njegovo prizadevanje za izobrazbo in napredek vagpanov. Še obstoječe šole — z izjemo seveda samostanske bi podrli in namesto njih napravili uzordre-malnice. (Sadovi klerikalne vzgoje v občini Predoslje pri Kranju.) Dovolite, da se tudi mi enkrat oglasimo, ki živimo v najbolj klerikalni občini na Gorenjskem. V podobčini P r i m s k o v o smo skoraj vsi pristaši SKS., v fari Predoslje pa so vsi pod mogočno komando g. župnika. Brez njegovega dovoljenja se ne upa nihče ničesar. Zato še ni zasvetilo v Predoslje solnce Stare pravde, kar pa upamo, da se zgodi. Kakor je že navadno v klerikalnih krajih, tako tudi v Predosljah ne morejo pozabiti stare Avstrije, v kateri so si pridobili nekateri milijone. Zato še vedno radi pokažejo svojo moč. Kako pa ti vneti klerikalci časte božjo zapoved: Ljubi svojega bližnjega, pa naj poka-žeta. sledeča dva primera. V vasi Predoslje so se na žegnanje mnogo obeta-joči orli najprej pbšteno napili, potem pa so šli v zasedo in počakali fante iz Primskovega. Načelnik orlov je tedaj streljal na fante in je enega zadel v ramo, drugi pa se sedaj bori s smrtjo v bolnišnici. Drugo dejstvo: V Kranju so imeli vajo gasilna društva iz kranjske okolice. Člani katoliškega gasilnega društva iz Predoselj so se zopet izkazali s svojo sirovostjo. Po poti domov so napadli mirne ljudi, ki so jih gledali. Z biči, kolmi in sekiricami so nekega fanta iz Primskovega obdelali tako, da je moral iskati zdravniško po- Spominjajmo se ob vsaki priliki tiskovnega sklada »Samostojne kmetijske stranke"! 4 Draginja je posledica medvojnega zapravljanja. — Povojno varčevanje odpravi draginjo. moč. To so sadovi klerikalne vzgoje, tako izpolnjujejo ti Kristusov nauk o ljubezni do bližnjega. Stariši, ki hočete, da je Vaša mladina duševno in telesno izkvarjena, da se pretepa in da kakor razbojnik napada mirne ljudi, potem jih zapišite v orle! Ce Vam pa je na srcu blaginja Vaših otrok, potem veste, da tega ne smete storiti. ri oliko za danes, drugič še kaj več. Vsi pošteni in rodoljubni ljudje v našo SKS., da zmaga preje naša pravična stvar. V boj za Staro pravdo, da bo v novem letu še več doseženo, ko v starem. (Duh nesrečnega kovača Kromarja) je že začel strašiti Matijo Skubica. Zaprašeni in pozabljeni aKti avstrijskega vojnega sodišča prinajajo poiagoma na dan. Obenem se bliža uan z'6. aprila, dan sodbe naroda in njegovega odločnega protesta. Matija SKubic že sliši, kako na Suhem bajerju tuli grob št. It) in kako mrtva usta kličejo: «Dajte mi košček blagoslovljene zemlje na rojstni grudi!» — Že vidi ljubljansko pogrebno društvo, kako na Suhem bajerju odpira grob št. 10. —r In glej! — Bela Ljubljana izkazuje zadnjo čast narodnemu mučeniku in veličasten sprevod se pomika iz Suhega bajerja proti , državnemu kolodvoru. Resnično! — Kromarjev duh je začei strašiti svojega izdajalca. Izdajalec vidi tudi, kako se s črnomaljskega kolodvora valijo nepregledne množice belokranjskih kmetov proti Vojni vasi da izkažejo zadnjo čast tovarišu ii kmetu sotrpinu. — Mirno korakaj kmetje in ponosno nosijo Sokoli krsu narodnega mučenika, korakajoč mitm gostilne izdajalca. Možnarji oznanjaj i končno vrh «Majerja», da kosti mu čenika vendar enkrat počivajo v bla goslovljeni zemlji, v rojstni grudi Amen! In počivaj v božjem miru, bodi šepetali kmetje, Ti naš dragi in prelju bi tovariš, li naš trpin Kromar! — Nikdar ne bodo belokranjski kmetji pozabili tega črnomeljskega diktatorja Koliko samo solza, bolečin in nevolji je M. Skubic za časa strašne vojne povzročil revnemu belokranjskemu ljudstvu ob priliki pobiranja živine. Di. Matija Skubic pozabi na svoja zločin-stva, se je udal v zadnjem času pijač.. Le redko gre iz hiše in je že popolnoma osivel. Na novo leto se je zaletel v večer M. Skubic v gostilno Kambiča. Objel je tam svojega totalno pijanega botra, črnomaljskega orožnika Adamiča, ga poljuboval in skoro kot pobesnel kričal na ves glas: «Zivela SLS. — živeli naši Orli»! Ali si ni mogel jugo-slovenski orožnik Adamič zbrati boljšega botra za svojega otroka, nego-l zloglasnega M. Skubica? Kaj sme orožnik vojak izzivati in politizirati r To bi vendar moral znati g. podporočnik Piber! (Bučecovci.) Pri občinskih volitvah meseca maja je dobila SKS. šest, SLS. pa 4 odborniška mesta. Naša stranka je tako častno zmagala. Vsled nespo-razumljenja in ne v čast SLS., pa sjta se nam izneverila dva pristaša in odšla k SLS. Ta je dobila tako večine in izvoljen je bil zato klerikalni občinski zastop. Tedaj so se hvalili po listih pristaši SLS. in prinesli'so celo da je usoda samostojnežev zapečatena, da se ne bodo nikdar več opomogli. Toda delali so račun brez krčmarja. Že stari pregovor pravi, da človek obrača, Bog pa obrne. Ta pregovor st je uresničil pri nas in usoda se je ma ščevala nad našimi pristaši SLS. Vslei nepričakovane smrti župana, so bik potrebne nove volitve, ki so se tudi vršile dne 22. decembra. Topot pa se stali naši pristaši trdno kot skala. Nobenega nezanesljivega in nobenega-omahljivega odbornika ni bilo. In take je bil izvoljen za župana naš vrli tovariš, posestnik Martin Kolmanič Novemu županu čestitamo k zaupanju občine in mu kličemo: Le tako naprej, v blagor kmetskega staflu in v dobrobit občine. Vam poparjenim pristašem SLS. pa pravimo: Še druge stvari pridejo na vrsto, ki Vam tudi ne bodo prijetne. Kaj takega pred enim mesecem sigurno niste pričakovali. Bog jc hotel, da pridejo Vaše lumparije na dan in našel se je rokopis, ki ste ga poslali «Murski Straži* in v katerem sramotite naše može. Tam pravite tudi. da bomo mi še trikrat tri leta čakal na župana. Sedaj vidite, kako ste 1 prepiru z resnico. Vemo pa, da bostt Vi tisti, ki bodo čakali. O rokopisu .pa še izpregovorimo. Naj izve svet, na kako umazan način sramote klerikalci svoje bližnje. (Sv. Juri ob Ščavnici.) Čudne reči so se začele goditi pri Sv. Jurju. Zvedel sem zanje, ko sem po nujnil opravkih potoval čez Slovenske gori ce in preko Sv. Jurja v Ljutomer. Sne^ in led sta me zmučila. Zato sem se hotel po stari navadi od Sv. Jurja dalje peljati s poštnim vozom v Buče-čovce in od tam potem peljati v Ljutomer. Toda čudo božje; kaj sem zvedel! Poštni voz sploh ne vozi v e č, marveč sanja doma pri poštarju o ljudeh, ki bi ga potrebovali. Napotil sem se ves utrujen in jezen proti Sv. Križu. Malo pred postajo pa sem srečal človeka, ki je ves obložen potiskal pred seboj samokolnico naloženo z zaboji in zavitki. Moj spremljevalec mi je razložil, da je ta ubogi človek s samokolnico »slavna jurjevška pošta». Razodel mi je še čudne reči: Poštar jurjevški noče voziti pošte, čeravno je u o b 11 ou uržave, ua bi lažje vzui-zevai reuen postni promet, lepega, močnega Konja. največja nesramnost pa je ta, ua je obiast lega konji. noKemu Kmetu vzela, čeia\Hjo g.< ,,bii iaoi, 111 ga dala posiarju, ki bi ia,.-ivu rauu svoje konje, ce ui o,i le kohc-.uij rouoljub. Fostarju pa se ceia stvai zat melisa »mesna; muci raje uuogegu pisinonoso, ua prenaša v sainoKoimc. ^ooio v snegu, uezju 111 leuu. JJotioiie-ga konja pa rabi poštar v vse druge .lamene: vozi se namreč na love in vt-o.eiice, Zaiitevamo oulocno od mero-^ajnega oulastva, da pri »v. Juriju Korenito pomete, javno jo. vprašamo, au je uala konja za to, ua ga poštar uporablja v svoje zasebne namene. Vprašamo dalje, kuo je prepovedal postai-ju popuiune urauovau; mogoče pusta* imri Uugovorite! — SKiajni čas jo ze, da se taki kliki, ki škouuje kmet-sKemu stanu, stopi odločilo na prsto rekoč: «Mi smo gospouarji! Spametujte seU Jurjevški samostojni kmetje, ou-tacunajmo z ljuumi take vrste! fcamo-otojiu Krnet in prijatelj pravice. popravek) Gospod Josip Plankar v Jlimlju pri Jfodčetrtku izjavlja, da oti .n napisal dopisa, pnobčenega z njegovim imenom v našem listu z dne decembra. Bili smo torej nesramno .nistiticirani. Dotičnik, ki si je dovolil .o nesramnost, si naj k svojemu grde-iiu delu čestita! (Zatekel se je lovski pes,) ki je na .rbtu temnorujave, na trebuhu, nogai. a gobcu pa bele barve. Nad očmi nna eliKe bele lise. Pes se dobi pri Antoni, ^otriču v Dražgošah št. 34, p. Zelez-.iki. Politične vesti. (Zaroka našega kralja.) Z gradu Peleša v Sinaji, letovišču v Rumuni-ji, je prišla radostna vest. Naš mladi &ralj se je zaročil z lepo in visoko naooraženo hčerko rumunskega kralja Ferdinanda, princezinjo JViariolo. Na našem kraljevskem dvoru se prične družinsko življenje. V dvojno zadoščenje nam je zaroka našega Kralja. Veseli nas, da je naš kralj, po tolikih bojih in tolikem trpljenju prišel do rodDinske sreče, na drugi strani pa pomeni kraljeva zaroka utrditev zunanjega političnega položaja naše države. 2e v krvi utrjeno zavezništvo med našo državo in Ru-inunijo je dobilo z zaroko nove močne korenine. To zavezništvo pa jt glavno jamstvo za mir in zato pozdravljamo zaroko še prav posebej. Še eno dejstvo je treba omeniti, ki daje zaroki še poseben pomen. Sestra kraljeve zaročenke je poročena z grškim prestolonaslednikom in so tako ustvarjene tesne vezi med ru-munskim, grškim in jugoslovanskim dvorom, 'i ako je obnovljena stara oaikanska zveza, ki je bila zibelka naše svobode. Trdno smo prepričani, da bo sedanja zveza še poglobljena in da bo ona najzanesljivejša opora prepotrebnega miru na baika-nu. Pozdravljamo zato našo bodočo kraljico iz vsega srca, kot kraljico miru. (Sprejem kralja v Rumuniji) je bil najprisrčnejši. Vse postaje so bile okrašene in povsod je ljudstvo navdušeno pozdravljalo našega kralja. (Podrobnosti o potovanju našega kralja.) Na rumunski meji je bil kralj Aleksander pozdravljen od rumun-skih dostojanstvenikov. Glavni sprejem pa je bil na kolodvoru v Sinaji, kjer so pozdravili kralja rumunski kralj, rumunski prestoiOnaslednik, grški prestolonaslednik, vojvoda Spartski, dalje razni ministri in generali. Kralj Aleksander je prisrčno pozdravil rumunskega kralja, na kar so odšli skupno v cerkev. V intimnem razgovoru je nato ostal kralj s kraljico Marijo in princezinjo Ma-riolo nad eno uro. (Napitnica rumunskega kralja.) Na slavnostnem predjužniku je pozdravil rumunski kralj našega Aleksandra v toplih besedah. V govoru je poudarjal staro zavezništvo obeh narodov in izrazil upanje, da bosta oba naroda nastopala tudi v bodoče kot zaveznika in dobra prijatelja. Kralj Aleksander je odgovoril v lepem govoru in napil koncem govora rumunski vladarski hiši in rumun-skemu narodu. (Princezinja Mariola) zaročenka našega kralja, je bila rojena dne 27. decembra 1899. na gradu Kotročeni pri Bukarešti. Kneginja Mariola je druga hči rumunskega kralja Ferdinanda. Slovi kot izredna lepotica in kot visoko naobražena princezinja. (Vtis kraljeve zaroke) je bil povsod najugodnejši in sicer doma, ko tudi v tujini. Vest o zaroki se je raznesla v Beogradu na večer. Takoj so se pričele polniti ulice in vse je na- vdušeno govorilo o zaroki. Tudi v drugih mestih Jugoslavije je pozdravilo vse prebivalstvo vest o kraljevi zaroki. Iz Pariza poročajo, da je napravila1 vest o kraljevi zaroki v političnih krogih izreden vtis. Mala antanta je s tem silno pridobila na ugledu, kar se najlepše vidi iz povabila male antante na prihodnjo poslaniš-ko konferenco. (Skupščina) prične v kratkem s svojim delom. Posamezni odbori, v Kolikor so že izvoljeni, pripravljajo zakonske načrte. (Posl. Pišek) je nenadoma umrl. Bil je poslanec SLS. (iviesto poslanca Pišeka) pride v skupščino urednik Zebot. Radovedni smo, kolikrat bo poslanec Zebot zatajil svojega otroka, ko ga bodo v skupščini prijeli vsled nesramne in podle pisave «Pijanega gospodarja*. (Nov vojaški zakon) je izdelal novi vojni minisler Vašič. Zakon posveča veliko pozornost dobri naobrazbi častnikov. Najvažnejša določba zakona pa je, da se naša vojska zmanjša na 100.000 mož. General Vašič je eden naših najodličnejših generalov. Znan nemški publicist ga je imenoval jugoslovanskega Napoleona. General Vašič je izdelal pred leti nov vojaški kazenski zakonik, ki so ga označili Francozi kot najboljšega v Evropi. Njegov sedanji načrt kaže, da je ostal general Vašič zvest svoji slavni tradiciji. (Medzavezniška konferenca v Kanu.) Te dni se vrši medzavezniška konferenca, ki je največje važnosti. Konferenca ima rešiti v prvi vrsti vprašanje nemške vojne odškodnine, potem pa bo obravnavala tudi vprašanje Rusije in drugih držav. Na konferenci se opaža tih boj med Anglijo in Francijo. Prva hoče Nemcem odpustiti* del vojne odškodnine, čemur se pa Francozi in Belgijci upirajo. Ker pa podpirajo Angleže Italijani, je skoraj gotovo, da se bo Nemcem dovolil odlog glede plačevanja odškodnine, toda le pod gotovimi pogoji. Predvsem se zahteva, da uredi Nemčija svoje gospodarstvo, to je, da spravi svoj proračun v ravnotežje. (šibeniški dogodki) še vedno niso poravnani. Sedaj preiskuje dogodke skupna italijansko-jugoslovanska komisija. Gotovo je, da bo spor mirno poravnan posebno zategadelj, ker se je položaj Italije silno poslabšal, naš pa vsled kraljeve zaroke zelo utrdil. (Italija.) Vsa Italija je pod vtisom groznih gospodarskih posledic poloma ene največjih italijanskih bank, eskomptne banke, o čemur smo poročali že v prejšnji številki. Italijanski zunanji minister je izjavil, da Italija ne bo ipraznila tretjega pasu Dalmacije, dokler ne izvede Jugosla- vija vseh točk rapallskega dogovora, kj se tičejo varstva laških manjšin v naši državi. Mari bi gospod Torreta poskrbel, da bodo naši ljudje vsaj življenja varni v Italiji, predno da preliva hinavske solze zaradi namišljenega nasilja nad Italijani v Jugoslaviji. — Fašisti, ti moderni apostoli zločinstva, so sklenili z madžarskimi fašisti tesno zvezo proti nam. Čisto odveč! Da so proti nam, vemo že od davno. Da pa je proti fašistom italijanski narod, ravno tako, kakor je madžarski narod proti svojim šovinistom, pa so dogodki že davno pokazali. (Sporazum med Irsko in Angleško) je od irskega parlamenta sprejet. S tem je končal stoletja dolgi boj, in sicer v zadovoljstvo vseh pametnih ljudi. De Valera pa še naprej vztraja v opoziciji in je izjavil, da se bo še dalje boril proti sporazumu. (Rusija.) Lenin je imel na zboru sovjetov velik govor, v katerem je odkrito priznal neuspeh komunistične politike. Poudarjal je potrebo dela in dokazoval, da bo v Rusiji bolje šele tedaj, če bo kmet podprl vlado. Napram tujemu kapitalu je treba popustiti. Osnovati pa je treba državni kapitalizem, ki mora biti kos mednarodnemu. Toliko so se borili proti kapitalizmu komunisti, sedaj pa uvajajo sami kapitalizem. Razmišljevanje o vinski trgatvi leta 1921. na državni finarski in sadjarski šoli v Maribora. (Poroča ravnatelj Andrej žmavc.) (Dalje.) > Znano je, da je kvalitetna vinska produkcija baš v severnem vinorodnem pasu države, torej v Sloveniji, prav znatna. Koliko več bi znašala njena vrednost, če bi počakali s splošno trgatvijo vsaj do dne 10. oktobra, še več, ako bi bili čakali z njo do dne 15. oktobra, to je do Terezije-/ega! Recimo, ko bi se bil sladkor pomnožil povprečno le za 3 odstot-Ke, bi znašal povišek na sladkorju pri letošnji vinski produkciji Slovenije (približno kakih 700.000 hI) 2,100.000 kg sladkorja, višja vrednost pridelka pa (računana za vsak Kilogram in liter mošta samo z 1 K) 210 milijonov kron (70 milijonov litrov po 3 K več). Ta vsota je šla bržkone samo slovenskim vinogradar-jem letos v izgubo zaradi prerane splošne trgatve. Nimamo nobene organizacije in nobenih zakonskih predpisov za določevanje začetka glavne trgatve. Ko bi imeli vsaj dobre vinarske zadruge na širši podlagi, bi mogli še marsikaj dobrega ukreniti zadružnim potem tudi v tem oziru. Tako pa dela vsak posameznik, kakor hoče, ne zavedajoč se lastnih gospodarskih koristi, še tem manj pa se meneč za splošne koristi. Ker ni primerne organizacije in vinogradi niso zadostno zastraženi, zato so tatvine grozdja na~dnevnem redu, zlasti blizu večjih krajev, in čim so posamezniki že obavili vinsko trgatev. Dasi je šolski vinograd «Kalvarija» deloma prav dobro zagrajen ter bil vrhu tega še podnevi in ponoči nepretrgoma zastražen, so se vendar silili vanj klateži z enega ali drugega konca, če niso videli straže. Enkrat se je celo pripetilo, da je prijela straža v vinogradu nekega «boljšega» gospoda z gospo ter ju odvedla iz vinograda proti zavodu na obračun; medtem so udrli drzni uzmoviči z druge strani v vinograd in čuvaj je čedni parček rajši izpustil ter prepodil drz-neže, ki so mu utekli — kajpakda vsi nekaznovani. Med takimi nepridipravi je na žalost največ nedorasle šolske mladine — brez nadzorstva in zaposlenosti. Mučno-žalost-ni prizori so se dogajali, ko so obiskovali vinograde nepovabljeni gostje iz vojaščnic, katerim nista bila kos ne čuvaj in ne gospodar. Upamo, da je skrbno vojno oblastvo že napravilo za vedno konec takim nelju-oim pohodom. Najmanj, kar bi se brez posebnih novih zakonov moglo in moralo takoj ukreniti v varstvo vinogradov, bi bilo, da bi se zaprla oblastveno vsa pota, ki drže k vinogradom, ob času, ko so glavna dela v njih obavljena in ko začne grozdje zoreti. Dotičnik pa, ki ta pota neobhodno potrebuje, ker tamkaj biva in nima drugega pota ali druge ceste, bi moral imeti posebno uradno legitimacijo, ki bi mu dovoljevala hoditi in voziti po takih potih. Stra-ženje vinogradov bi se tako poenostavilo in pocenilo, hkrati pa vendar tudi poostrilo. Slične in še mnogo strožje uredbe se drugod že od nekdaj z največjim pridom uveljavljajo. Z odlašanjem trgatve je zvezan navadno tudi gotov riziko, katerega se pa letos ni bilo treba bati, ker smo se lahko zanašali na izkušene stare vremenske preroke in lastna vremenska opazovanja. Sploh se moramo odločiti za kar najbolj mogoče pozne trgatve,, ako hočemo pridobiti našemu vinu trajen in najboljši sloves. Saj mora biti naše vino namenjeno v prvi vrsti tujini, ne pa domači uporabi, ako imej naše vinogradništvo narodnogospodarski pomen. V bližajočem se konkurenčnem boju na svetovnem vinskem trgu pa vzdržimo le tedaj, če bo imelo naše vino dober glas. Ker sta naprava novih vinogradov in kuitura vinske trte vobče dandanes snno dragi, zato so tudi utemeljene visoke vinske cene. Storiti je vse, kar more vinsko produkcijo povečati v kvantitativnem in kvalitativnem oziru ter jo tako poceniti, od-nosno rentabiliteto vinogradništva dvigniti. Semkaj spada med drugim previdna, smotrena izbira trsnega materiala. V vsakem vinogradu se nahaja precejšen odstotek trt, ki, dasi morda popolnoma zdrave in krepke, redno le malo ali nič ne rode, z nego in obdelovanjem pa provzročajo toliko stroškov kot najbolj rodne trte. Samo stroški za trgatev so nam prihranjeni pri trtah, ki ne donašajo sadu. V nekaterih vinogradih je tretjina in včasih še več taKin ničvrednih trt, ki so večje zlo kot najgrši pievel. lega vsaj ne negujemo, pa vendarle deloma gnbji, če ga podkopljemo. Nastopna razpredelnica nam pokaže, kako velikanska je razlika uspe-nov trgatve na poizkusni parceli v neki nižji legi šolskega vinograda z rodnimi in malo rodnimi trtami nekaterih sort na R. Portalis, ki so se sadile pred kakimi 15 leti. Podloge in cepiči so se bili volili od ene matere dotične sorte, da so rezultati zanesljivejši. Le beli burgundec je prijetno iznenadil, ker je dal letos slučajno od «malorodnih» trt več nego od «rodnih». Je to sploh sorta, ki je glede rodovitnosti jako stanovitna; prav nasprotno je pri rizlingu ali mali graševini, ki zahteva največjo previdnost pri izbiranju cepičev; leti naj bi se jemali od selekcioniranih trt. Grozdje je dalo povprečno nad 70 odstotkov mošta, vendar se računi tu spričo enostavnosti le 70 odstotkov, a kot vrednost mošta se vzame samo 20 K za liter, a zadostuje za to računsko primerjanje. Odstotki Sorta Rodovitnost sladkorja, kisline v moštu Na 1 ha grozdja kg mošta 1 Peček roden 19 2 10 - maloroden 20 5 11 •- Beli burgundec roden 21 7 9-4 maloroden 21 2 94 črni burgundec roden 21 - 9 • maloroden 20 - 9-4 Rizling roden 20 - 10'- maloroden samo par Moalavina (šipon) roden 18 5 15 2 maloroden 19 9-4 Traminec roden 21 •8 76 maloroden 22 •2 9-4 13550 3300 6150 8150 6820 1260 3950 polnih g 20450 6800 9110 3390 9485 2310 4305 5705 4774 882 2765 14315 4760 6377 2373 Večja vrednost na 1 ha po 20 K liter od „rodnih 7175 1 = 143.500 K 3892 1 = 77.840 K 2765 l = 55.300 K 9555 1 = 191.100 K 4004 1 = 80.080 K Ako izločimo beli burgundec, ki je tako prijetno iznenadil, je dalo ostalih pet rodnih sort (preračunano na skupno 5 ha) 27.3911 mošta več v skupni višji vrednosti 547.820 K ali povprečno na 1 ha 109.564 K- več nego od «malorodrfih». Ne bi bilo težko dokazati, da bi bilo mogoče našo vinsko produkcijo skoraj čisto brez višjih stroškov zvišati kvantitativno morda za do- bro polovico s preudarno selekcijo (izbiro) trt in z umno izbiro cepičey od najboljših trt, kar bodi naloga naših naprednih trsničarjev. V tem oziru bo torej treba mnogo več pozornosti posvečati našemu trsničar-stvu. Zopet smo pred obnavljanjem vinogradov, pri čemer ne smemo ponavljati starih napak, ampak okoristiti se moramo na dosedanjih izkušnjah. Ne zahtevajmo torej samo le- po vkoreninjenih in dobro zaraščenih cepljenk, temveč glejmo, da dobimo take cepljenke, ki so tudi glede podloge in žlahtnega dela od najboljših trt in ki nam jih nudi vztrajno večletno strokovno delo pravilne selekcije. Take trte so potem res kaj vredne, druge so pa le bolj za — kompost. Iz istega razloga se priporoča, da trsnice ne oddajajo in da vinogradarji ne uporabljajo cepljenk Dragi somišljenik ! Ali si že pridobil »Kmetijskemu listu" kakega novega naročnika ali kako novo naročnico? Obrtnik!, naša moč In dobrobit sta mogoča samo v res trdni organizacij! vse.s-a obrtniškega stanu, S II. vrste, kajti umno napredno vinogradništvo pozna le eno kvaliteto, ki mora biti prvovrstna; druga kvaliteta naj se ali vloži eventualno še enkrat v trtnico, da se morda popravi in postane prvovrstna kot dvoletna cepljenka, ali pa naj se jo kar izloči od uporabe. (Dalje sledi ) Vinogradniki in sadjarji V soboto dne 21. januarja 1922 ob 11. uri predpoldne bo v prostorih vinarske in sadjarske šole v Mariboru seja »Vinarskega in sadjarskega odseka Maribor .Kmetijske družbe za Slovenijo'* v Ljubljani z nastopnim dnevnim redom: 1.) Poročilo predsednika o poteku in uspehu vinskega sejma, ki ga je priredil odsek v Ljubljani povodom trgovsko-obrtnega velesejma. 2.) Obračun o vinskem sejmu in gmotni izid. 3.) Posvetovanje o ustanovitvi posredovalnice za prodajo in nakup vina, sadja in vseh izdelkov vinarstva in sadjarstva. 4.) Poročilo o zadevi uzakonitve novega viničarskega reda in o sodelovanju odseka pri tem. 5.) Slučajnosti. • • • Spričo važnosti posameznih na dnevnem redu stoječih vprašanj se vsi p. n. gg. odborniki odseka, člani pripravljalnega odbora za prireditev vinskega sejma, udeležmki istega (posebno onj, ki imaio kakršnosibodi pritožbo) in končno vsi drugi gg. interesenti nujno vabijo, da se seje zanesljivo udeležijo. VMariboru, dne 2.januarja 1922. Za vinarski in sadjarski odsek: Predsednik: Puklavec s.r. Domače platno. Stari Slovani so bih na glasu kot izborni tkalci in platno je služilo takorekoč kot plačilno sredstvo. Zal je pri nas ta nekoč tako razširjena obrt skoraj popolnoma zamrla. V naši domovini žc kmalu skoraj ne bo več nobenega tkalca — edino v Beli krajini je domače tkalstvo še precej razširjeno. Ko je bilo med vojno zelo veliko pomanjkanje obleke, so začeli ljudje zopet sejati lan. Stare matere so zopet poiskale med staro šaro zavržene kolovrate in začele zopet poskušati presti. Danes se vse lahko proda in tudi Jan nam daje lep izkupiček. Laneno seme ima dobro ceno in predivo tudi. Vsakdo ve, da je domače platno jako trpežno in zdravo. Ker pa ie domača tkalska obrt že skoraj zamrla in ženske takorekoč ne znajo več presti, bo marsikdo v zadregi. Temu je lahko odpomoči. V Grosupljem je nastalo po vojni novo podjetje, edino te vrste v naši domovini. G. Šinkovec ima tam mehanično te-rilnko in predilnico. Pred kratkim sem si jo ogledal Bil sem popolnoma zadovoljen. Tam podelajo lan, ki ga je treba samo popukati m poslati v tvornico, v krasno predivo, ki ga potem spredejo v tanko prejo. Iz te preje je lahko dati stkati v Beli krajini platna Kdor pa hoče še bolj enostavno pot, lahko kar zamenja lan za pristno laneno platno. Opozarjam pa, da se ne izplača dati kakih 100 kg lanu v tvornico, ker taka malenkost le ovira obrat Najboljše je, če se ljudje pogovorijo med seboj in pošljejo cel vagon. Po količini se potem zopet razdeli ah preja ali pa gotovo platno. Opozarjam na to podjetje kmetovalce, ki se jim nudi lepa prilika do osamosvojitve, kar se tiče platna. Posebno velike važnosti pa bi bilo to podjetje za Belo krajino, kjer je reven svet in kjer bi si s tkalstvom lahko precej pomagal, kajti vse delati na roko je jako naporno in zamudno. O tem se je lahko marsikdo prepričal na ljubljanskem velikem sejmu, kjer so Belokranjice predle in tkale Opozarjim tudi na to, da je podjetje v Grosupljem domače. Kdor ima priliko naj si ogleda ta lepi obrat in vem, da bo zadovoljen. G. tvomičar je kot strokovnjak mnenja, da je najboljši ruski lan, ki ga naj bi začeli sejati tudi pri nas in to spomladi, ne jeseni, kakor smo navajeni sedaj. Dobro bi bilo, da bi se zanimala za to naša vlada in poskrbela, da bi prišli kmetovalci do tega semena. Napisal sem to zato, da opozorim tudi tiste, ki bi se že zdavnaj poslužili lepe prilike, ki se jim nudi Božo Raiič. Ocena vin na ljubljanskem velikem sejmo. Spričo velikega števila vinskih vrst (zastopanih je bilo 134 vrst) in spričo preobilice drugih nujnih poslov, mi ni bilo mogoče priobčiti celotne ocene na ljubljanskem sejmu razstavljenih vin, temveč sem mogel omeniti le specialitete naših vinskih gora. Ker so se čutili zaradi tega posamezni udeležniki užaljene, češ da se ni navedlo tudi njih izbornib vin, naj mi bo dovoljeno v nastopnem zadevo še nekoliko pogreti. V svrho točne ocene na sejmu za-ctopanih vin je treba pred vsem raz deliti vina vsaj v dve veliki skupini namreč: L v kvalitetna ali steklenič-na vina (ki so že, ali bodo šele sposobna in vredna, da se jih polni v jteklenice) in II. v namizna vina (ki služijo za navaden konsum). Vsako skupino je treba deliti nato v dve podskup'ni, in sicer 1.) v sortna vina (vina iz samo ene grozdne vrste) in 2. v mešana vina (vina iz več grozd-uh vr.i). Vsaka podskupina se deli zopet v letnike, v katerih se je do-tično vino pridelalo. Vsak letnik in vsaka skupina vina sc morata zase presoditi in oceniti. Z ozirom na namen vinskega sejma je bilo potrebno, da so se vsa vina ocenila v prvi vrsti po prodajni ali tržni vrednosti in se torej ocene, ki so se svojčas objavile, nanašajo le na vrednost posameznih vin v primeri z drugimi, na sejmu zastopanimi vini. Krivo pa je bilo, da se sicer prvovrstna namizna vina, ki so seveda cenejša, niti omenila niso. Sploh ni bilo mogoče prinesti za časa sej ma obširnih poroč'1, ker jih časniki niti sprejeli niso. Če razdelimo vsa na sejmu razstavljena vina v spredaj navedene skupine in podskupine ter precenimo vsako skupino zase, se dobi nižje stoječa slika, katero si naj blagovolijo interesenti razvozljati na podstavi svoj čas izdanih katalogov vinskega sejma, ki so še na razpolago pri «Vinarskem in sadjarskem odseku ,Kmetijske družbe'* v Mariboru, proti povrnitvi lastnih stroškov (4 K v znamkah za katalog). Označba 17 d, 30 a itd. kaže na številko v katalogu, pod katero se nahaja vpisana dot:čna vrsta vina, v oklepaju pristavljena številka pa [n. pr. (3). (5) itd.] oceno dotičnega vina. Pri oceni so se namreč rabile številke «0 do 5» za označbo kvalitete vina, in sicer «0» za vina s po-greški, ki so bila izključena iz sejma, «1» za najslabšo, «2» za boljšo itd., stopnjevaje do «5» za najboliše vino v dotični skupini. Seznamek In ocena štajerskih vin, zastopanih na ljubljanskem vinskem sejmu leta 1921, Letnik 1911. 1917. 1918. 1919. I. Kvalitetna Tina 1.) sortna 30 a (2), 32 a (5), 82 b (5), 35 (5), 39 a (5), 39 b (4), 40 p (6), 22 a (4), 22 b (3), 22 c (5), 24 a (2), 24 b (3), 26 c (3), 27 (4), 13 b (3), 51 e (2), 5 a (5), 6 (5), 48 a (5), 42 f (4), 5f a (3), 55 b (3), 55 c (1), 52 a (3). 52 b (3), 52 c (4), 52 d (4) lb (5), 18 (5), 37 a (5), 37 b (5), 39 c (5), 39 e (5), 39 f (5), 39 g (4), 39 h (3), 39 i (5), 39 j (5), 39 k (4), 40 g (4), 40 h (5), 40 i (4), 40 j (5), 40 o (5), 2 i C (3), 1920. 24 d (3), 26 a (4), 26 b (4), 12 a (5), 13 c (4), 13 d (5), 5b (1), 5 c (4), 53 a (5), 53 b (4), 42 b (4), 42 c (3), 42 d (3), 42 e (4), 50 a (4), 50 b (3), 55 d (3), 55 e (3), j 48 b (4) Ocene na sejmu zastopanih dolenjskih vin se ne more podati, ker ni pri rokah tozadevnih rezultatov 2.) meSim* 17 d (1) 17 e (2), 34 a (4), 51 a (4), 25 (3), 51 c (2), 7 » (3), 8 (4) 40 a (2), 40 b (2), 40 c (2), 40 d (2), 40 f (2), 40 k (2), 13 c (2), 13 f (2) II Namizaa vina 1.) sortna 8.) tneSana 4e(l),14(l) 51 d (2) 19 a (4), 19 b (4X 36 a (5X 39 d (5), 89 l (4), 51 b (3), 7 b (3), 54 (3) 20 (5), 31» (4), 1 a (1), 23 a (4), 23 b (4), 49 b (5), 49 c (5), 4b (1), 17. (5), 17 b (4), 31 b (4), 36 b (4), 41 (2), 2b (3), 3 (4). 9 (4), 12 b (5), 49 a (4), 44 (2), 43 (3) Gospodarstvo in gospodinjstvo. (Pozor mlekarji in mlekarice!) Pri pravljalni odbor za ustanovitev «Mlekarskega društva*, ki bo imelo nalogo ščititi mlekarstvo, sklicuje vse mlekarje in mlekarice ljubljanske okolice k ustanovnemu občnemu zboru, ki bo v nedeljo dne 15. januarja 1922. točno ob deseti uri v «Društve-uem domu* na ježici nad Ljubljano. ^Društveni dom* je blizu župnijske cerkve in nam je g. župnik radevolje odstopil dvorano za ustanovni občni zbor. Nameravano društvo ni strankarsko, ampak strogo gospodarsko. Pridite vsi! — Pripravljalni odbor. (Novo notranje posojilo.) Zadnje investicijsko posojilo je dalo sledeči rezultat: Zasebniki so podpisali 334 milijonov dinarjev, banke pa 166 milijonov dinarjev. Splošno se je računalo, da bodo zasebniki podpisali samo 100 milijonov dinarjev. To pesimistično prorokovanje pa je bilo sijajno ovrženo, vsled česar lahko govorimo o uspehu investicijskega posojila. Ker so se banke zavezale, da podpišejo, če treba, tudi vseh 500 milijonov, zato je jasno, da bi moglo imeti novo posojilo uspeh. Zato predvideva finančni zakon za leto 1922. novo posojilo, ki bi pa bilo le šestodstotno. To posojilo bi znašalo eno milijardo dinarjev in bi se porabilo izključno v kritje državnega dolga. To se pravi, število bankovcev bi se znižalo za eno milijardo, kar mora brezpogojno nad vse ugodno vplivati na našo valuto, ki je danes glavni vzrok draginje. Da bo pa imelo novo posojilo uspeh, je predpogoj, da država točno in redno plačuje obresti podpisnikom sedemodstotnega posojila. Enako naj država že enkrat izplača 20cdstotne odtegljaje ob priliki žigosanja bankovcev. Če država to stori, potem bo- uživala zaupanje davkoplačevalcev in potem bo uspeh novega posojila, ki je sicer državna potreba, zasiguran. To naj uvažuje naše finančno ministrstvo. preizkuševalne komisije. Sicer pa je ista itak že bila objavljena. Vinarski ravnatelj Paklavec. (Stanje Narodne banke.) Po izka zu z dne 22. decembra je bilo stanje naše Narodne banke sledeče: Število bankovcev se je znižalo na 4 milijarde 598,050.815, to je za 22 milijonov 451.440 dinarjev. Kovinska podloga pa se je povišala za 20 milijonov 175.728 dinarjev na 405 mi lijonov 144.455 dinarjev. Stanje banke se je torej v vsakem oziru izboljšalo. (Podružnica Narodne banke) se ustanovi v šabcu. (Padanje našega denarja.) Kako je padel naš denar, kažejo naslednje številke: februarja leta 1919. je veljal amerikanski dolar 96-40 kron, 20. marca 1920. že 170 kron, 20. julija 1920. 60 kron (najvišja vrednost našega denarja), 20. novembra 1920. 151-20, maja 1921. 124, avgusta 136, oktobra 224, novembra 384 in sedaj 280. Od 60 kron smo prišli torej na 280! (Podražitev tobaka.) Novo leto nam je prineslo nov dar finančnega ministra, podražitev tobaka. Od novega leta dalje se povišajo cene tobačnim izdelkom sledeče: Najfinejši cigaretni tobak velja 200 dinarjev (prej 180) za kg; srednjefini turški 65 (prej 60), najfinejši 50 (prej 35) in domači 40 (prej 30) dinarjev za kilogram. Cigarete se podraže sledeče: egiptovske od 88 vinarjev na 100; Moeris od 72 na 80; spori od 40 na 44, ogrske od 20 na 26 vinarjev za komad. Tobak za žvečenje pa se podraži, in sicer šibike in klobase od 40 na 50 dinarjev za kilogram. (Nove cene soli.) Uprava monopolov je določila za 100 kilogramov soli, loco skladišče v Ljubljani, te-le cene: angleška sol 170 din., drobna kamena sol 170, bela morska 160, siva morska 150 in industrijska sol 62 dinarjev. Vreče v ceni niso vračunane in se oddajajo po nabavni ceni. (Oktobra meseca leta 1921. se je izvozilo iz naše države) žitnih pridelkov za 36,609.864 din., sočivja za 11,855.784 din., češpelj za 22 milijonov 167.210 din., vina za 1 milijon 134.609 din., prediva za 8 milijonov 557.608 din., ž;ve živine za 59,484.474 din., mesnih izdelkov za 11, 863.109 din., jajc za 17,806.675 din., lesa za 20,042.290 din., cementa za 2,242.010 din. in rud za 1 milijon 432.250 dinarjev. V vsem se je izvozilo v tem mesecu za 233 milijonov 331.148 dinarjev. Izvoz poljedelskih pridelkov je torej edina pozitivna stran naše trgovske bilance. In vendar bi hoteli nekateri preprečiti izvoz živine. (Vedno Italija!) Ker ne dopušča Italija izvoza naše živine po železnici, temveč le po morju, se bo izvozilo za Rakek določeno število ovac (1500 ovnov in 500 ovac) preko Podgorice. (Število živine v Sloveniji.) Po štetju živine z dne 31. januarja 1921. je bilo stanje domače živine v Sloveniji sledeče: Vsa Slovenija (brez Logatca) je imela 478.105 glav goveje živine, 16 bivolov, 58.438 konj, 128 mezgov in mul, 381 oslov, 302.581 prašičev, 75.008 ovac, 23.610 koz, 1,010.564 kokoši, 14 tisoč 988 gosi, 12.849 rac, 17.421 pur in 59.502 panja čebel. Največ goveje živine je bilo v okrajnih glavarstvih: Murska Sobota (54.003 glav), Maribor (47.769) in Ptuj (43.323). Konj je imela največ ljubljanska okolica (6030), potem Ptuj (5828) in Murska Sobota (5314). Glede pras;čev je na prvem mestu Murska Sobota (41.940), na drugem Ptuj (39.173) in na tretjem Maribor (39.120). Ovac je bilo največ v okraj nih glavarstvih: Slovenjgradec (13 tisoč 31). Radovljica (8171) in Pre-valje v Mežiški dolini (7096). Koz je bilo največ v Maribora (3336), potem v Slovenjgradcu (3141) in v Radovljici (3087). Perutnine izkazujejo največ okrajna glavarstva: Murska Sobota (149.200), Ptuj (122.142) in Maribor (105.974). Glede panjev pa je na prvem mestu Murska Sobota (4932), na drugem ljubljanska okolica (4927) in na tretjem Maribor (4245). Po tem štetju je živina v Sloveniji od leta 1914. narasla, ponekod celo cd leta 1910. Te številke so najbolj zgovoren dokaz, da je izvoz živine potreben in da bi bil z ozirom na letošnjo sušo naravnost zločin nad narodom, če se ne bi pospeševal izvoz živine. In vendar bi hoteli meščani preprečiti izvoz živine. In preprečili bi ga tudi, če ne bi SKS. varovala interese slovenskih kmetov. Živinorejci, preudarite to in zapomnite si, da je Protič-Koroščeva vlada bila tista, ki je prepovedala izvoz živine! (Cene mesu so na Dunaju padle.) Dne 29. decembra so padle na Dunaju cene goveji živini za 20 do 50 avstrijskih kron pri kilogramu. To kaže, da ima Dunaj zaenkrat zadosti živine. Gotovo pa je, da bodo cene mesa na Dunaju skoraj zopet poskočile. (Žitni trg.) V Novem Sadu so bile dne 3. januarja za žito te-le cene: pšenica od 1510 do 1520, ječmen od 1050 do 1060, koruza od 1150 do 1160, otrobi od 730 do 740 in stari fižol od 1150 do 1160 kron za 100 kilogramov. (Lesni trg.) V zadnjem času je zelo oživela trgovina z rezanim in gradbenim lesom. Večinoma so kupci gradbeni podjetniki. Trgovino zelo ovira pomanjkanje vagonov. (Ljubljanski sejmi za kožuhovino) so nekoč sloveli daleč po svetu. Udeleževali so se jih ne samo domači krznarji, temveč tudi francoski in nemški trgovci s kožuhovino. Za časa vojne pa so ti sejmi zaspali. Da oživi zopet te sejme, ki so za na kožuhovini bogato Jugoslavijo največje važnosti, priredi spedicijska tvrdka «Balkan» v Ljubljani dne 23 januarja sejem za kožuhovino. Sejem se bo vršil v skladiščnih prostorih imenovane tvrdke na Dunajski cesti. Kdor bi imel tako malo množino kož, da se mu ne izplača, da bi jih osebno prodal, za tega izvrši prodajo družba «Balkan» sama. Kože je treba poslati v tem slučaju tvrdki «Balkan» do dne 21. januarja. Na koži bodi listič z imenom prodajalca in z najnižjo zahtevano ceno, nakar bo družba izvršila pro--Ho kože. Seiem je največje važnosti in je dobro, da se ga posestniki kož udeleže (Cene kožuhovini) so v Nemčiji silno narasle ter se plačujejo: za vidro od 1400 do 2000, za kuno belico od 4000 do 4500, za kuno zlatico od 5000 do 5500, za lisico od 1000 do 1400, za dihurja od 500 do 550, za podlasico od 10 do 40, za jazbeca od 180 do 220, za divjega mačka od 180 do 250, za domačo mačko od 30 do 50, za zajca od 28 do 33 in za srno od 45 do 60 nemških mark. (Nemška marka je skoraj dve naši kroni.) Raznoterosti. (Nesrečen konec ljubeznL) Hišnica Marija Sporčič je imela v Zagrebu Se let j dni ljubavno razmerje z nekim Boršičem. Sicer je veljalo to razmerje Sporčičevo marsikatere lepe denarce. kaiti Boršič ji je izmaknil enkrat 400 kron, drugič srebrno dozo itd., toda ljubezen je vseeno cvetela. Na Silvestrov večer pa je povabil Boršič svojo ljubico prav ljubeznivo na svoje stamv vanje. Povabilu se je seveda odzvali. Toda v svojo nesrečo, kajti na stanovanju je ni čakal ljubček, temveč njegova žena, ki je navalila nanjo, jo začela lasati in pretepati, slednjič jo je še polila s tinto in jo vrgla iz stanovanja. Vsa polita, skuštrana in raztrgana je odhitela uboga hišnica na policijo. kjer so M želeli veselo novo leto. (Iz Rusije) Nova smor v ruski politiki je obudila k življenju oglase v listih. ki so jih boljševiki pri prevzem« vlade prepovedali. Sedaj prinašajo p«:< vrsti vsi .isti oglase, ki bo verna slika ruskega življenja. Silno drairi so ti oglasi. Vrsta se plačuje po 50.000 rubljev; za one, ki iščejo službo. velja 40odstotni popust. Glavno glasilo osrednjega izvrševalnega odbora vestje» ima v svoji 267. številki že polno stran oglasov. Na prvem mestu je oglas državne banke, ki mu slede oglasi trgovcev in podjetnikov. Največ se ponuja milo in različni toaletni predmeti, uvoženi iz tujine. Nek voja-ški urad išče 2 milijona pudov (okoli 32 milijonov kilogramov) slame. Tvrdka «Elegant» javjja o veliki izberi toaletnih predmetov. Preobilica nepotrebnih luksusnih stvari, pomanjkanje potrebnih stvari, to je slika Rusije v oglasih. — V Rusiji ni le živež drag, temveč draga je tudi smrt. Za. posrreb se plačuje po tarifi 395.000. pogreb h bolnice pa velja 252.000 rubljev. Onim. ki so brez sredstev, plačuje pogreb republika. V zadnjem času so dovoljena tudi privatno pogrebna podjetja. — V nekem berlinskem listu razpravlja profesor Timošev o ruskih razmerah. On pravi, da se je v Rusiji pred vojno razvijalo kapitalistično gospodarstvo. Kadar je kapitalistično gospodarstvo razvito, tedaj sledi socialistično. Boljševiki. ki so botelj zameniti kapitalistično gospodarstvo s socialističnim gospodarstvom, so naredili velikansko napako. Njih poizkus je bil prezgoden, kajti Rusija je šele začela razvijati kapitalistično gospodarstvo. In tako se je zgodilo, da Bo dali boljševiki ne po-kapitalistično socialistično goepodar- Ne pozabimo nikdar, se meri moč stranke po številu naročnikov na njeno glasilo! 0 Ako ie nisi član *, J ugo slo ven ske Matice", tedaj pristopi k temu prepotrebnemu obrambnemu društvu I glavnem posledica prenizkih najemnin. Kdo naj pa še zida, če kapital, ki ga porabi za zidavo hiše, ne do-naša prav nobenih obresti in če poleg tega graditelj ni niti gospodar v lastni hiši. To so nezdrave razmere, kt jih je treba odpraviti. Toda na drugi strani pa tudi nt mogoče prezreti obupnega stanja nekaterih najemnikov v mestih. Človek bi bil brezsrčen in brez vsakega socialnega čuta, če ne bi čutil s temi reveži. Dasi je potrebno, da se ozira na te reveže, pa vendar ne gre, da na račun njih izrabljajo nekateri premožni, predvsem različni vojni dobičkarji, sedanje nezdravo stanje. Naše zahteve so zategadelj jasne in priproste. Naša država je pravna država, ki priznava lastninsko pravico. Zaradi tega priznajte lastninsko pravico vsakomur, tedaj tudi hišnim posestnikom! Ker pa je naša država tudi demokratična in socialna država, zato ne pozabite najbednejših. Dolžnost države je, skrbeti zanje. Država naj zategadelj zida hiše za svoje urade in uradnike, pa bo stanovanske m;ze-rije konec. Obenem naj sezidajo država in velika mesta, kakor Maribor in Ljubljana, tudi hiše za slabše si-tuirane ljudi in stvar bo v redu. Le na ta način je treba rešiti stanovan-sko krizo, ne pa z enostranskim odi-raniem hišnega posestnika. Če se bo vse to vpoštevalo, se bodo pričele graditi nove hiše in s tem bo prišel tudi naš obrtnik do dela. Razvil se bo stavbinski obrt. ki bo dal podneta mizarstvu in dru-arim obrtom, s tem pa bomo prišli do splošnega blagostanja. Če se pa vse to ne bo vpoštevalo, se bo širila draginja, obrt bo propadala in bankrot bo neizogiben. Skrajnji čas je, da se vzdramijo merodajni faktorji, kajti mi smo na vse pripravljeni. Eden izmed prizadetih. Kapital: K 20,000.000 množino pšenice, IiiUllsU ir u tnii Hm očiščene, 1500 kron za 100 kilogramov. ae prodaja v vsaki količini t Ljubljani Ponudbe in vzorce sprejem« A. Kapso, Vrtači št. 5. mlinar pri Sv. Pavla v Sa vinski dolini. Cena prvi vrsti K 3 70, dragi vrsti K 3 • — Vr. IV. 3,22-5. Poziv. Neznana tatica. Dne 30. decembra 1921. so zaprli v Velikih Laščah zaradi hudodelstva tatvine neko okoli 20 let staro glnhonemo dekle neznanega imena in neznanega izvora, srednje čokate postave, kostanjevih las, oblečeno v črno-belo-pikasto, okoli vrata in ob rokavih črno obrobljeno obleko. Vsakdo, ki bi o tej deklici kaj vedel, naj izvoli to izporočiti preiskovalnemu sodnika v Novem mesta. 14 do 16 let starega, poštenih staršev, s primerno šolsko izobrazbo sprejme takoj ISartln Vasle, kolar » Dola pri Ljubljani. Za vse slofe primerno Gospod, 30 let star, se želi seznaniti s kmetiškim dekletom ali kmetiško vdovo v svrho ženitve. Samo resne ponudbe na: Krojač, Maribor, Aleksandrova oesta it. 40. LEPOTA Miklošičeva cesta št. 16 se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin. Slovenske eskomptne banke nasproti glavnega kolodvora kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek. samo o črni« Edina najkraiSa črta preko Havra in Cher-bourga v New York. Rredprodaja ladijskih listkov In teleznl« škth voznih listkov za sosednje države. »Pojasnila daje koneesionirana potovalna pisarna j IVAN KMIER v Ljubljani, t kolodvorska i'ica št. 41, nasproti giarnaga kolodvora. Oglasite se vedno v moji pisarni! -r--SLOVENSKA BANKA JSiii LJUBLJANA, Krekov trg št. 10, nasproti »Mestnega doma". Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. Izvršuje vse bančne posle najkulantneie. j