-gS^tct Urednštvo in upravništvo Kranj, Bleivveisova 7 — Cek. rač. št. 17.497 — Rokopisise nevračajo Izhaja vsako soboto — Naročnina meseč, din 4.—, četrtlet. din 12.—, pollet. din 23.—, celolet. din 45,— — Inserali po tarifi LETO II. KRANJ, 11. JUNIJA 1938 ŠTEV. 24. K Gospodarstvo in politika Pravica zmaguje! Lansko leto jeseni je zahreščalo v ameriškem gospodarskem življenju. Na newjorški borzi je bil spet črn dan kakor v letu 1929.Ljudje so se začeli takoj spraševati, ali so bili vzroki za črni dan v 1. 1937 isti kakor pred osmimi leti in ali bodo posledice iste kakor takrat. Kakor je 1. 1929 gospodarska znanost do zadnjega prikrivala žalostno polomijo kapitalističnega gospodarstva, prav tako je lani iskala vsa mogoča pojasnila, da bi opi-ala pravega krivca. Dolžila je predsednika Roosevelta, da je njegova preveč socijalna politika privedla ameriško gospodarstvo na rob propada. Trdila je, da je treba pustili pravice velikega kapitala neokrnjene, pa bo vse dobro. Današnje gospodarstvo da je samo na sebi popolnoma zdravo. In ista znanost se je tolažila, da ameriški bančni polomi ne oznanjajo krize, ki se bliža. In letos? Počasi, toda gotovo so v dnevnih poročilih vse bolj pogosti glasovi, ki govore o pravi pravcati krizi. Cene važnim surovinam padajo. Konkurenčni boj postaja vedno bolj oster. Kljub vsem naporom, da bi se blago prodalo, se zaloge vedno bolj večajo. Celo zaloge kaučuka, ki je danes zaradi vojnih potreb iskano blago, so se v primeri z lanskim letom povečale za 150.000 ton. Dobra letina, ki se obe! a, je v na j večji strah gospodarskim krogom. Miljarda buš-lov ameriške pšenice, ki jili bo najbrž dala letošnja žetev, leži kot mora na vseh izvoznikih pšenice. Poleg tega se obeta še dobra žetev v Kanadi, Indiji, Sovjetski zvezi. Edino sredstvo, s katerim si znajo kapitalistični gospodarji pomagali, je, da zapirajo tovarne in rudnike in zmanjšujejo obdelano površino zemlje. Poljska že zmanjšuje svojo proizvodnjo od 95 ločk v marcu na 92 točk v aprilu. Kriza zajema vse panoge: tekstilno, usnjarsko in lesno industrijo. Angleška gospodarska delavnost se je v prvih štirih mesecih letošnjega leta zmanjšala za 7 točk. Ameriška jeklena industrija jc tako padla, da izkorišča samo še 25 o/o svoje kapacitete. Zapirajo se tovarne za baker, za kositer, za kaučuk, gasijo se visoke peči za jeklo. Harold Butler, bivši predsednik mednarodnega urada dela, priznava, da se je ameriški gospodarski polom začel širili tudi na druge države. Brezposelnost narašča. Vlade že iščejo sredstva, kako bi omilile to neprijetno posledico gospodarskega zastoja. Združene države ameriške so že predložile načrt, po katerem bi država dala 4 miljarde dolarjev za pobijanje brezposelnosti. Vse to dokazuje, da so notranji zakoni kapitalističnega gospodarstva listi, ki nujno vodijo iz vsakega poleta v nov polom. Zastonj so se širo-koustili nekateri državniki, ki so vzeli vladno krmilo v svoje roke prav v trenutku, ko se je začelo gospodarstvo dvigali od najnižje točke v 1. 1932 zopet navzgor, da je njihova modra politika povzročila nov polet, prinesla skoro vsemu delov, ljudstvu delo in širokim množicam blaginjo. Na koga bodo zvalili sedaj krivdo za novi, še večji gospodarski polom kakor v letu 1929—1933? Čigava politika bo prinesla širokim množicam spel miljonsko brezposelnost, lakoto, bedo, če ne njihova? Nova kriza bo mnogo hujša od vseh dosedanjih, ker poteka v popolnoma drugačnih pogojih nego poprejšnje. Po prejšnjih krizah je gospodarski polet v nekaj mesecih dosegel višino poleta pred krizo in jo je kmalu z Praga, v zač. junija Pravda vitezi — resnica zmaguje! To je danes pravdorek in bojno geslo zlate Prage — matere mest. Vse oči so ob teh težkih dneh uprte v Prago. Vsi pričakujejo, kaj poreče Praga, to središče svobodoljubnega, požrtvovalnega in demokratičnega naroda Cehov in Slovakov. Praga odgovarja z občudovanja vredno mirnostjo in samozavestjo: resnica zmaguje. Mnogo jih je, ki jim nikakor ne gre v račun, da bi se v osrčju Evrope vzdržala svobodoljubna in demokratična čehoslovaška republika. Do še pred nekaj dnevi so pisali nekateri angleški listi, da ne more živeti država, ki je bila zgrajena na določbah sklepov versajske mirovne konference leta 1919. To so težki streli na samostojnost čehoslovaške republike, morda hujši, kakor jih more dati „Kamerad Ivonrad“. Vlada čehoslovaške republike vrši v današnjih dneh težko nalogo. Vlada je odgovorna za red in mir v državi, vladati mora po demokratičnih načelih, svoboda mora biti zajamčena vsakomur. In ta načela se tudi dejansko izvajajo. V državi vlada brez-primerna disciplina,red in mir, demokracija je zajamčena najširšim ljudskim slojem, vsak državljan uživa najširše svoboščine. Ni pa se čuditi, da marsikdo ne niore unieti svobodoumnih stremljenj, ki jih kaže v svojem delovanju vlada čehoslovaške republike. Mnogi so, ki 'so hoteli in bi še danes radi izko-riščali dano jim svobodo ter pravico svobodnega udejstvovanja izkorišče-vali za svoje posebne namene. Zlasti obmejne manjšine bi hotele pod krinko, da je vsakomur dana najširša svoboda, uvajati tujo miselnost, nasprotno načelom državne skupnosti. Obmejnim manjšinam nikakor ni po godu, da vlada najtesneje sodeluje z večino ljudstva, ker se dobro zavedajo, da je tak način vladanja najhujša zapreka njihovim nameram. 1 ežko je rušiti vladavino, ki se opira na najširše množice ljudstva in ki vlada v duhu narodne volje. Občudovali je treba orjaške napore, ki jih obvladujejo današnji odgovor- ogromnimi koraki prehitel. Polet v 1. 1937 pa je le z muko dosegel in za malo presegel najvišjo stopnjo v 1. 1929 in še to samo v nekaterih državah. Po drugih državah pa se je gospodarski polet šele komaj pričel jn že ga je zaustavil prihajajoči val nove krize. Krivulja kapitalističnega gospodarstva kaže starčevsko onemoglost, polagoma izzveneva v brezd-nu. Ves svet je tako do zadnjega koščka razdeljen, da se kapitalistični gospodar, red tudi prostorno ne more več širiti. Prav v tem pa je tudi glavni vzrok da vsaka gospodarska kriza rodi vse pogoje za novo razdelitev svela z vojaškimi sredstvi, t. j. za imperialistično vojno. Namen imperialistični vojni je, prestreči udarec, ki ga je naperila kriza proti kapitalističnemu gospodarskemu redu, in prikriti širokim delavnim množicam, da so same osnove lega gospodarstva trhle. Breme krize, ki se zvali na pleča delavca, kmeta, malega trgovca, obrtnika in uradnika, spremeni te plasti v eksplozivno snov, ki grozi pognati ves ustroj v zrak. Zato je treba (e plasti preslepili, speljati jih je treba na tako pot, da se njihove moči izčrpajo v praznem boju za .,visoke11 ideale ,,krvnega sorodstva", ,,narod- ni predstavniki čehoslovaške republike. Na vseh straneh se pojavljajo težave. Nemški rajli želi takorekoč preko državnih mej vladati državljane nemške narodnosti. Poljaki stavljajo svoje posebne zahteve, madžarski revizij onizem dviga glavo, pater Hlinka na svojem zborovanju sprejema pozdrave'in "bodrila sudetskih Nemcev, Poljakov in Madžarov. Vkljub vsem težkim neprilikam drži vlada trdno vajeti v rokah. Njen prvi minister dr. Milan Hodža dokazuje celi evropski javnosti, da je resnica in pravica na njegovi strani, skrbno in previdno vodi čoln državne politike skozi težke viharje in se z največjo spretnostjo ogiba vsem možnostim odprtega spora. Pri svojem delu se kot širokogruden demokrat opira na volji večine naroda, ki mu je najtrdnejša opora, kakor nekoč taborišča Ziškovi vojski. Zdi se, da ni zgolj slučaj, da je svoj narodnoobrambni govor podal prezident republike dr. Edvard Beneš prav pred obličjem Ziškovega spomenika. Jan 2iška pomeni danes čehoslovaški republiki simbol neustrašne ljudske volje, da si ohrani s tolil»mi žrtvami priborjeno narodno in državno svobodo. Čutiti in videli je danes, da vstaja med ljudstvom oni stari taborski duh, ki je dajal moči češkemu narodu za neustrašno borbo, ki ji je bilo geslo: Pravda vitčzi! Staro geslo je zopet vzniklo v narodu, ki je odločen, da brani svoje svetinje do poslednjega moža in do poslednje žene. Površnemu opazovalcu nudi v današnjih dneh Praga svoje običajno lice. Živahnost prometa, briga za dnevnimi posli, delavnost, zatopljenost v vsakdanje delo. Pozoren postaneš morda, da ne slišiš nemške govorice, pač pa mnogo fracoščine. Velike so priprave za X. vsesokol-ski zlet, ki je že pričel z dijaškimi tekmovanji. Zletni pripravljalni odseki delajo s polno paro. V Sokolu vidi ljudslvo močno obrambno organizacijo. Zato vsi z zanosom govorijo o društvu, ki šteje miljon članov. Cedokovi mentorji praških znamenitosti na svojih obhodih po mestu komentirajo tujcem moč Sokolstva v ne časti", „tisočletnega cesarstva" itd. Vojna, ki bi prikrivala krizo, ali pa kriza v vsej svoji nagoti, tako je danes vprašanje. Vojna pomeni potoke krvi, miljone človeških žrtev in kljub vsemu konec današnjega družbenega reda. Kriza pa pomeni nove socialne boje tolikšnega obsega, da morajo privesti do poloma vsega družbenega reda. Po tej ali po oni poti bo morala iti v prihodnjih letih svetovna politika. Odločiti pa se bo moralo to kmalu, kajti kriza se bo poglabljala vedno hitreje, že letošnje leto bo najbrž pokazalo, ali si bodo dali miroljubni narodi vsilili svetovno vojno, ki jo pripravljajo fašistične države, ali ne. Ohranitev miru more koristiti samo miroljub. državam in demokratičnim narodom, ker se ti v miru lahko mnogo temeljitejše pripravljajo na spopad nego peščica fašističnih vojnih hujskačev. Fašistični državniki se tega dobro zavedajo, zato netijo vojni požar na vseh koncih in krajih. Kadar je bodočnost vsa temna pred nami, toda eno je gotovo: odločilni boj za vse človeštvo dozoreva in v njem bodo zmagali miroljubni narodi, kajti na njihovi strani je 90