TOMAŽ MEDVESČEK, arhitekt
Oblika govori o vsebini stavbe
Tomaž Medvešček. dipl. inž. ar-hitekture pri Gradisovem tozdu za projektiranje v Ljubljani. se ni dal rad speljati v vode urbanizma. češ da je on predvsem arhitekt. odgovoren za posamezne zgradbe in ne za mesto kot celoto. On na-
mreč načrtuje javne objekte: se pravi poslovne zgradbe in hotele. ki so samo del. kamenček v moza-iku mesta. Le-tega pa sestavljajo predvsem urbanisti.
In vendar sem ga vprašala. ali se mu ne zdi. da je v Ljubljani preveč sivih. kockastih zgradb. ki bolj malo sodijo v alpski prostor.
•¦Ti storži in stolpnic« so pač rezultat hitre povojne rasti mesta.-ko je glavno vlogo igral funkci-bnalizem. Takšna je bila zapoved časa. izraz modernizma v srednji Evropi. kajti Ljubljana je predv-sem srednjeevropsko mesto." je razložil.
-  Ampak časi se spreminjajp tudi v prid lokalno pobarvane ar-hitekture ...
»Da. zdaj spet gradimo tako imenovana tvorna mesta. kjer uli-ca in trg spet dobivajo svojo velja-vo. tako kot je bilo to v času sece-sije. Vračamo se mestu v klasič-nem pomenu besede. k avtohtoni podobi. kar je v nasprotju z inter-nacionalno podobo. Menim. da se Ljubljam pišejo lepši časi.-
-  Kakšna je Ljubljana za vaše oči?
"Trdim. da živimo v lepem me-
stu. Enkratno dediščino nam je zapustil Plečnik in v zadnjem ča-su Ravnik. Tako ima Ljubljana kvaliteto. ki nekaj pomeni ne le v jugoslovanskem. marveč tudi v srednjeevropskem prostoru.«
Inž. Tomaž Medvešček pa je predvsem kreator posameznih zgradb. ki so včasih plod timske-ga dela. včasih pa enega samega človeka.
Veliko je delal skupaj z inž. Mladenom Marinčičem. Naštel je vrsto zgradb. ki so zrasle tudi pod njegovimi rokami: Emonina zgradba na Smartinski cesti. ho-tel Areh na Pohorju. poslopje Pe-rutnine Ptuj. posebej pa se je raz-govoril o restavraciji Jasna v Kranjski gori. češ. nismo nasilno vdrli v ta prelepi prostor. marveč smo v bistvu le ponovili. kar je prej bilo in tako ustvarili arhitek-tonsko kontinuiteto nekega kraja. Nagrado Prešernovega sklada pa je prejel za ljubljanski Zavod za raziskavo materialov in konstruk-cij. In v čem je kvalitetc tega ob-jekta?
••Poskusili smo ustvariti zgrad-bo. ki naj bi že na zunaj izražala vsebino hiše in v arhitekturo smo
vpletli tudi njene izsledke. Tako ima zgradba svojstveno oblikov-no avtonomijo. prepoznavnost.»
- Ali je to vaša najljubša zgradbs?
»Arhitekti se neradi vračamo v okolje. ki smo ga bili oblikovali. Vidimo napake. ki so drugim pri-krite. vidimo druge možnosti. ki bi jih lahko uporabili in včasih je to boleče. A hkrati je to tudi osno-va osebnega razvoja. napredka."
- Ste zase uporabili kanček te vaše ustvarjalnosti?
"Da. uredil sem si podstrešno stanovanje, v katerem se dobro počutim.«                             <
-. Kaj počnete v prostem času?
»Saj ga skorajda nimam; ustvarjalno delo arhitekta pač ni od šestih do dveh. marveč se za-misli porajajo na glede na čas«.
In zdaj mu je te zamisli požlaht-nila nagrada. ki mu pomeni priz-nanje za dvajsetletno delo.
Kot vsako leto so tudi letos ob slovenskem kulturnem prazniku podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešerno-vega sklada. Na tej strani ob-javljamo pogovore z nekateri-
mi od tistih nagrajencev, ki prebivajo ali delajo na območ-ju obfcine Ljubljana Center.
(Besedilo in slike) Albina Adamič