Štev. 29.

POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI.

V Ljubljani, 20 . julija 1922 .

Leto LXU.

OHMI

Glasilo Udruienja Jugosiov. Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana.

v,, spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati
samo na naslov:

^edništvo Učiteljskega Tovariša
r Ljubljani, Frančiškanska ul. 6.

Učiteljski Tovariš izhaja vsak četrtek pop.
Ako |e ta dan praznik, izide list dan pozneje.

Za neorganizirane 30’- Din, za naročnike v
inozemstvu 40'— Din letno.
Posamezna številka po !•— Din.

Rokopisov ne vračamo.

Vse pošiljatve je pošiljati franko.

Za reklamne notice, pojasnila, poslana,

razpise služb je plačati po 75 para za
vsako petit-vrsto. Priloge stanejo poleg
poštnine še 25 Din.

Iz XXVI. seje višjega šol¬
skega sveta.

Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste,
če se tiska enkrat 75 para
za nadaljnja uvrščenja primeren popust.
Oznanila sprejema upravništvo lista.

Naročnino, reklamacije, t. j. vse administrativne
stvari, je pošiljati samo na naslov:

Telefon uredništva
štev. 312.

Upravništvo  Učiteljskega Tovariša
v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6./I.

Članstvo ljubljanskega Poverjeništva

UJU ima s članarino tudi že plačano
naročnino, torej ni treba članstvu na¬
ročnine posebe plačevati.

Poštni čekovni urad št 11.197.
Reklamacije so proste poštnine

sta za matematiko na moškem učitelji¬
šču v Mariboru.

V četrtek dne 13. julija se je vršila
seja višjega šolskega sveta. Predsednik
dr. Stan. Beuk je otvoril sejo ob 8. uri,
'pozdravil člane in ugotovil sklepčnost.
Zapisnik zadnje seje se je odobril. Za
overovatelja zapisnika je imenoval rav¬
natelja Jelenca in podpredsednika rav¬
natelja Dimnika.

Poročilo predsednika dr. Beuka.

Predsednik dr. Beuk je poročal o
j važnejših dogodkih od zadnje seje. Go¬
voril je o došlih vlogah, o zrelostnih iz¬
pitih na srednjih šolah, natančno poro¬
čilo o tem pride na dnevni red prihod¬
nje seje.

Dalje ie omenil disciplinarne zadeve
učiteljev Vande in Bitenca ter župnika
kateheta Magajne. O strastnem in ne
več lepem boju za nadučiteljsko mesto
v Gornjem gradu je poročal nadzornik
Gabršek, ki se je o razmerah sam pre¬
bičal na licu mesta. Nadalje je poročal
g.  predsednik o izvršenih nadzorovanjih
vseh štirih višjih šolskih nadzornikov.
Omenil je ureditev šolskih počitnic. O
raznih prošnjah, predlogih in protestih
proti ureditvi počitnic je obširnejše po¬
ročal nadzornik Gabršek. Nato je poro-
:  čal g. predsednik o korakih, ki jih je
predsedstvo že storilo v smislu sklepa
na zadnji seji glede nadzorovanja dija¬
kov, ki se vozijo z vlaki vsak dan v šo¬
lo Dokončno se o tem še ni sklepalo.

Preden se ie prešlo na dnevni red. je
stavil član viš. šol. sveta Ljudevit Plav-
šak interpelacijo, zakaj se je na zadnji
seji dopoldanski sklep, s katerim je bil
neki učitelj imenovan za nadučitelja,
razveljavil na popoldanski seji, ko so že
odšli od sej nekateri člani, ki so dopol¬
dne glasovali za predlog. Vnela se je o
tem vprašanju načelna debata in višji
I šolski svet je prišel do sklepa, da ima
pravico reasumirati svoje sklepe.

Predlogi za imenovanje srednješolskih
učiteljev.

Višji šolski nadzornik dr. Poljanec
poroča o tropredlogu za oddajo ravna¬
teljske službe na realni gimnaziji v Mur¬
ski Soboti in za oddajo učiteljskega me-

Učiteljska imenovanja.

a) Na meščanskih šolah:

Za stalnega učitelja petja na deški
in dekliški meščanski šoli v Celju je
imenovan Slavko Osterc, na deški me¬
ščanski šoli v Mariboru sta imenovana
stalnim učiteljem za II. skupino Janko
Pirc in Josip Korošec.

b) Na osnovnih šolah:

1. Za nadučitelje, ozir. nadučiteljice
so imenovani: Maks Tschinkel v Ko¬
čevski Reki, Josipina Sedejeva na dekli¬
ški osnovni šoli v Ribnici, Fran Štefan¬
čič na deški osnovni šoli v Ribnici, Albin
Schmidt za Dobrno, Fran Košutnik v
Dramljah, Štefan Kos je imenovan za
nadučitelja pri Sv. Bolfanku v Slov. gor.,
Karel Hribernik v Ljubečnem, Ivan Kr-
žič v Ločah pri Poljčanah.

2.  Učiteljske službe so dobili: Leo- j
poMina Pleveljeva v Jevnici, Amalija
Zajčeva v Velikem Gabru, Frančiška
Bezeljakova in Peter Horn v Litiji, Ana
Lenarčič - Vadnalova v Prežganju, Vla-
dimira Olga Pleveljeva v Ribčah, Matil¬
da Vrbič - Jagrova v Stični, Marija
Grobovškova v Dupljah, Josip Črne in
Edgar Vončina v Tržiču, eno mesto za
učitelja se vnovič razpiše; Andrej Likar
v Sori, Helena Piskernikova na Jezer¬
skem, Hinko Klavora v Železnikih, Mil¬
ka Bračičeva na I. dekliški osnovni šoli
in Silva Bobič-Binterjeva na II. dekliški
osnovni šoli v Mariboru, Simon Vodie-
nik, Ivan Lukman in Lavoslav Arko vsi
trije na III. deški osnovni šoli v Mari¬
boru, Marta Gobčeva na II. in Berta
Brencetova na III. dekliški šoli v Mari¬
boru; za učitelja oz. učiteljico za srbo-
hrvatski jezik na mariborskih osnovnih
šolah sta imenovana Joahim Jurčič in
Ana Tomažičeva; Rozina Lebnova je
imenovana za stalno učiteljico na Do¬
brni — za učno mesto za učitelja ni bilo
prosilca, zato se služba vnovič razpiše;
Juliiana Praznik. Zorkova pri Sv. Lo¬
vrencu nad Prežinom — mesto za uči¬
telja se vnovič razpiše, ker ni bilo pro¬
silca; Marica Preskerjeva v Teharjih;
Rihard Burja in Anica Žiherjeva v Čir-
kovcih, Dušan Šestan in Pavla Herb-

stova v Hajdini, Ivo Jančič v Ptuju —
okolica. Oskar Jesih na deški in Eleono-
ra Voduškova na dekliški osnovni šoli
v Trbovljah, Olga Sušnikova, Stanislava
Zupančičeva in Vladimira Vrstovškova
na dekliški osnovni šoli v Trbovljah-Vo-
de — 2 mesti na deški osnovni šoli se
vnovič razpišeta, ker ni bilo prosilcev,
Andrej (Gostiša na Zidanem mostu, Mil¬
ko Jerše v Laškem, Angela Križeva v
Braslovčah — 1 mesto za moške prosil¬
ce se vnbvič razpiše, ker ni bilo prosil¬
cev, Terezija Ušenova v Št. Petru v
Sav. dolini, Jelisava Kržič - Jugova v
Ločah pri Poljčanah; za okrajnega po¬
možnega učitelja v Celju je imenovan
Peter Mavrič. Za učiteljico žen. roč. del
na osnovnih šolah pri Sv. Trojici v Slov.
gor. in pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je
imenovana Jania Lipovškova. Učiteljica
Terezija Sajovec se kazenskim potom
premesti v Buče.

Ponovni razpis služb.

Ponovno se razpišejo učiteljske
službe; v Nemški Loki, Preddvorom sa¬
mo za moške prosilce, v Selcih samo zt
m,oške prosilce, v Henini, v Šmiklavžu,
v Svetinah pri Sv. Bolfanku v Slov. gor.,
pri Sv. Marku niže Ptuja, v Vurbergu, v
Svetinjah in pri Sv. Lenartu pri Vel. Ne¬
delji.

Disciplinarna zadeva.

Nato poroča okrajni glavar dr. J.
Karlin o disciplinarni zadevi Marije Bez¬
lajeve, učiteljice v Žičah. Zadeva se po¬
loži k spisom.

Poročilo vladnega tajnika dr. Stanka
Majcna.

a) Poročila o meščanskem šolstvu.
Najprej poroča o sistemiziranju in

razpisu služb na meščanskih šolah. Vsi
predlogi se spreimeio. Nanovo se ustano¬
vijo meščanske šole v Vojniku, pri Sv.
Lenartu v Slov. gor. in Ormožu. Dovoli
se ustanovitev četrtega razreda na de¬
kliški meščanski šoli v Celju in Ljuto¬
meru.

b) Ureditev šolskih okolišev v Apa-
ški kotlini.

V Apaški kotlini so se morali šolski
okoliši preurediti in nanovo sestaviti.

c) Prešolanja.

Nekatere hiše vasi Podlog so se
prešolale iz Zagorja v Št. Vid pri Pla¬
nini.

č) Reaktiviranje.

Učiteljica Olga Cvahtova prosi ^ za
reaktiviranje. Sklene se, da se prošnja
predloži s priporočilom ministrstvu pro¬
svete.

d) Upokojitve.

Za stalno upokojitev se predlagajo:
Berta Pretnar-Pišlarjeva, učiteljica v
Ljubljani. Elizabeta Klemenčičeva, učite¬
ljica v Šmartnem v Rožni dolini, Tere¬
zija Kolarševa, učiteljica v Pertoči, So¬
nja Kalanova, učiteljica v Kostanjevici,
Josip Mešiček. nadučitelj v Sevnici —
sklene se, da se mu izreče priznanje in
zahvala; Adela Mahničeva, učiteljica na
okoliški šoli v Ptuju in Karla Kocjanči¬
čeva, učiteljica pri Sv. Janžu pri Dravo¬
gradu se pozoveta, da prosita za upoko¬
jitev, sicer bodeta upokojeni uradnim
potom. V stalno upokojitev se predlaga
Kristina Ahčinova, otroška vrtnarica v
Pučincih.

Nadučiteljski službi se odpove v
Šmarju pod Ljubljano Martin Šterk,
učitelj v Radečah pri Zidanem mostu za¬
radi slabega, vlažnega stanovanja, skraj¬
no zanemarjenih šolskih prostorov in
šolskega poslopja sploh. Odpoved se
vzame na znanje in odobri. Obenem se
sklene, naj se naroči krajnemu šolskemu
svetu, da do začetka prihodnjega leta
nadučiteljevo stanovanje in vse šolske
prostore temeljito popravi, sicer se on-
dotna šestrazrednica zapre in otroci po-
razdele na sosedne šole.

Ugovor proti otvoritvi realne
gimnazije.

Šolski svet v Murski Soboti je vlo¬
žil ugovor proti otvoritvi realne gimna¬
zije v Murski Soboti. Višji šolski svet
zavrne ugovor, pač pa se bo dala učen¬
cem, ki se bodo hoteli učiti grščine, pri¬
lika, da se uče te učne discipline, ako se
iih bo zglasilo za nouk zadostno število.
Preosnova šolstva v kmetijskem smislu.

Višjemu šolskemu svetu došel je na-
I svet glede preosnove šolstva v kmetij¬
skem smislu: kmetijsko - nadaljevalne
in gospodarsko - nadaljevalne šole. Skle-
1 ne se, da se obširni načrt razmnoži, raz-

LISTEK.

Vzgojni vzori.

(Dositej Obradovič kot pedagog.)*

Rodil se ie 1. 1739 v Cakovu v Ba-
latu. Vstopil je v samostan v Opovo in
»ostal menili. Hrepenenje po znanosti ga
e odvedlo v širni svet. Prepotoval je
nuogo krajev in dežel v Jugoslaviji, pri-
iel ie tudi na Turško. Grško, Malo Azijo,
humani jo. Italijo. Nemško, Poljsko. Fran¬
cosko in Angleško. Nekaj časa ie bh tudi
Litel.i v Dalmaciji. Nazadnje ie prišel v
Srbijo ter postal odgojiteli Karadjordje-
vemu sinu član narodnega sveta in na¬
učili minister.

Za svoiega bivanja v Srbiji je otvoril
I. 1808 »veliko šolo« v. Beogradu. Naj-
v ečjo dobroto ie na svojemu narodu uči-
nil z mnogobroinrmi spisi. Z njimi ie po¬
stal nravi učitelj narodu in prvi jugoslo¬
vanski pedagog. Povzdignil se ie nad
Predsodke svojih součeniakov ter počel
D >sati v živem jeziku svojega naroda.

* Posneto iz knjige »Povjest peda-
I Jogije«, sestavil St. Basariček v Zagrebu.

Vsled tega ie Da tudi narod segel do nje¬
govih knjigah s posebnim veseljem. —
Tako ie Obradovič ne samo ugladil pot
Vuku. ampak ie priljubil narodu knjigo in
šolo O sami vzgoji posebei — ni veliko
pisal- a v vseh njegovih spisih je polno
krasnih misli, katere kažejo izkušenega
in učenega moža. V nastopnem so te
misli primerno' razvrščene.

O potrebi vzgoje smo dolžni nepre¬
nehoma premišljati. Nesrečen dar bi dali
roditelji otrokom, če bi jim dali samo
hrano in bi se ne brigali za njih vzgojo.
Celi narodi trpe zaradi slabe vzgoje.
Vzgoia mladine ie najpotrebnejša in naj¬
koristnejša stvar, ker ie od vzgoje zavis-
na vsa dobrota in škoda, tedaj tudi sreča
človeka.

Z vzgoio ie treba pričeti v mladosti.
Čas mladosti ie blažena doba v življenju,
v kateri se seie in sadi. Mi, starejši, sami
sebe ne mčrerno tako lahko poboljšati
kakor otroke. Mladino lahko ižpreobrne-
mo. Njena duša ie čista ter pripravna za
liubezen ali mržnjo. nasproti kreposti in
resnici. Zato je treba, da se vadijo otroci
v dobrem. Pri niih sc to lahko zgodi brez
vsakega čudotvorstva. po pravem prirod-

nem načinu.

Vzgajati je treba vse člane naroda.
Blaga in dobra vzgoja se mora dati cele¬
mu narodu t. i. vsakemu po njegovi pri¬
liki; a nikakor ni prav. če le oni doseže
visoke nauke, ki ima mnogo denarja. Cel
j narod, iednega rodu in jezika, ie potreben
1  iednemu telesu. Ako ta nima nauka, je
telo brez vida: rodi se, živi in umrje v
slepoti uma. Ali kdo če dati narodu dobro
vzgojo? Nihče, kakor narodni upravitelji
in poglavarji. Ali kako hočeio oni to dati?
Še le kadar so sami učeni in razumni, —
so domovini pravi prijatelji pa ne samo z
besedo, ampak tudi z delom morajo biti
dobri činitelji.

Namen vzgoie je hrepenenje po do¬
vršenosti. Dovršenost je nekai, kar je
vredno, da za to največ skrbimo. S tem
se najbolj razlikujemo od drugih živih
stvari ter jih tudi zaradi tega nadkrilju-
iemo. Da se dovršnost doseže, treba ie
brigati se za zdravje telesa, ker na zdravi
mladosti sloni zdrava starost, toda še bolj
ie treba se brigati za duševni razvitek.
posebno za razvitek uma in volje. Kar
človeka privede k dovršenosti, to ie zna-
nie in krepost. Vedeti, kal le dobro in
pravično, pa to tudi izvrševati, je naj¬
večja dovršenost. Resnična in prava sre¬

ča se rodi in izhaja iz razvetlienega uma
in kreposti.

Glavno skrb ie treba imeti za nrav¬
stveno vzgoio mladine. Iskati nauke samo
zato da se razbistii um in pomnoži zna¬
nje, ali ne popravi volja in ne poboljša
srce in duša to ie — pozlatiti sod poln
smradu. Naj večja modrost brez poštenja
in kreposti ni nič druzega, kakor največja
in skrajna slepota in neumnost. Pogo-
stoma more tisti, ki malo zna — pa ima
dobro srce, biti boljši — kakor oni, ki
mnogo zna pa ie brez dobrega srca.
Kakšna korist ie biti učen in imeniten, pa
imeti srce pokvarjeno zvito in zlobno?
Hudobnega in slabega srca človek — bi
toliko več slabega učinil, kolikor ie ime-
nitnejši in učeneiši, ako bi mu državljan¬
ski zakoni ne vezali rok. Ako je človek
učen toda slab. nenraven, hudoben, lokav
in zloben: potem se prekrižaj pred njim
in kliči: »Gospod pomiluj!«

Ako ie s krepostnim življenjem spo¬
jen nauk. potem se more imenovati člcr
vek — kolikor ie mogoče — dovršenim.
Brez naukov bi človek ne mogel spoznati
svoiega namena za kar ga ie modrost
poslala na svet. Z nauki so se oslobodili
vsi razsvetljeni narodi skrajnega barbar-


Stran 2.

Štev. 29.

deli med člane viš. šol sveta, da ga pro-
uče in na prihodnji' seji o njem razprav¬
ljajo.

Nemške učne moči na mariborskih
šolah.

Na mariborskih šolah poučuje ^ še
vedno več nemških učnih moči. Višji šol¬
ski svet sklene, da se jih začasno obdrži
v Mariboru, toda obenem namigne, da
prosiio za službe izven Maribora.

Protest mariborskih učiteljic.

Učiteljice vseh šol v Mariboru pro¬
testirajo proti temu, da bi se nameščale
učiteljice, ki se poroče z uradniki. Višji
šolski svet izjavlja, da ni kompetenten
ukrepati o tem vprašanju.

Izključitev iz šole.

K sklepu se ie pritrdilo predlogoma
dveh učiteljskih zborov, da se dva dija¬
ka krajevno izključita iz šol.

S tem je bil dnevni red izčrpan in
predsednik je zaključil sejo.

Ovire po voljnih učnih in
vzgojnih uspehov v šoli.

(Poročal na okr. učiteljski konferenci v
Ljubljani dne 24. junija 1922. Fran Škulj.)

Kakor povsod, tako se je tudi na
šolskem polju pokazalo, da prevelika
svoboda škoduje. Mladina je postala raz¬
vajena; za vse se briga, le za šolo ne. Mla¬
dini ie danes mnogo dovoljenega, kar bi
ne smelo biti. Kino', gledališče, šport,
društva in druge zabave, so do malega
neomejene. To čudno svobodo bo treba
omejiti. In vendar bi vse te institucije
lahko služile kaj dobro vzgoji, omiki, ter
pouku, če bi kompetentne oblasti s svo¬
jim vplivom v tej smeri vzgojiteljem pod
roko segle. Kaj vleče mladino bolj kakor
gledališče, kini in šport! Obrnimo to
privlačno silo v službo vzgoje in pouka
in kolosalni uspehi ne bodo izostali. Se¬
veda bo nekaj žrtev, ne od oblasti, tem¬
več od onih, ki imajo te institucije v ro¬
kah. Kino je zlatonosno podjetje. Vsak
teden bi moralo dati vsako podjetje mla¬
dini en dan brezplačne predstave. Neiz¬
merno bi pridobila šola na didaktičnem
polju, zlasti v zemljepisju, zgodovini in
prircdoznanstvu. Vzgojo srca, hotenja,
volje in hrepenenja po plemjenitem ter
čut umetnosti glasbe naj vzbuja gledali¬
šče. Zdravje naj utrjuje primeren šport.
Umetnost — upodabljajočo — naj vzbu¬
jajo slikarske in kiparske razstave. Da¬
nes nudijo mladini do malih izjem vse te
institucije preje pohujšanje, kakor kaj po¬
zitivnega.. Šport in podivjanost sta si
brat in sestra v spremstvu neotesanosti in
surovosti, in vendar je namen športa
zdravje života, plemenitost kreteni, le¬
pota gest. umerjenost obnašanja in har¬
monija družabnosti. Mnogo se je refor¬
miralo ljudsko šolstvo, pa potrebnejša je
reiorma vsega tega, kar nudi danes mla¬
dini zabavo. — V vsem rečenem vidim
stalne ovire vzgoji in pouku in če se te
ovire korenito ne odstranijo, oziroma v
koristno smer ne obrnejo, se nam ne bo
posrečilo nikoli vzgojiti mladine do one
višine, ki io ima na vidiku vzgojni cilj.—
Svoj čas je bil dal dež. šol. svet odred¬
bo, da ne sme mladina raznašati časopis¬
ja. Pametna je bila ta naredba. Tudi da¬
nes je to aktualno vprašanje. Res je, da
otrok nekaj zasluži, toda ta zaslužek da-
leko ne odtehta zla, ki se zagreši nad
mlado dušo. — Mladina čita časopise.
Kaj čita? Vsevprek, kar. ji pride pod ro¬
ko, takozvano dobro in slabo časopisje.

Surovi ton današnjega časopisja ubija
avtoriteto v mladih dušah do vseh pred¬
postavljenih. Mladina proučava iz časo¬
pisov vso nagoto svoje okolice, svojih
staršev, vzgojiteljev tja do najvišjih dr¬
žavnih funkcionarjev. Pa nai ima mladi¬
na spoštovanje; koga naj uboga, komu
naj veruje, kje naj se naužije idealov,
lepote, plemenitosti, poštenja, volje, ko
je okoli nje vse tako grdo, gnilo, nepo¬
šteno, sebično, varljivo?! Kakšno zaupa¬
nje in ljubezen naj ima mladina do šole,
učiteljstva, vzgojiteljev, ko pa čita, da je
šola slaba naprava, trapilo mladine, uči¬
teljstvo malovredno, leno, ki državi Ie
denar jemlje itd. Mladina to čita, žal le
predobro čita in se odtuieio šoli. vzgoji¬
teljem ter krene svoje korake proti pro¬
padom za onimi, ki jim ni pomoči. Jav¬
nosti in vsem ki so za to oohuišanie od¬
govorni kličem: Quousque tandem?! Ali
res ne uvidite in spoznate, kam to vede?

- - In poleg tega še^ oni stalni refren v
našem časopisju; »Šola je kriva, učitelj¬
stvo kje si? kaj delaš? Ti nosiš odgo¬
vorni st«. Ironija je to, satanska ironija
današnje človeške družbe. — Kateri ča¬
sopis je za mladino dober ali slab? —
Vsi politični časopisi so strankina glasila,
so tedaj pristranski, če pišejo o šoli in
vzgojiteljih za svoje strankarske name¬
ne so vse take notice in članki za mla¬
dino strup. Vsi brez izjeme so za mladi¬
no duševna kuga. Zanimivo je, kakšne
krivde se šoli in vzgojiteljem po teh ča¬
sopisih natvezajo. Samo par primer: De¬
ček je kradel — kriva je šola. Paglavec
se pretepa ubije šipo — slaba šola. Zopet
drugi, star že do 50 let ropa, ubija, golju¬
fa — zopet šola je kriva. Tretji ropa v
cerkvi — brezverska šola. Fantje se v
pijanosti stepejo za dekleta — šola je kri¬
va. Dekle moralno pade — seveda šola
jo je zapeljala. Lopov je iz maščevalno¬
sti zažgal, šola ga ima na vesti. Ker se
sedaj mnogo mladine vozi v šolo in iz
šole po železnicah bo, če skoči vlak s
tira, naibrže tudi šola kriva. — In vendar
vzgaja poleg šole tudi cerkev, dom in
družba. So gotovi ljudje, ki hočejo in de¬
lajo dosledno, da pade ves odij le na
šolo. Ali pomislijo vsi tisti, da dajejo s
takim pisanjem pohujšanje mladini, po¬
hujšanje narodu in sv. pismio pravi, da bi
bilo bolje, da se jim naveže mlinski ka¬
men na vrat, ter se utope v globočini
morja. Hujska se proti šoli vsepovsod
ponajveč iz osebnega sovraštva, ali pa
demagoštva. Zamolčati tudi ne morem,
da se zadnje čase, ko je vzgojno in pouč¬
no delovanje v šoli vsled danih razmer
tako zelo otežkočeno, prav pridno po¬
rablja oo časopisju demagoške fraze o
brezverstvu naše vzgoje, o metanju kri¬
ža iz šole in Bog zna kaj še. Že 30 let,
kar službujem, se perij odično operira s
tem političnim sredstvom. Nečastno in
silno krivično je tako postopanje. Bojim
se, da bodo tisti, ki s temi demagoškimi
frazami podirajo in uničujejo delo uči¬
teljstva, iztrgali iz src nežne mladine
Boga in vse njegove dobrine, ki jih je
vsadil v dušo človeka, predno bo nasto¬
pila doba, da bi vrgli križ iz šole. Odkri¬
to rečem, če bi že križa v šoli ne bilo, bi
ga morali, pa naj so to tudi brezverci,
obesiti zopet v šolo, ker je to vidno znak
Onega, ki je dal človeštvu »oni največji
in najvzvišenejši nauk o ljubezni do Bo¬
ga,^ sebe in bližnjega, nauk, ki je najtrd¬
nejša podlaga pedagogike«. — Z obre¬
kovanjem šole in vzgojiteljev je otežko-
čen, če morebiti celo onemogočen vsak
blagodejen upliv šole na narod. Boj šole
za svoj obstoj ter za napredek njen, za
kulturno in vzgojno povzdigo naroda je

dne 20. julija 1922

od dne do dne hujši in če bo šlo tako da¬
lje, postane v doglednem času poguba
narodu in državi. Sovražniki šolstva iz-
podkopujeio narodovo in državno eksis¬
tenco— ti so s svojim delovanjem največ¬
ja ovira napredku, vzgoje in pouka. Ke-
daj pride rešenik, ki bo pognal z bičem v
roki pohujševalce in razbojnike iz sve¬
tišča prosvete? Kadar se to zgodi, tedaj
bo tudi našemu narodu nastopila ona |
srečna doba kulture in omike, ki jo uži¬
vajo prosvitljeni narodi, kjer javnost kul¬
turnih institucij ne napada, temveč ščiti
in v vsakem oziru podpira.

(Dalje prihodnjič.)

Iz Jugoslavije.

— Za učitelje v kadru. »Nar. Pro¬
sveta« poroča: Na predlog g. ministra
prosvete, ministarski savet je odlučio:
da se učitelji, koji za vreme školskog
odmora odslužuju svoj vojni rok, ne raz-
rešavaju od dužnosti, prema čemu če za
to vreme primati platu i sve ostale pri-
nadležnosti.

— II. Kongres Narodnega ženskega

saveza se ie vršil od dne 4.—7. julija v
Ljubljani. Kongresa so se udeležile za¬
stopnice ženskih društev, med katerimi
ie' bilo zlasti veliko število aktivnih in biv¬
ših učiteljic, iz vseh krajev širne naše uje-
dinjene domovine. Vodila ga ie z veliko
spretnostjo in finim taktom g. Danica Hri-
stičeva. Razpravljalo se je temeljito, iz¬
črpno in zanimivo o vseh aktualnih vpra¬
šanjih. ki se tičejo socialnega. gospodar¬
skega in kulturnega stališča jugosloven-
ske žene ter zaščite nebogljene dece.
Občudovali smo visoko naobraženost,
duhovitost, požrtvovalnost in govorniško
spretnost vseh teh žen, ki so predavale
ali posegale v debato, ki ie bila živahna,
deloma celo burna. A jasno je bilo videti,
da vsaka izmed njih goji le eno željo, ko¬
ristiti kar največ mogoče svojemu naro¬
du in tako zaljedno domovini, veliki, uje-
dinjeni Jugoslaviji, In dokler imamo take
žene, lahko ponosno dvigamo glave, kajti
one nam morejo vzgojiti le devojke ko¬
sovske in junake, sokoliče — Jugoviče.

Udeleženkam kongresa na čast je pri¬
redila »Glasbena Matica« koncert, za ka¬
terega so se te s prisrčnimi ovacijami gi¬
njene zahvaljevale. Ljubljanska podružni¬
ca N. Ž. S. pa jim je v slovo priredila ča¬
janko katere se ie udeležil poleg pokra¬
jinskega namestnika dr. Vilko Baltiča. ge¬
nerala Dokiča. dvornega svetnika dr.
Skaberneta, načelnika oddelka za social¬
no politiko Ribnikarja tudi generalni kon¬
zul čehoslovaške republike dr. Otokar
Beneš. Ob prisrčnih nagovorih, pozdravih
in zahvalah so se v medsebojnem spozna¬
vanju odpirala srca. vzljubile so se sestre
vseh treh plemen in ob zvokih godbe
Dravske divizije v presrčnem objemu za- I
plesale »kolo«. S solzami v očeh so se ob !
slovesu poljubljale zadovoljne in srečne,
da so se našle klicaje si »na veselo svi¬
denje ob III. kongresu«.

— Proslava mature. Maturanti mari¬
borskega učiteljišča iz leta 1880. in 1881.
proslavijo 5. in 6. avgusta t. 1. 42 oziroma
411etnico mature letos v Celju, kakor se
ie večina izrekla. Sestanek le 5. avgusta
v »Narodnem domu« zvečer ob 19. (7.)
uri. Vse drugo se določi tam. Na polno¬
številno. zdravo in veselo snidenje v Ce¬
lju! Pozdravljeni! — Sklicatelja: Šmid in
| Potekat.

— Za Gradišnikov spomenik so do-

| slej darovali: Celjsko učiteljsko društvo
Din 911.50. Ptujsko učiteljsko društvo
Din 100, tov. Lilia-Polšnik Din 10; skupaj
Din 1021.50. Druga okrajna učiteljska

stva in nečloveštva. Ne je'den narod ni
bil in ne bo slaven in kreposten brez po¬
uka. Samo zversko srce in živinska na¬
rava more mrziti nauke in omiko razuma
in karkoli nepremišljeno in bedasto go¬
drnjati proti naivečjemu božjemu daru
— spominu in ieziku.

Za nauke ie treba vzbuditi neposred¬
no zanimanje t. i. za nje ie treba hrepe¬
neti zaradi njih samih. Tisti, kateri išče
naukov, da ž njim dospe do nekake ve¬
ljave. ne pa — da postane razumen, raz¬
svetljen, boljši in dovršenejši — misli na¬
pačno in slabo kakor o naukih, tako o
svoji duši. Vsa veljava naukov se kaže v
razsvetljenju uma in umskem vodstvu
srca Razumen človek ne kaže nikdar
brez potrebe svojega znanja. Prevzeten
postati z nauki to kaže bedaka v hramu
modrosti. Prava učenost ie vedno spoje¬
na s ponižnostjo. Razumnik se vedno uči,
ali vedno ve. da še malo zna. in zato mu
ne pade na um o svojem znanju visoko

modrovati. .

Pri navadni vzgoji deluie največ
vzgled, človek od narave posnema tuje
navade le malo mara za to, kar se mu
ponuja. ali rad stopa po tistem potu. po
katerem hodijo drugi. Kar dete sliši, to

si zapomni: kar vidi. da se pred njim
vsaki dan dela, na to se, navadi. Tudi
na.islabejše dete se more popraviti s pri¬
mernim postopanjem, ali z neprimernim
— pokvariti. Nekateri se radi tegote, pre¬
piralo itd. — a drugi so od narave nag¬
njeni h krotkosti. mirnosti, prijateljstvu-
k ponižnosti in kreposti. Prve nagnjeno-
sti ako se z razumno vzgojo obrnejo na
dobro; — rode in proizvajajo viteške kre¬
posti: tiste pa, ki so same na sebi lepe,
če se puste brez vzgoje. ne rode nič pri¬
da, ampak v vsem nemarnost, maloduš¬
nost. strast, pohlepnost, priprosto in pov¬
sem nerazumno lahkoverje itd.

Otroka je treba navaditi poslušnosti.
Iz poslušnosti in pokornosti se rodi truda-
ljubnost in izpolnjevanje vsake dolžnosti
in od tod pa izvira vse. kar ie pošteno,
razumno in pravično. Samovolja je prva
otročja strast. Ako se iim ne dovoli ono.
kar bi radi — jočejo in kriče — ali kadar
od.rasteio in se ojačijo — zahtevajo s silo
to, kar jim ie všeč.

Roditelji so prvi upravitelji, vodite¬
lji in učitelji otrok. Oni so iim najljubez-
niveiši prijatelji, najboljši dobroželitelji in
največji dobročinitelji. Iz radovednosti se
rodi znanie. a kako ie ta prirojena člove¬

ku. se vidi že pri malem otroku, kateri
hoče vse videti in vedeti. Razumni starši
spodbujajo to hrepenenje, ter se z maj¬
hnim otrokom vedno razgovarjajo in jih
vprašaio za vse, kar so videli, čuli. govo¬
rili. se naučili, naredili itd. — Male otroke
ie treba varovati vsake laži in nai bo to
tudi v šali. ravno tako od vsakega go¬
vora s slabim ali zvitim namenom.

Za odrasle otroke so najboljša vzga-
iališča. občna učilišča, kjer ie tekmovanje
z drugimi zelo koristno. Pri nauku pa ve
lia. da se za učence izbira ono, k čemur
jih kliče in napeljuje narava. Predolge
lekcije in čitanje brez mere — utrudi
možgane.

Gradivo in obliko pouka je treba
spreminjati. Od starejših pisateljev pre¬
stopimo k novejšim, globoko tvarino je
treba zamenjati s plitvo resno s šaljivo
in veselo, namesto pogostoma knjige je
vzeti tudi pero v roko itd. Kratko povest
ali basen si hitro zapomnijo. Ona ukore¬
nini nauk. ki ie v njej, z večjo močjo v
mlado srce. kakor še tako lepo napisani
govor o tem. pri katerem ie treba mnogo
i.n globoko misliti.

To so njegovi glavni pedagoški na¬
uki! Umrl je 1. 1811 v Beogradu. —z—

društva nai se v kratkem odzovejo na¬
šemu pozivu. Spominjajte se naših zve¬
stih delavcev. Častimo sami sebe! —
Makso Wudler, Celje.

— Viša pedagoška škola. »Nar. Pro¬
sveta« poroča: G. min. prosvete tražio
je od g. min. finansija da učitelji, sluša-
oci više pedagoške škole u Zagrebu pri-
maju lični dodatak na skupoču II. skupa-
rinskog razreda, pošto Zagreb spada u
II. razred, a ne, kao do sada, dodatak
mesta u kome se vode kao učitelji.

Delovni projgjram Osred. Zveze jav¬
nih nameščencev v Ljubljani. »Naš Glas«
piinaša v 27. štev. odlomek iz delovne-
ga programa org., ki vsebuje sledeče
točke. L \si savezi naj v smislu svojih
pi avil zavzemo v političnem' oziru zopet
strogo nadstrankarsko stališče. Elemen¬
te. ki bi hoteli v savezih ali izven njih
prikrito ali očitno delovati v smislu, ki
ne odgovarja interesom savezov, je brez¬
pogojno pravočasno odstraniti. Lokalnih
teženj načelno ni gojiti in pospeševati,
ker morajo biti savezi po našem mnenju
fundirani na širši podlagi in zastopati sa¬
mo enotno formulirane zahfeve vseh dr¬
žavnih aktivnih in neaktivnih nameščen¬
cev širom države. 2. Glavni savez v
Beogradu naj bi postal resnično matica
vseh strokovnih in pokrajinskih zvez in
naj bi na ta način opredelil svoje delo¬
vanje na znotraj in na zunaj. 3. Za uza¬
konjenje načrta novega zakona o civilnih
državnih nameščencih še pred zaključ¬
kom letošnje parlamentarne kampanje
z veljavnostjo od 1. avgusta t. 1. naj se
upotrebijo vsa legalna sredstva. 4. Do¬
seči je treba ukinjenje maksimiranje rod¬
binskih doklad nižjim državnim usluž¬
bencem in sprečenje nameravanega mak¬
simiranja teh doklad za državne urad¬
nike. Nadalje bi bilo izposlovati zvišanje
in izenačenje davčnih postavk 5 oziroma
300 Din (za sluge in uradnike) glede od¬
mere rodbinskih (porodičnih) doklad na
primerno višjo letno bazo. V zvezi s
tem perečim vprašanjem in spričo rasto¬
čih cen vseh življenskih potrebščin po¬
staja vsak dan aktualneje tudi vprašanje
zadostnega zvišanja sedanjih draginjskih
doklad vobče, vsled česar je takojšnja iz-
prememba in dopolnitev zakona z dne
30. marca t. 1. (Služb. Nov., br. 83 od 15.
aprila 1922) neobhodno potrebna. Kakor
po vseh drugih modernih državah, naj
bi se do prehoda v normalne življenske
odnošaje uvedel tudi pri nas sistem rasto¬
čih ali padajočih draginjskih doklad. (Gli-
ding scala). 5. Izenačenje službenih pre¬
jemkov pomožnih slug, pokojnin, vdov-
nin, miloščin in sirotnin v dinarje potom
zakona ni nič manj nujna socialna potre¬
ba, kakor je bilo izenačenje pripadnin
aktivnih drž nameščencev in definitivnih
slug. 6. Zagotovitev obligatornih polovič¬
nih voženj po vseh železnicah in paro-
brodih v državi za aktivne in neaktivne
državne nameščence naj bi se izposlo¬
vala čimpreje. Ugodnosti bolniške in
zdraviliške oskrbe naj se za vse nave¬
dene nameščence uveljavijo s posebnim
zakonom.

— Šolskim vodstvom, ki se zglaša-
jo za tiskano »Letno poročilo« I. m. de¬
ške osnovne šole v Ljubljani, naznanja¬
mo, da so vodstvu vsa »poročila« že
pošla.

— Okrajni šolski svet v Krškem še

do danes ni konstituiran. Kaj je temu
vzrok? Ali brezbrižnost predsedstva
okrajn. šolskega sveta, ali počasnost po¬
krajinske uprave, ki še do danes ni re¬
šila rekurzov glede volitve zastopnikov
občin?

— V Leskovcu pri Krškem bo s pri¬
hodnjim šolskim letom oddati dve služ¬
bi — in sicer eno definitivno, drugo pro¬
vizorično. Za prvo, že v mesecu maju
razpisano službo se ni oglasil nobeden
prosilec, najbrž vsled tega, ker je bila
v razpisu neutemeljena opomba »brez
hrane«. Treba bode torej to službo vno¬
vič razpisati. Pripomni se, da bi imel
prosilec za to mesto prosto stanovanje
v šoli in je tudi za hrano preskrbljeno.
Istotako bi bilo preskrbljeno za hrano in
stanovanje tudi za proviz. učno moč. —-
Kraj je lep in leži blizu železnice. V prvi
vrsti bi se moralo pri oddaji služb ozi¬
rati na moške prosilce, predvsem take,
ki so zmožni poučevati tudi telovadbo in
petje. Sedaj so namreč nameščene na
petrazredni šoli z dvema vzporednicama

same ženske moči.

— Desetletnica mature. Učitelji, ki
so maturirali 1. 1912. v Gorici, se vabijo
ob priliki desetletnice mature, na
teljski sestanek dne 10. avgusta v_ Ljub¬
ljano. Zbirališče v restavraciji pri
vem svetu« ob 6. popoldne. Pridejo tu
tovariši iz Julijske Benečije. L. P.

— Učiteljski telovadni tečaj v P™“-
Ptujski Sokol je priredil v dneh L ■
julija t. 1. učiteljski telovadni tečaj.
se je udeležilo 32 učiteljev(-ic) iz P tu
skega in ormoškega okraja, gotovo leP°

Štev. 29.

Stran 3.

UČITELJSKI  TOVARIŠ, dne 20. julija 1922.

Število, a bilo- bi naravnost impozantno,
1(0  bi se bilo moglo, izposlovati vsem pri¬
ženim dopust. Okolica ima Julija še po¬
uk. Predavalo se je snov: a) zgodovina
telovadbe, b) lvršov sistem (teoretično
in praktično), c) fiziologija telesnih vaj,
d) organizacija in unrava. Vsa čast ptuj¬
skemu Sokolu pod starosto br. Sovre-
tom. k' lla ta k način pospešuje razširje¬
ne sokolske misli no ptujskem in ormo¬
škem okraju ter usposablja učiteljstvo, da
o-oii telovadbo uspešneje Vsa hvala pa
bratom predavateliem in vaditeljem! I. K
Na državnem zavodu za gluho¬
neme v Ljubljani je s prih. šol. letom na¬
mestiti učitelja, ki naj se izobrazi za
pouk in vzgojo gluhoneme dece. -Glede
podrobnosti razpisa opozarjamo na šte¬
vilko 72. Uradnega lista.

— Tovarišem(-cam) litijskega okra¬
ja Kakor je »Tovariš« naznanil, obhaja
Ž vrli kolega, nadučitelj Toman v Mo-
ra včah, 30. julija štiridesetletnico svoje¬
ga plodonosnega delovanja in 301etnico
j, 0 t pevovodja nevskega društva Toman
L služboval tudj v našem okraju. Zla-
jii  v Hotiču se ga starejši ljudje z vese¬
ljem spominjajo. Še danes zapojo njego¬
vi bivši pevci radi pesmi, ki so jih pre¬
pevali pod vodstvom Tomanovim. To¬
variši, tovarišice! Prihitimo 30. julija v
prijazne Moravče, da izkažemo našemu
j veteranu svojo ljubav. — B. Andoljšek.

— Na drž. moškem učiteljišču v
Ljubljani sta izvršila zrelostni izpit tudi
j Gorup Fran in Gregorič Edvard (z od¬
liko).

nima za osnovno šolo praktičnega pome¬
na, (ta glas se je že mnogokrat začul med

vrnU d T° K1  m 1 mi skupn ° in  mogočno za-
H  , ° , zak tevo in utemeljili važnost

knllnrn *. an]a . kot vz £°' na  sila, kot izraz

kulturne stopnje naroda itd. Naš narod
o\ ekoveca in zliva svoje mišljenje in ču¬
stvovanje v lene pesmi ravno tako kakor
v  druge umetnine, med katerimi zavze¬
majo vezenine gotovo častno mesto

Vezenje je starodavna umetnost. Njen
dom j e  Orijent. Od tam se je širilo po
vsem svetu in bila vsakemu narodu sred¬
stvo, s katerim slika svoj značaj. Izraža
nazore o> življenju, zato ie to ročno delo

raznovrstno. Turško bogastvo, ter objed¬
li 6111  ltepoznanie naravne krasote izraža
l mkinja v vezenju tako gosto z zlatom
obloženim, da se tkanine, na kateri je iz¬
delano, ne vidi. Rusinja ljubi in izdeluje
vezenine bele in nežne kakor snežinke,
oziroma preproste, a objednem bogate,
kakor njena rodna zemlja. Italjanka se
noče meriti z mojstri slikarji svoje do¬
movine: v agopituri kaže svoio umetnost.
Japonka in Kitajka izdelujeta bajno lepe
vezenine, a povsod se opaža, da gledajo
tam ljudje svet z druge perspektive nego
Evropejci.

V svetovni razstavi, kjer ie bila za¬

stopana večina svetovnih držav vseh pe¬
tih delov zemlje, sem gledala v pavilonu
za ž. ročna dela razliko vezenin posamez¬
nih narodov. Zdel se mi je pavilon knjiga,
ki živo govori o zgodovini in kulturi za¬
stopanih držav, o njih medsebojnih odno-
šajih, stikih in razmerah.

Vestnik meščanskih šol.

—c Še nekoliko statistike meščan¬
skih šol. Društvo meščan, učiteljev v
Vojvodini je izdalo »Almanah«,  ki je
v njem tudi statistika meščanskih šol za
j kraljevino izvzemši Bosno, ki ni pravo¬
časno poslala statističnih podatkov. Po
- teh podatkih ima Vojvodina  26 me¬
ščanskih šol, jned njimi 13 mešanih, 4
j deške in 9 dekliških. Razredov je 149,
j učiteljev 214, učencev in učenk 5203.

Hrvatska in Slavonija  ima 38 me-
J ščanskih šol s 167 učitelji in 4360 učen¬
ci. Dalmacija  ima 16 meščanskih šol
j z 81 učitelji in 1366 učenci. V Slove¬
niji  je 31 meščanskih šol z 267 učitelji
' in 5074 učenci. Če prištejemo še Bos¬
no,  imamo 127 šol, okroglo 880 učite¬
ljev in učiteljic, pa 18.000 učencev in
j jjfenk. D. H.

Vestnik učit. ženskih
roč. del. in gospodinjstva.

»ŽENSKA ROČNA DELA IN UČITE¬
LJICE«.

(Piše: R. S.)

(Dalje.)

Večina tehnik ročnega dela je prišla
v srednjo in severno Evropo od Arabcev
j črez Špansko in Italijo.

Študija, če se je v naši domovini ple-
i tlo že prej nego na Španskem in Italijan¬
skem bi tvorila zanimivo poglavie. ki bi
ob jednem dokazalo, da je pri nas pletenje
trdno vkoreninjeno — in ni mogoče izbri-
j sati ga iz učn. načrta osn. šole. Nepozna-
:  nie te tehnike pomeni neko pomanjkanje v
! dekliški vzgoji in gospodinjski vedi.

Da je oletanje mrež neko delo, ki ni
1 velike važnosti ne za šolo. ne za dom.

trdi že Hillardt Stenzinger. Morebiti bi
. imelo pomen za kraje kjer se bavi lljud-
f stvo z ribarstvom. Plesti mreže je ribi-
j čevo delo.

Pletanje mrež. macrame, frivolite, to
j so vse tehnike zadelovanja niti kakor ple¬
tenje in kvačkanje. Učile smo Se jih na
J osn. šoli. a le takrat, če smo bile gotove

* z drugimi predpisanimi vajami dotičnega

* šolskega leta. Pomembne so te tehnike le
za osebe, 'ki se menijo v življenju pečati

1 veliko s takšnim delom. Take osebe se pa
’ posvetijo r. d. v posebnih šolah, tedaj se
j osnovni šoli res ni treba baviti s terni teh¬
nikami.

Učni načrt ž. r. d. je vtemeljen in zi¬
dan na podlagi potreb vsakdanjega živ¬
ljenja. Dokler bomo živeli kakor živimo
sedal da namreč nosimo šivano perilo, ši¬
vane obleke, pletene nogavice in druga
oblačila, kvačkane rute itd. ne moremo
reformirati učnega načrta r. d. tako da bi
katero tehniko zanemarjali, ki je potreb¬
na za izdelovanje teh predmetov. Ker se
'e r. d na osnovni šoli očitalo že toliko¬
krat. da ni dovoli praktično, sem- obrav¬
navala tudi jaz površno in zelo enostran¬
sko nekatere tehnike da sp vglobimo v
notrebo r. d. s praktičnega stališča.

Pa ie še nekaj panog, o katerih se mi
z di. da zavzemalo posebno stališče.

Ročno delo je merilo za kulturo na¬
roda kakor pesem, kakor slika.

Ako bi danes kdo skušal zahtevati
ftai se opusti na šoli risanje ali petje, ker

Trgovsko-obrtno in kmetijsko
šolstvo.

—t Na tehniški srednji šoli v Ljub¬
ljani bodo v šolskem letu 1922/23 otvor-
jeni ti-le oddelki: 1. višja stavbna šola;
2. višja strojna šola; 3. stavbna rokodel¬
ska šola; 4. strojna delovodska šola; 5.
elektrotehnična delovodska šola; 6. mi¬
zarska in strugai-ska mojstrska šola; 7.
kiparska šola; 8. ženska obrtna šola; 9.
javna risarska šola. Vpisovanje v I. let¬
nik višje stavbne in višje strojne šole bo
dne 11. septembra t. L, v višje letnike
pa dne 14. septembra. Dne 12. septem¬
bra bo vpisovanje v I. letnik oddelkov,
ki so zgoraj navedeni pod točkami 4.,
5, 7. in 8.; dne 14. septembra pa v višje
letnike teh oddelkov. V mizarsko in stru-
garsko mojstrsko šolo bo vpisovanje dne
12. septembra, v javno risarsko šolo dne

I. oktobra, v stavbno rokodelsko šolo
pa od dne 1. do 15. oktobra (v ta odde¬
lek tudi pismeno). Ponavljalne preizku-
nje bodo dne 11. septembra, sprejemne
preizkušnje v višjo stavbno in višjo
strojno šolo dne 12. septembra, sprejem¬
ne preizkušnje za žensko obrtno šolo
pa dne 13. septembra. S po¬
ukom se bo pričelo v vseh celoletnih
oddelkih dne 15. septembra. Pouk v jav¬
ni risarski šoli prične dne 1. oktobra, v
stavbni rokodelski šoli pa dne 3. novem¬
bra t. 1. Vse druge podrobnosti glede
sprejemnih pogojev itd. so razvidne iz
razglasa v Uradnem listu št. 73, z dne

II. julija 1922, in iz objave na razglasni
deski v zavodu. Še potrebna pojasnila
pa daje na zahtevo ravnateljstvo šole.

Naše narodno prosvetno
delo.

Šolski odri in pevski zbori.

—po V Leskovcu pri Krškem je opa¬
žati velik napredek v delu na prosvetnem
polju. Že. v šolskem letu 1920./21. se je
preuredila ena največjih šolskih sob. ki ni
bila primerna za učilnico, v telovadnico,
v nrvi vrsti za šolsko mladino, potem pa
tudi za druga društva. Že takrat se je na¬
pravil v tej telovadnici mal, priprosr, a
vendar čeden šolski oder. na katerem ie
nriredila podružnica »Kola jugoslov. se¬
ster« dve igri. šolska mladina pa tudi dve.
V preteklem šolskem letu pa je priredila
zgorai omenjena podružnica zopet dve
igri, sokolsko društvo pa eno. Dne 28. ju¬
nija t. 1. ie priredila šolska mladina lepo
slavnost k sklepu šolskega leta in obenem
v spomin na Vidov dan. Po maši se ie
zbrala v okusno okrašeni, največji šolski
sobi', kier se te vršila slavnost. Na pro¬
gramu so bile sledeče točke: Govor nad¬
učitelja, deklamacije raznih domoljubnih
pesmi, petje himne »Botže pravde«, »Lepe
naše domovine« »Naprej zastava slave«
in drugih narodnih pesmi. Zvečer se je
priredila igra »Palčki« s petjem, deklama¬
cija s petjem O. Zupančičeve pesmi
»Mak«. Kostumi so bili lepi in vsa prire¬
ditev je bila jako lepa. Daši ie vse učitelj¬
stvo po možnosti radovoljno pomagalo,
imata vendair naivečje zasluge pri teh pri¬
reditvah gdč. učiteljici Milena Žagar  in
Olga P1 e v e 1 j. Žal, da bosta skoraj go¬
tovo zapustili to mesto. — Tukaj je pa tu¬

di »Pevsko in tainburaško'društvo Jugo¬
slovan«. Vodi ga nadučitelj J. Cvirn. Ob¬
stojal je že pred vojno, med to je nekoli¬
ko ponehal delovati, sedaj pa je zopet pri¬
čel — in Sokolsko društvo. Ker je pa na
tei Šoli s 5 razredi in 2 vzporednicama
edina učna oseba nadučitelj, ki je že pri¬
leten in posebno pozimi bolehen, je nujno j
potrebno, da se tu namesti učitelj, ki je i
muzikaličen in dober telovadec in druga- j
če zdrav im čil, seveda v prvi vrsti ve¬
sten, dober učitelj v šoli. — Tu delajo
naši nepri.vatel.ii s polno paro, tedaj je tre¬
ba krepkih protiutež. Bila bi velikanska
škoda, če simo že napredovali, da bi zopet
nazadovali. To naj višji šolski svet uva-
žuie v korist tukajšnj šole in naši lepi do¬
movini.

—po Ribno pri Bledu. Tukajšnja šol¬
ska mladina je priredila 21. maja t. 1. pod j
vodstvom tukajšnjega voditelja Milana
Vrezeca šolarsko veselico, ki se je v vsa- i
kem oziru izborno obnesla. Kaj takega
pač nismo videli še v kibnem. Vzpored, i
ki .ie obsegal 11 točk, je bil prekrasen. ,
Igro; »Cista vest«, so malčki izborno ;
igrali. Pevske točke šolarjev so bile tako j
precizno izvajane, da se je moralo nekaj
pesmic ponoviti. Patriotične deklamacije j
so bile izborne. Najlepša je bila živa slika ,
s petjem: »Bože pravde«. Občinstvo, ki
ie napolnilo obširno dvorano do zadnjega
kotička, kar ni hotelo prenehati s ploska¬
njem. Navzočih je bilo tudi več Srbov im
Hrvatov, ki so bili od pesmi: »Rado ide
Srbim u vojnike«. tako očarani, da se je
na njih zahtevo morala ponoviti in so oo-
darovali nekatere šolarje z darili. Na splo¬
šno željo se je prireditev ponovila 25. ma¬
ja. Po prireditvi so bili pridni malčki po¬
goščeni. — Cisti dobiček se je razdelil
taikole: Jugoslovanski Matici se je odpo¬
slalo 50 Din. za »Dečji dom« 50 Din. za
stradajočo rusko deco 50 Din. za šolske
potrebščine revnim učencem 75 Din. za
šolarsko knjižnico 125 Din in za gledali¬
ški oder 100 Din. — Čast g. voditelju, ki
je v tako kratkem času izvežbal malčke.
Kako požrtvovalno deluje g. voditelj, do¬
kazuje. da ie ustanovil v teku enoletnega
tukajšnjega bivanja pevski zbor in drama¬
tično društvo. V teku enega leta se je pri¬
redilo okrog 20 gledaliških predstav ter
več koncertnih in drugih prireditev. —
Posnemajte ga!

—po Šolski oder na Muti. V nedeljo,
dne 25. junija in drugič v nedeljo, dne 9.
julija je šolska mladina na Muti vprizorila
otroško igro »Kralj Matjaž«. Obakrat ie
prireditev zelo dobro uspela. Če pomisli¬
mo, da so sodelovali večinoma učenci, ki
govore doma vsle'd prejšnjih razmer le
nemški in so se slovenščine naučili šele v
šoli. se moramo naravnost čuditi vztraj¬
nosti in pogumu učiteljstva, da si je upalo
prirediti tukaj to težko igro. ki zahteva že
mnogo od igralcev. Da je kljub temu
uspela Drireditev tako lepo, nam priča o
trudu, ki ga je imelo učiteljstvo. Učitelj
K o g e 1 n i k je žrtvoval skoraj skozi pol
leta ves prosti čas za napravo kulis. Delo
je res mojstrski izvršil. Nadučitelj W o -
mer je imel z režijo mnogo truda, drugo
učiteljstvo pa s pripravo oblek in drugih
Dotrebščin. Pevske točke je spremljal or¬
kester pod spretnim vodstvom 'državnega
sekvestra železarne g. Josipa Mrav¬
ljak.  Med igralci je svojo ulogo najbolje
pogodil Gornikov Ivan (učenec Perko), ki
ie pokazal izvanredno nadarjenost. A tudi
drugi učenci so pogodili svoje uloge tako
dobro, da smo bili prijetno iznenadeni. —
Pozabiti pa ne smemo tuikaij dejstva, da
pri nobeni prireditvi nismo videli onih
mogotcev, ki hočejo imeti sicer, kadar
iim to kaže. narodnost in šolstvo v zaku¬
pu. Pohvalno pa moramo omeniti tukaj
našega župana in načelnika krajnega šol¬
skega sveta g. Iv. Paternuša,  ki je
mnogo pripomogel, da je prireditev imela
tako lep ustpeh.

—po Iz Prekmurja. Na dvorazred-
nici v Kobilju je priredila šolska mladež
dne 25. junija šol. predstavo s petjem,
deklamacijami in igro »Kaznovani šalji¬
vec«.. .Malčki so krasno izvajali svoje
uloge v veliko zadovoljstvo ljudstva.
Učenci so tudi nabrali 500 znamk za Ju-
goslovensko Matico.

—po Meščanska in ljudska šola v
Dolnji Lendavi sta proslavili Vidov dan
z uprizoritvijo igre »Pogumni Tonček« s
petjem, godbo in plesom. — Največ tru¬
da sta imela tov. Klanjšek in Runovče-
va. Igralci so rešili svoje uloge nad vse
pričakovanje. Mati, Tonček, berač Jer-
nač, sploh vsi so jo pogodili. Starši so
bili presenečeni. Tu se je pokazalo, kaj
zmore mladina pod dobrim vodstvom.
Naprej po tej poti in uspehi ne morejo
izostati!

— po Cerknica. Dne 25. in 29. junija
se je uprizorila pri nas mladinska igra
»Krojaček junaček«, petje in deklamaci¬
ja. Igra je lepa, ima tudi svoje težkoče.
Zahtevala je dosti truda, ki se ga niso

ustrašile gdč. učiteljice. Igrali so jo otro¬
ci nad vse pričakovanje prav dobro. Vsi
gledalci so se zadovoljno vračali od na¬
še prve mladinske predstave. Gdč. uči¬
teljice pa so žele priznanje in zahvalo za
svoj trud. Obenem bodi izražena iskrena
zahvala tudi g. Malovrhu, ki je tako po¬
žrtvovalno podpiral gdč. pri tem delu!
— Po drugi igri so bili otroci (igralci in
pevke) pogoščeni s pecivom in kavo.
Cisti dobiček je namenjen nabavi knjig
za šolarsko knjižnico.

Književnost in umetnost.

JEDNA ANKETA O SRPSKO-HRVAT-
SKIM ODNOSIMA.

(»Srpski Književni Glasnik.«)

(Nastavak.)

Svečenik Vinko Brajevič (Kastel-
Kambelovac kod Splita). »Ono što se na¬
ziva »hrvatskim pitanjem« bez dvojbe
postoji, tek što zapravo n i i e »hrvatsko«
več opče »jugoslovensko pitanje«, koje
se tiče i Srba i Hrvata i Slovenaca.« »Pa
zato nema drugog izlaza: te vode s jed-
ne i s druge strane treba ukloniti, onemo-
eučiti, i zamijeniti drugim zgodnijim lju-
dima, koji ne če sanjati ni o velikoj Hrvat-
skoi ni o velikoi Srbiji, več o Jugoslaviji
onakovoi kakovo ona iest i treba da hu¬
de. Dok se to ne izvrši, uzaludno če biti
| svako raspravljanje o sporazumu. To
; treba da hude naša politika prema gore;

: a prema dole: da svi Dropoviiedamo lju¬
bav i snošliiivost bez obzira na bilo koje
; razlike kraia. Dlemena ili viere. da svi u
; svojem djelokrugu izgradujemo iznutri
! budueu Jugoslaviju. koja je tek iz vana
j izgradena. I da dižemo moral privatni i
| javni u ovo poratno doba. koje je bez du-
i še i bez osječaia, ier moral je baza javno-
me ooretku, i dok njega ne bude, uzalud
černo vapiti za dobrom upravom i pošte¬
nim režimom.«

Šukrija Kurtovič (Sarajevo). »Narod¬
na masa. koia im (vodamaHrvatskog Blo¬
ka) ie dala poverenje. trpi druge muke:
iste muke kao masa u Srbiji i u drugim
krajevima.koie dolaze od loše administra¬
cije. Samo s tom razlikom što to nezado¬
voljstvo. radi političke nezrelosti u Hr-
vatskoi. ne ide kao u Srbiji putem traže-
nia ponravka sa uvereniem da tom nije
kriva država, več prilike političke i po-
ratne, nego se za sve krivi — po nesaves-
nom harangiranju voda — država. Po-
nravak administracije bio bi prema torne
takode iedan uslov za pooravak politič-
kih prilika u Hrvatskoj: on bi oduzeo mo-
gučnost nesavesnim političarima da radi
Petra krive Svetog Petra, Ne dakle hr-
vatsko nego mnogo više drugi razlozi i
krilatice, koje su bačene u narod, dale su
g. Radiču onolike glasove u Hrvatskoj. I
stoga je za rešenie i hrvatskog pitanja i
svili drugih, gore navedenih pitanja, naj¬
bolj! i najsigurniji put ako i dalje ostane¬
mo Dotnuno dosledni dosadanjem radu i
ideji koia ie pobedila i koja nas je ujedi-
nila, ideji narodnog i državnog jedinstva.
Konsekventnost ie naisigurniji put ne sa¬
mo za pobedu iedne ideje nego i iedne po¬
litike. Duboku veru u pobedu treba da
i dalie zadržimo mi svi. i oni koji smatra-
iu ideju narodnog jedinstva kao fakt. i
oni koii ie smatraju kao neophodno po-
trebu. Sada nam ie to lakše neg opre. jer
smo u boljem položaju. Da dodemo do
ove tvorevine koiu danas imamo, do slo-
bodne države naše, gazili smo u krv i
smrt, i ako smo i onda znali ko če a ko
ne če što smo mi hteli. Znali smo i proce-
nat noiedinih krajeva sa kojim možemo
računati kan sa svojim, ali nas nije ni ma¬
lo smetalo (ni nas Jugoslovensku Nacijo-
nalnu Omladinu. ni Jugoslovenski Odbor,
ni Narodnu Skupštinu, ni Vladu) da zahte¬
vamo oslobodenie i uiedinjenje i onih kra-
ieva gde smo računali na naimanji proce-
nat svojih istomišljenika. Princip nam da¬
kle niie bio volja pojedinog kraia, pokra¬
jine ili »plemena«, nego opšta zajednič-
ka volia celoga naroda. Bili smo mišljenja
da se ujedinienie mora prevesti pa makar
i šilom, ne samo proti v neprijatelija. Au-
strije. nego protiv rodenog brata koji ga
ne če.

I ta ideia ie pobedila. Sila se nije mo¬
rala — hvala Bogu — upotrebiti. ali je
treba upotrebiti ako ko htedne šilom ili
ma kakvim smicailcama da uništi ono što
ie kroz generacije stvarao zdravi instinkt
narodni, što su nropovedali i za šta su bili
naiveči umovi naši u Drošlosti. i za što ie
nalo more krvi naših heroja.«

—k Henrik Ibsen: Gospa z morja.
Igra v 5. dejanjih. Iz norveščine preložil
Vojeslav Mole. S pričujočo knjigo ie za¬
čela Tiskovna zadruga izdaiati v sloven¬
skih prevodih Vo.ieslava Moleta vrsto
najboljših dramatičnih spisov prvega dra¬
matika Henrika Ibsena. Ibsenova dela
pomenjajo važen prelom v razvoju, mo¬
dernega gledališča ter so že zdavnaj pre¬
šla v svetovno literaturo. Zato moramo

Stran 4.

HČTTF.I IŠKI TOVARIŠ, dne 20. julija 1922.

Štev. 29.

le z veseljem pozdraviti, da se pojavijo i
tudi v slovenskem jeziku. »Gospa z mor- i
ja« ie eden izmed onih Ibsenovih umotvo¬
rov, v katerih se peča pisatelj s proble¬
mom zakona. Prevodu »Gospa z morja«
bodo sledili prevodi ostalih najvažnejših
Ibsenovih dram. Študija o Ibsenu pa izide
pozneje v zvezku »Pota in cilji«, posve¬
čene skandinavskim pisateljem. Lepo
opremljeno knjigo se naroča pri Tiskovni
zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica 54.

—k H. Sienkievicz. Z ognjem in me¬
čem Povest iz davnih let. Prevel dr. R.
Mole. Ilustracije Olivove L snopič. Na¬
povedana nova izdaja znamenitih Sien-
kieviczevih romanov je začela izhajati.
Pred nami leži prvi snopič romana Z og¬
njem in mečem, ki obsega 4 pole velikega
formata in prinaša dve dobro uspeli ilu¬
straciji. Posamezni snopiči bodo izhajali
mesečno.

—k Luther, Mali katekizem. Doktor¬
ja Martina Luthra, mali katekizem ali
glavni nauk svete krščanske vere za mla¬
dino v evangelskih .šolah. Iz prekmuršči¬
ne preveden na pismeno slovenščino. Ta
knjiga je natančen prevod dosedanjega
v prekmurščini spisanega protestantske¬
ga katekizma. Vsem pismeno slovenskim
izrazom, ki se razlikujejo od prekmurskih
so prekmurski pridjani v oklepajih. N. pr.
kristjan (krščenik) vprašanje (pitanje) itd.

—k Mlinarjev Janez, slovenski ju¬
nak ali uiolemenitba Teharčanov. Spisal
do narodni pripovedki iz srede XV. stole¬
tja F. K o č e v a r. Knjigarna Goričar &
Leskovšek v Celju je s svojo lastno zalogo
mnogo pripomogla h kulturnemu napred¬
ku našega naroda in ie sedaj izdala zo¬
pet novo knjigo, o kateri smo prepričani,
da bo segame no njej vsestransko. Založ¬
ništvo samo niše v predgovoru: Koliko

zanimanja vzbuja še sedaj lepa narodna
prioovest »Mlinarjev Janez, slovenski
junak ali uplemenitba Teharčanov«. ki se
je vršila pred 448 leti. kaže to. da se je
peti natis, ki se ie priredil 1. 1910. že pred
letom dni popolnoma razprodal. Povpra¬
ševanje po tej knjižici pa je bilo tako
splošno, da smo se odločili, natisniti io še
šestič. — Posebno dobrodošla bo našim
šolskim in ljudskim knjižnicam.

—k Srpski Književni Glasnik od 16.
VI. 1922. kni. VI. br. 4 ima sledeči sa-
d r ž a i : Otac. pripov. (kraj) od B. B.-ič,
Legenda o gluvonetnoj, pes. od Milete
Jakšiča. Jedra mladosti, pes. od Kuzme
Tomašiča. Tužna breza. pes. od Mihaila
Mirona. Iz kineske lirike: Zimska noč,
pes. od Pei-Lo-Tjen i Planine, pes. od
Ven-Čeng. O tragičnom od Branka La¬
zareviča, Aleksaudar Blok od Aleks. Pa-
godina. Priloži proučavatra violentnog
tipa (kraj) od Dr. Mil. Nedeljkoviča, An¬
keta o srpsko-hrvatskim odnosima (VI.):
Ljubomir Stojanovič. Milan Begovič, Dr.
Mirko Korolija. Dr. Jovo Zubovič; Umet-
nički pregled; Politički pregled: Ocene

i prikazi; Beleške.

—k V. F. Jelenc: 1914—1918. Spo¬
mini jugoslovanskega dobrovoljca. Ljub¬
ljana, 1922. Pravkar je izšlo pod gornjim
naslovom zadnje, že posmrtno delo pre¬
rano umrlega časnikarja in feljtonista V.
F. Jelenca, ki je doslej edino te vrste v
naši literaturi.

Pisatelj je odšel 1. 1913 v Srbijo,
kjer je živel nekaj časa kot državm
uradnik, ob izbruhu vojne je pa stopil
kot dobrovoljec v njeno armado ter pre¬
živel z njo številne siavne pohode, kata¬
strofalno, a epično veličanstno pot pre¬
ko albanskih gorovij v izgnanstvo, nato
na solunsko fronto in od tod zmagoslav¬
ni in triumfalni pohod, krni oslobodil le
Srbije, ampak ustvaril tudi današnjo Ju¬
goslavijo. Vse te dogodke nam popisuje
pisatelj v zgoraj omenjenem delu s pla¬
stično živahnostjo in pesniškim: zanosom,
ki mora globoko ganiti vsakega ter mu
vzbuditi občudovanje do tega heroične¬
ga naroda. Knjigo, ki je tudi važen zgo¬
dovinski dokument, bo vsak bral z veli¬
kim zanimanjem, zato jo lahko le toplo
priporočamo. Založništvo je preskrbelo
tudi za okusno opremo. Obširneje o
knjigi še poročamo.

Naša gospodarska
organizacija.

—g Učiteljski dom v Mariboru.

Ustanovni obč. zbor tega prepotrebnega
društva, ki vlada zanj veliko zanimanje
ne samo med učiteljstvom, ampak tudi
v širši javnosti, se je vršil v nedeljo 16.
t. m. v Mariboru ob navzočnosti zastop¬
nikov vseh učit. društev mariborske
oblasti.

Imenom prijavljenega odbora je po¬
ročal tov. Hren. Zanimivo je bilo poro¬
čilo, da znaša dosedanja zbirka ža te¬
meljni kamen »Učit. domu« v spomin
pokojnega našega prvoboritelja Nerata
nad 3000 Din. Vendar se še mnogo šol
ni odzvalo tej častni dolžnosti. Upamo,

da store tudi zaostali voditelji v tem
oziru svojo dolžnost. Od pokrajinske
vlade potrjena pravila so bila soglasno
potrjena. Priobči jih ob priliki »Učit.
Tovariš«. V upravni odbor so bili izvo¬
ljeni sledeči tov.: Hren Anton, Rode

Viktor, Kožuh Mirko, Skala Anton, Me-
šičkova Ana, Rajšp Josip, Karbaš Fran,
Majcen Alojz in Vomer Ivan. V nadzor¬
stvo pa: Vodenik Martin, Klemenčič
Jože, Bračičeva Milka, Močnik Peter,
Gorup Jože. Članarina za tekoče leto
znaša 10 Din. V našem lastnem interesu
je, da ne bode med nami ne tovariša(ice),
ki bi ne bil član tega društva. Ako gre¬
mo vsi na delo postane ta lepa ideja
meso in kri že v doglednem času in pre¬
je kakor si sami mislimo.

Imena in zneske darovalcev »Ne-
natove zbirke« začnemo priobčevati v
prihodnji številki.

Iz naše stanovske
organizacije.

Iz poverjeništva UJU
v Ljubljani.

+pov Naša pokrajinska skupščina na
Bledu dne 3. septembra. Okrajna društva,
ki še niso iavila delegatov za pokrajinsko
skupščino, nai' store to takoj. Nekatera
društva so izvolila število delegatov po
starih pravilih. Opozarjamo jih. da je vo¬
liti delegate no pravilih UJU, čl. 19., 2.od¬
stavek torei vsako društvo co 1 delegata
in 1 namestnika, poleg tega ie delegat na
skupščini tudi vsak društveni predsednik,
ki si sam določi svoiega namestnika. Dru¬
štva. ki so iavila več delegatov, nai to
popravijo in v ta namen skličejo vsaj
odborovo sejo. Enako ie postopati tudi za
glavno skupščino, ki bo koncem septem¬
bra v Saraievu. Delegate ie javiti najka¬
sneje do 15. avgusta strokovnemu tajni¬
štvu. UJU poverj. Ljubljana.

—pov. Priprave za pokrajinsko skup¬
ščino na Bledu. Dne 11. t. m. se je vršila
na Bledu skupna seja odbora okrajnega
učiteljskega društva za radovljiški okraj
z odposlanci pokrajinske centrale, ki so jo
zastopali tov. poverjenik Jelenc, strok,
tajnik Dostal in blagajnik Fegic. Pri seji,
ki se je vršila v lepi blejski šoli, so se do¬
ločile direktive in izvolili odseki, ki bodo
prevzeli ne bas lahke naloge za pripravo
naše pokrajinske skupščine na Bledu, ki
bodi čim naiboli impozantna. Tovariši in
tovarišice Baebler, Drolova. Gradnik, Je¬
rajeva. Korošec Vrezec in Žagar, ki po
potrebi kooptiraio še druge člane v odse¬
ke nam jamčijo, da bodo podvzeti vse
potrebno, da bo blejska skupščina vredna
vrstnica oni v Rogaški Slatini.. Po kon¬
čani seli se-ie zglasila deputaciia pri blej¬
skem grajščaku g. Kendi, ki ie obljubil s
svojo znano kavalirsko ljubezniivostjo iti
v vsakem možnem oziru udeležencem
skupščine na roko, brezplačno vožnjo po
iezeru in proste kopeli. Enako je obljubil
blejski župan e. Tomc. da bo tudi občina
storila svoio dolžnost nap ram učiteljstvu.
V prihodnjih številkah »Tovariša« bomo
objavljali glede priprav za skupščino ve¬
sti, ki jih bomo dobivali s strani odsekov".

UJU poverj. Ljubljana.

Gibanje okrajnih društev
v Sloveniji.

+ UČIT. DR. ZA SODNI OKI
DOLNJA LENDAVA. Na moi poziv
»Učit. Tov.« se je odzvala stmo ena šo
ter mi ie poslala prijavo članov. Kaj t
druge šole? Kdai bomo imeli imenik čl;
nov? Za prvo polovico tek. leta plač
vsak član članarino društvu v Murski Si
boti in sicer 40 Din. Za drugo polovic
leta na našemu društvu. Tov., predrami
se in ne odlašajte s prijavo, Članarii
— 60 Din pošljite blagajniku tov. Preinii
gerju v Dobrovnik. — Josp Gorišek

+ VSEM ČLANOM(-ICAM) URJ
KOČEVSKEM OKRAJU. - Kdor ni d
bil posebnega dopisa odbora učiteljski
ga društva, naj pazljivo prečita to-t
Preglejte v 20. štev. Tovariša priobče
poslovnik poverjeništva UJU — Ljubi j
na in pošljite svoje morebitne izprerr
njevalne predloge odboru društva v Ri
nico, a to čimprej, da jih more odL
odposlati do L avgusta poverjeništvu
Ljubljano. Ravnotako javite se prost
voljno kot delegati za skupščino na BI
du oziroma za državno skupščino v S
rajevu. Voliti imamo le po enega del
gata in po enega namestnika za Vsal
skupščino. (Vidi »Učit. Tovariš« št. Z
Udeležba, posebno na Bledu 2. in 3. se
tembra, bodi častna za okraj. — p re
sedstvo.

+ POROČILO O ZBOROVANJ
PTUJSKEGA UČITELJSKEGA DRI

ŠTVA z dne 22. 6. 1922.

Delitev šolske oblasti. Ko je tov. Le

nik poročal o seji širšega sosveta U. J.
pov. Ljubljana, se je začel razgovor

delitvi šol. oblasti v Sloveniji v slučaju
delitve v 2 pokrajinski oblasti. Sklenilo
se je, da se pozove ljubljansko pov. U.

J. U., da postavi to točko na dnevni red
letošnje glavne skupščine in določi za to
2 govornika. Enega z a, drugega proti
delitvi.

O prirodopisnem pouku v osnovni
šoli je predaval g. Ivanjšič, učitelj na
kmetijski šoli v Št. Juriju. Povdarjal je
življenjske skupine in medsebojno odvis¬
nost v njih. grajal opisovanje posameznih
živali, posameznih rastlin. Že na nižji
stopnji nai se razvijajo biološki stavki,
kakor: živali z mnogimi sovražniki se
hitro plode: živali s takim zobovjem je¬
do tako'hrano (ne narobe!); živali s tan¬
kimi. vitkimi nogami so dobri tekači i.
dr. Sklepaj .iz narave na žival, ne narobe!
Narava je temelj. Sklepaj i;z ustroja raz¬
nih organov na lastnosti živali! Opazuj,
kaj žival in rastlina usposablja za obrambo
za prospeh. Pri rastlinah je posebno opo¬
zarjal na hranitev (pouk le s poskusi!)
in oplojevanje. Priporočal ie knjigo: Dr.
Richard Seyfert »Naturbeobachtung i. d.
Volksschule«. založnik Ernest Wunder-
lich. Lipsko. Predavanje bo imelo uspehe.
Predavatelja bi želeli slišati še večkrat.
Tov. nadzornik je pripomnil, da treba živ¬
ljenjske skupine še posebno podčrtati in
ne obravnavati živali, rastline in rudnine
ločeno. Kot dober opazovalec narave se
ie izkazal tov. Lovrec s svojo prigodbo o
zaznamovanih krastačah, ki so se vedno
vračale k njegovim čebelam.

Poslovnik U. J. U. pregleda in prouči
odbor z delegati za gl. skupščino in njih
namestniki. — O zborovanju Zveze kul¬
turnih društev je poročala tov. Irma Še¬
ligova.

Zborovalci so se pozvali, da se
vsaka šol. maša zaključi s pesmijo »Bo¬
že pravde«.

Telovadni tečaj od L—8. julija. Kdor
se ga udeleži, naj vzame s sabo staro
obleko, domače copate, Pivko-Schaupovo
»Telovadbo« in druge teiov. knjige, ki
jih morda ima. papir in svinčnik. Prigla-
šencev je bilo preveč; kdor ni bil sprejet,
nai si tega ne tolmači na kakšen drugi
način!

+ CELJSKO UČIT. DRUŠTVO je

zborovalo dne 22. junija ob mnogobrojui
udeležbi. Tovariš predsednik se uvodoma
SDominia poroke Ni. Vel. Navzoči mu za¬
kličejo trikratni »živio«. Nato pozdravi
odlične goste — tovariša Stanojeviča, re¬
ferenta v Min. prosvete in urednika »Uči¬
telja«. toiv. nadz. Škulja in tov. Kurbusa.
Vrlemu tovarišu Petričku iz Žalca, ki ]e
bil nred kratkim odlikovan z redom Sv.
Save vsled obilnih zaslug na izvenšoi-
skem polju, se prav prisrčno čestita.

Predavanje. Tovariš predsednik nam
ie podal izčrpno poročilo o poteku zadnje
seie šineva sosveta v Ljubljani, tovariš
nadz. Skuli na ie predaval o važnosti kme¬
tijskega pouka v osnovni šoli ter o šolskih
vrtovih. Po živahnih debatah se je sprejel
tudi poslovnik.

Tovariš Kurbus ie poročal o potova¬
nju slovenskih kmetov po Srbiji. Seznanil
nas ie z življenjem in delom naših bratov
ter se dotaknil gospodarskih in kulturnih
razmer v Srbiji. S pozornostjo so zboro¬
valci sledili zanimivemu predavanju in mu
ob koncu izrazili prisrčno zahvalo.

Izvolili so se nadalje delegati za po¬
krajinsko skupščino na Bledu, sklenilo se
ie. da pristopi društo z enim deležem kot
član k društvu »Zdrav, dom v Slatini«
ter se ie končno sprejela tudi sledeča re¬
solucija: Celjsko učiteljsko društvo, zbra¬
no na svojem zborovaniu dne 22. junija
zahteva, da se ukinejo vse pripravnice in
pripravljalni tečaji ter se zahteva za spre-
iem v I. letnik učiteljišča dovršena me¬
ščanska šola ali pa 4 nižji razredi srednje
šole.

Naše poverjeništvo UJU v Ljubljani
zastavi vse svoje moči na merodajnem
mestu, da se soreime to načelo v zakonu
za osnovne šole ter skuša doseči, da bodo
ravnateljstva vseh učiteljišč že za šolsko
leto 1922./23. upoštevala to načelo ter
sprejela le take gojence, ki imajo zahte¬
vano oredizobrazbo.

Nove knjige in druge
publikacije.

kpl Verbič. Blagoznanstvo za dvo-
razredne trgovske šole I. del. Anorgansko
blago. Ljubljana 1922. Kr. zaloga šolskih
knjig in učil. Cena 11 Din.

kpl Verbič: Blagoznanstvo za dvo-
razredne trgovske šole. II. del. Organsko
blago. Ljubljana 1922. Kr. zaloga šolskih
knjig in učil. Cena 21 Din.

—kpl A. Sič, Računske naloge za tr¬
govske šole. Ljubljana 1922. kr. zaloga
šolskih knjig in učil. Cena mehko vezani
knjigi 13 Din in poltrdo vezani knjigi 15
Din.

—kpl Foerster: Stavbna mehanika

1. del Nauk o trdnosti. Ljubljana 1922. Kr.
zaloga šolskih knjig in učil. Cena mehko
vezani knjigi 18 Din. poltrdo vezani knji¬
gi 20 Din.

—kpl Luther, Mali katekizem. Ljub¬
ljana 1922. kr. zaloga šolskih knjig in učil.
Cena mehko vezani knjigi 2 Din, poltrdo
vezani knjigi 3 Din.

—kpl Podkrajšek. Knjigovodstvo za
■ lesne obrte Ljubljana kr. zaloga šolskih
knjig in učil. Cena mehko vezani knjigi
Din 26 in poltrdo vezani knjigi Din 28.

kpl Zbirka važnejših novih naredb
m odredb za osnovne in meščanske šole
tei učiteljišča v Sloveniji. Sestavil Fr.
Fink, okr. šol. nadzornik. II. zvezek 1

1921. Natisnila in založila Učiteljska tis¬
karna.

—kpl Mlinarjev Janez, slovenski ju¬
nak ali uplemenitba Teharčanov. Spisal
F. Kočevar. Šesti natis. Založila Goričar
in Leskovšek, Celje. Cena 7 Din.

—kpl V. F. Jelenc: 1914—1918. Spo¬
mini iugoslov. dobrovoljca. Ljubljana.

1922. Založila in natisnila Učiteljska tis¬
karna v Ljubljani. Strani 286; cena ve¬
zani knjigi Din 24.

—kpl Zakon o zavarovanju delav¬
cev in izvršilna naredba. Izdala Tiskov¬
na zadruga v Ljubljani 1922. Str. 152.
Cena Din 6, po pošti 40 para več. Na¬
roča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani,
Prešernova ulica 54.

—kpl Tiskovna zadruga v Ljubljani.
V naši založbi ie ravnokar izšla knjiga
Branislav N ušič : Navaden  č 1 o-
v e k. Cena Din 6, po pošti 40 para več.

Odgovorni urednik • Franc Štrukelj.
Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana.
Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.

Št. 460.

RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.

Okrajni šolski svet v Brežicah raz¬
pisuje na štirirazrednih osnovnih šolah v
Kapelah in Sromljah  po eno učno
mesto v stalno namestitev.

Pravilno opremljene prošnje nai se
v lož e službenim potom najkasneje do
15. avgusta 1922

pri podpisanem okrajnem šolskem svetu.

Okrajni šolski svet Brežice.

dne 13. julija 1922.

Štev. 84/2.

RAZPIS SLUŽBE ZA Ž. R. DELA NA
DEKL. MEŠČ. ŠOLI.

Po pooblastilu višjega šolskega sve¬
ta štev. 5745 z dne L julija 1922 se raz-
pisuie v stalno nameščenie na dekl. mešč.
šoli v Ptuju služba učiteljice za ženska
ročna dela. in sicer za gospodinjstvo in
za ženska ročna dela.

Pravilno opremljene prošnje je vpo-
slati najkasneje do dne

9. avgusta 1922

mestnemu šolskemu svetu v Ptuju.

Mestni šolski svet Ptuj,
dne 11. julija 1922.

Predsednik: Lozfnšek. 1. r.

Št. 3S2.

RAZPIS UČITELJSKIH SLUŽB.

V šolskem okraiu kozjanskem se raz¬
pisujejo sledeča učna mesta v stalno na¬
mestitev:

Buče,  trirazrednica. 2 učiteljski
mesti:

Dobje,  štirirazrednica. 1 učiteljsko
mesto:

P r e v o r j e . 4 razredn., 1 učiteljsko
mesto:

Št Vid ori Planini, trirazrednica,
1 učiteljsko mesto:

V i r š t a n j, enorazrednica. mesto

učitelja-voditelja, lepo stanovanje, 15 a
vrta. ^ .

Pravilno opremljene prošme naj se
vlože po predpisani službeni poti najkas-
nefje do

15. avgusta 1922

ori podpisanem okrajnem šolskem svetu.

OkraJni šolski svet kozjanski.

v Brežicah, dne 13. julija 1922.

Štev. 416/L

RAZPIS UČITELJSKE SLUŽBE V
STALNO NAMEŠČENJE.

Št. Kj pod Turjakom, štirirazredni¬
ca služba za učitelja.

Pravilno opremljene prošnje je vla¬
gati po službeni poti do

dne 20. avgusta 1922.
pri krajnem šolskem svetu v Št. liju pod
Turjakom.

Okrajni šolski svet Slovenjgradec,

dtie 15. julija 1922.
Predsednik: Dr. Ipavic, 1. r.