358
Naši dopisi.
Z Budim-Pešta 5. nov. — Obe delegaciji imeli ste včeraj vsaka svojo prvo sejo.
V avstrijski delegaciji, katere se je vdele žilo 52 poslaucev in pa skupni minister z vladnimi zastopniki naprosil je pred vsem minister vnanjih zadev in cesarske hiše grof Kalnoky doktorja S mol k o, da kot starosta prevzame začasuo preasedništvo. Ta vpeljal je najprej volitev predsednika, dalje podpredsednika, rediteljev, zapisnikarjev in verifi-ka to rje v in izbrani so bili:
za predsednika: dr. S molka, za predsednikovega  namestnika:  opat Hauswirtr za reditelje: barou Reinel t, grof Treuttma nns-dorff, K. Schindler in R. Furtmiiller,
za zapisnikarje: grof Buquoy, grof Fiirsten-berg, dr. Žaček, baron Dumreicher,
za verifikatorje: knez Czartorvski Konstantin, grof Zettwitz, dr. vitez Meznik, dr. Klaič in dr. Exn e r.
Po svoji izvolitvi za predsednica delegacije poprijel je dr. Smolka besedo ter se zahvalil za izkazano mu častno zaupanje, potem pa omenjal težavnejšega položaja delegacij zavolj tega, ker vojno ministerstvo letos zahteva večo svoto za svoje potrebščine, potem pa je nadaljeval do besede tako:
„Ta okoliščina je, katera najresnejšo pozornost delegacij vzbuja glede na to, da se uže tako v visoki meri davčna moč vporablja. Modrost Njegovega veličanstva našega premilostivega cesarja in gospoda nam je sicer pri najtežavnejših razmerah do te ure mir ohranila (pohvala), katerega ojačenje in okrepčanje našega gospodarskega stanja tako silno potrebuje. Ali se bode pa mir tudi v bližnji prihodnosti mogel ohraniti, je vprašanje, ki se odtegava naši razsodbi, katero so pa v očigled težavnih vnanjih razmer, kakor so se začele razvijati, takove, da morejo resno vznemirjanje vzbujati.
Delegacije so bile vedno pripravljene, re&el bi, da jim je to tradicijoualno, čuti nad mogočnostjo jdržave in se resno truditi, da se po moči ohrani to stanje. In to me potrjuje v prepričanji, da bo delegacija sedaj očigled zmešnjav, kaKor jih vidi tudi vsak neizveden, dobila prepričanje, da se mora ravno sedaj vse v to staviti, da bo Avstrijsko-Ogerska v stanu, v svetu vlasti zavzimati pristoječe ji dostojno važno mesto, da se njen glas ne presliši. Delegacije bodo pokazale , da imajo zvesti avstrijsko-ogerski narodi trden sklep, državi ne-prikrajšano ohraniti pristojno ji mogočno stanje in to braniti z vsemi mogočimi sredstvi, ako bi drugače ne šlo, s skrajno silo (orožja). — Predsednik sklepal je svoj govor z živio-klici na cesarja, klic, ki je izbudil trikratni odmev v delegaciji.
Za izvolitev zahvalil se je tudi opat Ha u s wi rt (Schotenski).
Poteh volitvah naznanil je minister Kalnokv, da predlaga v imenu skupne vlade delegaciji skupne proračune, nekaj dodatnih kreditov in poročilo o gospodarstvu v Bosni in Hercegovini.
359
Na to predlaga grof Franc Falkenhavn, naj se takoj izvoli budgetni odsek 21 udov in peticijski odsek 9 udov.
Temu predlogu pritrdi delegacija brez ugovora in izvolijo se v budgetni odsek poslanci: Hausner, Czerkavski, Chrznanovvski, Rieger, Mattuš. Nadherni, Brandis, Poklukar. Lupul, Besezni, Dumba, Falkenhayn, Huyn, Latour, Fr. Thun, Windisch-Gratz , Coronini, Chlumecky, Demel. Jaques in Sturm.
V peticijski odsek so bili voljeni: Opat Kari, Rodič, Miklošič. Hlavka, Madejski, Dobelhammer, Reicher, Ka-freftfih Moscou.
Koj po sklenjeni seji delegacije zbral se je budgetni odsek ter si je izbral za načelnika grofa Falken-hayna, za namestnika Chlumecky-a, za zapisnikarje pa: Jaquesa, Lupula, PokluKarja in Windisch-Gratza.
Potem so se razdelili vladini predlogi posameznim poročevalcem, in to: vojno ministerstvo, ordi-narij: dr. Mattuš; vojno ministerstvo extraor-dinarij: dr. Czerkavvski ; okupacijski kredit: Dumba; računski sklep: Berezny; ministerstvo unaujih zadev: grof Thun; mornarstvo: baron Nadheri; skupno fina nč no m ini s ters t vo, najvišji računski dvor in carina: dr. Poklukar.
Prva seja budgetnega odseka odločena je na 15. dan novembra popoludne ob 5. uri.
S Prema- — Minuli so gorki dnevi ter nastala je hladna jesen. Slana poparja listje, in kmalu bode kmet za zadnjimi jesenskimi pridelki spravljal nastelj na dom. Hvala Bogu! dobro letu smo imeli. Dasiravno je ene-krat toča hudo grozila in je tudi ene kraje nekoliko zadela, a brez posebne škode. Vinska trta se je dobro obnesla in Kaplica je leto tudi pri nas boljši kot druga leta. Posebno obilo je bilo jaboltf, katerih voz za vozom vidim izpeljavati v Ljubljano, Trst in Reko po 3 do 5 gold. kvintal. Češplje pa so dobro obrodile le po nekaterih krajih, a imele so dosti sledu, in nadjati se je prav dobre slivovke. Sušenje sadja se je tu skor popolno opustilo; pravijo, da ne nese sušiti.
31. oktobra vršila se je tu volitev v stalni odbor, podruž. društvo sv. Cirila in Metoda. Voljeni so enoglasno vsi prejšnji začasni odborniki. Vplačavalo se je takoj. Sklenilo se je potem, naj se priredite v teku leta vsaj dve veselici s petjem in tombolo, da bi se pomnožili in povišali doneski v blagi namen društva. Bog daj srečo!
Iz Ljubljane. — Iz avstrijske delegacije v Budim-
Peštu poroča se nam: Pri sprejemu delegacije bilje cesar videti posebno dobrega zdravja. Brada mu je sicer osivela popolnoma in na temenu glave so se lasje zelo odmaknili, toda cesar je krepkega života, zdravih, polnih belo-rudečih lic, prijazno-bistrega očesa, prestolni govor govoril je sicer od daleč glede na rokopis, toda gladko, s krepkim, krog in krog dobro razumljivim glasom.
Po končanem prestoluem govoru prišel je cesar s prestola čez dve stopnici najprej k dr. Smolku, ki je stal na sredi med prestolom in poslanci, potem pa je na desni pričenši ogovoril poslance zaporedoma proti izhodu na levi strani Za dr. Smolkom nagovoril je cesar najprej mladega kneza Wi ndisch - G ra t za, dalje grofe Thun, Buquoi, Deym, Furstenberg, dalje barona Rodicha in za njim dr. Poklukarja.
Cesar bil je pri kratkih razgovorih milosti vo-prijazen in jasno lice ni kazalo, da bi mu sedaj kakoršna koli huda skrb, bodi-si zarad ohranjenja miru ali druga domača skrb težila srce.
Vtis prestolnega govora bil je povoljen, poslanci dobili so vtis, da naš cesar išče in želi miru, ga ima nado ohraniti. Dokonečna rešitev bolgarskega vprašanja
pripada evropejskim vlastem, s tem izključuje se samovoljno postopanje ruske, turške ali druge države.
Ko so se avtrijski delegati vračali od cesarja v sprednje dvorane, čakala je zunaj uže ogerska delegacija v svojih pisanih zlatih nošah.
Ob pol 3. uri popoludne odpeljal se je cesar od budimskega grada po velikem mostu čez Donavo v hu-zarski obleki z nizko častniško kapico. — Ker je prva seja budgetnega odseka še le dne 15. novembra, odpeljala se je v soboto popoludne skoraj vsa avstrijska delegacija po državni železnici iz sila ptuje madjarske metropole proti prijaznemu Beču.
—  Imenovanje. Evgen pl. Terbuhovič, pravni praktikant pri okrožni sodniji novomeški, imenovan je za avskultanta, — abiturient baron Laza rini pa za konceptnega praktikanta c. k. deželne vlade kranjske.
—  Smrt je zadnje dni hudo segla med ljubljanske meščanske kroge. Dne 3. novembra umrl je znani stolar Vojteh K ur ni k, ki je svoje dni skoval marsikatero burkasto pesmico, na pr. „P rek vata krača* po iz-gletu „ Prokletih grabelj". — Dne 5. novembra umrl je znani hišnik na dunajski cesti g. Anton Frohlich, oče hčeris, katere so se svoje dni odlikovale pri predstavah v čitalnici izrekoma v opereti „Tičnik". — Dne 7. novembra pa je še le 46 let star umrl znan narodni meščan Jože Rozman po domače II r u so v eer*-*
— Dva nemška petelinca. Naši Veliko-nemci in nemškutarski rogovileži odlikujejo se vedno po svoji germanski surovosti in neumorni bojevitosti.
Slovenski deli Koroške in Štajerske pa nam kažejo v tem oziru prav zanimive posebnosti. — Omikanec, naj se je rodil kjer uoli, ki v roke dobi glasila omenjenih nemških pionirjev, kakor na pr. »Deutsche Wacht" z gnjusom stran vrže take izrastke nemške kulture. — Pa, kakor so taki gospodiči neotesani nasproti Slovencem, tako tudi med seboj niso zbirčni, če jim kaj navskriž pride. Tako sta se tudi znana dva velika politika na slovenskem Štajerskem dr. Foregger in dr. Glantschnigg začela pikati, odkar je nastal „neniški" klub; potem sta se hlestila v časnikih, ko-nečno v brošurah in ko tudi to ni ohladilo njihovega srda, spomnita se nekdanjega dijaškega življenja, sežeta po sabljah in se, kakor časniki pišejo, v neki graški kosami, drug druzega nekoliko ranita.
Upamo, da rane niso nevarne, ako bi bil res kateri bolj krcojen, znal bi se kak hudoben Slovenec škodoželjno namuzati, tako pa se bo tolažil z zavestjo, da vsaj Slovencem Bog ni dal takih petelincev.
—  Kolera. Za kolero umrl je zadnji bolnik prisi-ljenec Reiter dne 6. t. m. Z njim vred oboleli so dne 1. t. m. še 4 drugi prisiljenci, kateri so se pa vsi ozdravili, kar je najbolji dokaz, da kolera očividno pojema.
—  Huda ura. Redko prikazen hude ure v mesecu novembru imeli smo v Ljubljani ponoči med ponedeljkom in torkom. Uže na večer škropil je nekoliko dež in na nebu posvetilo se je včasih tu in tam. Po polu-noči pa je nastala prava huda ura, kakor za čas pasjih dni; jug je pihal, curkoma vlival se je dež, na nebu je švigal blisk za bliskom spremljan s hudim gromom. Tudi včeraj pihal je jug in dež je lil, kakor meseca aprila.
—  Nemški „Schulverein" napravil je v soboto večer veliko veselico za ljubljanski nemški otroški vrt. Deležniki ponašajo se, da so imeli dohodkov nad 20C0 gl. — Ako bi „Schulverein" svojo skrb obračal samo na nemške otroke, tedaj bi mu mi radi priznali hvale-vrednost njegovega početja. Dokler pa sega po naših slovenskih otrocih z očividnim namenom ponemčevanja, smatramo mi to za silo, ki mora žaliti narod slovenski
360
in katera kali samo narodni mir, vrh tega pa nemštvu na Kranjskem nakopava vzdno več nasprotnikov. — Bojeviti gospodje v kazini očividno žele vojsko brez konca!
—  Nova knjižica. „Domoljubno deželno pomočno društvo za Kranjsko" dalo je ravnokar^ na svoje stroške na slovenščino preloženo knjižico: »Žepna knjiga za nosilce ranjencev avstrijsKe družbe rudečega križa" na svitlo. Na to Knjižico opozarjamo posebno one, kateri se hote v sili posvetiti prostovoljnemu zdravstvenemu poslu.    Knjiga stane 46 kr.
—  „Priče Božjega bitja" — je naslov krasni, 5 pol obsegajoči knjižici. Jako lično in okusno natisnena jo po vsebini priporočati vsakemu, kateri se želi prepričati, da je Gospod še vedno isti, kakor je bil. Ker je pisava v prijazni poljudni slovenščini, je razumljiva vsakemu iu bode jako dobro dpšla tudi pod slamnato streho. — Cena ji je 25 kr., po- pošti 5 kraje, več dobiti je pri založniku Drag. Hribarju, Breg št. 10, pri Blaznikovih naslednikih in v KatoliŠKi bukvami.
— Deželno domoljubno pomoeno društvo za Kranjsko naznanja, da je vsled sporazumljenja med vodstvom avstrijske družbe rudečega križa iu vgjnim ministerstvom sprejelo dne 29. maja t. 1. v svoje varstvo in upravo do zdaj v garnizijski bolnici ljubljanski v varstvu se nahajajočo obleko za moštvo z drugo opravo vred, kakor tudi na ljubljansRem polji nahajajočo se zalogo z vozovjem za nosile? ranjencev kolone št. 16.
— -J- (Jeneralniajor vitez Kohler,   v__f|rmifj|h^^ ščanskih jn vojaških Kpf^iri sri^oji^jjikj^jii^ umrl je včeraj po dolgi in mučni bolezni. Pogreb bode jutri dne 11. popoludne ob 4. uri.
—  Nesreča v Kamniku. Minulo soboto zjutraj vnela se je v mešalnici, oddelku erarične tovarne za izdelovanje smodnika, tam pripravljena zaloga in je do zadnjega kamena razdejala to poslopje in ozidje z bližnjim drevjem vred. K sreči v času razpoka ni bilo ne v tovarni ne v bližini ljudi, tako da ni nihče poškodovan. Čudno pa je vendar, da se take nesreče ponavljajo tako pogostoma.
— Kmetijsko potovalno predavanje v Smledniku ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gust. Pire v nedeljo 14. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu v šolskem poslopji.