P oo«ua®*»« Številke*
Navadne Din V—% ob nedeljah Din 1*5®»
.TABOR* izhaja vsak dan, mavca
nedcijo in praznikov, ob IH. url * datumom naslednjega dno ter stane mesečno po poSti ID 12*50, za ino-ccmatvo D 20*50, dostavljen d« dom F> 14*—* na izkaznice D 12'5d
tnaerati po dogovora.
Naroča se wi opravi »TABORA^, MARIBOR, Jurčičev* •
i ulica štev. 4.
Knjižnica liceja
m 0m
%&' ■vWEgBsR
Sr.vrlssa
&HM
Puttmuiezae Ste vilke i Masrada« Dia l'—-} ob nedeljah K ja 1*50.
UREDNIŠTVO „ .O,.;« * M«*. h<iru, Jurčičeva cL it. 4, jL nadstropja. Telefon interurk- st. 27®. UPRAVA a« n&uaja v Jtnvčičcvi olici Hi. \ pritličje, desno. Telo* too it. *«• SHS pcvl’>a&dcs>vnl m čuo Ste«. 1U«87.
N* naročila b«cz dezarja se na Rok o pid tka oa vračajta
■HKHBBHRneaBEBmSIBSgSSiflBRaB&O
Lsto: V.
'	Maribor,	sobcfca	5.	januarja	1924.
Številka: 4.
Mariborska oblast ni stanovanjsko vprašanje.
Maribor, 3. januarja.
Z ustanovitvijo mariborske oblasti je postalo sicer vedno akutno stanovanjsko vprašanje v Mariboru še aktualnejše. 'Razdelitev Slovenije na dve oblasti je pričela in . sorazmerno z likvidacijo pokrajinske oblasti bo naraščal uradniški aparat mariborske oblasti. Ena najglav-hejših težkoč pri osamosvojitvi mariborske oblasti pa tvori ravno stanovanjsko ivprašanje, tako glede uradnih prostorov, kakor glede stanovanj; potrebnega urad-Iništva, ki se bo z naraščanjem kompetence velikega župana stekalo v Maribor. Stojimo pa na stališču, da ta, — tudi po mnenju g. velikega župana dr. Ploja naj-rvečja — ovira ni taka, da bi mogla resno Ogrožati poslovanje mariborske oblasti in napraviti iz v ustavi predvidene oblasti brezpomembno karikaturo, ki bi ne tnogla roditi onega sadu, katerega od nje upravičeno pričakujemo. Zato smatramo, da je dolžnost vseh činiteljev, da s svoje Strani ukrenejo vse korake, da pride mariborska oblast do potrebnih' prostorov in stanovanj.
Priznavamo, da je bilo za rešitev stanovanjskega vprašanja v Maribora že irnncgo bolj ugodnega Časa, kakor je da-tnes, vendar pa so tudi še danes podane možnosti, da se to vprašanje vsaj kolikor itoliko uspešno reši. Za mariborsko oblast je že svojčas kupila vlada dvoje velikih stanovanjskih hiš, ki bi bila po primerni adaptaciji dovoljna za vsaj začasno namestitev uradnih prostorov. G. (veliki župan .stoji na stališču, da je namestitev oblastnih uradov v teh hišah tako dolgo nemogoča, dokler se za stranke, ki (sedaj stanujejo v teh hišah, ne najde drugih stanovanj. Da pa pride mariborska oblast čim/prej do svojih prostorov, bo treba najti pota in sredstva, da se preskrbi tem strankam' druga stanovanja. Na novoagradibe v sedanjih prilikah ni misliti. Imamo pa v Mariboru dovolj poslopij, ki stoje prazna in neizrabljena, dasi bi se dala urediti v prav čedna stanovanja, vsaj taka, kakoršna so v hišah, kupljenih za mariborsko oblast.
Mislimo pri tem' zlasti na bivšo dragonsko vojašnico. Vojašnica stoji že več lot popolnoma nerabljena in dobesedno propada, ker se za vzdrževanje ne briga niti lastnik, ntti vojaška oblast, ki ima poslopja v najemu — dasi menda vojaški krogi sami ne vedo, čemu. V tej vojašnici bi sc z malenkostnimi popravili dalo nastaniti do 50 strank. Nekaj stanovanj, zlasti v prednjem! traktu ob Jezdarski u-lici, je popolnoma v redu in bi se stranke lahko takoj vselile, če bi se temu ne protivila vojaška oblast. Kolikor je nam znano, se jo že lastnica, Slavonska banka, sama potegovala za to, da bi ji vojaška oblast vrnila vojašnico, ki je faktič-#10 ne potrebuje, da bi jo preuredila v Stanovanje, vendar pa doslej brezuspešno. če g. veliki župan s svojim vplivom moro to doseči, bi bilo stanovanjsko vprašanje za one stranke, ki stanujejo v od vlado nakupljenih hišah, rešeno.
Preostalo bi še torej Vprašanje uradniških stanovanj. Tu moramo priznati, da jo rešitev nekoliko težavnejša. Stanovanj v Mariboru ni. Pri Stanovanjskem uradu loži kakih GO!) prošenj za dodelitev Stanovanj, deloma državnih uradnikov, ki so kljub privilegijem, katere jim daje stanovanjski zakon, brez stanovanj, deloma pa po stanovanjskem zakonu »drugorazrednih državljanov«, ki pridejo v poštev So le za državnimi uradniki. — Odvzemanje stanovanj zakon’ voč no do-pušča. Zato grič strani pi pričakovati r&-
b
^sqdl čSiul
Rakič v Beogradu. — Konferenca pri Niiieiču.
Beograd, 4. januarja. Dopisnik »Za-greber Tagblatta« se je včeraj razgovar-jal z bolgarskim poslanikom g. Vakarel-skim, ki mu je dejal, da ne more dati nobene meritorne izjave, zagotavlja pa, da je popolnoma napačno, kako si je del jugoslovenskega tiska razlagal govor ministrskega predsednika Cankova. Poslanik se je potrudil, da je jugoslov. vladi razložil pravo vsebino Cankovega govora in upa, da jo to storil tudi g. Rakič.
Beograd, 4. januarja. Tekom včerajšnjega dne je bil naš sofijski poslanik g. Rakič dvakrat na dvoru v avdijenci.
Poročal jo kralju o stanju konflikta z Bolgarijo. Pozneje ga je sprejel tudi minister Ninčič.
Beograd, 4. januarja. Danes dopoldne se jo pričela v ministrstvu zunanjih zadev konferenca v zadevi konflikta z Bulgarijo radi govora Cankova. Konfe-
Verbalna nota Bolgariji.
remee so so udeležili zunanji minister dr. Ninčič, naš poslanik v Sofiji g. Rakič in resortni šef ministrstva zunanjih zadev. Konferenca se je bavila v glavnem' z verbalno noto, sklenjeno na včerajšnji seji ministrskega sveta. Nota naj bo sestavljena v prijateljskem tonu in naj c-pozori bolgarsko vlado na to, da' so bile izjave g. Cankova zelo neprimerne, zlasti pa, da bi lahko' slabo uplivale na medsebojno odnošaje med obema državama, Sofija, 4. januarja. Skoraj vsi bolgarski listi obširno razpravljajo o konfliktu z Jugoslavijo radi govora ministrskega predsednika g. Cankova v sobra nju. Razumljivo je, da bolgarski tisk o-dobrava njegove izjave ter zavzema na-pram' Jugoslaviji neprijateljsko stališče, povdarjajoč, da je bi! Cankov govor še premalo oster.
Uradništvo še lahko čaka do 1. aprila na nove plače.
Beograd, 4. januarja. V finančnem' ministrstvu je bilo od 15.500 uradnikov 2500 reduciranih, 13.000 pa uvrščenih v novo uradniško razvrstitev. V poljedelskem ministrstvo so jih od 334 reducirali 64. Ministrski odsek, ki se ba-vi z vprašanjem nove uradniške razvrstitve, še ne bo tako kmalu zaključil svojih poslov. Razvrstitev se vrši na podlagi listin o kvalifikaciji itd. in zahteva
ogromnega dela. Pričakovati je, da se bo stvar zavlekla vsaj Se dva meseca, tako, da bo končana do 1. aprila. Šele potem se bodo uradništvu izplačale nove plače. — Vladu ne bo izpreminjala navedbe o ureditvi uradniških prejemkov, ne da bi še poprej posvetovala s političnimi strankami. ivmmandementi in' izpremenvbe, kakor so bile sklenjene v parlamentu, bodo veljale za nazaj do 1. oktobra.
Konferenca češkoslov. konzulov v Beogradu.
Vprašanje trgovske pogodbe mod Češkoslovaško in Jugoslavijo. —■ Razdelitev
madžarskega arhiva.
Beograd, 4. januarja. Pomočnik češ- konference cskpertov Male antante v čar koslovaškega ministra zunanjih zadev, g. šu zasedanja konference Male antante, ki Girsa, ki biva žo par dni v Beogradu, je naj bi se bavila z vprašanjem razdelitve sklical konferenco vseh češkoslovaških madžarskega arhiva med nasledstvene konzulov v naši državi, na kateri so bo države, ker so tozadevna pogajanja med pretresalo vprašanje novo trgovinske po- Češkoslovaško in Madžarsko končala godbe med Češkoslovaško in Jugoslavijo, brezuspešno. Zato pa j nastopi Mala an-Konfcrenca je včeraj pričela. Istočasno anta skupno, je g. Girsa podvzcl korake za sklicanje
Rumunsks poslanik o konferenci Male antante.
Beograd, 4. jan. (Izv.) Rnmunski na. Mala antanta si mora na tem sostan-poslanik Emandi je podal sotrudniku ku položiti račune o svojem dosedanjem'
»Vremena« o sestanku Male antanto sledeče izjave: Vprašanja, o katerih se bo na sestanku razpravljalo, so v obče zna-
dclovanju ter določiti smernice za svojo bodočo zunanjo politiko. Mala antanta je postala važen blok sredi Evrope, ki je v
šitve, Ako pa hoče vlada čakati, da se le za silo preurediti v stanovanja že ba-j stanovanjska beda sama po sebi omili, rake »Dunaj«, ki jih vojaška oblast sedaj ! potem lahko utanovitev oblasti v Mari-j prodaja, dasi ne več v toliki meri, kakor boru mirno preloži za petdeset lot. Tu je; pred tremi leti, ko so bile še popolnoma neobhodno potrebno iskati drugih izbo- v dobrem stanju. Imamo Iti še nadalje dov.	( vojašnico kralja Petra, ki tudi ni popol-
Naj se nas ne smatra za nasprotnike: 1101,111 izrabljena in bi minila par pra\ le-naše narodne vojske, če trdimo, da jc<pih stai,ovari> kakoršnik danes v mestu stanovanjske bede v Mariboru v precej- zanlan iščemo.
šnji meri kriva tudi vojaška oblast. Ne	Stanovanjsko vprašanje v Mariboru
lo da je prej velika večina oženjenih sedaj ni več samo čisto lokalnega znača-častnitov in podčastnikov bila nastanjo- .in, ampak je postalo tudi vprašanje dr-na po vojašnicah, sedaj pa so vsi nasta- žavne uprave. Mariborska oblast mora njeni po mestu na račun ostalih breasta- — če hoče brezhibno in ugpešno poslovati novalcev, so tudi obširni vojaški objekti, ~ priti čimprej do svojih prostorov. Tn ki bi sc bili z lahkoto dali preurediti vsaj tu jo tudi država poklicana, da poseže v zasilna stanovanja, še danes prazni in' vmes. Ako se bo vojaštvo vsaj začasno neizrabljeni, dasi jih tudi vojaška oblast — dokler se ne dvigne gradbeno gibanjo žo davno več no potrebuje. Nedvomno	malo utesnilo in	šlo	civilnim	oblastim
Pa &o vzroki, ki so govoril za to, da jo	na roko, zlasti, kar	se	tiče	praznih	vojaš-
vojaška oblast te objekte obdržala leta nio in barak, bo konec stanovanjske kri-1918 iti naslednja prva leta po preobratu	v Mariboru, ki resno ogroža ne le nje-
v svoji posesti, danes več ali manj od- £» normalni razvoj in dobrobit prebival-; padli, in bi jih vojaška oblast, no da bi Btva> temveč tudi osamosvojitev oblastne pri tc.mobramib.ua stran kaj utrpela, lab- samouprave za mariborsko oblast. In to ko dala na razpolago za rešitev stano-	vsi iskreno želimo!
vanjj&ko feoilo v Mariboru. Tako b; ge da-	   ...	—	Q
glavnem prevzel ulogo bivše Avstroogr-ske za vzdrževanje ravnovesja v Srednji Evropi. Napram Zvezi narodov je Mala antanta v posebnem položaju, ker razpo-laga za izvedbo svojih namenov s posebnim instrumentom, namreč z bajoneti 401 milijonov svojega prebivalstva.
-O-
Jlr. RAVNIHARJA ŽE ČAKA NA'-GRADA?
Beograd, 4. januarja. Kakor do* znava Vaš dopisnik, vprašanje zasedbe izpraznjenega mesta ministra trgovine še ne bo tako hitro rešeno. Kot kandidati za to mesto se imenujejo gg. Velja Popovič, Vaso I. Jovanovič in dr. Ravnihar. Kar se tiče dr. Ravniharja, bo treba počakati na rešitev spora glede mandata med njim' in poslancem prof, Reisiiovjem,
~Q-
LJUBA JOVANOVIČ NE ODSTOPI.
Beograd, 4. januarja. (Izv.) VaS dopisnik je na podlagi dobljenih Informacij pooblaščen, objaviti, da so vse vesti o odstopu predsednika narodne skupščine g. Ljube Jovanoviča, odnosno o to* božnem konfliktu med. njim in ministrskim' predsednikom Pašičem! neresnične,-
Dr. JANJIČEVI NAČRTI ZA VERSKO UREDITEV V DRŽAVI. P
Beograd, 4. januarja. (Izv.) Mini* ster ver g. dr. Janjič je podal danes do* poldne novinarjem obširen ekspoze o svojem verskem programu, da. sezmani širšo javnost s svojimi načrti, zlasti pa z zakonom] o ureditvi pravosl. cerkve. Kakor minister ver je nadalje imenoval posebni odbor, ki ima nalogo, preštudirati od strokovnjakov izdelani načrt konkordata z Vatikanom. V tem' odboru so zagrebški nadškof dr. Bauer ter djakovski škol in višji uradniki ministrstva ver. Po rešitvi konkordata pride na vrsto muslimansko versko vprašanje.
* BORZA.
C ur ih, 4. januarja. (Izv.) Sklepni tečaji. Pariz 28.30, Beograd fi.45, London1 24.67, Praga 16.70, Milan 24.70, Newyorfc 573.75, Dunaj 0.0081, žig. Jdtonc 0.0081.
Zagreb, 4. jan. Pariz 4.40—4.45, Švica 15.G0—15.70, London 384—387, Dunaj
0.1252—0.1272, Praga 2.59—2.62, Milani 3.8375—3.8325, Newyork 89—90.
Politične vesti.
* Odvišna vprašanja. Ljubljanski »Slo* venec« razmotriva v svoji štev. od 3. trn. o možnostih opozicionalnega bloka ter pravi končno:	»Ako hoče demokratska opozicija trden opozicionalni blok, potem! bo morala jasno odgovoriti na vprašanje: ali je za revizijo ustave ali ni? Ali je za zakonodajno samoupravo (avtonomijo) ali nif« Ta vprašanja so povseml odveč. »Slovenec« ravotako dobro ve, kakor mi,, da demokratsa stranka s? e j koli rej odločno stoji na stališču ustave itf bo privolila v revizijo šele, če se bodo njene določbe v praksi izkazale kot slabe,'kar do datnes še ni bilo mogoče, ke? najvažnejšo njene določbo o samoupravah šele stopajo v življenje.
* Napredna koncentracija. O tem vprašanju prinaša »Slov. Narod« od 4. tn* dober članek, v katerem povdarja potre* bo skupnega nastopanja naprednjakov) ter predlaga to, kar smo mi v našem listu že ponovno povdarili: Koncentracija naprednjakov se naj razvija od spodaj)
'taavtagor! Napredne stranke naj si na-(jpravijo enoten deloven program za ob-ičiiiske zastope, za s rezke in oblastno skupščino. Na tenu zgolj gospodarskem iirt kulturnem: polju se lahko najdejo na-iprednjaki po vseh občinah in srezih na jjani fronti in pošljejo redno najboljše Itmože v vse zastope. Iz takih skupnih taktičnih nastopov se bo razvil enoten delov-pi program za celo Slovenijo.
I.	* Kdo da več? »Slov. Narod« poroča, Ha je imel njegov dopisnik v Beogradu y sredo razgovor s klerikalnima potslan-Ijcema Vrečkom in Stanovnikom. Na vprašanje, ali klerikalci akceptirajo Marinkovičev načrt o samoupravah, sta izjavila.:	»Ne,	ne! Mi hočemo zahtevati še
jveč! Mi se hočemo pogajati z eno in drugo stranko! Ko vidimo, kdo da več, se (sporazumemo!«
i * Izboljšanje meje napram Italiji? Da-•fties se je vrnil v Ljubljano član naše razmejitvene komisije napram Italiji g. polkovnik Daskalovič- Bil je v Beogradu, 'kjer je dobil nove inštrukcije. Izjavil jje, da vprašanje razmejitve proti Italiji lin reški državi napreduje v dobri smeri in da dobimo znatno izboljšanje obmejne Črte v našo korist zlasti iz gospodnrsko-. lokalnih in prometnih ralogov.
* Jugcslovensko-fraijcoska zveza. Beograjske »Novosti« vedo poročati, da se podobno češkoslovaško-franooski - zvezi pripravlja zveza med Jugoslavijo in : Francijo. To je razvidno tudi iz komen-iltarja, ki ga je napisal pariški »Temps« »Jc sklepu zveze med Češkoslovaško in '.{Francijo in kjer pravi, da se pripravi ja-:{jo ‘enake zveze Francije tudi z ostalimi j (državami Male antante. Podlaga zveze S Francijo bi bila: nedotakljivost mirov-' inih pogodb irt obnova Evrope; glede ..Nemčije: sipreoiti za vsako ceno povratek i Hoh en zofiernov; glede Avstrije: cču-; Ivanje neodvisnosti Jugoslavije, češko-| slovaške, Rumunske in Poljske; glede .Madžarske: izpolnitev trianonske pogod-ilbe; sodelovanje v velikih evropskih pro-(iblemih na temelju enakopravnosti; vza-jtjemna obramba skupnih interesov. Po-| sebna vojaška! konvencija se ne sklene, j	* Incident z Bolgarsko bo po izjavah
jjiašega poslanika Bakiča in bolgarskega j poslanika Vakarelskega poravnan na miljen način' s tem', da dobi g. Itaki j naročilo, da ustno in v prijateljski formi ( opozori bolgarsko vlado na neumestnost j takih izjav, kakor jo je podal g. Ca.nkov, j iker take izjave občutno kvare dobre so-■gedske ednošaje.
j	* ,Vzpo3tava diplomatskih odno.ša.iov
Smted Poljsko iw Rusijo. Opravnik polj-(•iškega ministrstva za zunanje zadeve [{Bertrmi je izjavil sovjetskemu poslaniku : (Opcrelsitemn, da ga bo sprejel drž. pred-; Bednik v avdijenco in overovil njegove listine kot poslanika Zveze sovjetskih republik. Istočasno bo poljski poslanik v Moskvi imenovan' za rednega poslanika. fTako je Poljska formalno priznala sov-jjets o Rusijo.
i * Albanska , konstituaiita je sklicana za 21. tm. Vesti o rezultatih volitev še [.vedno niso jasne. Nekatere trde, da ima jjvlada 51 mandatov, to je več ko polovico, [.(druge zopet pripisujejo opoziciji nadpo-iovično večino. Število prebivalstva v ({Albaniji znaša 817.000, od teh 560.000 mu-islimanov, 172.000 pravoslavnih, 84.000 [katolikov in 90 Židov, l:	* Angleški konservativci proti delav-
;fcki vladi. Kakor poroča Reuter, nadaljulije vodstvo konzervativne zveze londonske pCity z vso vnemo akcijo za sodelovanje (konzervativne stranke z liberalci, da bi iffcako onemogočilo delavsko vlado. V proglasu, ki ga je objavilo, zatrjuje, da bi ^ustanovitev delavske vlade nasprotovala fdjudski volji. Vlado naj prevzame s ped-f[poro liberalcev konzervativna stranka, rffti pa naj konzervativni v skrajnem Slu« [čaju. podpro liberalno vlado.
IiT 'A B' 'O Ei.
M a r lFčfr'u, U, jajftfarja 1921.
Film.
F . Mestni kinu. »Peter Veliki«, krasna historična, dram’a v 6 činih', v glavni vb>-*.gri Emil Jannmgsf, so predvaja v petek, | soboto, nedeljo in pondeljek.
Tnj^anaaaDoaano 5. januarja 13524
AKADEMSKI _ PLES
v Narodnem domu manoPDDDcaa □ p □□□□□□aauaon..
Dnevna kronika.
— Res daleč smo prišli! Kakor se nam iz Celja poroča, pobirajo tamošnji u-službenci fiinančno-inšpekcijskega urada pri zasebnikih prispevke, da si morejo pre skrbeti za uradne prostore vsaj najpotrebnejše kurivo. Razumljivo je, da izstradani nameščenci z večjimi družinami v ledeno mrzlih prostorih ne morejo tvegati svojega življenja, dela jc pa pri majhnem staležu ravno sedaj več kot preveč. Kakor smo informirani, dobiva urad za stvarne potrebščine tako malenkostne vsote, kakor bi živeli res še v predvojni dobi. Tudi celjsko davč. okraj, oblastvo tava ob večernih urah v temi, ker ni pavšala za razsvetljavo. Kako pridejo uradniki do tega, da morajo nositi akte domov ter jih reševati pri zasebni luči, ako hočejo premagati nakopičeno delo. To so nevzdržno razmere, ki ne jemljejo sanno državi ugled, ampak tudi izsesanim uradnikom veselje sploh do kakega dela. Finančna delegacija, ki znaš tako spretno navijati davčni vijak, zgani se in odpravi te sramotne nedostat-ke.	.
— Prvi Mrvat iz Medji mu rja — doktor medicine. Čafcovački »Glas Medjimurja i Zagorja« poroča, da je bil te dni v Pragi promoviran za doktorja vsega zdravilstva prvi medjimurski domorodec Blaž
Purič.
— Smrt pod vlakom vsled neprevidnosti. Iz Slovenjgradca nam poročajo od 2. tm.: Vsled lastne neprevidnosti j® prišel danes zjutraj pod vlak 40-letni Martin Škodnik iz Golavabuke. Ko se je vlak že premikal, je skočil na predzadnji vagon, pri tem pa spodrsnil in padel med vagone. Kolo je šlo čez njegova prša in je bil mož na licu mesta mrtev.
— Novi sejmi v Štrigovi. Oddelek ministrstva trgovine in industrije V Zagrebu je dovolilo tri nove sejme v štrigovi v Medjimurju: 18. marca, 21. jul. in 29. sept.
— Zgorela tovarna. V Čakovcu je 28. dec. ponoči pogorela tvornica pletene žice z vsem blagom vred. Tovarna je bila zgrajena še le 1. 1922. Kako je ogenj nastal, še ni znano.
— Ljudje, kateri mislijo, vejo, da negovana, zdrava koža pospešuje zdravje in naredi pred prehlajenjem manj občutljivo. Za pravo telesno negovanje so preizkušena čez 25 let priljubljena prava negovanja lepote:	lekarnarja	Feller:
Elza-obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev); Elza-pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 D);, Elza-lilijino-mlečno milo (4 kosi s pakovanjem in poštnino 40 dinarjev); najmočnejša Elza-kolonska voda 15 D; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-lili-jino mleko 10 dinarjev in drugi Elza-preparati izpolnijo vsi svojo dolžnost! Adresirati: Eugep V. Feller, lekarnar, Stubica Donja, Elzatrg št. 201. Hrvatsko.
— Stanovanjsko vprašanje. Minister za socijalno politiko jc odredil posebno komisijo, ki naj prouči zahteve društva stanovanjskih najemnikov in one hišnih posestnikov. Ta komisija ima tudi nalog, da izdela načrt za rešitev stanovanjskega vprašanja do 1. januarja 1925, 'ko preneha sedanji stanovanjski zakon.
—■ Zažgani bankovci. To dni so v električni centrali zažgali 8 in pol milijona dinarskh, 50- in 25-pars'kih novčauic, skupno za 78,500.000 D. V promet pridejo nove.
— Hraber hotelir. V noči od 29. na .10. dec. so zlikovci udrli v stanovanje lastnika hotela »Sofije« v Beogradu Hemeto-viča in ga hoteli ubiti in oropati. V borbi za življenje in smrt se je hotelirju posrečilo enemu zlikovcu izdreti nož in ga zabosti. Ostali so pobegnili, a so jih kmalu izsledili in zaprli.
— Krvava ljubezenska drama v Subotici. Uradnik Marko Fabijanovič v Subotici je žs del j časa živel v konkubiuatu z Marijo Malunovič. Ta pa se jo končno naveliea-la bednega uradniškega življenja in jo odšla za natakarico v kavarno. Fabijanovič jo je ponovno vabil nazaj, a ona se ni hotela vrniti k njemu. V Silvestrovi noči jo Fabijanovič pijan prišel v kavarno, potegnil mesarski nož in ljubico petkrat zabodel. Težko ranjeno dekle so prepeljali v bolnico, njega pa v zapor.
— Kar Vi potrebujete, to je ElzaflniJ.
žene Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica Do n j a, Elzatrg št. 201, Hrvatska. 27-%
— Zopet prepovedan' inozemski list. Ministrstvo notranjih del jo odtegnilo poštni dobit dunajskemu »Neues W:ener Journal«, ker piše proti interesom naše države.
— Velike poplave v Franciji. Iz Pariza poročajo 2. januarja: Seina je začela vznemirljivo rasti in se je bati velike poplave. Nizko ležeča obrežja so že pod vodo. Tudi nekatere predmestne ulice tik Seine je voda že poplavila. Številne družine so morale zapustiti stanovanja. Tudi iz drugih francoskih krajev poročajo o velikih poplavah.
— MiSlerand obišče Prago. Praška »Narodna politika« doznaVa, da bo predsednik francoske republiko Millerand z ozirom na zaključek češko-franooske zveze že to leto vrnil obisk predsedniku Ma-saryku v Pragi.
— Nova dijamantna in zlata polja v Južiii Ameriki. Iz Ria dc Janeira poročajo, da je v državi Minas Garaeo (v o-spredju Brazilije) bilo najdeno novo veliko polje dijamantov in zlata. Vrednost cene na 120 milijonov reisov (denar, kateremu se odreja vrednost z 1000 zrni riža in ki cirkulira v Brazilija).
— Nenavaden samomor na Dunaju. Na Silvestrov večer jo zasačila dunajska policija dva zlikovca, ko sta ravno hotela vlomiti v neko večjo trgovino. Pri eskor-tiranju na policijsko ravnateljstvo jo eden vlomilcev, nek Kuhne, ravno, ko so korakali mirno državne opere, vzel v usta malo ekrazlino bombo, ter jo sprožil. Učinek je bi! strašen. Eksplozija je povzročila strahovit pok, glava vlomilca pa jo sploh izginila. Bomba jo je raztrgala na drobne koščke. V okolici so popokale od zračnega pritiska šipe. Policistom, ki so ga spremljali, se ni ničesar pripetilo.	i.,
sestnik gospod Franc Žuža jo bil mirnega značaja, miroljuben in pošten mož skozi in skozi, mnogoletni odbornik občinskega zastopa trga Mozirje in priljubljen v vseh krogih. Kot trgovec reelen in soliden ter spoštovan od svojih stanovskih tovarn« šev. Cenj. rodbini ožaljc. N. v m. p.!
Dopisi.
Središče. Naš agilni Sokol nam! je priredil društveni večer ter jo »tem ha lep način zaključil svoje plodonosno delovanje minulega leta, V kratkem, toda izbranem sporedu srno občudovali precizno izvršene vaje na bradlji ter srčkano proste vaje članic z okusno okrašenimi krogi, radi katerih je zlasti pohvaliti prizadevanje marljive načelnice sestre lvanu-šove. Pevski zbor, ki je od zadnjega svojega nastopa, zlasti kot mešan zbor zdat-no napredoval, nam je nudil nekoliko prijetnih, domačih pesmi. Moški zbor bi morda potreboval nekoliko več vaje in ubranosti. Polnočni prizor v slovo starega leta nam' je podal kot prolog brat IVe-nigcrholz, dočim nas je z ljubko deklamacijo pozdravila gdč. Sinkova, želeč našemu Središkemu Sokolu v borbi za o-hranitev naprednih in državnih idej srečo in uspeh. Sokolski orkester, znan daleč na okrog, pa je in ostane pravi ponos Sred iškega Sokola. V mojstersko izvršenih komadih je žel splošno odobravanje in ni čuda, da se jc ob njegovih zvokih prijetno sukala naša mladina 'do ranih ur mladega lota. Da nam je brat starosta poskrbel dobro vino in prigrizek, sc zn a, samo za toplejšo dvorano bi se v bodoče priporočili. Oe nam. Sokolstvo tudi v novem letu priredi mnogo takih in enakih, po nazorih »Stražinega« modrijana srečno uspelih »pohujšanj«, naj mu bo že v naprej izrečena zato naša hvala in priznanje. —.............ček.
Mozirje. Naš trg hoče postati središče radikalije v Zg. Savinjski dolini. Naj važnejši opravek nr.še radikalije je kajpada »radikalski durak« pri literčku vina. Naš Pasic je našel svojo družbo. Baje bo že na prihodnjem obenem zboru Orla izvoljen za starosto in dobi častno odlikovanje. V kratkem nameravajo prirediti naši radikali v zvezi z Orlom več zanimivih dramatskih predstav, med njimi: 1. »S kakšno čudovito naglico iapreminja Harlekin politične barvo?«, veseloigra v petih 'dejanjih; 2. »Čič in' morska taca pod oknom«, burka v dveh dejanjih; 3. »Oj ti nedolžni zeleni drevesni sadeži na šolskem vrtu, zakaj ste se posušili?«, ža-loigra v enem dejanju. Vse tri igre se gode v preteklosti in sedanjosti Mozirja. O uspehu Vam poročam'.
Moflriio v Zgmr. Sav. dolink V ecrljiski
Osebne vesti. Sodniški izpit pri v >5. dež. sodišču v Ljubljani sta napravila gg. dr. Rud. Adamič irt Alfonz Cepuder v Celju. Pisarniški oficijal Alojz Klemen' je prestavljen h katasterski upravi v Celje. Gdč. Ana Kurent, poštarica v Ljubljani, jo prestavljena k poštnemu uradu
V Celje.
Kraljev in kraljičin božični dar najboljšemu učencu. Na drž. realni gimnaziji v Celju je dobil kot najodličnejši učenec v vsakem oziru to visoko nagrado Božidar Černe j, učenec Vil. razreda.
V navzočnosti učiteljskega zbora in so-učencev mu je izročil nagrado ravnatelj zavoda g. Jeršiinovič s prav toplim irt patrijotičnim nagovorom. Odlikovani je sin uglednega g. Černe ja, okr. šolskega nadzornika za celjski okraj. Častitamo!
Ljudsko gibanje v celjski župniji v letu 1923. Rojenih je bilo skupaj 427 o-trok in sicer 229 dečkov irt 198 deklic. Poročilo se je 191 parov. Umrlo je <143 ljudi, od teh 262 moških in! 181 žensk.
Olepševalno društvo v Colju priredi dne 2. svečana tl. v telovadnici osnovne šole tombolo, koje čisti dobiček je namenjen’, da se popravi na raznih javnih prostorih celjskega mesta velikanska škoda, ki jo je povzročila na nasadih in! drugih olepševalnih! napravah zadnja povodenj,	,;4	ii|'|	,i
Koroške vesti.
Galtarj. (Rdeča občinska metla.? Občinski odbor (14 socijalistov, 3 Slovenci) je v eni zadnjih sej odpovedal dosedanjemu Občinskemu tajniku Ludviku Košutniku službo. Namestnika So našli končno v oselbi nekega ključavničarja O-rosla iz Mute. Umevno, ee je že župaij kovač, odborniki jeklarniški delavci -* zakaj bi še tajnik ne bil tudi kak — delavec, torej ključavničar. Tako se vsaj vse dobro ujema — rdeči stvari pa veliko koristi. Bodi žo tabo ali tako, obči tiski odbor lahko tako dela, ker je večina socijalistična, le pomisli naj, da se ista metoda lahko uporablja tudi proti novemu tajniku! Še lepše pa je, da je odbor v seji dne 31. dec. sklenil z 10 proti 3 glasom, da se namesti z novim letom novi tajnik. Povedal pa pri seji ni no župan, ne kak odbornik niti — imena novega tajnika. Da bi bil vložil kako prošnjo, katere so razvidni podatki — tega za naš odbor že posebno ni treba. Res žalostno ulogo mora igrati slovenska manjšina, ki ima najinteligentnejše člane odbora! Niti imena novega tajnika ji ne povedo, Socijalistični člani vse občinsko zadeve pretresajo v posebnih političnih sejah, kjer ugotovijo sklepe, za katere pri občinskih sejah vsi glasujejo brez debata To je prav! rdeči krog, ki ga ne najdemo nikjer drugod i.rt pri nobeni politični' stranki. Tudi to bo prišlo prav, če ne prejo — čez sedem let! Tudi socijalistična drevesa ne rastejo do neba, in tako bo tudi vašega gospodstva konec, tedaj bo pa tudi »Juga« — odnesel jug.
Guštanji. (Glasovir in občinski odbor.) Magistralni odbor je dobil nalog, glasovir razpuščenega Mfinnergesangvereina oddati po pravilih. Toda rdeči občinski očetje so oddajo zavrnili z motivacijo, da je društvo »Svoboda« (po njihovem mnenju občinski odbor) interveniralo rači oddaje pri pokrajinski upravi. Zadeva glasovirja so že vleče — 3 leta in občinski očetje rekte »Svoboda« kljubujejo vsemu. Se bo li našla oseba ali oblast, ki bo te ljudi poučila — da veljajo tudi za nje zakrni in ne samo za druge?
G listami. (Silvestrov večer društva Sokol) je prav dobro potekel. Do polnoči so menjavale predstave in godba. Mnogo smeha je dalo Košutnikovo slovo od magistrata. Menda jc bila to na j veselejša točka programa, četudi so drugo razne predstavo žele dosti priznanja. Le ledeni mraz v dvorani je prisilil marši-
To pravo domače sredstvo, katero pre-j bolnici umrli tukajšnji trgovec in pp-j koga, da je preA«onai, odšel,
V M a r I I) o r u, 5, ^aSuSrTh 1921.'
liarlfeerske vesti.
Maribor. 4. januarja 1924.
~ ta Odlikovanja. Z redom Sv. Save III. irazr. je odlikovan veliki župan mariborski g. dr. M. Ploj.
m Gospodje pri »Straži« so očivMno silno počasni, ker so vedno par tednov za dogodki. Mi smo že v novoletni številki prinesli razgovor našega urednika z velikim županom g. dr. Plojem, gosporljo od »Straže« pa nas še v svoji štev. od 2. im. pošiljajo k velikemu županu. Je že križ, če kdo hodi po noči vasovat in: pri tem dobi še kako po hrbtu, pač po dnevu rri delu zasipi. In potem, nastanejo različne žurnalistične nezgode v polemiki.
m Ustanovni občni zbor Češko slov a-ško-jiagesteve-nske lig« v Mariboru. Na včerajšnji seji pripravljalnega odbora je bilo sklenjeno, da se vrši ustanovni občni zbor Češkoslovaško-jugosiovenske lige v Mariboru dne 31. januarja 1924 ob 20. uri v restavracijski dvorani Narodnega doma. Občni zbor bo nekaka manifestacija češkoslov.-jugoslovanske vzajemnosti, zato je pripravljalni odbor naprosil g. prof. dr. Pivka, da predava o vzajemnosti Oehoslovakov in Jugoslovanov v svetovni vojni ter Sokolski orkester in kvartet Glasbeno Matice, da dasta z glasbenimi točkami občnemu zboru slovesen pa tudi prisrčen značaj. Poleg izredno zanimivega predavanja g. dr. Pivka in1 glasbenih točk so na dnevnem1 judu: pozdrav predsednika pripravljalnega odbora g. dr. Rapcteca, poročilo g. dr. (Reismana o dosedanjem delovanju, sprejemanje članov, volitev odbora ter predlogi in nasveti glede delovanja v prihodnji dobi. — Opozarjamo že danes na u-stanovitev novega ognjišča češkosiov.-jugoslovenske vzajemnosti in vabimo k ribi 1 ni udeležbi. Podrobnosti še sporočimo.
mi Za Jugoslovansko Matico 'se je v
fiotelu-restavraciji »Ivosovo« nabralo v (veseli družbi 42 D, ko ji znesek je dvigniti to upravi »Tabora«.
! m Naraščanje dragi nje v Mariboru in plače uradništva. Dne 1. januarja 1921 je stalo: goveje meso 450—5.60 D, 1. januarja 1924 stane 20—27 D; telečje meso 4 do 5.25, danes 28—30 D; svinjsko ni c m 7, danes 30—40; konjsko meso 2.50—4, danes
8—15 D; 'premog 21—25, danes 42—45. In
V tern razmerju so narasle cene vsem drugim življenskim potrebščinam, kakor obleki, obuvalu i. dr. če pa primerjamo s tem poviške uradniških plač, dobimo jako žalostno sliko. Iloči m so zasebni u-radniki nekoliko na boljšem, so državni uradniki naravnost izročeni bedi, kajti plače državnega uradništva se od leta 1921 do danes niso prav nič spremenile, (nasprotno, celo ukinile so se nekatere družinske doklade. In še danes ni izg] e d a, da bi se plače državnega uradništva v [spričo vladne politiko v doglednem času spremenile in povišale.
m Ljudsko gibati!'e v Mariboru v letu 192.1. V minulem1 letu je bilo v Mariboru rojenih 941 otrok, od teh je bilo 469 moškega in 472 ženskega spola, 48 je bilo mrtvorojenih. Umrlo je 743 oseb'in sicer 419 moških in 324 žensk. Porok je bilo sklenjenih 399. Razdeljeno po župnijah odpada na mestno župnijo 172 novorojenčkov m sicer 88 meških in 84 ženskih, 112 umrlih, tj. 57 moških in 55 žensk, porok pa je bilo v tej župniji 91. Pri frančiškanih je bilo 223'krstov in sicer 103 moških in 120 zenskh. Umrlo je v tej župniji 158 oseb, od teh 90 moških in 68 žensk, Ta župnija šteje tudi največ porok in sicer 173. V Magdalenski župniji je bilo roje-•nih 516 otrok m sicer 278 fantkov in 268 deklic. Umrlo je v tej župniji 475 oseb in (sicer 272 moških in 2oi ženskih. Porok je imela ta župnija 135. Kaprami letu 1922 je število rojstev iirf porok precej naraslo.
m Državna loterija. Polovično in če-trtinske srečke za prvi ^ razred 7. kola (žrebanje 3. in 4. januarja) so dospele naknadno in so izjemoma lahko dobijo še do sobote pri poštni blagajni. Igralci prejšnjega kola se opozarjajo, dvsaj do sobote dvignejo dobitke onih srečk, ki so
m Hinterlcehnerjeva afera. Znana a-fera med bivšim mestnim živinozdravni-kod Hinterlechnerjem in mestno občino, ki se yleče že čez dve leti, jc krenila te dni zopet v nov tir, ker je stol sedmorice
V Zagrebu potrdil razsodbo II. instance, g katero se odreja Rouovpa, disciplipa^fla 1
'K
preiskava. Mestno občino je y tej pravdi zastopal dr. Leskovar, ki je vodil tudi depiavilno in nepostavno disciplinarno preiskavo. Om' je bil tudi tisti, ki je na lastno pest vložil priziv na III. instanco, ne da bi bil prej o tem poročal občinskemu svetu. Občini so narasli s tem nepotrebni, a občutno visoki pravdni stroški, katere si bi bila občina prav lahko prihranila, ako bi se bila ravnala po razsodbi II. instance in obnovila disciplinarno preiskavo. Dr. Leskovar je sicer izjavil, da bo on kril vse stroške, ako občina tudi v III. instanci izgubi pravdo. Smo radovedni, ali bo mož-beseda!
m Požar ha Košaku. Danes v petek zjutraj krog 2. ure jo prejelo gasilno društvo iz Weliejeve tovarne mesnih izdelkov v Lajtersbergu obvestilo, da je izbruhnil na Košaku velik požar. Oddelek gasilnega društva, ki je vršil nočno službo, je pod poveljstvom1 načelnika g. Vol-lerja takoj odrinil is parno brizgalno na lice mesta, kjer je našel viničarijo gdč. Ele Dax z vsemi gospodarskimi poslopji v plamenih. Ker v bližini ni bilo vode, je bil pozvan na pomoč še drugi oddelek gasilnega društva z avtoturbinsko brizgalno, ki je črpala vodo iz bližnjega Studenca ter brizgala z znarto silo velikanske množine vode v goreče objekte. A že po petih minutah je studenec usahnil in iz-gledalo je, da je vsaka rešilna akcija vsled pomanjkanja vode nemogoča, Og-njegasci so si pomagali s snegom ter od daleč nosili vodo v škafih. Po triurnem napornem delu se je končno posrečilo omejiti ogenj in preprečiti nadaljno nevarnost. Viničarija je pogorela do tal, od hlevov pa se je posrečilo rešiti samo neznaten del. Ker je bil ogenj prepozno opažen, je zgorelo skoraj vse, kar je bilo spravljeno v poslopjih. Viničarju je zgorelo vse pohištvo in poljski pridelki in le nekaj obleke se je v zadnjem hipu dalo rešiti. Živila in krmo je ogenj1 popolnoma uničil, dočim so živino še v zadnjem trenutku odvezali in izgnali iz hlevov. Pri reševanju se je ponesrečil ognjegasec Ro-chel, ki je dobil hud udarec s požarno sekirico po desni roki in se je moral podati v zdravniško oskrbo. Premraženi in napol zmrzli so cgnjegasci ob 6. uri zjutraj odrinili domov. Kako je ogenj nastal, še ni dognano. Škoda jc velika in le deloma krita z zavarovalnino. Najhujše je prizadet viničar, kateremu je zgorelo vse in je rešil komaj golo življenje.
m' Kaj vse kradejo v Mariboru. Da pri nas niso več varne niti kljuke pri ključavnicah na vratih in medene napisno tablice na stanovanjih, ni nič novega Kakor pa posnemamo iz policijske kronike, so se neznani tatovi lotili v zadnjem času celo napisnih tabel na trgovinah in drugih podjetjih. Tako so pred par dnevi odnesli novo napisno tablo odvetniku Tomšiču na Aleksandrovi cesti ter veliko napisno tablo trgovca Liningerja.
ftoodn® gledaiššče.
REPERTOIRE:
Petek, 4. jan. Zaprto.
Sobota, 5. jan. »Onstran življenja«, izv. (Premijera).
Nedelja, 6, jap. ob 20. »Lumpačij-vagabund.
Pondeljek, 7. jan. Zaprto.
Torek, 8. jan. »Onstran življenja«, Ab. C.
Sreda, 9. jaii. Plesni večer gdč. Vaupo-tičeve, soloplesalke ljubljanske opere.
Sukarske impresije iz drame »Onstran življenja« na mariborskem odru. Akade-mični slikar prof. Cotič jo prisostvoval zadnjim skušnjamdranie »Onstran življenja« in fiksiral svoje utise v bežnih skicah. Iz teh skic je že razvidna efektnost in enotna zasnova Bratinovo inscenacije. Skice so razstavljene v trgovinah Miha Vahtarja (Gosposka ulica) in Zlate Brišnik (Aleksandrova cesta).
Konec predstave »Onstran življenja« je žo ob 22.30 uri, tako da se bo vsak še lahko udeležil akademskega plesa v Narodnem domu.
Navodila za občinstvo pri predstavi »Onstran življenja«. Opozarjamo p. t. občinstvo, da -se bodo ob pričetku predstave vsi dohodi v avditorij zaprli, ker mo-1 a vladati v gledališču popolcn mir; zakaj le tako pridejo vso finese akustičnih znakov do. vcliave. Pavza za občinstvo jc
6» Ke-
samo po tretjem dejanju t. j. po 12. sliki. Ta pavza se bo naznačila s tem, da se bo razsvetlil avditorij.
Plesni večer gdč. Vaupotščeve. V sredo 9. t. m. se vrši plesni večer gdč. Vau-potičeve, soloplesalke ljubljanske opere. Za ta večer bodo veljale zvišane dramske čeme. Da se pa omogoči poset čim širšim slojem občinstva, se morejo vsi gg. abonentje poslužiti navadnih dramskih cen, ako rezervirajo prostore pri dnevni blagajni do 7. tm. Plesni večer še zelo mlade in izvanredno nadarjene plesalke bo nedvomno zelo zanimiv. Natančni spored priobčimo jutri.
Iz vrst gledaliških abonentov smo prejeli: Objava gledališke uprave, da se »Lumpacij-vagabund« ne bo igral za abonente, na:s je zelo vznevolila. Prosimo tem potom, da se ta ukrep prekliče, ker bi si sicer gledališče odbilo marsikaterega a-bonenta. Ako že morajo abonenti kaj žrtvovati, prosimo, naj se nas ne prikrajša z opero, opereto ali veseloigro.
Kultura in umetnost
s Zvonimir Kcsem: Ej prijateljčki!... Knjiga za mladino. Izdala in založila Učitelj-ska tiskarna v Ljubljani. Cena vezani knjigi 16 Din. Knjižica, ki se je bo mladina gotovo zelo razveselila in bo šla iz roke v roko, so Kosemovi »Prijateljčki«. Povestice niso predolge, so zanimive in so prikladne otroškemu obzorju. Štirinajst jih je vseh in že po naslovih vidimo njih različno in pestro vsebino: Ej prijateljčki! — Češnje. — Večer v gozdu. — Darko. — Babica. — Jež. — Kralj-. Markovo kraljestvo. — Domotožje. — Gosji pastir. — Minka in Tinko. — Jagnje. — Lovci. — Krožnik breskev.
x Meiaši. Povest iz davnih dni. Odrasli mladini napisala Uka \Vaštetova. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena elegantno vezani knjigi z originalno naslovno stranjo 25 Din. Ne samo mladini, tudi odraslemu se bo knjiga priljubila, tako n ajpr i pro st e j s e mu seljaku, kakor inteligentu. Naša povest, ki ne zastaja po zanimivem pripovedovanju in izmeni dogodkov za napetim romanom, se vrši v času, ko so bili mejaši Slovencem Langobardi in ko so jim vsiljevali svojo kulturo Franki. Snov je vzeta iz zgodovine Slovencev, štirideset let po Samovi smrti ter se dogodki odigravajo na tolminskem gradišču in okolici, v Benečiji ter segajo na oglejski patriarhat in Virunsko polje, do karantin-skih vojvod. Dogodki se odigravajo torej na slovenskih tleh, na zemlji, ki nam je bila ugrabljena po svetovni vojni. Biser knjigi je spretno opisovanje staroslovenskih običajev in’ pristna staroslovenska slovenska imena, ki jih srečavamo vseskozi. Knjiga kaže bojevitost in junaške pohode Slovencev, s katerimi so si osvajali zemljo in so prodirali na zapad. Če pričneš knjigo citati je ne odložiš, dokler je ne prečitaš do konca. Mladini bo vzbujala knjiga ponos na našo zgodovino za časa naše samostojnosti in ji bo vzbujala spoštovanje do naših pradedov.
x Iseljenički kale n dar za god. 1924.
Nakladom »Jugoslavcnskog Iseljenika« a u redakciji poznatog stručnjaka g. Artu-ra Grado izašao je ovaj našem svijetu toliko potrobiti kalendar. Kako su u istome sakupljeni svi propisio izšel ji vanju, bilo naše države bilo njih državapre ma kojima je orjentirana naša emigracija, to če n njemu naši Isoljcniei nači sakupljene sve podatke koje ih interesi-raju. Cijena 10 Dinara, a dobiva se u svim knjižarama.
x Nova Evropa. Drva januarska številka »Nove Evrope« napoveduje delo z novim elanom in z jasno začrtanimi smernicami. Na uvodnem inestu so razloženi osnovni nazori voditeljev tega po-kreta, razdeljeni v poglavja; 1. Delo. 2. Jugoslovanstvo. 3. Slovanstvo in človc-čanstvo. 4. Razredna orientacija. 5. Zunanja politika. 6. Država. 7. Zena. 8. Oni, ki prihajajo. Nato sledi članek: Delovno kolo »Nove Evrope«. — Ekonomski pregled prinaša razmotrivanje g. dr. Ivo Belina o stanju našega gospodarstva v letu 1923 in članek g. V. Esiha: Stinncs Hr.in-: Djvo gtevilko zaključuje afhaimi-vo poročilo g. Al. Jelačiča o spominih general? Djeplikina, — Prihodnja številka
__________________star	s
»Nove Evrope« bo posvečena tuberkulozi kot socijalnem zlu, naslednja pa jubileja Branka Radičeviča. Tu bodo pesmi pr« vih jugoslov. pesnikov (od Slovencev 0» ton Župančič, Ivan Pregelj, Stano Kosovel). — Novoletni program »Novo Evro-pe« je bogat, in ker poznamo resnost in; velikopoteznost njenih urednikov, smo m ver jeni, da bo izveden sistematično Irt vešče. Kdor se zanima za naročitev »N. E.«, naj piše mariborskemu poverjenik® g. Božidaru Borko (Maribor, Jurčičev® ulica 4).	: 1 ;>iiij : ;	: , 1 j - n	'!
Objave.
§ Večerni kuharski tečaj Ha dekli« škem zavodu Vesna se prične 14. januarja. Prijave sprejema vodstvo do 12. tm.
§ Dimnikarski pomočniki prirede dne 12. januarja ob 20. uri zvečer v G ambri« novi dvorani svoj plesni venček, ki boi vseskozi zabaven in originalen.
§ Zabavni družinski večer priredi pevski odsek pekov dne 2. februarja v Gam-brinovi dvorani. O tej prireditvi se obvešča oenj. članstvo že danes.
§ Instrukcije za višjo in nižjo gimnazijo daje reven osmošolec. Naslov pava iz prijaznosti uprava »Tabora«.
fepred sodiiča.
Sraka.
201etna služkinja Julijana Kangler, ki je že dvakrat radi tatvine predkaznova-na, je dne 28. novembra ukradla svoji službodajalki Karolini Maurič v Ljutomeru zlat prstan, črn plašč, par čevljev, ruto, dežni plašč, blago, spodnje krilo, obleko, 4 ženske srajce, 2 para ženskih! hlač, 2 moderca, 2 para nogavic, srebrna žličko, nož, ročno torbico s 30 Din. gotovine in nekaj ženskih robcev. Frideriku Mauriču pa srebrno uro. Kangler, ki tatvino izvzemši rute, dežnega plašča, spodnjega krila in srebrne žličke prizna, j® bila obsojena radi hudodelstva ratvinenal 8 mesecev težke ječe.
,Ura se mu je svetila.	t
201etni v Radvanje, okraj Maribor, pristojen Franc Ernecl, ki je radi hudodelstva tatvine že enkrat predkaznovan, je služil za hlapca pri posestniku Antonu Peter v Stražišču, okraj Prevalje. Dne; 17. septembra je ukradel sinu svojega službodajalca Vinkotu Peter srebrno uro z verižico, ki je visela na steni. Eraeel je bil obsojen radi hudodelstva tatvine na 3 mesece težke ječe.
Surov sin.
Pri posestniku Francu Deheku v Doliču okraj M. Sobota, je bival kot vžiikar njegov 741etni oče Matjaž Bekek, ki ja dne 6. novemira umrl na stari bolezni. Dne 20. oktobra je očetu prinesla hči Ana Kovačič nekaj jesti. Bila sta sama v sobi. Pri tej priliki je hčerka nagovarjala svojega očeta, naj gre k njej na njem dom, kjer se mu bo bolje godilo. Prisluškoval pa je sin Franc, katerega je to tako razburilo, da je prijel svojo sestro, jo potegnil za lase v kuhinjo, kjer ji je tiščal glavo k tlom in jo bil po glavi. Oče je miril razburjenega sina, a ker to nič ni pomagalo, je stopil med oba. Ker tudi! to ni pomagalo, je prisolil sinu zaušnico, Nato pa je sin prijel očeta, ga udaril s palico po hrbtu in nazadnje ga je pahnil s tako silo proč, da jo oče padel skozi kuhinjska vrata na dvorišče. Oče in njegova hčerka sta dobila lahke telesne poškodbe. Okrožno sedišče je obsodilo surovega sina, ki se izgovarja s pijanostjo, na 3 tedne ječe.
Gospodarstvo.
g Tedenski sejem v Zagrebu 3. tm.
Prvi letošnji sejem ni bil dober. Svinj je bilo precej, krme malo. Največ kupcev je bilo iz Dunaja in Trsta. Cene so bile za kg žive teže: voli domači I. 13.5—13.15, IL 12—13, bosanski I. 11—12.50. II. 11, III
9—11, krave domače 10—12, bosanske 10. voli iz Srbije 8.50—10, teleta 21.50—22.50, svinje sremske debele 27.50—38.50, domače debele 26.50—27, mesnate boljše 24.50—' 25. Krma: seno 100—127.50, otava 150—17? dia	""
flSfani i' -
vr 'K B G n «;
V M a Mb’or u, R, JafifaVJa 19-”.
Smučarski tečaj 1924. Prijatelje zini-ISkc.^a športa in’ turiste opozarjamo, da so (bo vršil letošnji redni smučarski tečaj jJZSS od 6. do 14. januarja 1924 v Kranjski gori in ne v Bohinjski Bistrici, kakor Ete je prvotno nameravalo. Vaditelj tečaja jg. R. Badjura. Prijavnina 50 D. Sestanek ivseh udeležencev v nedeljo dne 6. jan. 3924 v hotelu »Slavec« v Kranjski trori, po dohodu gorenjskega vlaka, ki odtaja iz Ljubljane ob 6.57. uri zjutraj. Interesenti naj se blagovolijo čimprej prijaviti, da se jim priskrbe stanovanja. Pc-idrobneša tozadevna poročila dajo Jngo-Blovenski zimskošportni savez - Ljubljana. Tvrdka J. Goreč, Kreditna palača.
Prijatelje smuškega odločno kra proti pariškemu Red Stara f : Velika plavaška tekma. Kakor ja
Smuški tečaj.
športa opozarjamo, da nudi letošnji iz vrstni sneg najlepšo priliko, da se z lahkoto hitro izvežbnjo in izpopolnijo v smuški tehniki o priliki letošnjega redne- J ga smuškega tečaja v Kranjski gori, ki se bo vrš.il od 6.—14. jan. tl. Interesenti naj se blagovolijo prijaviti na Jugoslov. zimskošportni savez, Ljubljana, Tvrdka Goreč, Kreditna banka ali pa voditelju tečaja v Kranjski gori v nedeljo dne 6. jan. tl. v hotelu »Slavec« od 11.—12. ure dopoldan.
: Iz mednarodnega športa. Splitski prvak Hajduk je premagal v Alžiru ta-mošnjega pokalnega zmagovalca Saint Eugeni lis (5:2). — Vicnna (Dunaj) tolče holandski športni klub Wilhelmino; ne-
(2 :2). — B raški prvak Maka bi je dožive v Aleksandriji nepričakovan poraz proti P. G. Alexandriji (3 : ]). — Wiener Sport-klnb je v Ferrari izgubil proti Spali (1:0). — Španski prvak Atietic Club Bilbao je v Barceloni bil premagan od D. C. Earope (6:3). — F. C. Barcelona je premagala praško Slavijo (1:0). — Praška Sparta je premagala v Valeneiji F. C. Valenci jo (5:1). — Prvak Madžarske sportski klub MTK iz Budimpešte, je bil v San Sebastjanu tepen od Royal So-ciedad (3:2). — Dunajski »Rapid« je v Sevilli zmagal nad F. C. Seviiia (4 :1). — ; Nuselski športni klub (Praga) je v Li-saboni potolkel tamošnji Šport Klub Imperia (11: 0).	j
D. S. Merežkovski:
lani bil predmet senzacije v športnih krogih boksarska tekma Dempsey-Car-pentier, tako je sedaj med ameriškimi športniki predmet senzacije tekma dveh najhitrejših plavačev sveta: \Veissmiil-lerja in Kahanamokr.-ja. Oba sta Ame-rikanca. Wcissmuller je 2C let star. Njegov cče se je priselil z Dunaja. Kahana-meku je redom Havajec, a je tudi že naturaliziran Amorikanec. Star jo 20 let. Oba sta že odnesla zmage z raznih Olimpijad. Tekma obeh prvakov se vrši ta mesec,
tmffts liri!! ssfislsl! tiski
■J
sadiiik.
(Dalje.)
(19)
Kad črno stavbo mestne orožarne Srzplamteval krvavi odsev ■nnr'-
še od Seničnega kruha. Kupila .sem ga za pet obolov in mu zvarila juho. Zdajci pa zavpije soseda z dvorišča: — Kaj še kuhaš, pravi, mar ne veš, da je danes meso na trgu nečisto1? — Kako, sem odvrnila, je;	nečisto? Kaj se je pripetilo? — Nato je
požara.	i	povedala: svečeniki boginje Demetre so
Julijan’ se je radoznalo ozrl na božati-1	f0C°j po8kropi)i 8 Posvečeno vodo ves
trg m vse mesnice, da bi se porogali kristjanom. Nihče v mestu ne mara uživati nečistega mesa. Zavoljo tega bodo zdaj kamenjali boginjine svečenike in razrušili vražji Demetrin tempelj. — In tako sem' vtso juho izlila psu. Ni šala — pet obolov! Ves dan jih ne zaslužim. Da mi vsaj Vnuk ni onečaščeu.
Drugi so pripovedovali, da se je lansko leto neki kristjan nahranil v mesom ki je bilo žrtvovano poganskim1 bogovom; od tega mu je segnil vamp, okoli njega je smrdelo, da somu domači utekli iz hiše.
iškega učitelja, pa gani mogel več prepoznati. Jamvlik se je zopet izpremenil v plačljivega, bolnega starca. Tožil je o glavobolu in dejal, da ga bo trgalo ponoči, pa da je služkinja znabiti pozabila pripraviti obkladke. Julijan je ponudil Jamvliku površnik. Starec se je zagrnil Vanj, teda udje so mu še vedno drgetali od mraza. Starčev obraz je dobil bolezenske poteze; nejevoljno si je mašil ušesa, da ne bi slišal krika in krohotanja množice. Učitelj je imel neznanski strah pred 'druhaljo; govoril je, da ga ni neumnej-čega in zopernejšega satana od množice.
Opominjal je učenca, naj opazuje ob-taze mimogredočih:
— Le poglej jih, kako so ogabni prostaški, kako trmoglavo verujejo svojo pravico! Ali te nič ni sram, da človek, da imaš takšno telo ko tile?...
Neka krščanska stranka je tarnala:
— Bolni vnuk me je prosil: zvari mi, babica, meseno juho. — Prav je, dragee, takoj grem na trg in kupim mesa. — Mislila sem: Nemara je zdaj meso cencj-
in’
v
si
svetišče je bilo mramornato.
od strehe do temeljev: kamnom, tudi če je tvoj lasten sin, brat,
tudi če je žena, ki ti počiva na prsih.
Medtem1 sta dospela z množico na glavni trg. Tu je stal majhen tempel j De-, metre — Izide - Astarde — tajnost ne boginje zemeljske rodovitnosti, mogočne
Nenadoma je nastal v notranjosti tem- ■ pl,ja gromovit vriše in krik. Zmagoslavno je množica zatulila:
— Vrvi dajte, vrvi! Zvežite ji roke in noge! Prepevajo molitve je množica privlekla iz templja srebrno, bledo telo boginje, matere bogov — Bkopasovo delo. Kip je bil zvezan z vrvmi.
•— V ogenj ž njo, v ogenj!
Valjali so jo po blatnem trgu.
Menih, ki jo veljal kot poznavalec za-! 4 kouov, je recitiral odstavek novega za- ‘ kona, ki ga je izdal car Konstant, brat) Konstancijcv:	jj
— Cesset superstitio, sacrificiorum a-' boleatur insania.
Naj se odpravi praznoverje, naj se zatre bedasto žrtvovanje bogovom.
Ne bojte se ničesar! Udarite, raznosite vse, kar najdete v satanovem templju.
Drugi menih je v luči plamenic razvil
Nad množico je zagrmel vzklik:
— Smrt, smrt olirapskim bogovom1. Orjaški menih, razkuštrauih , črnih lasi, ki so se mu oprijemali potnega čeia, je zamahnil nad boginjo z bakreno sekiro, iskaje mesta, kjer bi se najbolj prilegel udarec.
Nekdo je zavpil:
trebuhu udari, po nesramnem!
in priljubljene Kibele, matere bogov. —; pergamentni zvitek in je čital odlomek iz
Svetišče so z vseh strani obkolili menihi • in’ je bilo videti, kakor da Okoli medene-1 ga satovja plešejo velike črne muhe; me-j niki so -se plazili po belih stebrih in jih ’ razbijali, prepevaje pobožne psalme. Ste-j bri so se majali; drobci nežnega mramor-; ja so frčali vsenaokoli; zdelo se je, da je!
knjige Firmika Materna: »De errore profanarum religionum«...
— Sveti cesarji! Pritecite ubogim poganom na pomoč. Bolje je. da jih rešite s silo, kakor da se za večno pogubijo. — Strgajte lepotičje z njihovih templjev in pomnožite ž njimi svoje zaklade. Človek,
kamen’ občutil1 bolečine kakor živo bitje, ki polaga žrtve pred maliki, bodi iztrgan Skušali so poslopje zažgtai, pa hi šlo: s koreninami vred. Ubij ga, potolči ga s
— Po
trebuhu!
In srebrno telo matere bogov in ljudi .16 zazvenelo pod udarci sekire, cslavija-ječimi za sabo brazgotine in razpoke.
Stari pogan, ki je tičal med množico, f si je vrgel čez obraz konce plašča, da rri j videl bogokletne skrunitve; jokaje je mi-( slil, da je vsemu konec in da svet propada: Demetra — zemlja ne bo rodila no enega klasu več.
Pnščavnik, ki je dospel iz mezopotamskih pustinj, oblečen v ovčje kože, s popotniško palico v roki in obut v železno okovane sandale, je stopil k boginji:
— Štirideset let se nisem umival, sar mo da nisem videl lastne nagote in se pohujšal. Ko pa te noge zaneso v mesto, vidiš na vseh vogalih naga telesa prekletih bogov. Ali naj še trpimo satansko pohujšanje? Povsod jih vidiš, nečiste bogove: v hišah, na ulici, na strohnb. v pališčih, pod nogami in nad glavo. Fuj, fuj, fuj! Nikdar se ne napljuješ dovolj!
(Dalje prihodnjič.)
I© ročni
J
merdu
1:600.000, priredil ravnatelj učiteljišča Matija Pirc, risal učitelj Slavoj Dimnik, tisk, litografija in založba Mariborske tiskarne d. d. Mb-, ribor. Zemljevid je izvršen v štirih barvsjh in obsegaj vse ozemlje, na katerem bivajo Slovenci, ter je na tnenjen predvsem šolski mladini. Cena Din 10•— Naročuje se pri
tiskai
-i
wmmmm
istepajte
Sako!#
Si
lak •
^ala oznanila
Trgovski pomočnik, špecerij ske stroke iš'e službo na deželi ali v medu izven Maribora. Ponudbe pod „Izvežban“ na upravo lista. 13 2—1
Trii kuhinjska kredence, divan 100 D, postelje, omare, umivalnik, stolice, posode in drugo. VpraSa se: Rotovški trg S. I. nadstr, levo Proda n samo dopoldne.	16
Čevljarska daSavrdea Ivan Pirc, Koroška cesta 1 sprejema naročila po meri, izvršuje poptaviia hitro in po nai-nižjih cenah. Siavrjo občinstvo se nato ooozarje ter se najtopleje priporoča. 10 2—1
Lepo stanovanja v bližini koroškega kolodvora se zamenja za enako ali večje, najraje v graškem ali meljskem predmestju. Izve se v Tvorniški cesti 24/11, vrata 6, 11 3-—1
■■M.rDUk.ADjVT I D:.	.	.	•'
Zimska suknja in črna moška obleka na prodaj. Frankopa-nova ul. 11, Jerič, I. nadstr,
15
Lokal s stanovanjem in inventarjem na prometnem kraju v Studencih pri Mariboru se takoj proda. Vprašati: Studenci, j Aleksandrova cesta 33. 9 2-1
Našla se je žonska ročna torbica z (lenariem ter se dobi pri Lovrctu Cvahte, Gledali-1 ška ulica 10.	14’	lbUfc!
Drva,
dostav /on 88. Aleksandrova 2891 10—10
ura sto
Ker nam ni mogoče sa zahvaliti vsakemu posebej za dokaze iskrenega sočutja povodom prebridke izgube, ki nas je zadela s smrtjo naše ljube, dobre soproge oziroma matere i. t. d., dalje za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu ter za darovano krasno cvetje, bodi lem potom izrečena vsem ljubim prijateljem in znancem naša najiskrenejša, globokočuteča zahvala.
Maribor, dne 4. januarja 1924.
Rodbina Wesiak
takojšnji nastop večje industrijsko podjetje v Mariboru. Javijo naj se samo re3ni gospodje, ki'imajo dolgoletne 57.,izkušnje pri večjih podjetjih in ki so verzi-irani zlasti v smerikanskem knjigovodstvu in ~jmezdnih poslih in katerim je do dobro pla-‘ i (	_ talnega službenega masla. Reflek-
| j fanti morajo biti jugoslovanski državljani, v govoru in pisavi vešči slovenskega, hrvatske-fga in nemškega jezika. Ponudbam naj priložijo fotografijo in prepise izpričeval. Po-pod šifro »Perfektna moč"
17 2-1
EsaS"
Rudolf Smolej
trgovec, Maribor
Siefi Maučuik
Marija v Puščavi
i
I
13
3. L poročena 1924
v £53 cm&S-ZšEiSSaSSGš
slati jih je upravi lista.
&
S
m
jfi
[isj
a
C®l
rij
3.
š
^Tem, poteni se °P°zaria» da se niora vsak Inknsant tvrdke INTERi-ONTJNENl ALE, jugoslavcnsko transportno in prometno d. d. oziroma prejšnje tvrdke F. & A. UrlER, obe podružnici Maribor, izkazati z legitimacijo, ki je izstavljena na njegovo ime. Plačila, ki se ne položilo pri naši blagajni, Meljska cesta 10 ali pa vpiačajo našim Inkasantom, se ne pripoznajo.
12
    _____________________________________________________________________
Lastflik in izdajatelj: Konzorcij »Tabor«. - .Odgovorni uredniki Rudo^ fiz im. w Tiska: Mariborska ti8kw»» 4 d.
(preje S. & W. Hoffmanu), MARIBOR,
EBI! W || B31| m l| M |l 711) B! II ” f! PJ ll g! f j SBJ' V, 'H-77! !!1 j %	jj a j
S