St. 16.
poitnlna platana v gotovini.	. .	„	. . «-_
V Ljubljani, dne 20. aprila 1922.	_teto lir.
Uredništvo in upravniitvo tista fe v Liublianl na Kongresnem trgu it. 9 (nasproti dvorca).
Izhaja vsak četrtek. Naročnina:
celoletno. .............................Din 12-50
poluietno....................Din 6 25
Posamezna številka...............Din 0.50
J
t, po
0
stališč
djpž
oj
In
i ml m
Inserati:
1 nun inseratnega stolpiča stane za:
male oglase....................Din 0'25
uradne razglase .................	Din 0*40
reklame......................Din 0-50
Glasilo »Samostojne ® kmetijske stranke za Slovenijo"*
Občni zbor okrožnega odbora 5K5. za bivšo Štajersko
bo v soboto dne 22. aprila ob pol enajstih dopoldne v prostorih gostilne Halbwidl v Mariboru.
Tovariši! Udeležite se občnega zbora polnoštevilno I
Tovariši, tovarišice!
V nedeljo dne 7. maja ob enajstih dopoldne bo na javnem trgu v Radovljici
velik shod SKS.
Na shodu bodo govorili tovariši: minister Pucelj, narodni poslanec Kušar in zastopnik obrtnikov Ogrič,
Udeležite se shoda polnoštevilnol
V nasprotju z drugimi govorimo mi o šusteršičevi knjigi in ne o brošuri. Preobširna je namreč njena vsebina in prevelika je njena notranja vrednost, da bi jo mogli vzpo-rejati z različnimi brošurami, ki so izšle v sramoto slovenskemu narodu. In brez ozira na naše načelno in staro nasprotstvo proti drju. Šuster-šiču, naglašamo, da ni njegova knjiga samo uničujoča obsodba kleri-kalizma in njegovih voditeljev, temveč da je tudi častno izpričevalo za drja. šusteršiča kot zmožnega politika. Njegove misli o državi in o klerikalizmu so take, da bi pač zaslužile večjo pažnjo slovenske javnosti. Če se to ni zgodilo, vidimo vzrok v tem, ker je šusteršičeva knjiga tako uničujoča obsodba kle-rikalizma, kakršne še ni doživel slovenski svet Dobro je poznal •»klerikalni vojvoda», kakor nazivlje dr. Susteišič samega sebe, klerikalno stranko in njene voditelje, zaradi česar je njegov glas vsega uvaževanja vreden in v marsikaterem oziru celo mcrodajen. Popolnoma brezpomembno je, ali govon iz drja. šusteršiča Je maščevalnost, ali pa v resnici tudi želja služiti pravici, kajti dr. šusteršič navaja dejstva, in sicer tako močna dejstva, da je vprašanje nagibov popolnoma stranskega pomena. Poudariti pa je treba še nekaj. Kdor je prelistal knjigo le površno, je moral uvideti, da dr. šusteršič nikakor še ne strelja z najtežjimi topovi, temveč da ima v zalogi še dosti pikantnega in smrtnega orožja, česar se klerikalni mogotci zavedajo v polni meri. Zato tudi molče kot grob in zato poizkušajo z molkom ubiti vpliv šusteršičeve knjige. Popolnoma brezupno početje, kajti pravilno pravi dr. šusteršič, da bo resnica prodrla, če ne danes, pa jutri.
Dasi pa je šusteršičeva knjiga tako porazna obsodba klerikalcev, da bi morali takoj izginiti s političnega
Shodi
»Samostojne kmetijske stranke" v Posavju.
Večja okrajna shoda SKS. bosta v nedeljo dne 21. maja, in sicer:
za brežiški okraj ob devetih dopoldne na dvorišču »Narodnega doma" v Brežicah in
za sevnlškl okraj ob dveh popoldne v Sevnici.
Na shodih bodo govorili minister za kmetijstvo, tovariš Ivan Pucelj, in drugi tovariši. Vse podrobnosti glede shodov se bodo objavile pravočasno.
S tem vabimo na shoda že sedaj vse somišljenike kakor tudi vse nasprotnike. Tovariši! Skrbite za to, da bo udeležba na shodih iz vseh krajev navedenih okrajev kar najmnogobrojnejšai V Kozjem se bo priredil enak shod meseca junija.
I površja vsi današnji klerikalni voditelji, se vendar ne udajamo nobenim iluzijam. Vemo, da bo klerikalna stranka za enkrat še obdržala svojo moč, ker je zaslepljenost ljudstva prevelika, agilnost neklerikalnih strank pa premajhna, in ker vežejo koritarski interesi sedanje voditelje SLS. preveč enega na drugega, da bi postali borci resnice. Ampak vseeno pomeni šusteršičeva knjiga za sedanjo SLS. smrtnonevarno rano, ki je klerikalci nikdar ne bodo zacelili, kajti premnogi bodo vendarle izpregledali. In to _'alno naraščajoče spoznanje bo oni hudournik, ki bo odrešil slovenski narod kleri-kalizma. Ni je pa na svetu tudi sile, ki bi mogla ta hudournik zajezili.
V slovenski javnosti se je načelo tudi vprašanje, kdo je pomagal drju šusteršiču. Čeprav je to vprašanje čisto gotovo drugovrstne važnosti — odgovor na fakta je namreč najvažnejši — so klerikalci vendar hoteli iz tega vprašanja kovati politični kapital. Razglasili so, da tiči dr. Žerjav za dr jem. šusteršičem, ter računali, da bodo preplašili na ta način svoje vernike tako, da tudi drja. šusteršiča ne bodo poslušali. Značilno za slovenske razmere je, da je pomagala pri tem klerikalcem narodno-socialistična « Jugoslavija*, ki presoja v zadnjem času očividno vse politične dogodke le s stališča županskega vprašanja v Ljubljani, ne pa s stališča narodnosocialističnega programa.
Trojen je bil namen šusteršičeve knjige, kakor pravi njen zadnji stavek: Podati izpričevalo resnici, pokazati volka v ovčji obleki, to je razgaliti klerikalce, ter položiti račun o samem sebi.
Z lepo odkritosrčnostjo govori dr. šusteršič o svojem srbofobstvu in o svojem strankarskem delovanju. V marsičem more z uspehom položili račun in brez drugega mu prizna-
vamo tudi mi, da je storil med vojno nekaj za kranjskega kmeta. In prav radi priznavamo tudi to, da je bilo v klerikalni stranki sličnih «naciona-listov», kakršen je bil dr. šusteršič, še prav mnogo. Priznavamo dalje, da je bil tudi velik del napredne javnosti pod vplivom lažnive ideologije habsburškega trializma in da je bil pred vojno in v prvih letih vojne le majhen krog onih, ki so hoteli svobodno jugoslovansko državo pod vodstvom Karadžordževičev. Ampak vse to ni bilo tisto, kar smo drju. šusteršiču in njegovim majhnim naslednikom najbolj zamerjali. Bili smo in smo še proti njemu vsled njegovega antinacionalnega ali vsaj anacionalnega stališča. Neoprostljiv greh je, da je ubil dr. šusteršič ono vzvišeno narodno čustvo, ki so ga rodili septemberski dogodki. In enako mu ne moremo odpustiti, da je bU on tisti, ki je pod plaščem krščanstva zanesel v naš narod tako brezobzirno okruten tn strasten politični boj, da smo bili vsled njega nezmožni za vsak resen nacionalni boj. Dr. šusteršičeva kvivda je, da je zavzel ozir do stranke višje mesto kot ozir do naroda. Njegova krivda je, da se ni nacionalizem gojil v vseh slojih naroda. Tega dejstva ni mogel dr. šusteršič izbrisati v svoji knjigi, pa naj bi navedel še toliko lepih parlamentarnih izjav. Bolj kot izjave cenimo praktično delo, ki pa govori proti drju. šusteršiču, kar je vzrok, da ostanemo njegovi nasprotniki, njegovi legitimni nasprotniki, kakor pravi sam. Na račun klerikalne stranke, svojega otroka, je hotel dr. šusteršič oprati sebe. Posrečilo se mu je sicer, da je uničujoče umazal klerikalce, toda sebe ni opral. Ostal je črn, kakor je bil. Dokazal je sicer, da so v SLS. še mnogo slabši in mnogo nezmožnejši ljudje, toda tudi na njem samem ostane žig za narod Škodljivega politika. Zato se bomo borih proti njemu z enako odločnostjo kot dosedaj, kajti le za politike čiste preteklosti smo.
Še odločnejši nasprotniki pa smo sedanjim kolovodjem v klerikalni stranki, kajti poleg vseh šusteršiče-vih napak imajo še to napako, da so nezmožni za vsako delo. Pod šuster-šičevim vodstvom sta propadala nacionalna zavest in kulturni napredek dežele, ni pa nazadovalo gospodarsko stenje dežele. Sedanji klerikalci pa so dosegli, da je dežela tudi gospodarsko propadala. Mirne vesti ponavljamo za drjem. šusteršičem, da je dosegla SLS. tekom dveh let svoje vlade edinole neuspehe na vseh poljih. Dasi najfanatičnejši strankar, je bil dr. šusteršič vendar delavec in mislimo, da osebno tudi pošten, sedanji njegovi nasledniki pa poznajo le strankarstvo in koritarstvo in jim je vse drugo 'Hije. Drju. šusteršiču je bila stranka orodje moči, našim klerikalcem pa je stranka zgolj korito. V tem dejstvu tiči velikanska razlika med šusteršičem in njegovimi nasledniki, kar edino je vzrok, da nam je osebno dr. šusteršič ljubši kakor današnji mogotci SLS.
Sijajno pisana in dejstev bogata dr. šusteršičeva knjiga je dokument klerikalne sramote, ki govori s tako prepričujočo silo, <da je SLS. največje zlo v našem naroda* in da je tuberkuloza v kosteh in mozgu našega naroda, da je Avgijev hlev, ki se ga ne da očistiti, temveč ga je treba le požgati. šusteršičeva knjiga
pa je obenem tudi dragocen donesek k naši politični zgodovini. Z njo se je vendar enkrat razkrilo ozadje majske deklaracije in vendar enkrat se je pokazala ona težka in bridka resnica, da je namreč ves narod iskreno razumel majsko deklaracijo, da jo pa tako niso razumeli vsi njeni očetje. Majska deklaracija je bila pod-stava dr. Koroščeve slave; kako brez pravice, dokazuje jasno dr. šusteršičeva knjiga.
Ker služi dr. šusteršičeva knjiga še v mars.čem drugem resnici, zato jo pozdravljamo, pa čeprav bi pro-vzročila rehabilitacijo našega najmočnejšega nasprotnika. Saj je dostikrat mnogo prijetnejše se bojevati z močnim kot s slabotnim nasprotnikom. Na vsak način pa ljubimo bolj tiste, ki se bore odkrito, kakor pa one, ki delajo to zahrbtno. In tudi to, da so sedanji mogotci SLS.
mostri v zahrbtnem boju, je dokazal
dr. šusteršič.
Vseeno je nam, ali zmaga v klerikalni stranki ena ali druga struja. Pač pa je za nas glavno to, da razbijemo klerikalizem, kar pa se nam posreči le z delom in s požrtvovalnostjo. Zategadelj, tovariši, pogumno v boj in neustrašeno med narod! V boju Vam bo dobro sredstvo tudi šusteršičeva knjiga, česar ne prezrite! Najvišje zadoščenje smo dosegli s to knjigo, kajti na neovrgljiv način je potrdil bivši ^klerikalni vojvoda* vse tisto glede klerikalizma, za kar se borimo mi že leta in leta.
To zadoščenje mora ponmožiti našo voljo ter ohrabriti tudi zadnjega omahljivca, zakaj dokazano je, da smo imeli prav in da je resnica za nami.
Tudi po šusteršičevi knjigi Vam kličemo: V boj za Staro pravdo!
Kaj je povedal dr. Šusteršič?
Na 211 straneh priobčuje dr. Šusteršič o klerikalni stranki uničujoča razkritja, ki so tako zanimiva in tako ostra, da bi zaslužila, da se seznani z njimi vsak Slovenec. Še nikdar se ni zgodilo v slovenski politiki, da bi kak politični voditelj tako uničujoče obsodil lastno delo, kakor je to storil dr. šusteršič. Tako je tudi v tem oziru dosegla klerikalna stranka prvenstvo in čisto pravilno pravi «Novi čas*, da dr Tavčar ne bi bil tega zmožen. Taka politična morala je mogoča pač le v klerikalni stranki!
Bistvo dr šusteršičevih odkritij leži v nastopnem:
Klerikalizem je v narodni državi nezmisel Škodo imajo od njega država, narod in cerkev, korist pa le tropa političnih verižnikov, ki se je polastila vodstva SLS.
Kdo je današnja SLS.?
To je samo ozki krog ljudi, ki sede večinoma v Ljubljani in v Mariboru in ki imajo stranko popolnoma v rokah. Vsi ostali pristaši klerikalne stranke pa so žrtev te skupine. Duhovščina ravno tako kot kmetje. Po svojem bistvu ni SLS. nič drugega kakor trgovska družba z zelo omejeno zavezo za izkoriščanje načel in idealnega stremljenja slovenskega ljudstva. Najprej tolarji, to je lastna oseba, potem šele vse drugo.
Uspehi SLS. v državi SHS.
Na polju notranje in zunanje politike je doživela SLS. v naši državi le izgubljene bitke. Ona je kriva, da je prjšlo do Rapalla, samo ona pa je tudi kriva, da smo izgubili Koroško. Dr. Korošec in -»koroški ko-čijaž» dr. Brejc sta glavna krivca naše narodne nesreče. Oboje je dr. šusteršič neovrgljivo dokazal. «Eno samo zaslugo jim priznavam brez ovinka* pravi dr. šusteršič. spoznali so še pravočasno, da se avstrijska ladja potaplja in v pravem času so položili svoj dotlej svetel avstrijski patriotizem, na kar so nemalo ponosni. Zal, da moram ta ponos nekoliko spraviti v sklad z realnostjo. Prve zapuste potapljajočo se ladjo — podgane!
Avstrijakantstvo drja. Korošca.
Obširno razlaga dr. šusteršič svoje stališče do jugoslovanske ideje. Priznava, da je bil načelni nasprot-
nik velesrbske ideje in odločen pri« staš habsburške misli. Toda vse to so bili tudi drugi in še celo v večji meri. Dr. Korošec n. pr. je začetkom leta 1917. podajal bolj patriotične izjave kakor sam dr. šusteršič. In po onem sramotnem shodu ob začeflcu vojne, ko se je spozabil dr. šusteršič do tako nizkih hujskarij, da se jih sramuje danes omenjati, mu je pisal dr. Krek: «Vsi smo Tvoji*. Tenor dr šusteršičevih izvajanj je: Vsi smo bili avstrijakanti. Toda jaz sem bil pošteno za stvar in nikdar nisem pozabil na ljudske zahteve, vsi drugi, osobito dr. Korošec, pp so postopali nepošteno in klečepla-ško. Iskreni srbofili so bili le mlado liberalci. Nad vse *ežke očitke je izrekel dr. šusteršič nad drjem. Korošcem, ki je zaradi tega dolžan javnosti odgovoriti. Tudi v oni krščanski stvari, ko je s pomočjo dr. šusteršičevega dela splezal kvišku, ga potem zahrbtno zabodel ter mu odrekel pomoč! Molk v tej zadevi pomeni priznanje. Zapomnite si to dr. Korošec. Tudi o drju. Kreku je povedal dr. šusteršič nekatere nerodnosti.
Naša država
je v bistvu zdrava. Politične napake skoraj vseh strank pa so jej silno škodovale. Žalostno je, da vidijo stranke napake le tedaj, kadar so v opoziciji. Država mora postati narodna stvar, vsakdo mora spoznati, da je državen interes njegov interes. Usodna napaka je, da se presoja vse po tem-le redu: 1.) kasta, 2.) država, 3.) narod. Interes vladujočih je nad interesom države in ljudstva. Predpogoj vsega ozdravljenja leži v strankah. Drugo je dobra uprava. Tretje in morda glavno je, da je treba vpoštevati posebnosti vsakega plemena in vsake pokrajine. Dc»eči je treba pošteno spravo med plemeni. Sporazum s Hrvati je nujen. Zavedajmo se, da je onkraj državne skupnosti edinole mizerija za vse. Po prihodnjih volitvah se naj izvrši močna grupacija strank. Geslo po-mirjenja zavladaj! Amnestija za vse politične pregreške naj se razglasi! Z vsemi sosedi je treba živeti v miru in skleniti z njimi trgovinske pogodbe. Ideal bodi: en narod, ena država od Jadrana do črnega morja! Jugoslovansko carstvo od Jadrana do Ponta ni prazen sen. Vprašanje
Šusteršičeva knjiga.
Vsak pameten kmet gleda na to, da se njegovo gospodarstvo dosledno Izboljšuje.
i Samostojen fe tisti, ki misli s svojo glavo« Sramota onemu, ki misli še vedno le tisto, kar mu dovoli gospoda I
republike ali monarhije je bilo rešeno že leta 1918., kar ni na škodo demokraciji. Saj zavidajo republike angleško monarhijo za njeno demokracijo. Sicer pa velja, da je najboljša zunanja politika dobra notranja politika.
šusteršičevim napakam
je posvečeno v knjigi posebno poglavje. Poglavitna napaka je bila, da je bil dr. šusteršič fanatičen strankar, ki je kril dobra in slaba dejanja klerikalcev. K tem napakam bi mogli dodejati mi še marsikatere druge, ki pa so itak znane in jih zaradi tega ni treba posebe omenjati.
šusteršičevi nasprotniki
so dvojni: legitimni in nelegitimni. Oni, ki so bili načelno proti njemu, in oni, ki so bili proti njemu, čeprav so bili pripadniki SLS. Ti so zahrbtno politično ubili drja. Šuster-šiča, in sicer zgolj iz koristolovstva. Profesor Remec je bil duševni vodja klerikalnega koritarstva. Proti drju. šusteršiču so nastopali ti ljudje tako, da jih imenuje on volkove in hinavce.
SLS. in avtonomija.
Med vojno so pozivali klerikalci skupno z nemškimi nacionalisti vlado, naj vpostavi namesto avtonomne deželne uprave — c. kr. vladnega komisarja. Dr. Krek je bil za strogo centralistično ureditev države. Klerikalno kričanje po avtonomiji je sleparija. Prav nič se ne bi čudil, ko bi ti «jahači» načel zopet — presedlali.
Klerikalne metode.
V ilustracijo klerikalnih metod navaja dr. šusteršič samo par značilnih primerov, katerih glavni je ta, da si prilastujejo zasluge drugih. Silni so dalje v klevetanju, kar je dokazal znan klerikalen «moralni pre-rajalec». Za stranko ne žrtvujejo ničesar, kajti stranka jim je molzna krava. V vsem so le farizeji.
Dr. šusteršič popisuje nato svoje delovanje. V marsičem je seveda njegov popis enostranski. O deželnem mestu bi se s kmetskega stališča dalo povedati drju. šusteršiču marsikatero gorko. Toda zabeležimo naj le eno marnantno mesto! Dr. šusteršič pravi, da med tem, ko je on delal, so bili sedanji klerikalni voditelji po vsej Sloveniji znani lenuhi — pijanci.
Zaključek.
Resnica mora na dan. Zaradi tega je napisana šusteršičeva knjiga. Resnica pa pravi, da so sedanji voditelji SLS. po itični verižniki, ki so krivi, da je SLS. največje zlo v narodu. Temeljna zmota obstoji v tem, da zamenjujejo nekateri katolicizem s klerikalizmom. Treba se je ločiti od klerikaiizma, da se pride nazaj h krščanstvu. Duhovnik naj bo svoboden; če nima veselja do politike, naj se ga ne sili vanjo.
In na vse to molče!
Čisto irelevantno je, iz kakih nagibov je napisal dr. šusteršič svojo knjigo in ali je umazal z njo tudi samega sebe ali ne, kajti njegove ob-dolžitve so vsebinsko tako težke, da so dotičniki, ki se še dalje prištevajo članom SLS., sokrivi vseh njenih grehov, če neusmiljeno ne zlomijo palice nad onimi ljudmi, ki se tako brezvestno in frivolno igrajo z ljudsko usodo in z vzvišenimi nauki katoliške cerkve. Molk je priznanje in če molče še naprej dr. Korošec, profesor Renec, dr. Brejc in drugi — potem so v vsaki pošteni družbi nemogoči. In nemogoči so tudi vsi oni, ki nimajo toliko možatosti, da bi jih obsodili, čeprav vedo za njih grehe.
Rapallo in koroški plebiscit, švicarske krave in izigravanje katolicizma niso samo stvari klerikalne stranke, temveč zadeve vsega naroda. Zato klerikalna stranka ni v stanu, da bi rešila z molkom samo sebe. Pred sodnim stolom zgodovine bo sojena in obsojena in če molči, še dvakrat bolj.
Najgrša lastnost je figarija in še s fo se odene SLS., če molči.
Ne pomaga nobeno zavijanje in nobeno farizejstvo. Ali proti krivcem — ali z njimi! Tretjega izhoda ni!
Dr. Korošec, operite se!
Gospodu narodnemu poslancu Davorinu Krajncu
Dasi smo morali že opetovano konstatirati, di nekateri poslanci SLS. nimajo v sebi toliko možatosti in časti, da bi nam na naša vpraša-
nja odgovarjali, čeprav so jih s svojimi klevetami sami izzvali, se obračamo vendarle do Vas z javnim vprašanjem v trdnem pričakovanju, da ne spadate tudi Vi med one politične verižnike SLS., ki jih je prav sedaj dr. šusteršič tako uničujoče razgalil.
G. narodni poslanec Krajnc! «SIo-venski gospodar» z dne 6. aprila je priobčil z Vašim podpisom članek «Nekaj odgovora*. (Upamo, da Vaš podpis ni potvorjen, kajti ^Slovenski gospodar* je zmožen vsega.)
čeprav je Vaš članek silno kratek, vendar je v njem nagromadenih toliko in tako predrznih neresnic, da ste z njimi ali diskvalificirani kot narodni poslanec ali pa stigmatizira-ni kot lažnik.
Ker nečemo delati krivice, zato ne zaključujemo sodbe, dokler nam ne daste svojega odgovora. Če bi pa mislili tudi Vi, da nam smete ostati odgovor dolžni, potem znajte, da se ne bomo prav nič obotavljali, označiti Vaš nastop tako, kakor zasluži.
Gospod Krajnc! Vi pravite, da ste slišali, da je rekel tovariš Pucelj na šentlenartskem shodu, kako ste v skupščini sami priznali, da ne očitate tovarišu ministru Puclju nobene nepoštenosti, dasi to Vaš «lajb-žurnal*, slavni «Slovenski gospodar^ kleveče. Ker se bojite, da bi nadaljevali z Vami prerekanja, «da se s to neresnico begajo ljudje», zato Vaš članek.
čudimo se, gospod Krajnc, da ste tako pozno prišli do spoznanja, da Vam je treba odgovoriti, kajti prav isto stvar z ravno istimi besedami je povedal tovariš minister Pucelj že v Slovenski Bistrici in o ravno isti stvari je pisal že pred meseci kmetijski list». Kako to, gospod Krajnc, da ste tako dolgo molčali?
Toda že na slovenjebistriškem shodu je dejal tovariš Pucelj še nekaj več, to namreč, da ste snedli svojo besedo, dano na javni seji skupščine, dasteceloprečrtali stenografičnem zapisniku dano obljubo. Kako pa to, da o vsem tem molčite?
In potem, gospod Krajnc! Kako pa si morete dovoliti to očitno neresnico, da pravite: «ker se s to neresnico begajo ljudje?* Saj stoji to vendar črno na belem v stenogra-fičnem zapisniku! Ali hočete tajiti tudi to? Gospod Krajnc! Zdi se nam, da se z neresnico v resnici poizkuša begati ljudi, da pa Vi pri tem niste brez greha.
Toda vse to so še malenkosti napram temu, kar ste se osinelili trditi po svojem docela ponesrečenem uvodu.
Gospod Krajnc! Ni res, da ste poudarjali v svojem govoru, da obstoji glede prodaje živine krivda, ampak nasprotno je res, da ste dejali dobesedno to-le: »Govorilo se je o štirih skupinah, od katerih je vsaka zaslužila dva milijona. Ako je to resnica, je bila naša država zelo oškodovana. Te škode ne moremo mirno gledati in potrpeti. Ker o tem nisem natančno poučen in ne v:ra, kdo je kriv te afere (torej vendar ne tovariš Pucelj!), zato naravnost nikogar ne dolžim, niti gospoda poljedelskega ministra.» Tedaj Vam je zaldical tovariš Pucelj: «Zapišite to tudi v .Slovenskem gospodarju', če ste mož-beseda!», nakar ste dejali Vi: «To bom tudi storili* Seveda tega niste storili, ker naravnost sploh ne marate nikogar dolžiti, pač pa za hrbtom.
Zapisali smo nalašč vse Vaše div-no učene besede, ki so klasičen primer, kako narodni poslanec ne sme nastopati, samo da popolnoma razkrijemo Vaše postopanje.
V prvem stavku pravite: «Govori se», «ako je resnica*, «ne veste*, «ne dolžite», v drugem stavku pa zidate na to, za kar po lastnih besedah niti ne veste, če obstoji. Gospod Krajnc, ali Vas ni malce sram?
Resen opozicionalec, kar bi Vi vendarle morali biti, če hočete dobro volilcem, zbere najprej sam vse gradivo in kadar ima dejstva, tedaj nastopi. čemu vendar mislite, da vlečete dnevno 170 dinarjev, kakor za to, da delate. Vi pa ste se postavili na komodno stališče, da prepuščate zbiranje dokazilnega materiala drugim, sami pa se vležete na medvedovo kožo ter čakate, da opravijo Vaše delo drugi. Gospod Krajnc, tako ne dela vesten narodni poslanec!
Iskreno Vam pa moramo čestitati na uspehih, ki ste jih dosegli z za-
vijanjem resnice. Grda neresnica je, da se je tovariš minister Pucelj bal preiskave, kir Vi, gospod Krajnc, veste najbolje. Veste celo to, da je bil odgovor tovariša ministra Puclja na stavljeno interpelacijo tako zadovoljiv, da je smatrala vsa skupščina, tudi opozicionalci, in končno celo Vi sami, vsako preiskavo za popolnoma odveč. Vi, gospod Krajnc, pa ste tako slabotni, da se ne morete povzpeti do resnice, temveč zavijate resnico, da bi oprali s sebe madež.
In končno ste bili še tako nesramni, da ste dodali še nek «račun». Gospod Krajnc! Pri najboljši volji ne moremo reči z ozirom na Vaš račun, drugega, kakor da ste neoprost-ljivo len in nesposoben ali pa v enaki meri zloben narodni poslanec. Len in nesposoben narodni poslanec, če niste brali uradnih izjav in se niste informirali, da so bile licitacije javne in da se živina ni uvozila, enako zloben, če ste vse to vedeli, pa ste kljub temu razširjali neresnico, oziroma pravilneje laž.
Krona vsemu pa je Vaš končni stavek: «Kdo je zakrivil, da te živine ni država sama prodala naravnost Švicarjem ?» Gospod Krajnc, roko na srce ter priznajte, da slavna opozicija ni brez krivde, Vaše vprašanje pa da je prav grda farbarija ljudi!
Cenjeni gospod Krajnc! Čakamo na Vaš odgovor, potem pa priobčimo prošnjo družbe «Promess», s katero prosi za povračilo izgube in plačanih kolkov, ker ni prejela živine. Da ne boste napačno informirani, Vam povemo že sedaj, da znaša njena izguba dva milijona kron.
Čast narodnega poslanca je težka dolžnost in nikakor ne samo pravica obirati nasprotnikov. Tudi to ne zadostuje, da trobi narodni poslanec vse tisto, kar njegova stranka, temveč da brani resnico.
S svojim nastopom in osobito s svojim člankom pa ste dokazali, da se te svoje dolžnosti ne zavedate. Zato smo Vas opomnili nanjo. Če z uspehom ali brez uspeha, to boste dokazali Vi s svojim odgovorom. Po njem bomo pa tudi mi uravnali svoje korake.
Uredništvo »Kmetijskega lista«.
blata morajo revico riniti svoje vo-
zičke po tej cesti. če pa zavije katera le malo v stran, jo že drži trda stražni-kova roka hi policija ji diktira najmanj 100 kron kazni. Apeliramo na mestni magistrat in policijsko ravnateljstvo, da dovolita uporabo hodnika na eni strani ob slabem vremenu tudi mlckaricam z ročnimi vozički.
(Metamorfoze gospoda Novačana.) »Naša vas» z dne 13. aprila objavlja na uvodnem mestu Izjavo, v kateri izjavlja »načelstvo* «Slovenske zomljo-radniške stranke*, da ni Novačanova zemljoradniška stranka sestavni del srbske zemljoradniške stranke, temveč popolnoma neodvisna in eamostalna slovenska stranka, in sicer zaradi tega, ker so zemljoradniki monarhisti, No-vačanovi pristaši pa republikanci. Najprej SKS., potem zemljoradniki, sedaj slovenska republikanska stranka in
Pokrajinske vesti.
(Občni zbor krajevnega odbora SKS. za Zdole pri Kozjem) bo v nedeljo dno 23. aprila ob treh popoldne pri F1 o -rijanu Grobinu v Zečah. Tovariši, udeležite ee občnega zbora zanesljivo vsi!
(Nekaterim gospodom kmetijskim strokovnjakom.) Z ozirom na dvoje v našem listu priobčenih člankov "smo prejeli kar tri polemične članke od nekaterih gospodov kmetijskih strokovnjakov. Izjavljamo, da nimamo prostora no volje, polniti lista s polemikami kmetijskih strokovnjakov, ker smo prepričani, da niso take polemike niti v korist ljudstvu niti v čast gospodom kmetijskim strokovnjakom. Upamo, da uvidijo tudi gospodje kmetijski strokovnjaki, da je naš narod tako zelo potreben pouka, da je greh, če mu namesto pouka podajamo polemiko. Prevelika občutljivost nikakor ni v ponos možem. — Kar ee tiče debate zaradi lanskega vinskega sejma, pa mislimo, da je bila ta zadeva na seji glavnega odbora »Kmetijske družbe* tako pojasnjena, da bi morala biti vsaka nadaljnja beseda odveč. In to bi moral potrditi tudi gospod Košak, če ceni objektivno resnico bolj kot strankarski kapital. — Končno pozivljemo gospode kmetijske strokovnjake, da nas podpirajo z informativnimi in poučnimi članki in da store svoje za ljudsko prosveto. — Uredništvo »Kmetijskega lista*.
(Knezošlcofijskemu ordinarlatu v Mariboru.) Ugleden dopisnik, ki je pripravljen svoje navedbe zagovarjati pred sodiščem, nam je poslal dopis, ki je naravnost uničujoč za župnika v Zagorju pri Kozjem. Ker nikakor ne maramo polniti svojega lista s škandalnimi novicami, obenem pa tudi ne moremo trpeti, da bi ubijali nevredni duhovniki v narodu ugled cerkve, zato pozivljemo knezoškofijski ordinariat v Mariboru, da odredi nemudoma najstrožjo preiskavo in da krivce brezobzirno kaznuje. Z informacijami knezoškofijskemu ordinarijatu prav radi ustrežemo. Pričakujemo trdno, da bo knezoškofijski ordinariat vpo-števal naš apel. V primeru pa, da bi bil naš poziv zaman, ne bomo mi odgovorni za posledice. Pripominjamo le še, da smo svarili in da ne bomo ostali sredi pota,
(Ljubljanskemu magistratu!) Mleka-ricam naj se dovoli ob slabem vremenu voziti ročne vozičke tudi po stranski pešpoti od šiženske\ cerkve do mitnice na Gosposvetski cesti. Po morju
slodnjič del Radičeve stranke! Vsaj v tej smeri gresta razvoj in želja. Pozno, gospod doktor, ste našli svoje republi kanetvo. Mislimo, da Vam vso prela-kiranje stranke ne bo prav nič koristilo, kajti časi za snovanje novih strank so prešli. Narod pa tudi ne ljubi takih ljudi, ki so vsak dan za druga načela. Gospod Novačan, ali ni lepše biti dober literat kakor pa slab politik? Vsakdo ne more biti poslanec, kakor ne more biti vsakdo literat. Toda o priliki še kaj drugega!
(G. dr. Kukovec) je silno ponosen na to, da je najstarejši štajerski aktivni politik. Kot tak si je dovolil nazva-ti tovariša Drofenika svojega učenca. O tej stvari ne bomo polemizirali z drjem. Kukovcem, temveč rečemo le dvoje: Da je g. dr. Kukovec najstarejši politik, se spozna v resnici že iz tega, da je že davno zrel za pokoj. Ni tako neverjetno, da ga pri prihodnjih volitvah zadene politična kap. Kar se tiče koncentracije naprednih strank, pa moramo priznati g. drju. Kukovcu, da je storil res vse, da nam vzame vsako voljo do skupnega nastopa. V tem oziru je njegov politični talent naravnost neprekosljiv. Upamo, da imajo demokrati še par sličnih gro-bokopov na razpolago. Naj jih zvesto čuvajo!
(Slavni kočevski «Radikal») piše: Vodstvo klerikalne stranke je za nič, volilci pa so dobri, vodstvo demokratske stranke je za nič, toda volilci so dobri, vodstvo SKS. je za nič, toda volilci so dobri. Mi pa pravimo: Pri ra-dikalcih pa so volilci in vodstvo za nič. Ker se pa bojimo, da se vsaj glede gospoda Sajovica motimo, zato ga prosimo, naj prevzame vodstvo vseh strank, da krene vsaj enkrat že slovenska politika na pravo pot.
(O potapljajoči SKS.) sanja slavno glasilo »national-radikaler Gottscheer*, ker je bral v klerikalnih listih, da sta bila razbita naša shoda v St. Lenartu in Kranju. Gospodje okrog »Radikala* naj kar sanjajo ter se tolažijo. Tudi kočevskih Nemcev ne bodo dolgo vlekli za no6. Značilno za duševno potenco radikalcev pa je, da kljub notorični lažnivosti klerikalnih listov še zidajo na klerikalnih lažeh svoja modrovanja. »Giiick auf!»
(Kako laže «Domoljub».) Pod naslovom »Jugoslovanski ujetniki v Italiji* poroča »Domoljub*, da se nahaja v Tripolitaniji 2000 jugoelovenskih vojnih ujetnikov. In svoji raci še dostavlja, da se naša vlada za te ujetnike nič ne briga, za kar jo seveda pošteno okrca. Vsa stvar pa je od konca do kraja zlagana, kajti v Tripolitaniji ni niti enega našega ujetnika. Vse si je gladko izmislil neki nepridiprav, ki se je s pomočjo te laži zastonj pripeljal iz Dubrovnika domov na Dolenjsko. Laž so že razkrili slovenski listi. Kljub temu pa jo je »Domoljub* še enkrat objavil. Tako brezsramno laže list, ki se ga upajo priporočati duhovniki!
(Resno vprašanje gospodom okoli «Preroda».) V šusteršičevi knjigi je postavljen na sramotni oder obrekovalea eden vodilnih gospodov pri »Prerodu^. Odveč bi bilo poudarjati, da je ves «Prerod» diskreditiran, če trpi v svoji sredi obrekljivca in celo take vrste, kakor ga označuje dr. šusteršič. Zato pozivljemo gospode pri »Prerodu*, naj stvar nemudoma razčistijo. Tisto jecljanje »Prerajalca* v sobotnem »Slovencu* nikakor ne more biti povod, da bi se dr. šusteršičev očitek prezrl. Moralno čiščenje je treba pričeti pri sebi in šele potem se naj hodi med narod! Ce bi gospodje pri »Prerodu* prezrli tudi naš klic, se bomo pa pomenili z njimi še kje drugje!
(še enkrat šentjanški shod.) Po dolgem molku je objavil končno vendarle »Slovenec* poročilo o šentjanškem shodu. Seveda na njemu lastnem lažnivi način. Popolnoma nepotrebno je, da bi razkrivali laži v njegovem poročilu, kajti za to bodo poskrbeli najizdat-neje že udeleženci shoda, ki se bodo pač zgražali nad »Slovenčevo* lažnivostjo. Konstatiramo le, da je »Slovenec* ponjsen na sirove izraze svojih podrepnikov. Nizkotneje se pač ni mogel udariti klerikalni, ne katoliški, »Slovenec*. Interesautno je končno še to, da se izprašuje »Slovenec* z dne 15. aprila, kako bo lagal o shodu »Kmetijski list*, dasi je izšel naš list s poročilom o šentjanškem shodu že tri dni prej. Ampak zavijanje oči in hi-
navščina sta bila poleg lažnivosti že od nekdaj največja »Slovenčeva* dika,
(Lep uspel shod) je imel na velikonočni ponedeljek tovariS poslanec Kušar v Notranjih goricah^ Udeležba je bila na shodu nad vse častna. Na shodu smo videli tovariše iz Horjul ja, Pod peči, Jezera in Loga. Mirno in dostojno so se obnašali vsi zborovalci ter z zanimanjem sledili izvajanjem našega priljubljenega tovariša Kušarja, ki je ostro in jedrnato razkril nečedne politične mahinacije naših nasprotnikov. Za kratek čae je hotel skrbeti mladi Martinček, toda na njegovo veliko žalost so ga zborovalci napodili tja, kamor spada, namreč v mežnarijo. Ni prostora za neslanosti tam, kjer se zbirajo borci Stare pravde. Želimo, da nas naš tovariš Kušar skoraj zopet obišče.
(Polhov gradeč.) Ni še dolgo, ko sa me je zopet enkrat spomnil »Domoljub* ter mi poleg drugih odlikovanj, ki sem jih prejel med vojno, kakor »Napoleon*, »Nikita*, »Kraljevič Marko* itd., dodal še novo, namreč naziv »faliranega študenta*, za kar sem mu prav hvaležen. Da svojo hvaležnost tudi dejansko izkažem, hočem popisati »Domoljubovemu* dopisniku najtemnejšo stran iz svoje preteklosti (ne zgodovine, ki se piše le o mrtvecihV Še preden je bil Rihar župan, sem bil njegov domači učitelj, za kar mi ni dal niti vinarja nagrade. Toda zato se je kesneje kot župan še imenitneje izkazal. Zgodilo se je, da sem pil nekoč čez mero in bil zato silno razburjen. Županstvo me je dalo zaradi tega prijeti kot norca ter me odpraviti v ljubljansko norišnico. Na poti v Ljubljano so ravnali z menoj grše kot svoje dni me-mesarji s prašiči in teleti. Zdravnik, 14 me jo preiskal — neki Čeh — nas je odslovil z besedami: »Ajte, ajte. domu'. On je pameten, toda Vi ete oslički.* Za vsakega pametnega človeka bi bila s tem zadeva končana, samo ra. g. Ri-harja ne. Cez teden dni mi je poslal račun v znesku 31 kron. Ker računa naravno nisem hotel poravnati, mi ju denar vzel občinski sluga s silo, za kar sem ga že neštetokrat počastil z imenom, ki se naprej in nazaj enako glavi. In pri tem 06tanem, dokler se Šifror sodno ne opraviči. Ko sem naznanil vse županu, me je le-ta nagnal z lum-pom. To je najtemnejša plat mojega življenja. Ce mi pa more dokazati »Domoljubov* dopisnik še kako temnejšo, mu plačam rad 1000 kron, da se ne bo večno pritoževal čez premajhno plačo. Za počastitev v »Domoljubu* pa moja, udana zahvala. V znak priznanja sem se podpisal, kar naj stori prihodnjič tudi dopisnik v »Domoljubu*. — Tomaž Osredkar s.r. v Polhovem gradcu.
(Domžalski shod.) Pomanjkanje pro-štora nam je zabranilo, da nismo mogli do danes objaviti poročila o lepo uspelem shodu z dne 25. marca. Deloma Je poročilo zato že nekoliko zastarelo, toda nekaj stvari je tako zanimivih, da jih moramo izporočiti javnosti. Na prvem mestu je ljudska zahteva, naj že vendar enkrat neha klerikalna h u j s k a r i j a in naj se oprime duhovščina samo svoje vzvišene službe. Kako odločno zahteva to ljudstvo, se vidi iz tega, da so zahtevali nekateri podržavljenje duhovščine. Ta ljudski glas naj bo resno svarilo vsemu tistemu delu duhovščine, ki neče poslušati Kristusovega reka: Moje kraljestvo nI od tega sveta! Posledice klerikalnega hujskaštva morejo postati usodne za katoliško cerkev. Zabeležiti pa je treba še drug, zelo razveseljiv pojav. Na shodu v Domžalah, kateremu je predsedoval tovariš Jezernik, se je nabralo za tiskovni sklad SKS. 1064 kron, s čimer je bila na najlepši način maui-f©stirana zavednost naših tovarišev. Čast jim, kajti jamstvo so zmage Stare pravde!
(Iz Radovljice.) Vlada, ali spiš? Zvedeli smo, da se je šla pritožit proti davku na vojne dobičke tudi zloglasna radovljiška družba »Sava*, to je tista družba, kateri daje država za slepo ceno les. Družba spravlja na kup milijone, s katerimi napaja radovljiške Orle, da vršo bolje svojo protidržavno gonjo. Vlada, ali spiš, da rediš gade na svojih prsih? Ali res mislite, da veljaj za kmetovalca le: plačaj, če ne boš tepen!, za kapitaliste pri »Savi* pa: plačaj ali pa tudi ne!? Vprašamo, kje dobivaio nekateri denar, da se vozijo vedno v avtomobilih ter prirejajo špekulativne pojedine. Cujemo, da se poteguje »Sava* zopet za les. Vlada, dajaj les ljudem, ki ti dajejo, kar zahtevaš, brez protestov, kajti samo taki so za tebe! Čeprav so pri lesni industriji Jan delavci najbolje plačani, vendar ni bil od nje podan noben protest proti davku. Ne poslušajte krika kapitalistov radovljiške antante! Država ima svoje žage, svoj les in svoje uradnike. Zakaj ne bi država tudi sama izvažala lesa in čemu naj daje dobiček kapitalistom? Država naj daje rajši od do-lička majhne odstotke vestnim uradnikom, ki bo dandanes res uboge para. Nikakor pa naj ne daje država milijonov onim, ki samo hujska jo proti njej in ki širijo nezadovoljstvo! Na lastne noge naj se postavi država, pa bo za ljudstvo dobro! Naj bi o tem razmišljali tudi poslanci SKS.!
Vsak zaveden Jugoslovan mora biti ud ,,Jugoslovenske Matice" I
Kmetje, zbirajte pridno ln ob vsaki priliki prispevke ga naš tiskovni skladi
(Sokolsko gledališče v Radovljici)
uprizori na belo nedeljo ob treh popoldne v prid »Kolu jugoslovanskih sester*, in sicer za »Dečji dom*, J. Špicarjevo pravljico »Pogumni Tonček*. Igral bo društven šolski naraščaj, ki hoče s tem prispevati k dobrodelnemu namenu.
(Prenos zemeljskih ostankov mučenika Kromarja.) Še nekaj dni in pohiteli bomo na Suhi bajer, na orni Suhi bajer, kjer se je odigravala nedavno tragedija našega naroda. Vsi bomo pohiteli tja, da odpremo grob, ki že polhih šest let kliče na osveto in maščevanje. Kakor že znano, se bo oddala mnčenikova krsta dne 22. aprila na dolenjskem kolodvoru in jo bo dne 23. aprila zjutraj pripeljal reden osebui vlak po desetih v Črnomelj. Sprevod narodnega mučenika Kromarja v Črnomlju naj bo glasen in jasen opomin vsakomur, ki bi se v bodoče drznil lastnega brata izdati krvniku. Sprevoda se bomo udeležili v Črnomlju zato, da na dostojen način, trezno in resno, protestiramo nad zločinstvom avstrijskih krvnikov. Izogibati se pa moramo vsakega izzivanja, ker bi utegnilo vsako nepremišljeno dejanje naši plemeniti akciji škodovati. Črnomelj moramo ta dan zapustiti b čisto vestjo, da smo opravili svojo narodno dolžnost na miren in dostojen način. Vse udeležence sprevoda moramo opozoriti na to, da se bodo omenjenega dne vse črnomaljske gostilne točno ob devetili zvečer zaprle. Vlak iz Črnomlja proti Novemu mestu, odnosno Ljubljani, bo odpeljal ob pol petih popoldne. Ob isti uri bo vozil tudi posebni vlak v smeri proti Karlovcu do Zagreba, — Zdravo! — Odsek »Sokola* za prenos mučenika Kromarja v Črnomelj.
(Artiče.) Tu je umrl v svojem 22. letu učitelj Josip Korban. Pokojnik, ki je bi! za svoj poklic jako vnet, je opravljal do zadnjega zvesto svojo službo. Vse ga je imelo rado spričo njegovega lepega značaja. In ko se je poslavljal ob odprtem grobu od njega g. nadučitelj T o m i n c, se je orosilo vsako oko. V hvaležnem spominu nas vseh ostaneš, dragi nam Pepi! Na svidenje nad zvezdami!
Politične vesti.
(Genovska konferenca.) Kar smo
napovedovali v svoji zadnji številki, to se polagoma in zanesjlivo uresničuje. Genovska konferenca ima v sebi kal t-mrti. ker poizkuša doseči nedosegljivo. Hoče gospodarsko obnovo Evrope, toda na ta način, da bi ne plačali /seh stroškov obnove Evrope tisti, ki kaj imajo, temveč največji reveži. Pred vsem naj bi to storila Rusija, ki izdi-buje v smrtnih krčih lakote, in za njo Nemčija, ki spričo visokih odškodnin-ekih zahtev zaveznikov tudi komaj diha. Za temi pa naj bi prišle seveda druge manjše države, da med njimi tudi mi, nas je blagohotno opomnil »veliki državnik* Lojd Džorž, ker nas je pozval, naj plačamo svoje dolgove. Da bi šlo to plačevanje gladkeje izpod rok in da bi bili Rusi, Nemci in drugi bolj voljni plačevati stroške go-lipodarske obnove Evrope, pa so predlagali Angleži tudi razorožitev narodov, češ, kaj bi plačevali drago vojsko, ko pa bi prišel ta denar tako lepo v prid našim brezposelnim, ki jih je posebno Anglija polna. Sami so na-tiliem računali tako, da bodo razorožitev pri sebi izvedli le delno, pri drugih pa celotno, ter komandirali nato svet. Toda človek obrača, Bog pa obrne. Kajti niti Nemci niti Rusi niso voljni prenašati komande zaveznikov in tako je prišlo do
(nemško - ruske pogodbe.) Senzacija dneva je ta pogodba in med velikimi državami zapada vladata naravnost strah in groza, da te pogodbe nikakor De pripoznajo, češ da je v nasprotju z verzajsko mirovno pogodbo. Rusi in Nemci sicer izjavljajo, da temu ni tako ter priobčujejo tudi besedilo pogodbe. Toda zavezniki, pred vsem Francozi, se upravičeno boje, da obstoja poleg objavljene nemško-ruske pogodbe še kaka druga, veliko bolj važna pogodba, ki pomeni zvezo vzhoda proti za-padu. 200 milijonov ljudi bi bilo združenih tako v močno zvezo in tej zvezi bi se skoraj pridružile še druge države, pred vsem baltske, in Poljska in govori se celo tudi o mali antanti. V tem primeru pa bi bila vojaška premoč vzhoda velikanska in vsa stavba ver-zajskega miru bi se mogla zrušiti. Ves svet so hoteli veliki državniki antante vpreči v svoj voz, toda najmočnejši so se temu uprli in genovska konferenca je danes namesto Kraja triumfa zaveznikov kraj triumfa Rusije.
(Konec genovske konference?) Vsled rusko-nemške pogodbe obstoja resna nevarnost, da se konferenca odloži. Francozi zahtevajo odločno, da se zapodi Nemce z genovske konference, toda Angleži in Italijani bi radi malo posredovali ter stvar poravnali. Amerika pa je mirna in se tolaži, da Nemci sami ne morejo izvršiti obnove Rusije. In tako se bo najbrže tudi zgodilo. Z zapada bodo obnavljali Rusijo in delali dobičke Nemci, z vzhoda pa Ame-rikanci. Antanta pa bo imela dolg nos.
Vse pa bo plačal ruski mužik kakor vedno. Prav iskreno bi želeli, da se genovska konferenca konča, ker itak ne pomeni nič drugega kakor velike stroške ln farbanje ljudstva.
(Jadranska pogajanja.) Italijani silno kriče, da se vrše v Rapallu pogajanja med našo državo in njimi. Te vesti so neresnične. Ne vrše se nobena pogajanja, pač pa nadlegujejo Italijani naše odposlance z večnimi razgovori, tekom katerih bi jih radi ujeli na kako priznanje. Toda laška lokavost je preznana.	_
(Odstop muslimanov.) Na občnem zboru muslimanske stranke v Sarajevu je zmagala avtonomistična skupina drja. Spahe. Skupina Karamehmedo-vida in Maglajida je ostala v znatni manjšini. Zaradi tega sta podala oba muslimanska ministra demisijo. Govori se, da bo na njiju mesto imenovan zastopnik narodnoga eeljačkega kluba, najbrže črnogorski poslanec Piletič, Mislimo, da bo muslimanom še sil do žal, da so izstopili iz vlade, kajti kruh opozicije bo posebno za muslimane jako trd. Zaradi izstopa muslimanov iz vlade pa se bo tudi agrarna reforma lažje izvršila.
(V Sloveniji) pomeni višek političnih dogodkov šusteršičeva knjiga. Na vse težke očitke klerikalci molče in celo tako drzni so, da izrekajo zaupnico drju. Korošcu, čeprav mu je politično žonglerstvo dokazano. Toda politika ptiča noja ni še nikdar zmagala in tudi klerikalci bodo še spoznali, da so bili prvič razkriti s Šusteršičevo knjigo, drugič pa s svojim molkom, kajti molk pomeni priznanje.
(Pasivno resistenco) so pričeli v Mariboru uslužbenci v delavnicah južne železnice, ker so dobili uradniki do-klade, delavci pa ne. V vsem stavka 2000 delavcev. — Stavka v celjski VVestenovi tvornici traja dalje.
(Zopetni atentat v Berlinu.) V Berlinu sta bila ubita na ulici generalni guverner Tracije, Djemal Azmy bej, in bivši vodilni član mladoturškega komiteja, Baha Edin Sakir. Oba sta bila na mestu mrtva. Morilca sta pobegnila. Umor je političnega značaja.
Taksa na vozove.
Da ne bo nobenega dvoma več in da se enkrat za vselej konča sitna-renje brezvestnih klerikalnih županov, ki bi radi kmetovalcu škodovali samo zato, da bi potegnili svoj zloglasen strankarski voz iz blata, objavljamo dobesedno razglas delegacije ministrstva financ v Ljubljani z dne 10. aprila 1922., št. B II 5/84 —1922., katerega je izdal delegat g. dr. K Šavnik na intervencijo poslanca Majcna.
Razglas se glasi:
Finančnima okrajnima ravnateljstvoma P. O. v Ljubljani in Mariboru, vsem davčnim uradom, okrajnim upravam in oddelkom finančne kontrole v območju delegacije.
Opozarja se na tuuradni razglas z dne 22. marca 1922., št. B II 5/71, ki je izšel v «Uradnem listu* št. 36 in ki vsebuje med drugim tudi pojasnila o razlaganju predpisov o taksi na vozove na vzmeteh.
Po teh pojasnilih so taki vozovi (koleslji, zapravljivčki i. si.) takse prosti, ako jih uporabljajo lastniki kjerkoli redno tudi (poleg uporabe zase in za rodbino) za prevažanje lastnih poljskih pridelkov.
Tak voz podlega prijavni taksi samo tedaj, če ga lastnik uporablja izključno za svojo osebo in rodbinske člane (za luksus). Letne takse pa ni nikoli zahtevati.
I.
1.)	Glede zapravljivČkov in pri-prostih kolesljev, katerih lastniki so kmetovalci po poklicu, se vobče ne more dvomiti, da jih uporabljajo redno tudi za prevažanje lastnih poljskih pridelkov.
Beseda «redno» se pa ne sme strogo interpretirati, zadostuje, da služi voz kmetovalcu v ta namen, kadar ga potrebuje. Vsem malenkostim se je v tem oziru brezpogojno izogibati.
Če lastnik (kmetovalec) sam ne prizna ali se mu ne dokaže, da ga uporablja samo za luksus, je smatrati, da je takse prost.
Zaradi tega je na mestu največja liberalnost in opreznost pri presoji konkretnih primerov.
2.)	Boljše koleslje z usnjafim sedežem in streho (ki niso že fijakerski vozovi), ki služijo tudi lastnikom-kmetovalcem običajno le za osebno uporabo (torej za luksus), se bo proti dokazu, da jih uporabljajo redno tudi za prevažanje poljskih pridelkov, moralo pač smatrati za vozove na vzmeteh, ki podlegajo prijavni (ne letni) taksi.
II.
1.) Kolikor so vozovi na vzmeteh pod I. 1.) navedenih vrst last oseb, ki niso po poklicu kmetovalci, n. pr. trgovci, mesarji, notarji, odvetniki, uradniki itd., in posedujejo zemljišče, se ne more brez nadaljnjega smatrati, da uporabljajo te vozove redno za prevažanje poljskih pridelkov.
Če to ni obče (uradno) znano, mora stranka to dejstvo dokazati in se mora prijavna (ne tudi letna) taksa zahtevati, če se ta dokaz ponesreči.
III.
V	navadnem administrativnem postopanju naj se zahteva dokaz o taksni prostosti od stranke, kakor je pod I. 1.) in II. 1.) omenjeno.
V	kazenskem postopanju pa mora proti zanikajoči stranki doprinesti dokaz o krivdi (taksni obveznosti) oblastvo.
Ta dokaz obseza vsa dejstva in okoliščine, iz katerih izvira po predpisih taksna obveznost in bo v primerih pod I. in II. brez dvoma malokdaj tako popoln, da bo zadostoval za krivdorek.
Vsled tega je uvesti kazensko postopanje samo v eklatantnih primerih ali če stranka sama krivdo prizna, tembolj, ker vladata glede predpisov o taksni obveznosti, oziroma prostosti voz na vzmeteh v prizadetih krogih vzlic vsem pojasnilom še vedno splošna negotovost in des-orientacija.
O, kaznovanju strank, ki niso zadostile predpisom le zaradi tega, ker so bile uradno napačno informirane, sploh ne more biti govora.
V	vseh takih primerih naj se — ako je taksna obveznost nesporna, oziroma utemeljena — stranka opozori na merodajne določbe ter pozove, da plača takso v primernem roku (n. pr. v osmih dneh), ker bi se moralo drugače zoper njo kazensko postopati.
• * »
Razglas je jasen in vsako nespo-razumijenje bi bilo sedaj naravnost kaznivo. Opozarjamo posebno na točko I. 1.), po kateri se o kmetovalcih po poklicu sploh ne more dvomiti, da uporabljajo koleslje in za-pravljivčke tudi za prevažanje lastnih poljskih pridelkov. Če kmetovalec prizna sam ali če se mu dokaže, da uporablja voz le za luksus, plača takso.
Opozarjamo dalje na to, da se ne sme nikogar kaznovati, če ni zadostil predpisom, ker je bil napačno obveščen. To zadene skoro vse, kar delegacija tudi priznava.
Taksa na vozila je s tem pojasnjena in bila bi že davno, da niso klerikalci spletkarili. Pokazali so torej tudi pri tej stvari svojo ^ljubezen do kmeta*!
nn ii mm
(Davek na poslovni promet.) Ker
vlada še vedno nejasnost glede tega davka, naznanjamo, da so dolžni voditi knjige le oni podjetniki, katerih podjetja imajo na leto čez 360.000 dinarjev prometa. Vsem ostalim ni treba voditi knjig in se jim davek odmeri pavšalno na podstavi lanskega prometa. Proti previsoki odmeri davka je pripustna pritožba v zmislu člena 15 zakona o davku na poslovni promet, Višina davka se odmeri na podstavi posebnih pismenih izjav davčnih zavezancev, h katerim bodo pozvani od ob-lastev. Podjetjem, ki nastanejo v letu 1922., se bo odmeril davek le začasno. Davčna višina je ostala taka, kakrSna je bila, namreč en odstotek od vsega prometa. Prvi obrok davka na poslovni promet je treba plačati do dne 80. aprila, na kar vse prizadete opozarjamo.
(Davek na žganje,) ki se je pobiral do sedaj le v prečanskih krajih, se uvode tudi v Srbiji, in sicer že s prihodnjim mesecem. Tako se izvršuje počasi vendarle izenačenje davkov. Ni treba še posebe poudarjati, da imajo pri tem ravno poslanci SKS. največ zaslug.
(Notranje posojilo) v znesku ene milijarde namerava najeti naša država. Posojilo naj bi se porabilo za investicije. Bilo naj bi petinpolodstotno in loterijsko. Vsako leto naj bi se žrebalo in vsakoletni glavni dobitek naj bi znašal milijon dinarjev.
(Proračun justičnega ministrstva) določuje za posamezne pokrajine nastopne izdatke: za Srbijo 57,619.478, za Črno goro 4,818.081, za Bosno in Hercegovino 31,976.439, za Dalmacijo 11,831.005, za Hrvatsko in Slavonijo 43.145.967, za S1 o v e n i j o 19,395.098 in za Vojvodino 18.215.106 dinarjev, skupno torej 187,001.174 dinarjev.
Prinašamo te številke, da vidijo naši cenjeni bralci, kako neresnično je govorjenje o zapostavljanju Slovenije.
(Ameriška ponudba glede gradbe naših železnic.) Kakor poroča »Trgovski glasnik*, je dospela iz Amerike nova ponudba za gradbo naših železnic, in sicer od druge skupine. Naši opozici> nalci kriče, da smo že prodani, prebrisani Amerikanci pa ponujajo še naprej. Komu naj verjamemo? Mi gremo mirno z Amerikanci!
(Vrednost denarja.) Ameriški dolar od 301 do 303 krone; avstrijska krona 4 vinarje; češka krona okoli 6 naših kron; angleški funt sterling od 1332 do 1340 kron; madžarska krona 36 vinarjev, laška krona pa okoli 16 kron.
(Žitni trg.) Zagreb, dne 15. aprila. Prometa je le malo. Izvoza ni. Opaža se padanje cen. Pšenica se trži po 1700 kron, pariteta vtovorna postaja, koruza od 1250 do 1290, postavljena v Si-sak, rž od 1380 do 1400, ječmen od 1270 do 1300, oboje pariteta vtovorna postaja; moka (Fmejša) od 25 do 26 kron in otrobi od 900 do 950 kron.
(Cene moki so se v Nemčiji zopet znižale.) Sedaj velja moka št 0 21-50 nemških mark. Naša moka je torej dražja kot nemška, dasi je pri nas moke v preobilici, v Nemčiji pa jo primanjkuje.
(Sladkor se podraži.) Iz Zagreba poročajo, da so kartelirane sladkorne tvornice zopet zvišale cene sladkorju, in sicer za 2 kroni pri kilogramu. Povišanje cen je seveda popolnoma neutemeljeno.
(Letošnja letina) obeta biti zelo dobra. Žito kaže jako dobro in enako tudi sadje. Govorico, kakor da bi zadnji sneg škodoval sadju, so neresnične. Izgledi na dobro letino bodo vplivali gotovo tudi na našo valuto. V zadnjem času se tudi že res kaže majhno izboljšanje. Upati je, da pridemo vendar enkrat na zeleno travico.
(Zvišanje železniških pristojbin.) Z vedno večjo gotovostjo se vzdržujejo vesti, da se hoče pri nas zvišati z dnem 1. maja železniške pristojbine za 50 odstotkov. Ti poviški se ne bi vplačali v državno blagajno, temveč bi se porabljali izključno za izboljšanje prometa. Ce bi se ti poviški res sklenili, potem bi bile naše železnice najdražje. Z vso odločnostjo zahtevamo, naj se od tega zvišanja izvzamejo kmetijski pridelki, kajti drugače naraste draginja do neznosnosti. Pridružujemo se zato v polni meri tozadevnemu protestu »Kmetijske družbe za Slovenijo*.
(Zvišanje poštnih pristojbin.) Po vesteh trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu se zvišajo z dnem 1. maja poštne pristojbine za inozemski promet tako-le: Za navadno pismo (20 gramov težko) se bo plačevalo 2 dinarja, za vsakih nadaljnjih 20 gramov 1 dinar; za navadne dopisnice 1 dinar, za tiskovine za vsakih 50 gramov 40 par, za priporočena pisma 2 dinarja, za eks-prosna pisma 4 dinarje, za odgovor- zopet 4 dinarje. Zvišanje pristojbin za tujezemstvo je z ozirom na stanje valute upravičeno. Tako so plačuje v Italiji za pismo 80 centesimov, kar znaša preko 12 naših kron.
(Za razširjenje telefonskega omrež ja) je zahtevalo ljubljansko poštno ravnateljstvo kredit 29,300.000 kron. Kar je razširjenje nujno, zato upamo, da se bo dobil v Beogradu za to potrebni denar.
(Izvoz testenin iz Italije) je popolnoma prost,
(Grško prisilno posojilo.) Originalno in interesantno prisilno notranje posojilo je izvedla Grška, ki je vsled ponesrečene vojne v Mali Aziji prišla v težke finančne težave. Posojilo se realizira na ta način, da se prerežejo vsi bankovci na dve polovici, katerih ena ostane lastniku, druga pa državi. Vsi bankovci veljajo potem le polovico. Na ta način se je državni dolg čez noč zmanjšal za polovico. Za drugo polovico bo izdala država obveznice, za katere se bodo plačevale po šestinpol-odstotne obresti in ki bodo vračljive v 20 letih. Vsled grškega posojila je prizadetih tudi nekaj naših državljanov, ki so nalagali rajši svoj denar v grških drahmah kakor pa v dinarjih. Dober in — upamo — tudi izdaten nauk zanje!
(Zlat denar) se plačuje v Nemč!ji tako-le: 20 mark v zlatu velja 1200 papirnatih mark. Papirnat denar je torej vreden le eno šestdesetinko svojega nominala. Srebrni denar pa se plačuje 21krat dražje kakor je nominala bankovca.
(Potrdila ni treba.) Zupan: »Ali «t*i
bili navzočni, ko me je opsova! kraetf Repčič?* — Vestni čuvaj: »Da! Čisto natančno sem slišal, ko je dejal,, d* ste Vi velik osel, kar more tudi pi^ meno potrditi.* — Zupan: »No, ali ste zahtevali pismeno potrdilo?* — Čuvaj: «Bog ne daj! Verjeli smo mu že tako!»
(Profesorska.) »Kje pa ste pustili gospo, gospod profesoT?* — »Doma. Ker je prismodila opoldne jed, sem ji naložil sedaj za kazen, da jo mora, do večera pripraviti desetkrat pravilno.* (Rahločutnost.) »Oh, vi neusmiljeni človek!* je rekla, neka gospa mesarju. »Kaj tako brez srca ste, da bi zaklali tudi nedolžno jagnje?* — Mesar: »Ali bi hoteli snesti živo?*
(Za ženske.) Oče je vprašal sina, zakaj so žene prej zrele kakor moški. »Ker raste ljulika hitreje,* je bil sinov moški odgovor.
(Se ena za ženske.) Moški so sami vragi, pravi marsikatera ženska. Teds kaj bi dala mrsikatera, da bi jo vze!. — vrag.
(Dom sv. Petra.) »Kje je bil doma sv. Peter?* je vprašal katehet učenca, »S Kala,* je bil samozavesten učencev odgovor. »Kako to?> je vprašal katehet. — »Saj je zapisano: Ti si Peter s Kala!*	,
(Hiša žalostnega spomina.) »Ta-k hiša je sezidana s solzami, ihtenjem in krvjo.* — »Kaj? Ljudski oderuh je njen lastnik?* — «0 ne! Ampak hiša je zobozdravnikova last!*
Odprto pismo gosp. Jakobu Janu, okrajnemu načelniku ,.Kmetske zveze za radovljiški okraj" in bivšemu poverjeniku za kmetijstvo.
Ker sem zvedel, da ste se pripravljali dne 12. marca, da bi tovarišu ministru Puclju nekaj povedali, in ker Vas je gotovo nekdo zaradi shoda potegnil, Vam naznanjam, da bo dne 7. maja na javnem trgu v Radovljici shod tovariša ministra Puclja. Pozivljem Vas, da pridete na shod ter se pomenite s tovarišem ministrom pred ljudstvom. Ze naprej Vas zagotavljam, da boste mogli svobodno govoriti in da Vas noben pristaš SKS. ne bo motil. Jamčim Vam pa tudi za to, da Vas v primeru kritike nihče ne bo napadel s palico. Kmetski pozdrav!
Ivan Ažman s. r.,
t. č. načelnik okrajnega odbora SKS. za radovljiški okraj.
Za kratek čas.
(Prepozno spoznanje.) Neki kmet jc zapravil polovico svojega premoženja, samo da bi mogel izštudirati njegov sin. Toda vse je bilo zaman in slednjič je vzdihnil kmet: »Oh, koliko krav sem dal za tega edinega kozla!*
(V šoli.) Učitelj: »Ali poznaš to črko, Tonček?* — Tonček: »Poznam! Videl sem jo že večkrat, toda njeno ime sem čisto pozabil!*
(Pri pijači.) »V tem vinu je preveč vode,« je rekel nekdo. »Ne, v tej voli je premalo vina,* mu je odvrnil prijatelj.
/S&SSššS&SS&iSBS
I Obrtnik.
Gorenjskim obrtnikom!
«Clara pacta, boni amici* — * Jasni računi, dobri prijatelji!* Ta pregovor se ni obnesel le v politiki, marveč tudi v vseh drugih javnih ;n gospodarskih vprašanjih.
Kakor da bi bilo pred par dnevu tako jasno nam je pred očmi slika položaja, v katerem je bilo obrtništvo Slovenije ob volitvah v ustavo-tvomo skupščino. Od takrat je mi nilo že precej časa in marsikaj se je od tedaj tudi že izpremenilo; toda. kar se tiče stanovskopolitične na-obrazbe in obrtniškega napredka je ostalo skoraj vse pri starem. Izgleda, kakor bi bilo premalo delovanja in prepičlo delavcev za razširjanje obrtniške misli, za povzdigo naše skupne ideje in za izboljšanje položaja, v katerem se nahaja žal še danes obrtniški stan.
Vprašajmo se, kdo je tega kriv! Odgovor je enostaven. Ne le ne-orijentiranost, bolj trdo povedano ^malomarnost in nezavednost*, posameznih obrtnikov, temveč tudi slaba taktika in politika gotovih voditeljev obrtništva so glavni vzroki naše razdrapanosti. Nekaterim voditeljem je glavni cilj «stolček», zaradi česar plezajo tako radi po lestvici raznih strank. Če se takemu eksponentu* izpodmakne lestvica, da ne more prodati vsega obrtniškega stanu, potem si pomaga zopet s tem, da zagrabi za »drugo* lestvico, s pomočjo katere ponovno poizkuša; doseči «zaželjeni cilj*, samo da bi šla «stara šara* in «kmetski domovi^ bolj v promet.
V Radovljici in v Kranju so obrtniki že precej spoznali to politiko. — Če izpodleti spričo nesposobnosti in egoizma kakemu takemu plezalcu na lestvici SKS., se čisto gotovo oprime potem lestvice SLS.
Eden takih «kandidatov» se pro-ducira sedaj po Gorenjskem, čeprav
Kamor kmet in obrtnik zahajata in kjer dasta zaslužiti, tam morajo biti naročeni na ,,Kmetijski list"!
Obrtniki, pristopajte k »Obrtni organizaciji za Slovenijo", ker Ie združeni postanemo močni!
ga niso spoznali le vsi zavedni in dobrega gospodarstva željni obrtniki, marveč tudi vsi oni tovariši, ki imajo sicer nekoliko vezane roke, ki f» soglašajo v principu v glavnem že davno z nami. Da pa se «megle» čim prej razprše ter zašije tudi gorenjskemu obrtništvu lepše solnce svobode, bomo objavili v kratkem nekatere črtice izpod peresa gospoda Lovra Rebolja iz Kranja, da pojasnimo tudi «zvezarjem», kako trnje-vo pot in smolo ima ta gospod, ki iiočc organizirati obrtnike naše lepe Gorenjske v okviru SLS.
Kaj neki bo rekel k temu g. Ogrin, ko dobi takšnega kompanjona?
Obrtniki Gorenjske! Bližajo se volitve v oblastne in sreske skupščine.
Potrebno je, da je obrtnik povsod zastopan. Bojimo se, da Vas prve in druge volitve prehite. Zato Vam kličemo iz dolenjske metropole, kjer je zastopano vse dolenjsko obrtništvo: Združite se, podajmo si roke! V «Obrtni organizaciji* je dovolj prostora za vse obrtnike naše nam mile Slovenije. Iztrebite ljuljko in rešen bo obrtni stan!
Zategadelj vsi obrtniki v <Obrtno organizacijo za Slovenijo!*
Vprašujete se: kdo je naš zastopnik in kdo naš zagovornik. Odgovor leži na dlani. Zakaj nam ni treba voditi knjig o poslovnem prometu? Kdo je nastopil prvi za izenačenje davkov? Kdo kliče na odgovor ne-
pravilno postopajoče obrtne nadzornike (inšpektorje rada)? Kdo dela proti osemurnemu delavniku? Kdo je dosegel uspehe za obrtni stan?
Vse to je dosegla SKS. in edino SKS. Zato pa je tudi dolžnost obrtnikov, da se organizirajo vsi brez izjeme v «Obrtni organizaciji za Slovenijo* v Novem mestu. V slogi je moč! Zategadelj na delo za organizacijo, da bomo za volilno borbo zadostno pripravljeni!
Dolenjski obrtniki.
Obrtniške vesti
(Obrtniško društvo za Novo mesto in okolico) naznanja vsem rednim in podpornim članom, da bo
reden mesečni shod v nedeljo dne 30. maja ob pol dveh popoldne. Z ozirom na važnost dnevnega reda in z ozirom na to, da je naslednjega dne prvi majnik, se naprošate vsi člani, da se udeležite tega važnega shoda polnoštevilno. — Odbor.
(Obrtniškim društvom Slovenije) izporočamo, da je v «Kmetijskem listu* pod naslovom «0 b r t n i k» vsem društvom brezplačen prostor za objave mesečnih shodov in zborovanj na razpolago. Obrtniki! Zavedajte se lastne organizacije in potrebe skupnega dela ter poročajte v «Obrtniku» o vseh važnih stanovskih in stanovskopolitičnih zadevah! Ker bodi obrtnik voditelj obrtniške
misli, zato vsi na delo! V združeniu je naša moč!
ANTISEPTIČNO, ČISTILNO, OSVEŽUJOČE, oživljajoče in kre-pilno deluje lekarnarja Fellerja prijetno dišeči in že 25 let jako priljubljeni «Elsafluid», ki je mnogo močnejši in boljši kakor francosko žganje, se uporablja za drgnjenje rok, nog, hrbta in celotnega telesa in služi kot lepotilo (kosinetikum) za negovanje kože, las in ust 3 dvojne steklenice ali 1 specialna steklenica z zamotom in poštnino vred 72 kron. Razpošilja ga: Evgen V. Feller, Stubica donja, Elsatrg št. 344 (Hrvaško).
ANDREJ OSET, Maribor,
Aleksandrova cesta šf. 57; telefon št. 38,
trgovina z deželnimi pridelki, drvmi, premogom in vinom, se priporoča sa nakupovanje in prodajanje po najugodnejših cenah. — Naslov sa brzojavke: Andrej Oset, Maribor.
Jant.CerneK^
"franka
Vpoštevajte oglase
(inserate) »Kmetijskem listu"!
»Ekonom*
osrednja gospodarska zadruga
v Ljubljani, Kolodvorska ulico It. 7
ima vedno v zalogi:
drobno jedilno sol, lepo suho koruzo, kristalni sladkor, milo za pranje, pšenične otrobe, pšenično moko št. O, pšenično moko za kuho, pšenično moko za kruh, semenski oves, koruzno mokolnzdrob.
Posojilnica v Radovljici
razpisuje
mesto praktikanta.
Ponudbe z navedbo dosedanjega službovanja In študij kakor tudi zahtev je vposlati do dne 1. maja 1.1, b
Šivalni stroji
v vseh opremah za rodbinsko in obrtno rabo 09*" so dospeli, "f Večletna garancija.
Josip Peteline ▼ Ljubljani, 8t. Petra nasip 61. 7.
ie malo rabljena,
se po ugodni ceni proda.
Frano Derling ▼ Hlepcah, p. Lese«.
Gonilne jermene
is b usnja n tovarne, mline, iage in poljedelske stroje v vsaki Širini ima ▼ zalogi
IVAN KRAVOS v Mariboru.
T?<=
kiil, dni, kali in fosfate
oddaja po najnižjih dnevnih cenah
tvrdka Anton Tonejc In drug
Maribor, Mlinska ulica št. 23, tel. št. 68.
Podzaloge v Krškem, Šmartnem pri Litiji, Višnji gori, Semiču In Straži.
Na vprašanja glede gnojenja dajemo brezplačno pojasnila in navodila.
>ac
Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani
Miklošičeva cesta št. 16
se priporoča za naročila vizitk, trgovskih pisem in kuvert ter vseh vrst tiskovin.
m w % »
4s>
'K
t!8
S
1
A)
S &
a *
fti h » $
M m
Menjalnica
| Slovenske eskomptne banke
Ljubljana
Telefon
int. št. 3
Telefon int. št. 3
f e
| S
S » « *
M,
•B $
e m
I %
nasproti glavnega kolodvora
kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah, sprejema vloge na hranilne knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po najugodnejših pogojih; ima poseben borzni oddelek.


<W.>«.||
Gostilničarji, kavarnarji in vinogradniki, pozor!
v Slovenjgradcu.
Naznanjam, da sva se s kompanjonom A. Osetom raz družila in da vodim nadalje sam vinsko trgovino v Slovenjgradcu, katero sem si kot lastnik večjih vinogradov in kot poznavalec vseli boljših vinorodnih krajev uvedel tako, da lahko o vsakem času svojim cenjenim odjemalcem postrezam z najboljšim blagom. V moji zalogi so ta-le vina: muška-teljc, graševina (rizling), burgundec, traminec, šipon in druga boljša namizna vina iz vseh boljših vinorodnih krajev. V zalogi imam tudi vino v steklenicah (buteljkah).
Kupujem vsa najboljša vina od producentov po najvišjih cenah.
Vsem starim in novim odjemalcem se priporočam ter ostajam z vsem vpoštevanjem
Franjo Cajnko.
Za pomlad in poletje
priporočamo svojo veliko zalogo različnega angleškega In češkega sukna, volnenega biaga za moške in ženske obleke, različno perilno blago, kakor platno, šifone, cefirje, tiska-nlno v najnovejših vzorcih in bogati izberi, dalje različne volnene In šivane odeje za postelje, svilene, volnene in bombažaste rute za na glavo itd. Opozarjamo obenem - - tudi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. - -
4
A. & E. SKABERNE
veletrgovina z manufakturnim blagom
LJUBLJANA, Mestni trg št. 10.
i
0
Vpbčtna delniška glasnica R
Telefon a. 567. Čiiovii rita 11285.
SLOVENSKA BANKA
LJUBLJANA, Krekov trg št. 10y nasproti »Mestnega doma".
Obrestuje naj*ugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.	Izvršuje vse bančne posle najkulantneie.