OTOK BREZ VODE NA MESTNEM PODROČJU Na področju Dobrunj in Bizo-vika, naselij, ki sta oddaljen od središča mesta komaj 6km, sta oskrba s pitno vodo, kakor tudi odvajanje odpadnih in fekalnih vod zelo neprimerna. V naselju Dobrunje je bila marca 1974 izvedena anketa v 102 gospodinjstvih (s 470 prebi-valci), ki niso priključena na mestni vodovod. Rezultati an-kete so pokazali, da se oskrbuje z vodo 70 gospodinjstev iz globin-skih vodnjakov, 15 iz površin-skih izvirov, 17 pa dobiva vodo iz skupinskih zajetij v gozdu. 53 virov ob suši presahne, v 59 virih pa se voda ob deževju skali. Fekalne in odpadne vode se iztekajo v 35 betonskih greznic, 42 pretočnih gnilišč, v 15 pritne-rih tečejo na odprta gnojišča, v 10 primerih pa se razlivajo na travnike. Novembra in decembra 1974 je zavod SRS za zdravstveno varstvo izvedel preiskavo vode in ugotovil, da je pri prvem vzorče-vanju od 20 vzorcev 13 nepri-mernih zaradi povečanega šte-vila aerobnih bakterij, v 8 vzor-cih pa so bile dokazane bakterije E coli. Pri drugem vzorčenju je bilo ugotovljeno, da^je od 21 vzorcev 10 neprimefhih zaradi povečanega števila aerobnih bakterij, v 8 vzorcih pa so bile izolirane bakterije fekalnega izvora. Iz poročila sanitarne inšpek-cije pri upravi za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljublja-na, ki je bilo 8. januarja 1975 posredovano vsem organizaci-jam mesta Ljubljana, po svoji pristojnosti odgovornira za izboljšanje preskrbe prebival-stva z vodo, je razvidno, da groze občanom Dobrunj hidrična obolenja, kot so tifus, paratifus, epidemični hepattitis itd. ali pa zastrupitve s kemičnimi snovmi, ki se spirajo iz odpadkov v gra-moznicah ob Litijski cesti. V naselju Bizovik, ki šteje 990 prebivalcev, je preskrba z vodo urejena z vaškim vodovodnim omrežjem iz črpališča na polju ok. 200m severno od naselja. Voda v izviru sicer ni okužena, obstaja pa stalna nevarnost okužbe zaradi možnosti okvar na dotranjanem 47 let starem omrežju. V posebno neugodnem položaju pa je Bizovik glede odvodnjavanja fekalnih in od-padnih vod na nepropustnem in zamočvirjenem zemljišču v pre-težnem delu naselja. Ker je zem-ljišče zelo razgibano in se obli-kuje predvsem v hribovit in gri-čevnat teren, je veliko površin-ske in talne vode, ki se odteka po jarkih in v Bizoviškem potoku. Vsi ti jarki in kanali se izkoriš-1 čajo tudi za odvod odpadnih vod, izpeljanih iz greznic, kopalnic in kuhinj, kar onesnažuje tako vodo kot zrak. Greznice so v večini primerov brez hidroizolacije in zaradi posedanja tudi pokajo, tako da se fekalna voda združuje z me-teomo in talno vodo, kar je zelo neugodno, ker uporabljajo tal-nico za pitno vodo. Vsi našteti primeri negativno vplivajo na zdravo življenje Ijudi in nareku-jejo čimprejšnjo gradnjo kanali-zacijskega in vodovodnega omrežja. Sosednji krajevni skupnosti Zadvor in Bizovik sta se se spo-mladi 1974 lotili skupnega reše-vanja preskrbe z vodo in odvod-njavanja fekalnih vod, ker sta ugotovili, da pomeni združeva-nje dela pocenitev pri projekti-ranju in izvajanju kanalizacije. Če področja, ki so brez pitne vode, ne sodijo med razvita, pa prav gotovo sodijo med prikraj-šana za eno od temeljnih dobrin (foto: Dušan) Obveljalo je prepričanje, da srednjeročni načrti komunalnih organizacij mesta, ki so zagotav-ljali reševanje komunalnih pro-blemov naselij pod Golovcem v obdobju 1970—1977, zaradi nizke akumulativnosti in neu-strezne organiziranosti močno kasnijo in da bo treba za čim-prejšnjo rešitev stanja aktivirati lastne sile. Ustanovljena sta bila vaška odbora za izvedbo vodovoda in kanalizacije Bizovik—Dobru-nje, ki sta načelno delovala loče-no, po potrebi pa sta zasedala skupno. Izdelala sta delovni program in ga posredovala zboru občanov obeh KS, ki so ga spre-jeli jeseni leta 1975. Naročila sta izdelavo projekta kanalizacije in vodovoda s tem, da bodo obe komunalni napravi izvajali isto-časno. Celotna dolžina primernega vodovodnega omrežja za obe naselji znaša okoli 4400 m, kana-lizacijskega omrežja pa - okoli 5700 m. Celotna investicija brez hišnih priključkov bo znašala okoli 13,000.000,00 din. Občani obeh naselij bodo zbrali — če upoštevamo samoprispevek 10.000,00 din na hišo — prek 2,800.000,00 din. Z odstrani-tvijo humusa, zasipanjem in ureditvijo gradbišča pa s konče-vanjem gradbenih del bi naj mladina z deldvnimi akcijami znižala stroške za okoli 1,200.000,00 din. Preostala-potrebna sredstva bodo prispe-vale komunalne organizacije, potrebna pa bo,- tudi udeležba solidarnostnega sklada KS. Poleg tega bo treba najeti poso-jila v okviru samoupravnega sporazuma za medsebojno kre-ditiranje KS. Skratka aktivirati je bilo in bo še potrebno vsa razpoložljiva sredstva, da bodo lahko pričeli z deli zgodaj jeseni. Tudi mestna skupščina naj bi prispevala po svojih močeh, predvsem zato, ker predstavlja okužena voda obravnavanih naselij po poročilu mestne sani-tarne inšpekcije iz leta 1975 stalno nevarnost epidemije na tem področju, kar bi imelo za posledico karanteno mesta in neprecenljive stroške v zvezi s tem. Obveznost mesta bi bila možna tudi v tem, da bi prevzelo garancijo za vračanje anuitet — pač glede na to, da v sedanjem položaju, koše niso ustanovljene interesne skupnosti komunal-. nega gospodarstva, ni nobene organizacije, ki bi bila pristojna za reševanje teh problemov. Tako je bilo tudi postavljeno delegatsko vprašanje na 35. seji zbora občin skupščine mesta Ljubljana dne 30. junija 1977. Glede na navedena dejstva in akcije, ki so v teku predvsem za pridobivanje sredstev, obveš-čamo vse krajane, KS Zadvor in Bizovik, da štejejo akcijo za gradnjo kanalizacije in vodo-voda kot obvezno življenjsko potrebo vsakega krajana na tem območju. Zato je vsak krajan dolžan sedaj in v prihodnosti neposredno sodelovati v tej ak-ciji tako pri plačevanju prispevka v določenem znesku 10.000,00 kot pozneje pri sami gradnji obeh komunalnih naprav. Nihče naj ne naseda škodljivi miselno-sti nekaterih Ijudi, ki govorijo, da ni nujno potrebno sodelovati pri gradnji komunalnih naprav, češ da se bo že kako zgradilo. Zdrava pitna voda in čist zrak sta osnovni potrebi človeka za njegov obstoj, kar se vse bolj odraža z napred-kom civilizacije. Odbor za izvedbo vodovoda in kanalizacije Bizovik in Dobrunje