Št. 33 (2660), leto LI »Novo mesto, četrtek, 17. avgusta 2000 »Cena: 220 tolarjev r Mercator Ctf JDUUUsMIAJL v akciji "Gremo v šolo!" od 15.8. - 15.9.2000 Pohištvo za mladinske sobe V vseh Mercatorjevih prodajalnah s pohištvom Cvelbarjev cviček prvak Pili ga bodo tudi na olimpijskih igrah - Dve zlati medalji za ledeno vino BAJNOF - Na 26. ocenjevanju slovenskih vin v okviru kme-hjsko-živilskega sejma v Gornji kagoni je znani dolenjski vinogradnik Lojze Cvelbar iz Gorenje vasi pri Šmarjeti, najemnik finske kleti na Bajnofu pod Trško goro, dosegel lep uspeh. Na pcenjevanje je poslal 5 vzorcev *n dobil 5 medalj. Ledeni vini so-v'njon, letnik 1999, in sardone, letnik 1998, sta dobili zlato medaljo, srebrno medaljo je Cvelbar dobil za belo penino, letnik 1998, bronasto pa za lanski cvi- ček. Njegov cviček je med vsemi dobil najvišjo oceno - 16,24 točke in tako dobil naziv prvak cvičkov 2000. Sicer pa so bili vsi vzorci cvička na tem ocenjevanju dobro ocenjeni, cviček Anice Kos z Vinjega vrha je dobil le 4 stotinke nižjo oceno kot Cvelbarjev. Prav Cvelbarjev cviček bodo pili v Slovenski vasi na bližnjih olimpijskih igrah v Sidneyju, kamor ga je z etiketo Olimpijec 2000 Cvelbar poslal 300 buteljk. A. B. ZNOVA indijska konoplja JANKOVIČI - Policisti so ugotovi, da je nasad 200 sadik indijske Konoplja ki so ga odkrili 3. avgusta T bližini naselja Kanižarica, last Z. ■ h okolice Črnomlja. 10. avgusta ba so na njivi v Jankovičih odkrili a°v nasad indijske konoplje, last B. 'z okolice Črnomlja. Posekali in Zasegli so 348 sadik, zasegli pa še 12 ^dik že posušene konoplje. KONCERT NADKE PETKOVVE GLOBODOL - V Domu glasbene dediščine bo v petek, 18. avgusta, ob 20: uri v okviru Koncertov ob svečah solistični recital čembalistke Nad-ke Petkovve. Pivovarna Union ponuja prijateljski prevzem - Nadzorni svet Dane ne nasprotuje kapitalski povezavi z družbo, ki bo zagotavljala razvoj družbe - Možnost financiranja novih programov, novih trgov MIRNA - V vodstvu Dane se zavedajo, da je v vse bolj zaostrenem konkurenčnem boju na tržišču, zlasti pa še v luči približevanja Evropski uniji, nujno strateško kapitalsko povezovanje. Zato tudi nadzorni svet Dane, d.d., ki mu predseduje Drago Rabzelj, člana pa sta prof. dr. Janez Hribar in Stane Sladič, že 20. junija letos ni imel razloga za nasprotovanje kapitalski povezavi z družbo, ki bo zagotavljala obstoj in razvoj dejavnosti družbe, potem ko ga je direktor Jože Pravne seznanil o nameri uprave Uniona, da bi se družbi kapitalsko povezali. Nadzorni svet niti ni nasproto- Dani omogočilo dolgoročnejši raz- val stališču uprave, da se izvede cenitev družbe Dane, d.d., za kar je zaprosila uprava Uniona, da bi imeli podlago za določitev poštene tržne vrednosti in za sprejem odločitve o kapitalskem povezovanju. Za izvedbo cenitev so predlagali ljubljansko P&S. “Union je kompatibilen partner in ni neposredni konkurent našega nosilnega programa. Strateško povezovanje bi Usodno prehitevanje Največkrat vzrok neprimerna hitrost DOLJNI KOT PRI DVORU -23-letni P. I. z Vinkovega Vrha se je 11. avgusta ob 20.35 peljal z motornim kolesom iz Soteske proti Dvoru. Ko je pred naseljem Dolj-ni Kot začel prehitevati dva kolesarja, je nasproti pripeljal 20-letni voznik osebnega avta M. K. z Otočca. Motorist je zaviral in izgubil oblast nad vozilom ter padel po tleh. Drsel je^So vozišču in trčil v prednji del avta. Zaradi hudih poškodb je med prevozom v novomeško bolnišnico umrl. V zadnjih dveh mesecih so zabeležili kar štiri nesreče s smrtnim izidom, v katerih so umrli kolesarka, dva voznika koles z motorjem in voznik motornega kolesa. Najpogostejši vzrok hujših prometnih nesreč je neprimerna hitrost, zato policisti opozarjajo naj vozniki vozijo previdno in upoštevajo cestnoprometne predpise. L. M. voj in možnost financiranja novih programov, zagotavljanje novih trgov, predvsem financiranje v nove trge v smislu marketinške obdelave, vključitev v sodoben informacijski sistem in zagotavljanje delovnih mest,” je odgovoril direktor Dane, d.d., Jože Pravne na vprašanje, kaj pričakuje od kapitalskega povezovanja z ljubljansko pivovarno Union. Po besedah finančne direktorice Uniona Francke Hunjet so se o prijateljskem prevzemu Dane dogovorili z vsemi glavnimi lastniki in z upravo Dane. Na Mirno naj bi prenesli del Unionove proizvodnje, ker so v Ljubljani proizvodne zmogljivosti že zelo zasedene, medtem ko je v Dani še veliko neizkoriščenih. Union bo obdržal večino Daninih blagovnih znamk, uvedel pa naj bi še nove. Union ima petkrat več zaposlenih kot Da- na, Danina proizvodnja pa predstavlja približno desetino tistega, kar naredijo ljubljanski pivovarji. Uradno ponudbo za prevzem Dane bo Union objavil septembra. Malim delničarjem, ki so lastniki okrog 41 odstotkov delniškega kapitala v Dani, obeta Union poleg menjave delnic s svojimi še gotovino. Ob dveh paradržavnih skladih, ki imata po desetino kapitala, sta večja delničarja Dane še oba pida Nacionalne finančne družbe ((NFD 1 ima 30, NFD 2 pa 7,3 odstotka kapitala), medtem ko je Slovenska razvojna družba lastnica le okrog dveh odstotkov Daninih delnic. P. PERC Jože Pravne, direktor Dane, d.d. SEDMIČ „PLATNO, PESEM, PISANICE" JANKOVIČI - V petek, 18. avgusta, in v soboto, 19. avgusta, bo na domačiji Raz-tresenovih v Jankovičih pri Adlešičih sedma tradicionalna prireditev “Platno, pesem, pisanice”. V petek se bo že ob 15. uri pričel sejem domače obrti, ob 20. uri pa bo kulturni program, v katerem se bosta predstavila Kulturno društvo Jevnica pri Litiji in KUD Božo Račič iz Adlešičev, slavnostni govornik bo državni svetnik Branko Matkovič, program pa bo povezoval Toni Gaš-perič. Društvi kmečkih žena iz Gribelj in Dragatuša bosta pripravili domače dobrote. V soboto bo ob 8. uri na domačiji pogovor o problematiki domače obrti, ob 9. uri pa se bo pričel sejem, ki bo trajal do sredine popoldneva. Pokrovitelj prireditve je podjetje Mlakar. moral omejiti ekonomski razvoj zato, da bi zavaroval okolje. Slovenska ekipa je dosegla četrto mesto med 31 ekipami, kar je najboljša mednarodna debatna uvrstitev Slovenije do zdaj. Udeleženci tekmovanja so si ogledali tudi Krakow, Auschvvitz in Birkenau, predvsem pa so izpopolnili svoje retorične sposobnosti. Pred odhodom na Poljsko se je naša ekipa pripravljala v Bovcu na četrtem srednješolskem debatnem taboru, kjer so ekipno dosegli drugo mesto. EKOLOŠKI SPUST PO LAHINJI VRANOV1ČI - V soboto, 19. avgusta, bo ekološki spust po reki Lahinji. Udeleženci spusta bodo s plovili odpluli iz Pustega'Gradca ob 7. uri, iz Podloga uro pozneje, iz Doblič ob 9. uri, iz Kanižarice in Butoraja ob 10. uri, z izvira Krupe in Primostka ob 11. uri, iz Črnomlja ob 12. uri, iz Vojne vasi in Gradca pa ob 13, uri. Cilj, na katerem bodo čolnarje čakale spominske majice in golaž, bo ob 15. uri v Vranovičih. Prodaja in servis, Avto-hit, d.o.o. Kandijska 53, Novo mesto, telefon 068/376-490 Ob koncu tedna ho sončno in vroče, popoldne so možne vročinske nevihte. 07/ 30 81 118 k i Šmarje 13 a, Šentjernej, ert 15% POPUST ob vgradnji avtoinstalacije • ZA VSAK NAKUPU NAD 50.000 SIT darilo URA KOBRA ISSN 0416-2242 Berite danes stran 3: • Grenka torta za prvo obletnico stran 7: • Če bi imeli občino, bi šlo lažje stran 8: • Mudilo se mu je v smrt ^ŽUŽEMBERKU ZA POKAL DOLENJSKEGA LISTA - V petek in soboto *Je 209 odbojkarjev in odbojkaric iz vse Slovenije na treh igriščih za odboj-0 ta mivki na loki ob Krki pod žuiemberškim gradom pomerilo na tradi-c'°nalnem turnirju za pokal Dolenjskega lista. Med registriranimi igralci 0 v Igri dvojic zmagala domačina Rok Pucelj in Aleš Smrke (na levi strani t.reže), prvi sedanji, drugi pa nekdanji mladinski reprezentant. Med dekle-' Ha zmagati Novomeščanki Jana in Katja Vernig, med rekreativci, ki so kfali v trojkah, pa je bila najboljša ekipa Iz Drma (Iztok Kšela, Milutin alHč, Igor Slobodnik in Tone Novak), ki je poka! Dolenjskega lista osvojila Hjič in ga je dobila v trajno last. Prireditev so prizadevni organizatorji za-jačili s koncertom Pera Lovšina, ki mu je prisluhnilo več kot 2000 ljubile-v Pravega slovenskega rocka. (Foto: I. Vidmar) Nam ni za lastn Ovenele rože in dogorevajoče sveče ob cestah nas spominjajo na hude nesreče s smrtnimi žrtvami. Toda v.se pogosteje jih vidimo tudi ob prehodih železniških prog, v glavnem zaznamovanih le s prometnimi znaki, kot so A ndrejev križ, stop znak ipd. V takih primerih je bilo vedno umestno vprašanje, zakaj naša država še vedno ni z avtomatskim spuščanjem zapornic zavarovala vseh takšnih železniških prehodov - v Sloveniji jih je okrog sedemsto. Toda odgovor se je vedno skriva! v denarju. Zavarovanje enega prehoda namreč stane okrog 30 milijonov tolarjev. Ob nezgodi, ki se je pretekli teden zgodila v Sentlenartu pri Brežicah, pa je takšno vprašanje skorajda nesmiselno. Tridesetletnik je namreč kljub temu, da so bile zapornice zavarovanega cestnega prehoda čez železniško progo spuščene, svetlobni in zvočni opozorilni znaki pa so naznanjali prihod vlaka, obvozil pet avtomobilov in zapeljal na tire. Žal se je tam usodno srečal z vlakom. Alije smiselno zapravljati toliko denarja za varovanje železniških prehodov, če pa ljudje tega ne upoštevajo? Ta v zadnjem času namreč ni edini tak primer. Spomnimo le na primer v Lipovcih, ko se je hčerka z mamo v vugu znašla na tirih s spuščenimi zapornicami ravno takrat, ko je pripeljal vlak. O (neodgovornosti v cestnem prometu bi se dalo vprašati tudi ob smrtni žrtvi mladega motorista na Dvoru la konec tedna, pa ob nedavni tragični nesreči v okolici Novega mesta, ko je neizkušen devetnajstletni voznik zaradi prevelike hitrosti trči! v tri nasproti vozeče kolesarje, devetletna deklica pa je umrla. Kako bo drugim mar za naša življenja, če pa ni niti nam samim? LIDIJA MURN Debata mora biti Na šestem mednarodnem debatnem taboru na Poljskem je slovenska ekipa osvojila četrto mesto POČITNIŠKI MUZEJSKI VIA K Z OTROKI - V soboto je v Sevnico pripeljal muzejski vlak skoraj 500 otrok, ki si niso mogli privoščiti počitnic. Srečanje v Sevnici je s pomočjo Slovenskih železnic in občine pripravilo društvo Zagon iz Tržišča z neumornim predsednikom Stankom Lazarjem na čelu. Z vlakom so v Sevnico prišli tudi številni gostje, med njimi tudi predsednik državnega zbora, Janez Podobnik in generalni direktor Slovenskih železnic Igor Zajec. V kulturnem in zabavnem programu na sevniškem gradu jih je nagovoril tudi župan Kristijan Janc. Vlak se je ob povratku v Ljubljano ustavil še v Tržišču, kjer so goste pozdravili krajani in sevniška godba. (Foto: P. Perc) Dano prijateljsko prevzema Union NOVO MESTO - V tričlanski slovenski ekipi je sodeloval tudi novomeščan Rok Avbar. Izbran je bil na državnem srednješolskem tekmovanju v Celju. V ekipi sta bila poleg Roka še Leon Žunec iz Ljutomera in Barbara Rupnik iz Celja. Tekmovanje na Poljskem je bilo od 25. julija do 3. avgusta v mestu Utron. Udeleženci so debatirali na temo Svet bi Kje država ne pobere davkov? Seznam 200 največjih davčnih dolžnikov v Sloveniji, ki so ga pred kratkim najprej objavile Novice, o njem pa so za njimi poročali in razpravljali fako rekoč vsi slovenski mediji, je dvignil precej prahu tudi zato, ker so informacije prišle od ljudi iz krogov nove vlade. Prvo vprašanje je, ali je objava dolžnikov zakonita, da o smiselnosti takega početja sploh ne govorimo. Večina podjetij ali posameznikov s spiska je propadlo, šlo v stečaj ali celo umrlo. Teh dolgov ni mogoče izterjati, ker dolžnik ne bo nikoli več nič zaslužil. Težave, zaradi katerih je propadla večina podjetij s spiska, izvirajo še iz prejšnjega družbenoekonomskega sistema ali pa so posledica razpada Jugoslavije in težav pri poslovanju s podjetji iz drugih republik. Država bi tedaj storila smiselno, če bi takim podjetjem odpisala davke, vezane na te posle, in podjetjem pomagala preživeti, ne pa da je na dolgove nabijala oderuške zamudne obresti, zaradi katerih so davčni dolgovi zdaj nekajkrat večji. Vendar bistveno vprašanje v zvezi s plačevanjem in neplačevanjem davkov leži drugje. Država bo|j ali mapj pusti pri miru vse tiste, ki delno ali pa v celoti poslujejo na črno. Če nekdo svojega zaslužka ne prijavi, država od njega ne terja plačila davkov in tudi ne more biti dolžnik. Takih na spisku ni, a pri njih državni proračun izgublja precej več, kot bi pridobil, če bi izterjali prav vse davke z zloglasnega spiska. META KUPLEN1K, vzgojiteljica v vrtcu v Kostanjevici na Krki: “Mislim, da gre za kršenje pravice o varstvu podatkov. Davčne dolgove bi moralo izterjati sodišče, če so sploh pravično postavljeni. Slišala sem, da so nekateri podjetniki podedovali davke od različnih podjetij, ko so nekje delali, pa podjetje, ki je šlo v stečaj, ni- plačalo dela. Obrtnik pa bi vseeno moral plačati davek, čeprav ni dobil denarja." JURE UREK, dijak iz Kapel: “Prav je, da objavijo tiste, ki niso opravili svoje dolžnosti. Menim pa, da naj bi objavili le tiste, ki še poslujejo in davke še lahko plačajo, medtem ko tistih, ki so že zdavnaj propadli ali celo pomrli, nima smisla objavljati oziroma sploh še šteti med dolžnike. Spisek bi morali očistiti. Če se postavim v kožo tistih, ki so na spisku, mislim, da jim ni lahko. Ne bi rad videl, da bi se moje ime znašlo na njem.” JELKA GORENC, prodajalka s Petelinjeka pri Novem mestu: “Mislim, da država pri nekaterih majhnih podjetjih vse najde in pobere, medtem ko imajo določena podjetja privilegije in dobijo pomoč, če podpirajo pravo stranko ali koga poznajo. Vedno je bilo tako, čeprav to ni prav. Delo na črno pogosto škodi tudi tistim, ki ga opravljajo.” MARTIN MATKOVIČ iz Črnomlja, zaposlen v Slovenski vojski: “Če lahko revežu vzamejo davek od vsakega zasluženega tolarja, ker mu ga odtrgajo od plače, bi ga lahko pobrali tudi drugim. A davkarji bi morali ukrepati takoj, saj dolžniki davkov niso pridelali v enem letu. Sedaj je veliko težje. Marsikomu tudi ni kaj vzeti, nekateri pa so se najbrž znašli drugače, državi pa pustili dolg.” IVAN VINSKI, samostojni kulturni delavec iz Metlike: „ Država naj določi limit, do katerega naj podjetja plačajo dolg, ostalo pa naj odpiše. Ne razumem, kako je lahko nekdo državi dolžan toliko denarja. Kaj pa je delala davkarija? Očitno je potrebno zamenjati zakone, potem pa še ljudi na odgovornih mestih, če se jih ne bodo držali. Kaže, daje država padla v kapitalizem, ki mu ni kos.“ IGOR GREBENC, samostojni podjetnik iz Ribnice: “Če bi imena dolžnikov prebral v Slovenskih novicah, se ne bi čudil, da pa to objavljajo resni časopisi, kot je Delo. Da pride do takih dolgov, niso vedno krivi podjetniki. Ker so v objavljenih zneskih tudi obresti, je to zavajujoče in zato objava nemoralna in protizakonita. Če bi bilo objavljeno moje ime, bi jih tožil!" TJAŠA MUHIČ, dijakinja iz Kočevja: “Sama še ne plačujem dohodnine, menim pa, da če je davke treba plačevati, jih je pač treba. Vendar pa je davkov preveč, saj je davek že skoraj na vsako stvar. TUdi zato nekateri morda davkov ne morejo plačevati, čeprav so tudi takšni, kijih nočejo. Ker se ne ve, kaj je v ozadju dolgov, ni prav, da se imena dolžnikov javno objavi." URŠA MLAKAR, študentka 2. letnika Visoke upravne šole v Ljubljani, doma v Sevnici: „Če se z objavo davčnih zavezancev, največjih dolžnikov pri nas krši zakon, nisem za takšno dejanje. Kajti takoj se lahko vprašam, kaj tiči zadaj, ali ne gre spet za kakšne poli-, tične igrice, bodisi nove vlade ali samo nekaterih posameznikov. Vsekakor je pa tudi mene tema pritegnila." JOŽE KLEMENČIČ, uslužbenec trebanjske občinske uprave, doma iz Trnja: »Prav je, da so objavili imena davčnih zavezancev, ki so se izognili plačilu. Kaj bi bito, če bi se vsi navadni smrtniki skušali tako ali drugače izogniti? Pri objavljenih dolžnikih pa gre za visoke zneske dolga, da se ti zvrti v glavi. Sprašujem se, na kako na visoki nogi živijo ti fantje?!" Kdo od Otočanov se pripravlja za onostranstvo? Odpadki pri pokopališču OTOČEC - Zabojnik za smeti, ki je postavljen pri pokopališču, je običajno namenjen posušenemu cvetju, izgorelim svečam in drugim odpadkom s pokopališča. Tako so do nedavnega mislili tudi v krajevni skupnosti Otočec. Mirko Zupančič, oskrbnik pokopališča, je opozoril, da nekateri krajani dovažajo v ta zabojnik vse mogoče odpadke, tudi kosovne, kar nikakor ni prav, saj odvoz zabojnika plačujejo najemniki grobov. Cena za odvoz je, kot pravi, 26.000 tolarjev, in če je treba smeti odpeljati dvakrat mesečno, to nikakor ni majhen strošek. “Očitno bi se nekateri radi dobro oskrbeli za posmrtno življenje, saj dovažajo k pokopališču sedežne garniture, ležalnike, hladilnike in vozičke, pa tudi zvezke in razno literaturo,” se je pošalil, čeprav misli resno. Že v minulih dneh so z napisov na zvezkih ugotovili sokrajana, ki dovaža odpadke, z opazovanjem pa so odkrili tudi dve registrski tablici avtomobilov, s katerimi so pripeljali smeti: NM-S2-903 in LJ-F1-338. Zupančič poziva krajane, naj odlagajo smeti v katerega od ostalih zabojnikov, ki so nameščeni na območju krajevne skupnosti in za katere odvoz plačujejo vsi. B. D. G. Gozdovi na Mirni gori se krepijo Mirna gora za večino Belokranjcev pomeni simbol pohodništva in planinstva, gozdarjem pa že dolgo pomeni simbol belokranjskega gozdarstva - Javna obravnava načrta ČRNOMELJ - Kot gozdove Mirne gore gozdarji razumemo gozdnogospodarsko enoto Mirna gora, ki se na površini 4000 ha razprostira v širši okolici najvišjega belokranjskega vrha. Do druge svetovne vojne so bili večji del v lasti Ausperga, Kočevarjev in, ob vzhodnih obronkih planote, Belokranjcev. Najboljši, Auspergovi gozdovi, so bili leta 1923 oddani v zakup lesnopredelovalni firmi Jugoles, ki je iz Črnomlja do teh gozdov zgradila gozdno železnico in tako odprte gozdove močno izsekala. Velike, golo posekane površine so bile takrat umetno obnovljene s smreko. Gozdovi Kočevarjev, ki so živeli v vaseh pod Mirno goro, so bili zaradi nestrokovnih sečenj kvalitetno močno osiromašeni, kar je veljalo tudi za dostopne gozdove belokranjskih lastnikov. Tako so gozdovi po drugi svetovni vojni, ko so na večjem delu površine prešli v last države, kazali razmeroma žalostno podobo. Prva gozdna inventura na tem področju je bila opravljena leta 1958. Takrat je bila lesna zaloga vsega 104 m-Vha. Glavna naloga gozdarjev je bila takrat povečati lesne zaloge in čistiti prostrane površine mladih gozdov. V letu 1998 je bila opravljena že peta gozdna inventura za gozdnogospodarsko enoto Mirna gora. Kako je gozdarjem uspelo uresničiti leta 1958 zastavljeni cilj, naj pove podatek, da je po zadnjih meritvah lesna zaloga že 294 m3/ha, kar je po strokovnih merilih že blizu optimalne. Vzporedno z naraščanjem lesnih zalog seje neprestano povečeval tudi prirastek teh gozdov, ki danes znaša 7,28 m’/ha letno in je 2,2-krat večji kot ob meritvi leta 1958. KMALU 100 LET GASILSTVA TRAVA - Stoletnico gasilstva bodo na Travi slavili 26. avgusta. Proslava ali uradni začetek bo ob pol enajstih dopoldne s slavnostno parado, ki jo bo spremljala godba in seveda udeležba okoliških društev in gasilskih zvez. Celotno dogajanje je združeno s tradicionalnim srečanjem treh generacij, ki so razkropljeni po svetu. Nato bo veselica, ki jo znajo Travljanci popestriti na svoj način. Na Travi, ki ima trenutno samo še 24 prebivalcev, uspešno deluje PGD, v katerega so vključeni tudi vaščani bližnjih vasi. DOLENJSKI ORAČI 23. TEKMOVALI - V Volčjih Njivah na posestvu KPD Dob seje preteklo soboto pomerilo le 24 dolenjskih oračev, med temi pa je bilo tudi eno dekle. Največ znanja so po pričakovanju pokazali tekmovalci Srednje kmetijske šole (SKŠ), na čelu z 22-letnim Robijem Pavlinom iz Gotne vasi (na sliki poznejši zmagovalec Robi v akciji!), 2. je bi! Jože Luštek, 3. in 4. mesto sta si delila Franc Zalokar (tudi SKŠ) in Jože Verče (Strojni krožek Temenica-Mirna, na 5. mestu pa je končal Marko Bevc iz Mirne Peči. Vodja tekmovanja je bila Ana Moder s Kmetijske svetovalne službe Trebnje, ki je bila ob ZOTK Novo mesto in Društvu oračev Slovenije, organizator tekmovanja oračev. (Foto: P. P.) USPEŠEN TABOR V KADICAH - V organizaciji Vitre, središča za uravnotežen razvoj podeželja iz Cerknice, in občine Sodražica se je včeraj v Kadicah pri Podklancu konča! tretji in hkrati zadnji letošnji prostovoljni mednarodni Vitrin delovni tabor. Prostovoljci iz Švedske, Češke, Slovaške in Rusije so prve dni pomagali Antonu Maroltu iz vasi Novi Pot obrezovati veje ob vaški poti Podklanec-Novi Pol v dolžini 4,5 kilometra. Del ceste je bit zgrajen pred 25 leti, drugi del pa po žledu leta 1985. Doslej se nihče ni lotil temeljitega čiščenja. V drugem delu so prostovoljci urejali okolico Kadic, ki z asfaltiranjem dela ceste dobiva novo podobo. Direktor Vitre Bojan Žnidaršič je povedal, da bodo prihodnje leto v okolici Podklanca, ki je na meji med Dolenjsko in Notranjsko, spet organizirali delovni tabor. (Foto:M. G.) Kako naprej? Zavod za gozdove, OE Novo mesto, trenutno izdeluje peto revizijo gozdnogospodarskega načrta za enoto Mirna gora. V ciljih gospodarjenja, ki jih po- • Vse, ki se želite podrobneje seznaniti s stanjem gozdov in z načinom gospodarjenja v njih v nasled-jih 10 letih, vabimo na ogled načrta, ki je razgrajen v prostorih revirnega vodstva v logarnici na Planini pod Mirno goro - vsak delovni dan od 11. do 25. avgusta. Javna obravnava načrta bo 25. avgusta ob 12. uri v istih prostorih. Z vpisi v knjigo pripomb ali s sodelovanjem na javni obravnavi lahko vplivate na nadaljnje gospodarjenje z gozdovi Mirne gore. stavljamo, ni več osnovnega vodi-la hitrega dviganja lesnih zalog kol v dosedanjih 10-letnih načrtih-Glede na razmeroma visoko doseženo lesno zalogo je tudi načrto vani posek za naslednji decentl postavljen bistveno višje kot doslej in pomeni 70 odst. prirastka. Cilji gospodarjenja se z obravnavanim načrtom premikajo iz P®" dročja krepitve lesnih zalog k krepitvi kvalitete lesa ter h krepiti™ nelesnih funkcij gozdov na Mir®1 gori. Ekološke in socialne funkcije gozdov postajajo vse boj pomembno področje gozdarjevega udejstvovanja. Načrt jih izčrpno obravnava, pri čemer naj omenim pr°b' lematiko razgleda s planinske P0-stojanke, življenja ostanka kočevar-ske vasi Planina, gozdne učne po1'-zaraščanja krajine, pogojev za življenje divjadi, hidrološkega pomena teh gozdov itd. SANDI ŠOLAR, univ. dipl- in*: Vodja KE CrnomeU KONEC SLUŽENJA VOJAŠKEGA ROKA - V novomeški vojašnici so Prl pravili slovesnost ob zaključku služenja vojaškega roka generacije “Janucd 2000". Najuspešnejšim so podelili medalje. Zlato medaljo je prejel poddesd' nik Matej Košenina (na sliki). Podelili so tudi pokale za športne dosežkl-Prvo mesto je zasedla prva pehotna četa, drugo minometna in tretje zalrf' na četa skupaj s poveljniško. (Foto: M. H.) j Ljubljansko pismo Za polovico višji socialni prejemld Minimalni dohodek: 34.800 tolarjev LJUBLJANA - Prejšnja vlada je potrebovala kar nekaj let za pripravo predloga spremeb zakona o socialnem varstvu, ki je zdaj na poslanskih klopeh pripravljen za večkratno branje. In kakšna je vsebina teh sprememb? Od leta 1992, ko je bilo dogovorjeno, da naj zajamčena plača v državi znaša vsaj 40 odst. povprečne plače in je dejansko presegala 40 odst. le-te, se je do leta 1996 znižala že pod 25 odst. povprečne plače in to raven ohranila vse do danes. Takšno stanje je vsa leta pomenilo vse nižjo osnovo za ugotavljanje višine socialnih dajatev, torej drugačno kot je bila predvidena ob sprejemanju zakona v letu 1991. Tako so se socialne dajatve sprevračale in sprevrgle v sramotno nizke državne pomoči. Pravica za povečanje zajamčene plače je bila v rokah vlade, ni pa bilo mehanizma, s katerim bi jo lahko redno prilagajali stopnji inflacije ali povečevanju cen življenjskih potrebščin. Tako so bili prejemniki socialnih dajatev močno prizadeti v primerjavi s prejemniki plač ali drugih prejemkov. Zato je bilo že takrat slišati predlog, naj bi uvedli princip vezave socialnih dajatev na povprečno plačo. Spremembe zakona, ki jih je predlagala Drnovškova vlada, naj bi pomenile enega izmed glavnih ukrepov za uresničevanje programa boja proti revščini in socialnim razlikam, ki ga je prav tako sprejela že prejšnja vlada. Temelj- ni cilj zakona je nedvomno povišanje dajatev na raven, ki pokriva minimalne življenjske stroške, in širitev kroga upravičencev do .socialne pomoči v skladu s prakso evropske zakonodaje. Sedanjih več kot 30 tisoč ljudi, ki prejema; jo kot edini vir preživljanja nekaj preko 21 tisoč tolarjev mesečno, bo nedvomno zadovoljnih s povečanjem zneska na minimalni dohodek v višini 34.800 tolarjev. S takšno spremembo bo Slovenija vsaj delno ohrajala prvine social; ne države, za katero nas v Evrop1 nekoč ni bilo potrebno biti sram in ki jo zdaj z vsakim dnem m spremembami zakonodaje vse bolj krčimo. Tako so tudi te spremembe in samo povišanje zneska predlagane enotne socialne pomoči povezane z zaostritvijo kriterijev prejemanja te pomoči. Mnogi sedanji upravičenci do denarne in socialne pomoči bod° zato v prihodnje ostali tudi brez te pomoči, če bodo imeli kaj Pre; moženja. Očitno je pri priprav' tega zakona predlagatelje vodilo izhodišče, daje država dolžna pomagati predvsem tistim, ki si resnično ne morejo pomagati in da je dolžnost posameznika, da sam. po svojih sposobnostih, skrbi za dostojno preživljanje sebe in tistih, ki jih je dolžan preživljat'-Državni uradniki pa imajo po novem vrsto možnosti, da lahko tud' sami ocenijo upravičenost posameznika do prejemanja socialne pomoči. Tako ali drugače: spremembe tega zakona pomenijo kljub vsemu napredek v oceni države, ko; likšen znesek (naj) zagotavlja vsaj skromno življenje (preživetje) po sameznika. Res so tudi novi zneski socialnih pomoči izrazito simbolični, vendar njihovo več kot 5o odstotno povečanje glede na sedanje stanje le pomeni, da im8 država resne namene pri uresničevanju pogosto napovedanega "boja proti revščini in socialni izključenosti”. VINKO BLATNIK [Novomeška kronika ) I j VSE ZA ŠOLARJE - Mestna občina Novo mesto bo radodarno namenila večmilijonski kup-Cek tolarjev za preureditev športno dvorane v Šmihelu. Dela in fi-Pnnciranje tečejo pospešeno, saj Je mladim dijakom Centra sred-nJ'h šol, cvetu naše prihodnosti, ^ndar nujno nemudoma zagotoviti boljše razmere za športno v^8ojo. Dijaki bodo tako brez skrbi zakorakali v novo šolsko et°, saj bodo v športni dvorani Pridobili vse najpomembnejše Za Pouk: dodatne tribune in semaforje ter celo prostor za novinarje in pokrovitelje, ki so ga že 0|go pogrešali! To, da tako dvorano potrebuje predvsem vrhunska košarka, je zgolj slučajnost. Racionalno - Kot je ne- avno ugotavljala naša stara Znanka, Ena gospa, so v novo-meški občini skrajno varčni pri Poletnih kulturnih prireditvah. ,.1 Pa povsem res, da se morajo Jubitelji kulture prav na vsako napeljati v sosednjo občino. Če-Prav precej po tihem, ob dobrem nbisku in slabi podpori občine, n Poletje poteka Novomeški glasbeni festival. Res pa je, da Zar>j skrbi Milko Bizjak, spet L°vek iz sosednje, mirnopeške °bčine. lačni so živi - če bi v Srebrničah že pokopavali premi-nale, bi lahko kdo pomislil, da Se v nasadih zelenjave nasproti novega pokopališča pasejo mrt- duše. Pa te tako in tako menda IZ l\l A 5 1 >1 O E) C I M MM* nimajo dobrega apetita in ndi sicer ni znano, da bi na zem-P Puščale sledi stopal. Tako po °pri stari navadi zelenjavo oddajo kar živi, taki z glavo in D°simi stopali. SPOMENIK - Državni sekre-ar za veterane Slavko Turk je, k°t je poročal osrednji slovenski nevnik, na tiskovni konferenci razglasil, da bodo na Pogancih Pn Novem mestu, kjer je počila Prva puška v vojni za Slovenijo, Postavili spomenik. Pa so se jjrnogi zmrdovali nad novimi državnimi sekretarji. Če bo ta Postavil spomenik, kjer je zdaj jmmo spominska plošča, kaj °do postorili šele drugi! Ena gospa je slišala, da vzreja j.ope pasme šentjernejskega pete- lina resno šepa, saj so se začeli **Uti petelinčki z dvema desnima '‘/‘Sama. Tudi petelinčki vedo, jih podpira. Shujšajte s kolesom! Liberalna demokracija Slovenije nova Slovenija . v NOVEM MESTU a Novo MESTO - V petek, II. vgusta, se je v Novem mestu *estal iniciativni odbor za ustano-ltev občinskega odbora Nove 'ovenije - Krščansko ljudske ranke. Ustanovni zbor bo pred-'doma konec avgusta. i*. novoivikSIck P0R0dlMl%NfCE v času od 4. do 10. avgusta so . n°vomeški porodnišnici rodi-e- Tanja Grubačevič iz Grobelj 'Andraža, Branka Povše z Ve-Jrih Poljan - Marjeto, Andreja ®vak z Loke - Evo, Mateja uzrna z Gumberka - Kajo, j'tena Groblar z Omote - Ines, j. La Hočevar iz Preske - Alena, arbara Levačič iz Vel. Podljub-Eriko, Melita Jazbec iz j r?!Ča ~ Tima, Matejka Jontez . P'nj - Romana, Mojca Fran-,°te Hrastja - Mihaela, Branka Ustek iz Ledeče vasi - Patricio, c n'fa Kukec iz Tržišča - dekli-,°' Alenka Zaman iz Šentjerne-I? ' Jakoba, Mojca Štajner iz grškega - Evo, Cvetka Janežič .Puščave - Marka, Mateja 0rT|ažin z Otočca - Mašo. *Z NOVEGA MESTA: Moj-Ia Pelko, V Brezov log 32 - Laro d Alojzija Žagar, Pod Trško g0r° 72 - Jana. Čestitamo! Prestopite na avtobus, prosim! Po letu dni avtobusi mestnega potniškega prometa še vozijo I&I sta se dogovorila že za dve racionalizaciji - Kdo in prazni - Občina in prevoznik kako bo pritegnil potnike? NOVO MESTO - Kot je znano, je mestna občina Novo mesto podelila koncesijo za izvajanje javnega potniškega prometa na območju mesta podjetju I&I, avtobusni prevozi Koper. V mestu žal niso uspeli oblikovati krožne proge, zato so začeli s štirimi progami (Poganci-avtobusna postaja-Bršljin, pokopališče Srebrniče-Drska-Kandija-Ragovska cesta-Ločna-Mačkovec-Sevno, Košenice-Šmihel-avtobusna postaja-Ločna-Sevno in Cikava-Kandi-ja-avtobusna postaja-Cegelnica-pokopališče Prečna). Avtobusi so jeseni začeli voziti 160 milijonov tolarjev, pri čemer bi med 5. in 23. uro v intervalih na 45 do 50 minut, v prometnih konicah pa na polovico krajših (20 do 25 minut). Ob sobotah popoldne, nedeljah in praznikih so si zamislili daljše intervale. Omogočili so prestopanje z enkratno ali povratno vozovnico. Stroški za tako postavljen mestni prevoz naj bi v enem letu dosegli moral občinski proračun zagotoviti 63 milijonov tolarjev. Po treh mesecih seje pokazalo, da se bo na leto z avtobusi mestnega prevoza prepeljalo precej manj od načrtovanih 650.000 potnikov, zato je občina skupaj s podjetjem I&I skrajšala čas prevozov med tednom ter tudi ob nedeljah in praznikih, povečala intervale, zmanjšala Polepšali bodo Gradišče Novoustanovljeno Hortikulturno društvo Azalea načrtuje arboretum in enotno ureditev vasi GORENJE GRADIŠČE - Ideja o ustanovitvi Hortikulturnega društva Azalea seje uresničila že 12. sprila letos, vendar se člani zaenkrat še trudijo za pridobitev pokroviteljstva in čakajo na načrt arboretuma v obliki petelina, ki ga načrtujejo v Belgiji. “80 arov velik petelin, simbol šentjernejske občine, bo v obrisih sestavljala živa meja, med zelišči, ki bodo rasla v arboretumu, pa bodo speljane potke,” opisuje predsednik društva Karl Žužek. Društvena tajnica je Martina Luzar, blagajnik Stanislav Pirnar, vsi trije ter Janez Krhin in Jože Hočevar pa sestavljajo še upravni odbor društva. Njihov najpomembnejši cilj je ureditev najprej Gorenjega in nato še Dolenjega Gradišča, tako da bosta vasi lahko postali zanimivi turistični točki. Želja je veliko: arboretum z zeliščnim vrtom, grmički za pločnikom, kmečki turizem in čajnica, ki bo ponujala pršut, domače salame, slanino, domač kruh, potice, ki jih peče predsednik društva, vrtne in zeliščne sladolede. Poleg rož pa bodo poskrbeli tudi za ureditev pešpoti, popravilo dovozov, ureditev odtoka vode, parkirne prostore pri pokopališču, napeljavo elektrike v cerkvi in mrliški vežici, ki jo je poleg avtobusnega Suhokranjski drobiž postajališča tudi treba urediti. “Verjetno se bomo vključili v državni Program celotnega razvoja podeželja,” je povedal predsednik Karl Žužek, ki računa tudi na pomoč šentjernejske občine in pokroviteljev. Ža začetek si bodo pomagali s sadikami iz Belgije, s katerimi jih bo oskrbela Jelena De Bel-der. 76-letna gospa, kije tudi članica njihovega Hortikulturnega društva Azalea, jim s svojim strokovnim znanjem pomaga pri prvih korakih. M. RAPUŠ SREČANJE ANSAMBLOV - V soboto, 19. avgusta, se bodo nadaljevale poletne grajske prireditve, ki jih organizira Turistično društvo Suha krajina. Na grajskem dvorišču žužemberškega gradu bo srečanje suhokranjskih narodnozabavnih ansamblov, nastopili pa bodo znani in popularni ansambli iz Dolenjske, med njimi Rubin in Mladi Dolenjci. ŽEGNANJE - V podružnični cerkvi sv. Jurija pri Hinjah je bilo v nedeljo žegnanje. Udeležilo se ga je veliko domačinov in obiskovalcev. Člani Konjerejskega društva Suha krajina so se na žegnanje iz Žužemberka odpravili s šestimi vozovi in konji. 32 konjenikov se je skupaj s predsednikom društva Francem Pucljem in županom Francem Škufco dobro zabavalo tudi po maši, ki jo je imel domači župnik Ciril Murn. RAFT PO KRKI - Žužemberški odbojkarski klub je uspešno izpeljal 6. tradicionalni odbojkarski turnir na mivki. Poskrbel je tudi za pokrovitelje in jih z raftom popeljal po reki. Po brzicah reke so se peljali tudi župan Franc Škufca, direktor občinske uprave Vlado Kostevc in trenerji ekip. Čeprav so štirikrat opazovali podvodno življenje Krke, so bili z vožnjo zadovoljni. ŠMARNICA - Pero Lovšin, znani rokerski zvezdnik, je sobotno popoldne preživel v sadinskih Talih, kjer je poskusil suhokranjsko šmarnico. Prijatelji so mu za popotnico do Žužemberka dali en liter te dragocene pijače, ki jo je popil na koncertu. Mladina, ki se je zbrala na loki, je bila zelo navdušena nad koncertom, pa tudi nobenega razgrajanja in incidentov ni bilo. Grenka torta za prvo obletnico Septembra bo tukajšnji mestni potniški promet praznoval prvi rojstni dan. Torta, če mu jo bo kdo spekel, bo verjetno prej grenka kot sladka. Ni namreč skrivnost, da so bila pričakovanja velika in da načrtovanih rezultatov še ni, čemur pa se ne gre pretirano čuditi, saj govorimo, ali bi vsaj morali, o dolgoročnem projektu. Novo mesto je bito enostavno predolgo brez urejenega in stalnega mestnega avtobusnega prevoza, zato se na avtobuse nihče več ni zanašal, poleg tega pa je vmes prišla še neustavljiva avtomanija. Kar precej številk Dolenjca bo še izšlo, preden bomo lahko poročali o polnih avtobusih mestnega prometa, če bomo sploh kdaj. In če bomo, potniki gotovo ne bodo prišli na avtobuse sami od sebe. Javni prevozi danes niti malo niso "in", zato jih uporabljajo večinoma tisti, ki jih morajo: šolarji. Starejši in tisti redki, ki nimajo avtomobilov. Ostale bo treba prepričati, jim ponuditi kar najbolj ugodne in uporabne proge ter znosne časovne razmake med prihodi avtobusov, da bo potnik, ki bo zamudil prvi avtobus zagotovo kmalu pričakal drugega. Bombardirati bi jih morali z informacijami o progah in o voznih redih. Čakanje na potnike ne bo koristilo ne prevozniku ne občini. Po nekaterih ocenah projekt ni zastavljen tako, da bi vzpodbujal prevoznika, naj sam kaj naredi za izboljšanje, po drugi strani pa občina ravno njemu nalaga to pomembno nalogo. Ker gre za širši, ne nazadnje tudi ekološki projekt, občina ne bi smela prehitro obupati. Normalno je, da so na začetku takega projekta stroški precej večji. Če se jih bo preveč ustrašila in še naprej samo krčila proge ter število avtobusov in voznikov, predvsem pa časovne razmake, med posameznimi vožnjami, ljudi ne bo spravila na avtobuse. BREDA DUŠIČ GORNIK število voznikov in uvedla manjše avtobuse. Z vsem tem naj bi za 10 odst. zmanjšala stroške. Po naslednjih treh poskusnih mesecih so se v občini odločili še za poletni vozni red z razredčenimi intervali in poskusili začrtane proge bolj prilagoditi potrebam potnikov. Občina bo za mestni potniški promet v tem letu namenila 53 milijonov tolarjev, precej pa bo treba še vložiti v ureditev avtobusnih postajališč in obračališč, ki sedaj niso urejena po predpisih. 15 do 20 milijonov tolarjev naj bi pridobila s prodajo oglasnega prostora na zunanjih površinah mestnih avtobusov, zato bo morala tudi tu zavihati rokave, poleg tega pa nadzirati izvajalca in še naprej spremljati uvajanje mestnega prometa. Trenutno proučuje možnost, da bi podjetju I&I podelila še koncesijo za prevoz osnovnošolcev. S šolskimi prevozi bi koncesionar povečal število opravljenih kilometrov in prevoženih potnikov, zato bi se racionalnost prevozov močno izboljšala, mesto pa bi s tem dobilo 143.000 km registriranih prog, ki ne bi bile namenjene izključno šol-4 skim prevozom. Čeprav je med ukrepi druge racionalizacije mestnega potniškega prometa navedeno tudi iskanje novih možnosti za pridobitev potnikov, pa je to gotovo najbolj občutljivo in najslabše obdelano področje. Občina nalaga tovrstne obveznosti avtobusnemu prevozniku, ki naj bi zagotovil propagiranje, razširil prodajna mesta za vozovnice, se dodatno dogovarjal s podjetji in sindikati o morebitni uporabi javnega prevoza za prevoz na delo, se dogovarjal s trgovci za povračilo stroškov za vozovnico v primeru nakupa, nadaljeval s podeljevanjem promocijskih vozovnic, poskrbel, da bodo table z voznimi redi primerno izobešene in se tehnično pripravil na spremembo poteka avtobusnih prog. B. D. G. V ZAGRADU SO ZASADILI JAVOR - V etnološkem parku Zagraški log, ki ga ureja Turistično društvo Zagrad pri Škocjanu, so se v nedeljo, 13. avgusta, srečali domačini in rojaki po svetu. Srečanje se je začelo z mašo pri sv. Tomažu in nadaljevalo v etnološkem parku, kjer so nastopili dekliška in folklorna skupina Plamen, mladi harmonikar Janez Jakše in Kamniški koledniki, ki so skupaj s predsednikom Turističnega društva Zagrad Francijem Kocjanom in škocjanskim županom Francem Povšičem v parku zasadili javor. Kasneje se je program nadaljeval z mlatvijo pšenice, povezovalec programa pa je bil Rudi Škof. Zagraški tog je park avtohtonih rastlin, kamenin in skupaj z naseljem tvori etnološki park, ki ga urejajo že četrto leto. Franci Kocjan je povedal, da bodo v sodelovanju z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine uredili še hišo, hlev, slamnat kozolec, tega bodo prepeljali iz Stranj, in kaščo stare domačije, ki meji na park. Zagraški log obsega 80 ha zemlje, od tega je 80 odst. že očiščene. (Foto: M. Rapuš) Manjka jim 57 milijonov Kljub povečanju proračuna si bodo morali v Šentjerneju sposoditi denar za prenovo osnovne šole ŠENTJERNEJ - V Šentjerneju končujejo ureditev križišča, cest, trga, povečanje pločnikov in javne razsvetljave na Prvomajski, Trubarjevi in Trdinovi cesti, postavljena bo tudi zaščitna ograja na Prvomajski in Novomeški cesti. Letos so že preplastili cesto skozi Hrvaški Brod, končali dela na sekundarnih vodih v Tolstem Vrhu in na vodovodu Cerov Log ter pridobili nekaj zazidalnih načrtov, je na novinarski konferenci povedal Milan Jakše, na šentjernejski občini odgovoren za naložbe. Peter Pucelj, odgovoren za finance, pa je pojasnil, da so morali zaradi obnove osnovne šole povečati proračun iz predvidenih 586 na 722 milijonov, prvič pa imajo proračunski primanjkljaj, ki znaša 57 milijonov tolarjev. NA SEJEM V GORNJO RAGDONO NOVO MESTO - Društvo vinogradnikov Trška Gora - Novo mesto obvešča svoje člane, da bodo v soboto, 2. septembra, organizirali obisk 38. mednarodnega obrtnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni. Stroške prevoza bo krilo društvo. Do srede 23. avgusta se lahko prijavite pri Branetu Pavlinu na tel. št. 326 482. Ob prijavi boste seznanjeni tudi z uro in lokacijo odhoda. Milan Jakše je povedal, da so v urejanje potoka Kobile že vložili 80 milijonov tolarjev, čez potok pa bodo zgradili še dva mostova, manjšega ISKRO II in drugega v Šmalčji vasi. Za 40 parkirnih prostorov pred zdravstvenim domom so odšteli 15 milijonov tolarjev. V Mihovem in Gorenji Stari vasi so se lotili gradnje vodovoda, na Ki-rih in v Zapužah bodo morali posodobiti že dotrajan vodovod in v Kamniščku dokončati črpališče. Septembra bodo začeli urejati atletsko stezo, 143 milijonska naložba bo končana naslednje poletje. Že to zimo se bodo šolarji greli s plinom, za čim boljše izkoriščenje novega ogrevalnega sistema pa bodo morali še prej zamenjati okna in toplotno izolirati podstrešje. Šentjernejska občina je pridobila tudi zazidalne načrte za sejemsko dejavnost, stanovanjsko cono sejmišče III, Kaluder, tu bo zgrajen tudi hipermarket Mercator, ter za kvartarne in storitvene dejavnosti, kar pomeni razširitev prostorov osnovne šole in vrtca. M. R. Devet prazničnih jernejevih dni Praznovanje šentjernejskega praznika bo potekalo devet dni - Nezanimanje deklet za Miss jernejevega - Morda ekran za prenos zunanjih prireditev ŠENTJERNEJ - To soboto se v Šentjerneju začeitja praznovanje občinskega praznika Jernejevo, ki bo vrelišče doseglo v soboto, dva dni za godom farnega patrona sv. Jerneja, 26. avgusta, ko bodo svečano odprli križišče in ceste, imeli povorko, finalno tekmovanje za najmočnejšega Slovenca Martina Krpana, predstavitev društev in družin ter polnočni ognjemet. Bogat šentjernejski program se če glasbene skupine, invalidi in sta- bo v soboto, 19. avgusta, začel s turističnim avtorallyjem po šentjernejski, novomeški in škocjanski občini, dan pa se bo končal z nastopom ansambla Ptujskih 5. V naslednjih dneh bodo-imeli nogometni, teniški in rokometni turnir, nogometno soočenje šentjernej-skih in trebanjskih obrtnikov ter nepogrešljive kasaške dirke 20. avgusta, na katerih se bodo pomerili tudi župani sosednjih občin. “Upam, da nam bo uspelo v šotor postaviti tudi 15 kvadratnih metrov velik ekran, ki bo zbrane seznanjal z dogajanjem na drugih prizoriščih praznovanja," je povedal župan Franc Hudoklin. V gotski cerkvi v Pleterjah bodo v ponedeljek, 21. avgusta, predstavili knjigo Braneta Pence Lepšega kraja nej ku je Šentjernej, ki predstavlja vse razglednice z motivom šentjernejske občine in šentjernejski poštni žigo, na prireditvenem prostoru pa bo družinski Trio Frančič predstavil svojo kaseto z naslovno skladbo Jernejevo. Mladina se bo srečala v ponedeljek, 21. avgusta, in v sredo, ko bodo na hipodromu nastopile doma- rostniki pa bodo imeli svoj večer v torek. Na občinski praznik, 24. avgusta, bo v cerkvi celodnevno češče-nje, srečanje domačih in smledni-ških pritrkovalcev, otvoritev Doma upokojencev, orgelski koncert in koncert Občinskega pihalnega orkestra. V petek bodo nastopili Čuki, podelili bodo nagrade in pokale športnih tekmovanj ter raz-glasili športnika, športnico in športni kolektiv leta 1999. Izbor Miss jernejevega je zelo zanimiva petkova točka programa, vendar niso do sedaj prejeli še nobene pri- Župan Franc Hudoklin jave, zato je izvedba izbora še vprašljiva. Čisto gotovo pa bodo prišli Čuki in plesna skupina Vi-vas. V soboto bodo prazpovali že od sedmih zjutraj, ko bodo na sejmiščnem prostoru odprli jernejev sejem, nadaljevali z razstavo petelinov, kuhali županov golaž, imeli razstavo avtomobilov, koncert trebanjske in kamniške godbe ter trebanjskega, šentjernejskega, kamniškega in kostanjeviškega pihalnega orkestra ter šentjernejskega in vinogradniškega okteta. Prave poslastice bodo prelet balonov, skok padalcev in seveda ognjemet ob polnoči. Na slavnostni seji bodo podelili nagrade in priznanja Občine Šentjernej, po njej pa bodo slavnostno odprli novo križišče in ceste. Kasneje se bodo na prireditvenem prostoru predstavili domači obrtniki, zanimive družine, imeli bodo razstave od cvetja do slik in poskusili šentjernejska vina. Na osrednji prireditvi, ki jo bosta vodila Irena Vide in Slavko Podboj, pričakujejo nastop plesne skupine Vivas, Ansambla Franca Miheliča, Tria Frančič, Modre kronike in še nekaj presenečenj. Naslednji dan bodo s slavnostno mašo in z družabnim srečanjem ob cerkvi in občinski stavbi zaključili letošnje praznovanje. MOJCA RAPUŠ Mii j žZS a$J j-j_o3 e j j j Mii Darinka si želi domači muzej Ljubiteljica starin Darinka Stariha je obnovila številne stare predmete, ki jih je našla na podstrešju hiše, v katero se je poročila, in jih danes s pridom uporablja - Muzejska soba? v starejših hišah in na gospodarskih poslopjih še veliko starih predmetov, ki žal propadajo, ker jih ljudje ne znajo ceniti. A marsikdaj se zgodi, da jih ljudje, ko jih prosiš zanje in poveš, za kaj bi jih potreboval, nočejo ne dati ne prodati, ampak jih raje zavržejo," pograja Darinka, ki je zadnja tri leta tudi mežnarica v vaški cerkvi sv. Petra, medtem ko je mož Jože ključar. Je ena najmlajših mežnaric v Sloveniji, a pravi, da ima svoje delo rada tudi zato, ker uživa med starimi kipi in stenskimi poslikavami. M. BEZEK-JAKŠE Kje se je “izgubil” smetnjak? Marija Kordež opozarja na neurejeno odlaganje smeti ob Kolpi ADLEŠIČI - Po vojni za Slovenijo so začeli kopalci množično oblegati reko Kolpo in seveda vse, kar je povezano z njo. A ne le dnevni obiskovalci, mnogi so prišli s šotori in prikolicami in ker so bili takrat Belokranjci na takšen naval precej nepripravljeni, so svoja začasna domovanja postavili, kjer jim je pač prijalo. Tudi Marija Kordež iz Adlešičev ima ob Kolpi parcelo, a na njej ni dovolila divjega kampiranja. Pač pa je na svoji zemlji pričela kopalcem prodajati pijačo, a ker ni dobila dovoljenja od občine, je odnehala. Ves čas pa je skrbela za red in čistočo ne le na svoji parceli, ampak tudi na bližnjem kopališču. „Postavila sem sode za odpadke, smeti pa nosila v vas, da bi jih smetarji odpeljali. A so mi rekli, da jih ne bodo odvažali. Kar šest let sem pospravljala smeti za kopalci, potem pa pritisnila na krajevno skupnost, naj na kopališče postavi kontejnerje," pravi Kordeževa. NOVA MRLIŠKA VEŽICA V RADOVIČI - V Radoviči so v nedeljo slovesno odprli mrliško vežico, ki so jo poimenovali Hiša zadnjega slovesa. Zgrajena je bila prej kol v poldrugem letu, kar je najhitreje doslej v Beli krajini. Veliko zaslug za to imajo prav vaščani Radoviče, Bojanje vasi, Krašnjega Vrha, Radošev in dela Boldraia, ki so oddelali več kot 3.500 prostovoljnih ur, vsak polnoletni krajan pa naj bi prispeval po 10 tisočakov. Kot je v govoru priznal predsednik KS Radoviča Jože Nemanič, so se našli tudi takšni, ki še niso poravnali dolga, a jim je priporočil, da to storijo čim prej, da ne bodo imeli težav, ko jim bo umrl kateri od bližnjih. Tisti, ki še niso oddelali dveh dni, pa se bodo imeli priložnost izkazati pri urejanju pokopališča. Trak pred vežico, ki je brez prostovoljnih delovnih in strojnih ur veljala dobrih 13 milijonov tolarjev, so prerezali predsednik KS Nemanič, metliški župan Slavko Drago-van in največji pokrovitelj Jože Žlogar. Pri blagoslovu pa je sodelovalo pet župnikov in kaplan (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) DRAŠIČl - Darinka Stariha iz Drašičev pri Metliki je imela srečo, da seje poročila v hišo, kjer je bilo, četudi večinoma na podstrešju, ohranjenih veliko starih predmetov. Je namreč velika ljubiteljica starin, zato*je predmete, ki so pozabljeni obležali na podstrešju hiše, obnovila in jih znova s pridom uporablja. Že Starihova hiša sredi vasi je častitljive starosti, saj je bila zgrajena davnega leta 1847. Očitno pa so bili predniki dobro stoječi, saj so v nekaj letih poleg hiše, ki je tudi za današnje razmere precej velika, sredi vinogradov v okolici vasi zgradili še dve zidanici. V tisti iz leta 1850 imajo Starihovi še vedno sod, ki drži 1.700 litrov, na njem pa je dobro vidna letnica 1845. Kako je prišel podolgovat sod k hiši, se v ustnem izročilu ni ohranilo. Prav takšen sod pa imajo tudi sosedje Plutovi in očitno je, da ju je naredil isti mojster. Starihovi sod še vedno s pridom uporabljajo. “Pomembno je le, daje ves čas vzdrževan in da je v njem dobro vino. Slednjega pa na drašiškem koncu ne manjka," pravi Darinka. Sklednik, ki visi v jedilnici, je s svojimi 50 leti med mlajšimi Da-rinkinimi starinami. Precej starejše so omare, konjsko sedlo, skrinja. Kuhinjska miza je stara več kot 110 , let. Poleg uporabnih starih predmetov jih imajo Starihovi veliko za okras: na primer likalnike, otroški voziček iz prve svetovne vojne, klečalnik, stare oljne slike in kipce. V eni od sob imajo celo stropno poslikavo iz leta, ko je bila zgrajena hiša. Pred božičem pa Darinka na hodniku postavi jaslice z velikimi, sam bog ve koliko desetletij starimi figurami, od katerih je vsaka izrezljana iz velikega kosa lesa. Darinka hrani tudi stare postelje in upa, da jih bo nekoč lahko uporabila. Njena velika želja je namreč, da bi eno od sob v hiši opremila s starimi predmeti, skratka, da bo imela doma muzej v malem. “Imela sem srečo, da so predniki v naši hiši Pečaričevi, Klobčarjevi in Starihovi tako spoštovali predmete, ki so jih nekdaj uporabljali, da jih niso zavrgli, ko jih niso več potrebovali. Vem, daje Darinka Stariha v poldrugo stoletje stari zidanici ob sodu iz leta 1845 Obnova črešnjevskih poti Marija Kordež Dve poletni sezoni so kontejnerji res stali ob Kolpi in ko je že mislila, da je to postala utečena praksa, je opazila, da jih letos ni. „V prostorskem planu je vrisano kopališče, zato bi KS ali občina morala poskrbeti za odvoz odpadkov. Sedaj pa se kopičijo na kopališču, kar nam je vse prej kot v ponos. Nekateri potem, ko vidijo, da jih nimajo kam odložiti, smeti vzamejo kar s seboj, kot na primer otroci, ki bivajo v domu tabornikov v Marindolu," pripoveduje Kordeževa. Tajnica KS Adlešiči Danica Ivanušič je povedala, daje namestitev kontejnerjev skrb črnomaljske občine in da jim je župan Fabjan obljubil, da jih bodo na kopališče pripeljali tudi letošnjega 1. julija. Verjela je, da bo res tako in sploh ni vedela, da obljube niso uresničili. Hkrati pa je pohvalila zakonca Kordež, ki da bi si zaslužila priznanje za skrb za lepo okolje. Za- • nimivo pa je, da je bila tudi Tatjana Jakša z občinske uprave prepričana, da je kontejner na adle-šiškem kopališču ter obljubila, da bodo čim prej poskrbeli za odvoz smeti. M. B.-J. ČRNOMALJCI SO PRAZNOVALI - V spomin na noč med II. in 12. avgustom 1941, ko so prvi belokranjski borci iz Črnomlja in Gradca napadli italijansko vojaško stražo pri vranoviškem mostu, ima krajevna skupnost Črndmelj svoj praznik. Letos so ga praznovali preteklo soboto na Gričku, pred tem pa so predstavniki KS, Zveze borcev in Slovenske vojske potožili venec k spomeniku pri mostu. Predsednica KS ČrnomeljVika Lozar je na slovesnosti dejala, da bodo jeseni popisali vse želje in potrebe krajanov in z njimi seznanili občinske može. Bila je zadovoljna, daje IMP-Livar saniral filtre, obljubila pa je, da bodo v KS v sodelovanju z osnovnošolci pripravili popis dreves v mestu, predvsem ogroženih. Predsednik krajevne organizacije Zveze borcev Črnomelj Rade Vrlinič (na fotografiji) pa je govoril o 2. svetovni vojni, vojni za Slovenijo ter aktualnih dogodkih. V kulturnem programu so se predstavili recitatorji z OŠ Mirana Jarca, sledil pa je tradicionalni večer z muzikanti iz ansambla Vasovalci in z Godbo na pihala Črnomelj. (Foto: M. B.-J.) Poleg modernizacije in razširitve vaških poti bodo postavili še javno razsvetljavo - Računajo na denar s kmetijskega ministrstva Črešnjevec - v semiški občini so se odločili prijaviti na javni razpis za zbiranje zahtevkov za dodelitev nepovratnega denarja za intervencije v okviru celostnega urejanja podeželja in obnove vasi (CRPOV) za leto 2000. Prijavili bodo modernizacijo javnih poti in graditev javne razsvetljave po Črešnjevcu. Ministrstvo za kmetij- Bolšec obuja dediščino pletarstva Daniel Bolšec še plete košare, peharčke, opleta steklenice in kozarce, a žal je vse manj tistih, ki bi ga posnemali - Konjiček za dušo in priboljšek, ne pa za preživetje SELA PRI OTOVCU - Ko je bilo Danielu Bolšcu 15 let, se je od krajana, ki je hodil od hiše do hiše, v domači vasi na Štajerskem naučil osnov opletanja steklenic in pletenja košar. Potem dolgo ni bilo prave priložnpsti, da bi se resneje lotil tega dela, a naučenega ni pozabil. Ko pa se je poročil v Belo krajino, je za lastne potrebe spletel to ali ono, kar ni ostalo dolgo neopaženo pri sosedih. Eden je potreboval košaro, drugi peharček, pladenj, koš, opleteno steklenico ali kozarce. Danes lahko naredi kateri koli manjši pleteni izdelek, le večjih, kot so na primer stoli, se še ni lotil. “Delal sem v Beltovi livarni v bližnjem Črnomlju in po težaškem delu je bilo pletenje iz vrbovih vej prijetna sprostitev. Ko pa sem se pred enajstimi leti invalidsko upokojil, sem se še bolj oprijel tega konjička. Zemlje nimamo, a tudi sicer v naši okolici ni primerna za kmetovanje. Povrh vsega pa niti ne smem težko delati, dela pa sem navajen,” razpreda Bolšec v svoji delavnici v kleti hiše. Na prigovarjanje domače obrt-nice Vere Vardjan iz Velikega Ne-rajca je pred dvema letoma poslal svoje izdelke tudi na komisijo za ocenitev izdelkov domače in umetnostne obrti pri Obrtni zbornici Slovenije. Ta mu je pod predsednikovanjem prof. dr. Janeza Bogataja izdala pozitivno mnenje, v kate- DANIEL BOLŠEC PRI DELU - Daniel Bolšec pravi, daje potem, ko si pripravi material za pletenje ali opletanje, polovica dela že opravljenega. Ko gre narezat vrbove veje. že ve, za kajjih bo uporabil. Navadno jih dobi v okolici vasi, včasih pa mu jih prinesejo tudi vinogradniki. Boli pa ga, ker ni mladih, ki bi bili pripravljeni prijeti za to lepo in ustvarjalno delo. (Foto: M. B.-J.) rega je med drugim zapisala, da domači ročni pletarski izdelki iz vrbovine predstavljajo nadaljevanje dediščine slovenskega pletarstva. Ni pa mu ušlo, daje bil na letošnji razstavi domače in umetnostne obrti, ki jo je pripravila Obrtna zbornica Slovenije v Slovenj Gradcu in Ljubljani, eden redkih s tovrstno dejavnostjo. Danielovi izdelki so zares lepo in natančno izdelani. Prizna, da ima že veliko rutine, da pa je tudi zelo samokritičen in če s katerim od izdelkov ni zadovoljen, ta pač ostane doma. A žena pripomni, da jih imajo za domačo uporabo zelo malo, kar lahko pomeni, da mu v glavnem vsi dobro uspejo. „Vendar pa le od pletarstva ne bi mogel živeti. Delam predvsem zaradi osebnega zadovoljstva, v izdelke pa vložim tudi veliko domišljije, zato je vsak po svoje unikat," pove Bolšec, ki ima to delo rad tudi zato, ker se udeležuje prireditev domačih obrti, na katerih se srečuje z domačimi obrtniki iz vse Slovenije. M. BEZEK-JAKŠE ZABAVNE IGRE NA KOLPI VINIC A - Turistično društvo Zilje bo pripravilo v nedeljo, 20. avgusta, ob 15. uri v kampu Katra v Vinici prve „Igre Kolpa 2000". Vabijo ekipe s petimi člani, ki so stari več kot petnajst let (trije fantje, dve dekleti) in so se pripravljeni pomeriti v zabavnih igrah, da se prijavijo na Turistično društvo Zilje, lahko pa tudi v kampu tik pred prireditvijo. stvo, gozdarstvo in prehrano sofinancira na območjih, kjer je potrjen razvojni program CRPOV, do 20 odst. vrednosti naložb v razvoj infrastrukture, povezane z razvojem kmetijstva. Razvojni program za Črešnjevec je bil izdelan konec leta 1997, potrjen pa naslednje leto. Na Črešnjevcu nameravajo za poldrugi meter razširiti 2,5 metra široke in 400 metrov dolge že asfaltirane vaške poti, ki vodijo do posameznih kmetij. Hkrati bodo nekoliko razširili in asfaltirali tudi poti do Šukljetovih in Škofovih, ki sta še makadamski. Ker bodo kopali tako rekoč ob vseh poteh v vasi, bodo hkrati zakopali še kabel za javno razsvetljavo. To bo prva faza gradnje, dodatna dela pa bodo opravili glede na razpoložljivi denar. Naložba na Črešnjevcu naj bi veljala nekaj tisočakov manj kot 10 milijonov tolarjev. Vaška skupnost je predlagala, da krajani sami opravijo in plačajo zemeljska dela. Občina naj bi plačala gramoz in asfaltiranje ter kabel za javno razsvetljavo, kar naj bi jo veljalo 2,8 milijona tolarjev. Denar, na katerega računajo z ministrstva, naj bi porabili za ureditev javne razsvetljave. Ce pa na ministrstvu ne bodo uspeli s prošnjo, bodo z razsvetljavo morali počakati. M. B.-J. KONCERT DANIJELE IN FILMSKA PREDSTAVA METLIKA-V soboto, 19. avgusta, bo ob 21. uri na metliškem grajskem dvorišču predzadnji večer letošnjih kulturnih prireditev »Pridi zvečer na grad". Nastopila bo splitska pevka Danijela Martinovič. V sredo, 23. avgusta, pa bo ob 10. uri v tukajšnjem kulturnem domu na ogled še zadnja brezplačna filmska predstava in sicer najstniška komedija Prvi poljub. LOVSKA VESELICA S STRELJANJEM IN GOLAŽEM VINOMER - Lovci Lovske družine Metlika bodo v nedeljo, 20. avgusta, ob 8. uri pripravili na Vino-merju pri Metliki tekmovanje v streljanju na glinaste golobe za pokal Vinomerja. Ob tem bodo postregli tudi z lovskim golažem, sledila pa bo veselica z bogatim srečelovom. Vabljeni! Sprehod po Metliki^ NAPOVEDOVALEC - J°ž' Nemanič je zaposlen na metlic1 občinski upravi, a ne bi naštevali, kaj vse počne, ker bi porabili Pre' več prostora. Zadnje čase pa sej( lotil še enega opravila: je uradi" . napovedovalec na otvoritvah cest. čistilnih naprav, mrliških vežic. Delo mu gre dobro od rok, saj ne potrebuje za nekatere napovedovalce nepogrešljivega listka. Tiste, kijih napove, namreč dobro P9Z; na. No. sedaj tudi že vsi v občim poznajo njega. DENAR - Župan Dragovanje na otvoritvi Hiše zadnjega slovesa v Radoviči nanizal večje naložbe v občini. Njihovo vrednost Je omenjal v nemških markah, če Pa so se mu že zarekli tolarji, jih Je hitro pretvoril v nemško valuto. Da bodo ljudje lažje razume" Številnih vsot. ki jih je v zvezi z gradnjo mrliške vežice do stotino natančno povedal predsednik K’ Radoviča Jože Nemanič (pa ne tisti zgoraj omenjpni), si ni namreč zapomnil skoraj nihče. VANDALIZEM - Prometna signalizacija po Beli krajini z* dolgo ni bila tako urejena, kot je zadnje čase. To pa očitno daje tudi nepridipravom več priložnosti za svoje izživljanje. Nič koliko smerokazov po njihovem pohod" kaže v napačno smer, table z napisi krajev so obrnjene vstran, Pose' ben užitek pa je »mečkanje" znakov. Vandalom ni ušel niti prometni znak pri Grmu (na fotografijo-ki je očitno bolj slabo slišal, pas0 mu naredili kar uho. . SPONZOR - Branko Culig. kl je metliške poletne kulturne prireditve sponzoriral z milijon tolarji, kar je največ doslej, je bi edini sponzor, ki je bil povabljen na tiskovno konferenco pred začetkom prireditev. Za slednje je zvedel šele na tiskovni konferen; ci in zatrdil, da tudi njega ne bi bilo, če bi to vedel prej. Dobro pa bi bilo, da bi prišel tudi na spre; jem ob zaključku prireditev, kajt če ga ne bo, bo najbrž eden redkih pokroviteljev, ki bo manjkal. Črnomaljski drobiTj DVOM 1? - Črnomaljce zanim* zakaj je nad Maleričevo hišo starem mestnem jedru še ved" plastična streha, čeprav je hiša z davno dobila lastno kritino. Pa ne. da ne verjamejo, da bo novo P krivalo zares držalo vodo? OGLAŠEVANJE - Pred časom smo v tej rubriki pisali o Belokr njskem oglasniku, katerega pol° . ca je postavljena na glavo. P°le.. ko so Črnomaljci že skoraj p°Z*j? li nanj, pa so se začeli lasje jez* (nekaterim) Metličanom. Pa n samo zaradi precej nenavadneg tiska, ampak tudi zaradi sp°zn nja, da so oglasnik dobili z ve * zamudo. Rešeno križanko bi nam. reč morali poslati kar teden d prej, preden so oglasnik spl° dobili... MEŠANICA - Dokaz za to, sodelovanje med Crnomaljc 1 Metličani ni omejeno le na m" nje polen pod noge, je ansarn" Skartizani. Črnomaljsko-meth5 mešanica glasbenikov se °d|tl: odlično razume, saj so, kot za jujejo poznavalci, neobremenje • veseli in razigrani, na njihoy' koncertih pa ni prostora za skr • In kar je najpomembneje: ena c iiajpuiiiciuuiivj^. -- . uspešno zabavajo črnomaljsko k metliško poslušalstvo, pa še kak nega Semičana zraven. Semiške tropine D KROMPIR - Semičani se j«*J' o, da ni nič več tako, kot je bi • Mekdaj so pri vsaki hiši, pri Jk® ■i je količkaj dišalo po kmetijs1 • iridclali veliko krompirja, tako :o ga lahko prodajali tudi vrtick em. Sedaj pa ga marsikje še za timajo. Letos imajo lahko v. zgovor, daje za pičel pridelek k /a suša. A drugače je v vasi K ta. Tam so pridelali tudi P°. ' ;ram težak krompir. PohvaliJ0 ’ ia so ga zalivali z vodo iz re šrupe. Na tisto zgodbo o debeli trompirju pa kar pozabijo. Tok jčitno ni šlo za neumno potez Drobne iz Kočevja . TREMA DELA SVOJE - Gasilko občudovanja vredni ljudje, ki W v javnosti običajno pojavijo le wat, ko jih ljudje potrebujejo. Uudem predstavljajo s svojim de-'°m, pa najsi gre za gašenje pokrov ali posredovanje pri promet-l'|h in drugih nesrečah. Dosti n'ar>j pa jim ležijo takše vrste predstavitve, kot so javni nastopi za gorniškim odrom. Tu dela svoje rerna! Tako je predsednik PGD redgrad Pavel Majerle minulo °boto prebral najprej svoj slav-J°stni in šele nato pozdravni go-0r- Vendar pa celotna prireditev, na kateri sta v kulturnem progra-1,111 nastopili Pihalna godba Predjed in tamkajšnja folklorna sku-zaradi tega ni bila prav nič krnjena. Da bi le tudi v bodoče »asilci delali napake samo, kadar D°do govorili! ŽUPNIK IN GASILEC - Na Večanosti ob otvoritvi obnovljena gasilskega doma v Predgradu Jc jako dom kot novo gasilsko čr-™ko, ki jo je PGD Predgrad po-arila GZ Kočevje, blagoslovil uPnik Jože Pavlakovič. Župniki °ob takšnih in podobnih prilož-0stih bodisi v duhovniški opravi 11 civilnih oblačilih, udeleženci v imeli v združeni stranki predsednika in kandidata za poslanca na oktobrskih državnozborskih volitvah. S tem se seveda niti sicer spravljivi predsednik SLS Tone Strah, a kot prvi mož med gasilci v trebanjski občini tudi odločen in vajen poveljevanja, niti bivši poslanec in župan Lojze Metelko ne kanita sprijazniti niti v sanjan-Tako je slišati v trebanjskih login-da vodilni krščanski demokrati izsiljujejo svoje koalicijske partner; je, da bi se bolj elegantno poslovili in prestopili v Bajuk-Peterletovo NSI. Predsednik trebanjske SKP Marjan Zupančič bi se morda ze še dal nekako prepričati in omehčati za sporazumno rešitev, a ker se zdi, da si brez nasvetov sive eminence SKD Marjana Pavlina še skoraj pozdraviti ne upa vsako; gar, je končni rezultat pogajanj silno negotov. TABLE (ŠE) UNIČUJEJO -Neosveščeni nepridipravi so uničili še eno tablo na mokronoški arheološki poti. Ali ima prav Jože Povšič, ki meni, da je spodbudilo vandalsko početje neznancev neustrezno poimenovanje arheološke poti kot mokronoške in mokronoški grb na tablah, namesto da bi se temu pridevniku sploh izognili, ali namesto mokronoška raje zapisali arheološka pot Gorenji Mokronog... Nekateri se sprašujejo, če nima sam Povšič prste vmes pri znašanju nad tablami, kar seveda on odločno zanika. S pom1' do, kako naj bi bogatili turistično ponudbo krajevne skupnosti Trebelno tudi s tako pomembnimi arheološkimi najdbami, kot jih je arheolog Uroš Bavec, zaposlen na ZVNKD Novo mesto, odkril v Gorenjem Mokronogu, je seznam tudi zavod, župnika in mini župana KS Trebelno Antona Cvetana - V Dani na Mirni skokovito povečujejo proizvodnjo in tržni delež - Ob polletju za 94 odstotkov ve« prodaja pijač, letos naj bi jih izdelali že približno 15 milijonov litrov - Izvoz v ZDA in Kanado MIRNA - Dana je lani povečala obseg prodaje za 41 odstotkov (glede na predlani) in povečuje tržni delež. Lani so še povečali storilnost in znižali stroške na enoto proizvoda. Naredili so 10,7 milijona litrov pijač s 4 odstotki manj zaposlenimi kot leta 1998. Mimogrede: kolektivu s približno 170 zaposlenimi je uspelo narediti več, kot je naredilo blizu 400 delavcev Dane pred 10 leti! “Preteklo poslovno leto si bomo zapolnili kot prelomno. Prvič smo kot delniška družba poslovali pozitivno, dasiravno dobiček ni velik. Menim, da dejanski rezultati še ne odražajo v celoti rezultatov dela, ki smo ga začeli v minulem letu, oziroma smo nekatere projekte tudi uspešno zaključili. Organizacijska konsolidacija, pridobivanje ISO standarda in Hassp standardov so projekti, ki bodo izjemno pozitivno vplivali na poslovanje družbe letos in tudi v prihodnje,” je podobno kot na skupščini Dane 20. julija poudaril direktor Dane, d.d., Jože Pravne tudi prejšnjo soboto, ko smo želeli več zvedeti o v preteklem tednu medijsko odmevnih izjavah finančne direktorice ljubljanske pivovarne Union Francke Hunjet o prijateljskem prevzemu Dane. marca v treh izmenah, torej tudi v nočni. Prodajo pa so lahko povečali kar za 94 odstotkov, tudi na račun t.i. uslužnostnega polnjenja sadnih sokov (okus jabolka in oranže) v dvolitrsko laminatno embalažo na Madžarskem. Dana izvozi blizu petine proizvodnje, v letošnjem polletju so prodali na tujem 17 odstotkov pijač, skupna vrednost prodaje pa znaša okrog milijardo tolarjev. Največ izvozijo v Severno Ameriko, v ZDA in Kanado, in sicer sirupe iz kontinentalnega sadja. Vrednostno so zabeležili ob letošnjem polletju za 36 odstotkov večjo prodajo od tiste v enakem lanskem obdobju. Bistveno je upadel odstotek sicer najbolj akumulativnih alkoholnih pijač. Morda bodo z novim izdelkom Cinarinom, ki so ga razvili te dni, potem, ko so pred poltretjim letom prenehali proizvajati Cynar po italijanski licenci in so morali spoštovati dveletni moratorij, spet nekoliko povečali tudi dohodek in tržni delež pri alkoholnih pijačah. P. PERC K povečanju prodaje in uveljavitvi lastne blagovne znamke je pripomogla skrb za kakovost, naložba v potrošnika in v sodobne proizvodne procese, ki zagotavljajo kakovostno polnjenje brezalkoholnih pijač v vse vrste tržno zanimive embalaže. Septembra letos bo Dana pridobila certifikat kakovosti po standardu ISO 9001. Po klasifikaciji zakona o gospodarskih družbah se Dana uvršča med velika podjetja. Letos računajo, da bodo izdelali že približno 15 milijonov litrov pijač! Predvsem seje povečal delež brezalkoholnih pijač s sadnim sokom, pijač, ki so obogatene z vitamini, ki jih tržijo pod novo blagovno znamko Multi Dan. V letošnjem poletju beležijo kar za 70 odstotkov večji fizični obseg proizvodnje kot lani v tem času. Da bi zadostili povpraševanju po t.i. mirnih pijačah, brez COr delajo že od ROMI ZA ROME - V največjem romskem naselju v trebanjski občini, na Hudejah, poteka projekt Romi za Rome, v katerega skušajo vključiti čim več Romi, da bi tudi sami postorili kar največ, da bi živeli v boljših življenjskih razmerah. Pomanjkanje higienskih navad Romi pripisujejo tudi slabemu standardu, saj imajo le v treh barakah vodo. Pričakujejo večjo finančno in sploh gmotno pomoč od države in občine kot doslej. (Foto: P. P.) KRVODAJALSKA AKCIJA SEVNICA, KRMELJ -Območno združenje Rdečega križa Sevnica vabi krvodajalce in ostale polnoletne, zlasti mlade in zdrave občane, da se udeležijo krvodajalske akege, ki bo v torek, 22. avgusta, od 7. do 13. ure v sevniški osnovni šoli in dan pozneje v istem času še v krmeljski osnovni šoli. OBIŠČITE KRN TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje bo 26. avgusta organiziralo dvodnevno planinsko turo preko Komne na Krn. Odhod bo z avtobusne postaje Trebnje ob 4. uri. Prijavite se lahko do 22. avgusta pri Cirilu Dolesu na številki 041 358 526 in pri Jožetu Kovačiču na številki 041 895 105. DR. KRAJNC BO POMAGAL OBČINI SEVNICA - Dansko podjetje Krueger (s podizvajalcem Hidro-inženiringom iz Ljubljane) s sredstvi mednarodnih skladov izdeluje študijo o ravnanju z odpadnimi vodami in o možnem razvoju kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami za Posavje. Ker v občini Sevnica v bodočnosti pričakujejo veliko dela na tem področju in bi radi kar največ konkretnih, strokovnih in za prakso uporabnih zaključkov te študije, se je sevniški župan Kristijan Janc pogovarjal s strokovnjakom doc. dr. Urošem Krajncem, sicer sevniškim rojakom, ki naj bi z izdelovalcem študije sodeloval in vplival, da bi bila le-ta koristna za sevniško občino. Dr. Krajnc ima 25 let delovnih izkušenj na področju sanitarne hidrotehnike s poudarkom na kakovosti površinskih voda, zaščite vodnih virov ter kanalizacije. 95 LET ALOJZIJE KLEMENČIČ IZ TRNJA - Druga najstarejša občanka trebanjske občine, 95-letna Alojzija Klemenčič je bila zelo vesela pozornosti predstavnikov občine Trebnje, Dušana Mežnaršiča, ki ji je prišel v imenu odsotnega župana Cirila Pungartnika, voščit in skromno obdarit za njen rojstni dan v dom starejših v Šmihelu, v spremstvu sekretarke območnega združenja Rdečega križa, Majde Miklič. Slavljenka je toplo govorita o skrbi osebja zanjo v domu, saj je direktorico doma Lojzko Potrč poimenovala kar - mama, čeravno bi bilo lahko po letih oz. starosti obeh ravno drugače. (Foto: P. Perc) PESTRO GRAJSKO POLETJE SEVNICA - Pretekli petek je bila na sevniškem gradu otvoritev prve sevniške likovne kolonije Arspekta, na kateri so sevniški slikarji predstavili svoj pogled na grad in staro mestno jedro, v soboto je bil v okviru študentskega ciklusa Festivala Brežice na gradu tudi koncert poljskih študentov z akademije za glasbo v Krakovu. V študentskem ciklusu nastopajo mladi talenti iz evropskih držav, še en koncert, tokrat izraelskih študentov iz Jerusalem Musič Center, bo v soboto zvečer, in ker sta pokrovitelja koncertov občina Sevnica in Zveza kulturnih društev Sevnica, je vstop prost. V petek zvečer bo na gradu še koncert skupine Ira Roma. PARKIRIŠČE PRED ZDRAVSTVENO POSTAJO KRMELJ - Sevniški župan Kristijan Janc seje sestal s predsednikom KS Krmelj, Janezom Moča-nom, z direktorjem Zdravstvenega doma Sevnica, dr. Željkom Halapi-jo, in z najemnikom prostorov v krmeljski zdravstveno postajo Krmelj, dr. Alojzem Stoparjem, ki ima zasebno ambulanto splošne medicine. Dogovorili so se o sofinanciranju dokončne ureditve parkirišča pred zdravstvene postaje v Krmelju. Projekt je že pred časom naročila občina, dogovor pa naj bi uresničili do krajevnega praznika KS Krmelj. TISOČGLAVA MNOŽICA NA 6. LOŠKI NOČI LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - Tako prijetnega razpoloženja, kakršno je bilo na 6. loški noči, ki sojo pripravila loška društva in aktivi žensk z Brega, Razborja in iz Loke, še ni bilo. Za to ima po mnenju večine obiskovalcev (zbralo se jih je kar okrog 1200) precej zaslug gotovo tudi ansambel Mira Klinca; potem ko je okrog polnoči za sedem minut razsvetlil loško noč ognjemet, je Klinc “potegnil" z zadovoljno množico tja do poltretje ure zjutraj. SREČANJE KMEČKIH ŽENA BUDNA VAS - Na sevniškem gradu je bilo srečanje aktiva kmečkih žena iz Budne vasi in aktiva iz Tuhinjske doline, s katerim so navezale prijateljske stike. Po prijetnem srečanju na gradu, kjer jih je pozdravil tudi župan Kristijan Janc, so si gostje ogledale nekatere zanimive kraje v občini, se zapeljale po vinski cesti do Podvrha in srečanje zaključile v Šentjanžu in Budni vasi. ArSPEKTA SEVNICA 2000 - Sevniški umetniki, razen Damjane Stopar, pred svojimi deli v družbi župana. (Foto: P. P.) Sedmerica likovnih umetnikov je na prvi sevniški likovni koloniji ArSPEKTA ustvarila dela, ki bodo mesec dni na ogled v galeriji na sevniškem gradu - Vtisi prof. Alojza Konca SEVNICA - Sedmerica serniških likovnih umetnikov je na prvi sevniški likovni koloniji ArSPEKTA ustvarila dela, ki bodo mesec dni na ogled v galeriji na sevniškem gradu. Na pretekli petek odprti razstavi sta se umetnikom zahvalila za umetniško osvetlitev vedute in starega mestnega jedra tudi predsednik sevniške zveze kulturnih društev Jože Novak in župan Kristgan Janc. O ustvarjenem opusu v borih treh dnevih je strnil svoje vtise selektor del za razstavo in eden od sodelujočih na ArSPEKTI 2000 akademski slikar Alojz Konec. “Ogromno je bilo ustvarjenega. Ogromno različnega znotraj istega. Kljub temu, da smo, vseh sedem avtorjev, zelo različni med seboj, menim, da postavitev deluje zelo ubrano. In to je tisti strokovni in splošni smoter tega, da ustvarjalci razvijamo svoje lastne identitete in dejansko potem nastopamo skupaj. V atriju nas najprej pozdravi devetmetrsko delo Jerce Šantej, to je monumentalno delo že zaradi mer. Po drugi strani je pa to čudovit pokončni totem, kajti njena dela zadnjih let zaznavam bolj kot vsebinski totem, kot vodoravno razvijanje odzivov na družbene poglede in na njene poglede na družbo, na človeka na splošno. Janja Flisek - Balog je ustvarila zelo posrečen metafizični pogled, torej ne tisti dialektični, vulgarni pogled na samo krutost življenja, ampak gledano na življenje kot na Pet razstavljenih del Nene Be-dek se po motivih veže na grad, stolp, portal Lutrove kleti in arkade. Na fauvističen način je motiv predelala v svežo, osebno barvno govorico, osvobojeno. Tako ji ta motiv daje zanos, za polet svežine in ona tako razkriva svoje veselje nad življenjem.” Damjana Stopar je v času razstave predstavljala sevniške, slovenske slikarske "barve” v Parizu. “V tej sliki, ki ji je dala naslov Brez naslova, naj bi se oprla na Lutrovsko klet, na zelene stene, na del proti stolpu za mučenje, vendar je to bolj povod za njeno barvno čustvovanje, za njene barvne abstrakcije, ki jih gradi izredno prefinjeno na ogromnih slikah, vendar jim ona daje odprtost in hkrati svežino. Za svoja dela sem obšel pet intimnih prostorov, da bi prikazal staro Sevnico iz zornih kotov, ki jih ljudje v vsakodnevni hitrici ponavadi ne uspemo. Če se bo po sreči prihodnje leto ArSPEK-TA, se pravi umetniško pričakovanje in pogled, uspela razvijati, kot je bilo rečeno, potem se bo, kar se tiče tega kraja in gradu, tukaj začelo dogajati nekaj dobrega,” je med drugim dejal prof. Konec. P. P. ASFALT V KONJSKO GLAVO ŠE LETOS SEVNICA - Župan Kristijan Janc se je s predstavniki sevniške krajevne skupnosti in z gradbenim odborom za izgradnjo ceste v Konjski Glavi dogovoril, da bodo cesto kljub pomanjkanju denarja asfaltirali še v letošnjem letu. Trasa novozgrajene ceste je precej širša od dosedanje ceste, zato je bilo tudi več gradbenih del in urejanja od-vodnjavanja. nerazložljivo čisto - dialektično. Rudi Stopar predstavlja svoje študije, skice in skulpturo iz žgahega železa Lichtenvvald, svetel gozd v prevodu, kot ena razlaga, kiparska predstavitev arhetipa tistega, kar je za Sevnico značilno. Na svojstven mitološki način razlaga pojem in fenomen - Sevnica. Jerca Šantej nastopa z barvnimi študijami, da nastopamo skupaj v galeriji. Pri teh razdeluje ko-mpozijo tistega, kar je potem totemsko, zahtevno, kot monumentalno delo odslikala na platnu. Peter Vene je iz lesa 400-letne vrbe uspel izdolbsti in izoblikovati obliko ženske, ki pleše v draperiji. Po fizičnem napornem delu, kar je nedvomno delo s kiparskimi materiali v takšni obliki, je uspel grčastemu in lupinastemu lesu navdihniti neko mehkobo. To je pa tista poezija, kije lastna dobremu kiparjenju. TEVŽ RAJE DIRKA, KOT MUKA Peter Tevž, po prihodu Bajuk - Janševe vlade odstreljeni direktor Telekoma, se je pojavil na dirki starodobnih motorjev za pokal Malkovca v Tržišču na demonstracijski avtomobilistični gorski hitrostni dirki kot eden izmed voznikov seicenta. Kar uspešno se je kosal z vodjo poslanskega kluba LDS Tonetom Anderličem, daleč najhitrejši in razred zase pa je bit seveda večkratni državni prvak v razredu N Samo Valant. Tevž očitno raje dirka, kot pa da bi mukal pod taktirko nekdanjega kmetijskega pospeševalca in šefa SLS Marjana Podobnika, so komentirali nekateri... VRTEC BO OBNOVIL KUHINJO V LETU 2001 SEVNICA - Z ravnateljico vrtca Danico Božič seje župan Kristijan Janc pogovarjal o poteku priprav na nekatera obnovitvena dela v vrtcu in o izgradnji nove kuhinje. Vrtec je pripravil dokumentacijo in vložil zahtevo za potrebno dovoljenje, potrebna pa bodo večja gradbena dela in celovitejša tehnološka obnova kuhinje, zato bo načrtovana investicija realizirana v prihodnjem letu, zagotoviti pa bo potrebno tudi dodatna finančna sredstva. prvi tovrstni koloniji je bil tu£ neralni sekretar planiškega < nizacijskega komiteja Branko har, ki nam je zaupal, da so r« Jerci zaupali izdelavo celo podobe za polete v Planici 20 DOLENJSKI LIST Št. 33 (2660), 17. avgusta 20 nedeljo privoščiti prisilni počitek. Z romunskim ministrom Petrejem Romanom sta bila v Silistri zmenjena v Ponedeljek in Martin si ni mogel privoščiti, da bi odplaval naprej in ujezi! Pomembnega moža, ki mu lahko še precej pomaga. Sicer pa je Martin brez večjih težav premagal brzice Velikega Kazana in valove Djerdapskega kanala, v ponedeljek pa bo, če bo šlo vse po načrtih, priplaval do izliva Donave in ■v tem izpolnil svoj veliki načrt, v naslednjih dneh pa bo moral preplavati še 80 km do Konstance, da bo popraviI tudi svetovni rekord v daljinskem plavanju. KOČEVJE - Člani in članice Kegljaškega kluba Kočevje bodo prvenstvene tekme spet lahko igrali na obnovljenem kegljišču v Gaju. Po neuspelih razpisih pri izbiri investitorja za obnovo že dotrajanega kegljišča so se obnove kegljišča lotili sami. Zaradi neustreznih stez in dotrajane opreme so morale lani kegljačice, sicer članice prve lige, vse tekme igrati v Cerknici, člani pa so v drugi ligi lahko tekmovali na domačem kegljišču, a jim je kegljaška zveza to dovolila le pogojno. Lastnik 40 let stare- Zločin in kazen G Doping je vsekakor največji problem sodobnega športa, o tem, kako ga izkoreniniti, pa obstaja vrsta idej, od prepričevanja pa do bolj ali manj strogih kazni. Kako kruto znajo lete udariti po športniku, je te dni spoznal verjetno najboljši slovenski kolesar vseh časov Gorazd Štangelj. Medlem ko je kolesarska zveza Slovenije, ko so mu dokazali, da je na državnem prvenstvu v Gabrju tekmoval s prepovedanim efedrinom v krvi, Gorazdu odvzela naslov državnega prvaka, mu prepovedala nastopati dva tedna in mu poleg tega prisodita še denarno kazen, mu je slovenski olimpijski komite zadal še milostni strel, črtal ga je s spiska naših olimpijcev ne glede na to, da je efedrin zaužit nevede in da je prav on najbolj zaslužen, da bo na kolesarski dirki na olimpijskih igrah Slovenijo zastopalo celotno moštvo, kar bi se zgodilo prvič, kar so igre odprte za vse poklicne kolesarje. Gorazd je poleg tega med slovenskimi kolesarji najbrž edini, ki je dovolj dober in izkušen, da bi se v Syd-neyju lahko vmešal v boj za sam vrh. Če ne zaradi drugega, bi Gorazda lahko pustili na igre, ker efedri- na, ki spada med najblažja prepovedana poživila, ni zaužil zavestno. Vendar je bil slovenski olimpijski komite v tem primeru neizprosen. A vsi olimpijski komiteji niso tako strogi. Prav na kolesarski dirki bodo medJavo riti nastopili številni kolesarji, ki so jim dokazali precej hujše kršitve dopinškega pravilnika kot Štanglju. vsekakor je najbolj znan med takimi sloviti Italijan Marco Pantani. Ogromno kolesarjev bo tudi na olimpijskih igrah tako kot na letošnjem Touru nastopilo z zdravniškim potrdilom, da so astmatiki in da nekatere sicer prepovedane snovi, kot so korlikoidi, uživajo kot zdravila. Na dirki Po Franciji so opravili 96 testov na 71 kolesarjih in v 28 primerih odkrili sledove corticoste-roida, v desetih salbutamol ali terbuta-line, v petih pa kobinacijo corticoster-oida in salbutamola, vendar zaradi zdravniških potrdil o uporabi teh snovi pri zdravljenju nihče od kolesarjev ni bil kaznovan. ■ Zanimiv je tudi primer ruske tekmovalke v sinhronem plavanju Marije Kiselove. Tako kot Štanglju so v njeni krvi na evropskem prvenstvu v plavanju našli prepovedani efedrin. Dop-inška komisija mednarodne plavalne zveze FINA ji je prisodila štiritedensko prepoved nastopanja in ji odvzela naslov evropske prvakinje. Vendar bo Kiseleva v paru z Olgo Brus-nikino na olimpijskih igrah kljub temu zagotovo nastopila in se borila za zlato. Vsi omenjeni so bili za svoje prestopke kaznovani, a sojih oziroma jim bodo, ko bodo kazen prestali, omogočili, da bodo dokazali, da so lahko najboljši tudi brez pomoči prepovedanih poživil. Kako preprečiti doping v športu, se sprašujejo številni strokovnjaki, ki pa na žalost ugotavljajo predvsem to, da metode ugotavljanja dopinga vedno zaostajajo za športnomedi-cinsko stroko. Nekdanji zdravnik avstralskega olimpijskega moštva dr. Brian Corrigan meni, daje naivno verjeti, da se prav nobeden izmed športnikov, pri katerih na dopinških testih ne najdejo prepovedanih poživil, ne poslužuje dopinga. Meni, da obstajajo tudi take športne panoge, kjer se dopinga poslužuje kar 99 odstotkov športnikov, a protido-pinške komisije zasačijo le neumneže, vsi ostali pa so vedno korak pred preiskovalci. IGOR VIDMAR ga kegljišča je občina Kočevje, ki je obnovi le-tega v letošnjem proračunu namenila 2,8 milijona tolarjev, 2,2 milijona, kolikor še manjka, da bi zaključili prvi del obnove, pa bodo morali zbrati kegljači sami, ki so v poldrugem mesecu opravili več kot 1500 ur prostovoljnega dela ter primaknili nekaj milijonov tolarjev v materialu. Odstranili so staro opremo, napeljali centralno ogrevanje, asfaltirali so štiri steze, namestili leseno opremo, uredili položnice, kanale, namestili avtomatiko in uredili zaletišče. Trener kegljačev Krešo Miloševič pričakuje, da bo občina kegljačem glede na vloženi denar in delo za nekaj let dala kegljišče v upravljanje, najbolj pomembno pa je, da bosta 23. septembra obe kočevski vrsti in tudi kegljači Ribnice, ki nimajrf kegljišča, začeli ligaške boje za prven- 'H H KRKKlgJ* KRKfcM ŽUŽEMBERŠKA LOKA ŽIVI - Na turnirju je 209 odbojkarjev, ki so nastopali za 76 ekip, v dveh dneh odigralo 133 tekem. Na žalost med udeleženci ni bito najboljših slovenskih dvojic, ki so se istočasno pred dvorano Tivoli borile za naslove državnih prvakov. Do tega je prišlo, ker skrbni Žužemberčani datum svojega turnirja določijo že za leto vnaprej, medtem ko na odbojkarski zvezi niso tako skrbni in datum določijo šele zadnji trenutek. Žužemberška odbojkarska igrišča na mivki so priljubljena ne le med domačini, ampak ob koncu tedna tja pride tudi več navdušenih privržencev tega športa iz Novega mesta, Ljubljane, Kranja, Postojne in od drugod. Poleg odbojke na mivki in nogometnega igrišča si želijo žužemberški športni zanesenjaki na loki še druge šport-norekreativne objekte, ki v skoraj idilično okolje ob Krki vsekakor sodijo. (Foto: L V.) Kdo so naši Abecedni seznam 71 slovenskih športnikov, ki bodo nastopali na olimpijskih igrah v Sydneyju - atletika (19): Alenka Bikar, Gregor Cankar, Helena Javornik, Roman Kejžar, Primož Kozmus, Eufemija Štorga.Anja Valant, Urban Acman, Boštjan Fridrih, Matic Osovnikar, Matic Šušteršič, Jolanda Čeplak, Brigita Langerholc, Meta Mačus, Saša Prokofjev, Boštjan Horvat, Sergej Šalamon, Matija Šestak. Jože Vrtačič; badminton (!): Maja Pohar; gimnastika (2): Mojca Mavrič, Mitja Petkovšek; jadranje (5): Tomaž Čopi, Mitja Margon, Janja Orel, Klara Maučec, Vasilij Žbogar; kajak in kanu (4); Eedja Marušič, Dejan Kralj, Simon Hočevar, Nada Mali; cestno kolesarstvo (4): Mariin Hvastija, Andrej Hauptman, Tadej Valjavec, Uroš Murn; gorsko kolesarstvo (2); Primož Štrancar, Rok Drašler; lokostrelstvo (1); plavanje (6): Peter Mankoč, Marko Milenkovič, Nataša Kejžar, Alenka Kejžar, Blaž Medvešek, Jure Bučar; strelstvo (3); Natalija Pred- nik, Rajmond Debevec, Andraž Li-pold; taekmndo (I): Marcel More; tenis (3): Tina Pisnik, Katarina Srebotnik, Tina Križan; veslanje (8): Iztok Čop, Luka Špik, Gregor Sračnjek, Miha Pirih, Janez Klemenčič, Milan Janša, Rok Kolander, Matej Prelog; rokomet (15); člane izbere rokometna zveza, med kandidati pa so tudi rokometaši Trebnjega. Spisek še ni dokončen, saj je olimpijski komite nekaterim športnikom podaljšal možnost, da izpolnijo olimpijsko normo. Tako lahko srebrna z iger v Atlanti Brigita Bukovec in novomeški metalec diska Igor Primc ter drugi atleti v skladu s pravili mednarodne atletske zveze IAAF in mednarodnega olimpijskega komiteja MOK normo na ustreznem tekmovanju dosežejo do II. septembra. Možne so še spremembe v sestavi atletskih štafet (Tanja Klemenčič je rezerva na 4 X 400 m), sestavo rokometne reprezentance pa bo rokometna zveza določila naknadno. ROLETARSTVO Krešo Miloševič stvene točke v domačem kraju na kegljišču, kjer tudi vadijo. Prizadevnost kegljačev veseli tudi kočevskega župana Janka Vebra, ki upa, da bodo za podobno sodelovanje in skupno vlaganje.v objekte odločili tudi proračunski uporabniki, čeprav naj bi prostovoljno delo menda izumiralo. M.GLAVONJIČ 'ROLETE ALU IN PVC 'ŽALUZIJE •VERTIKALNE ŽALUZIJE > PLISEJI •ROLOJI •TENDE • KOMARNIKI ■MONTAŽA IN SERVIS Šentjernejsko cesta 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax. 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33 PVC „ STAVBNO POHIŠTVO NAJVECJI IZBOR SENCU NA ENEM MESTU Deutscher Akkredltierungs Rat ISO 9002 TENDE - MARKIZE ZA VAŠ DOM, POSLOVNI ODJEKI III VRI Izkoristite 7% nižje posezonske cene! Odgovori, popravki Mirjana ima razmerje že dalj časa. Zelo je zadovoljna In še na misel ji ne pride, da bi ga prekinila. Zakaj le, saj ji vedno prinaša kaj novega, zanimivega. Prav zdaj si je omislila še enega, ki ji omogoča tudi nakup GSM telefona po super ugodni ceni. Z njim bo presenetila sina. In izkoristila še eno ugodnost - družinski bonus. Uroš bo svoj TVvin uporabljal, kot bo želel: enkrat kot naročnik, drugič kot anonimen Mobluporabnik, saj je v posebno ponudbo zajet tudi Mobiplavček. Benefdn Twin / Dvojček Lastnosti: • 2 vložišči za SIM kartico; katera bo aktivna, si izberete ob vklopu telefona • osebni organizator: koledar z opomnikom ura računalo budilka z možnostjo dremanja • modem za prenos podatkovnih jn faksimilnih sporočil ■ do 200 ur delovanja v stanju pripravljenosti • do 9 ur delovanja ^ned pogovorom • slovenski Izbirniki Podrobnejše informacije dobite v našem centru za pomoč naročnikom: 031/ 041 700 700 in pri svetovalcih v Mobitelovih centrih. »Ponudba velja, če sklenete z nami naročniško razmerje vsaj za 18 mesecev. Telefoni Benefon Tvvin, kupljeni v naši akciji, so zaklenjeni na omrežje Mobitel GSM, naprodaj pa so samo v Mobitelovih centrih in pri posrednikih. Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (nejobjavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Zdrav, a tudi varen šport? DL 32, 10. avgusta Novo mesto danes še ni “Novo mesto koles”. Si pa Mladi liberalni demokrati in demokratke Novo mesto, skupaj z mnogimi meščani, na različne načine prizadevamo, da bi se pogoji za kolesarjenje v našem mestu vendarle čimprej izboljšali. V ta namen smo letos nekaj že dosegli. Preko našega člana v mestnem svetu Saša Stojanoviča so bili v Urbanistično zasnovo Novega mesta vne-šeni popravki, ki zahtevajo od občine, da v prihodnje pri gradnji prometnega omrežja poda precej večjo pozornost razvoju kolesarskega omrežja. Prav tako smo uspeli prepričati občino, daje začela snovati prostorski dokument, vsekakor tudi zaradi naklonjenosti sekretarja za okolje, prostor in komunalne zadeve g. Derganca temu projektu, ki bo osnova za izgradnjo kolesarskih poti, pa tudi pešpoti v Novem mestu v prihajajočih letih. To se bo seveda moralo odraziti tudi v prihodnjih občinskih proračunih, kjer bo treba zagotoviti precej večja sredstva za izgradnjo kolesarskega omrežja. To bomo zahtevali. V različnih organih si prizadevamo, da se ob vseh rekonstrukcijah, nazadnje je bil to primer Ljubljanske ceste, ali novogradnjah cestnega sistema v mestu uredijo tudi kolesarske steze. Novomeški občini pa smo tudi poslali predlog zasnove, skupaj s shematskim grafičnim prikazom, omrežja kolesarskih stez po Novem mestu. Žal varnost v prometu danes ni zagotovljena. Prometne nesreče, tudi takšne, v katerih so udeželeni kolesarji, se žal dogajajo. Toda na to se niti slučajno ne smemo rfavaditi, in se s tem ne sprijazniti. Avtomobiliste, ti pač nosijo največji del odgovornosti za prometne nesreče, je potrebno opozarjati, od njih zahtevati odgovorno udeležbo v prometu, strpno vožnjo, poskrbeti tudi za boljše metode izobraževanja in vzgoje avtomobilistov, za dvig prometne kulture, domisliti kaznovalno politiko za prekrškarje, povečati obseg dejavnosti in odločnost prometne policije in še kaj. Pozovimo avtomobiliste, še posebej ta poziv velja vročekrvnim mladim voznikom, naj z vožnjo, ki mora biti podrejena prometnim predpisom, razmeram na cesti, kakor tudi njihovim vozniškim sposobnostim, znanju in izkušnjam, varujejo sebe in še toliko bolj ostale udeležence v prometu. Toda ljudi je tako zaradi njihovega zdravja kot zdravja soljudi in okolja, ne nazadnje tudi zaradi prometne varnosti, vendarle potrebno še vedno vabiti na kolesa. Z odpoved- jo temu, kakor tudi vožnji z rolkami, rolerji, skiroji in pešačenju, ne bi dosegli nič dobrega. Življenje je pogoj ostalemu, toda srečno življenje je vendarle zgolj zdravo življenje. Zato se vsi pri poteh znotraj prostora našega mesta čim večkrat raje odločimo za kolo, za pešačenje, ali kaj podobnega. Za tisto prijetno, nežno, tiho, lepo. Za Mlade liberalne demokrate in demokratke Novo mesto TOMAŽ LEVIČAR Bevcev Zmaj! DL št. 29, 20. julija Janko Maver si je ustvaril “sliko” o knjigi, ki je ni prebral, pač pa je bral kritiko Šinigoja! Šinigoj je prebral knjigo in priznal, da impulzivno bere knjige. Maver se je razpisal o članku, ki je bil objavljen pred leti. Če bi knjigo prebral, bi razumel članek in vzrok pisanja. Užaljen ugotavlja, da na številne kritike članka nisem odgovarjal. V oni dobi bi bilo lahko usodno za Slovenijo, če bi "strokovnjaki" za atentate nadaljevali z butanjem svojih nasprotnikov v avtomobilih v prepad. Spoštovani Maver, prišli bi še četniki in ustaši in imeli bi Bosno! Ker je “strokovno” vodstvo prekinilo z avtomobilsko prakso, ni bilo potrebno odgovarjati na članke “strokovnjačkov”, ker jih z enim člankom nisem mogel podučiti - potrebujejo celo knjigo. Sedaj imajo knjigo in jo priporočam v branje! Kar se pa tiče služb in odstavljanja, se pa stvari počasi spreminjajo tudi v Sloveniji. Izginja CK, preko katerega so zgubljali ljudje službe. Naročniki postajajo vse bolj pomembni za časopise in revije! Slabo pisanje novinarjev pa bo povzročilo izgubo naročnikov in šle bodo službe novinarjev. Ne bo v Sloveniji 36.000 birokratov in nesposobnih novinarjev, ki zavirajo gospoddarski razvoj, dovolj jih bo 9000 in malo več računalnikov. 27.000 jih bo šlo v proizvodnjo in ne bodo izkoriščali “žuljev delavcev”, ampak bodo sami začeli proizvajati za svoj obstoj. To bo dvojni prihranek za narod - ne bodo uničevali državnega in družbenega proračuna in sami bodo proizvajali sredstva za svoj obstanek. Ne bom jih jaz metal iz službe ali kdo drug - gospodarski razvoj jih bo postavil na pravo in družbi koristno delovno mesto! Če slovensko vodstvo ne bo hotelo urediti države, jo bodo pa “strokovno" vabljeni tujci in ti bodo pobrali dobiček. Nerodno mi pa postane, ko me učijo, da obstaja več resnic o eni stvari, o vzorni državi Sloveniji, ko smo med Evropejci najmanj priljubljeni in proglašeni za eno najbolj korum-piranih držav! Dobivam lekcije celo o demokraciji! Nič več se ne čutim preveč samodopadljiv. Vsak dan bolj pa verjamem, da če bi bili taki “strokovnjaki” med Slovenci v Washing-tonu, kot so kritiki moje knjige, bi bila Slovenija zagotovo podobna Bosni! Prav gotovo bi se dalo tehtno diskutirati o nepoznavanju “svetih resnic", sem pa dobil kritike tistih, ki knjige niso prebrali in otroško zmerjanje, ki mu botruje slovenska nevoščljivost. FLORIJAN BEVC Trnova pot za ravnateljico vrtca DL št. 32, 10. avgusta Nemalo smo bili presenečeni nad izjavami (po besedah pisca omenje- 1 ", 7/' hjv jvf-4-ee. /A-1AM ! //j pou; am . PA VKAfctOf / nih vrstic) v.d. ravnateljice Vrtca Sevnica gospe Danice Božič v prejšnji številki Dolenjskega lista. Zaradi zaščite stranke LDS, naših svetnikov v občinskem svetu Občine Sevnica in ne nazadnje vseh, ki nam zaupajo, moramo odločno zanikati vse laži, ki se nanašajo na stranko LDS. Po njenih besedah svetniki grozijo ministrstvu, LDS uspešno “režira dogajanja” v prid protikandidatki za imenovanje direktorja Vrtca. Morda zato, ker ji je pri edinem upoštevanem (s strani sveta Vrtca Sevnica) mnenju občinskega sveta dalo pozitivno mnenje vseh šest svetnikov LDS? Vedeti je tudi potrebno, da o imenovanju direktorja Vrtca ne odloča občinski svet (njegovo mnenje ni obvezujoče pri imenovanju), temveč svet zavoda Vrtca Sevnica in ministrstvo za šolstvo. Alije za zavrnitev imenovanja zato res kriva “občinska politika”? Spoštovana gospa Danica Božic, smo resna stranka in za nas so po membna dejstva in ne govorice, zato pričakujemo Vaše opravičilo. OO LDS SEVNICA Predsednik: ANDREJ ŠTRICELJ Žužemberški teater absurda DL 32, 10. avgusta Najprej moram razložiti, da na pismo “skupine svetnikov” občinskega sveta Občine Žužemberk nisem nameraval odgovoriti, saj je bilo naslovljeno na novinarja g. Andreja Bartlja, vsebina pa je bila namenjena meni in tako imenovanim “županovim ljudem”. “Skupina svetnikov” se v pismu spušča na nivo dialoga, ki ga nisem vajen. Najbrž ne gre za “skupino občinskih svetnikov”, ampak predvsem za članico občinskega sveta, ki se sama z izraženo voljo občanov glede odločitve o ustanovitvi krajevne skupnosti na Dvoru, ki ni po njeni volji, nikakor ne more sprijazniti in zaradi tega vnaša v občinski svet razdor in nezaupanje. Naj osvetlim le nekaj trditev iz pisma, ki niso točne: - trditev, da sem proti ustanovitvi krajevnih skupnosti, ne drži, saj sem za ustanovitev le-teh povsod tam, kjer se bodo ali so se občani na referendumu za to odločili. Sem pa proti ustanavljanju KS na željo posameznikov, ki imajo pri tem ozke osebne interese, - občani so bili o zborih obveščeni pravočasno z osebnim vabilom, ki je prispelo po pošti na vsak dom, k vsaki družini, kar je več od krajevno običajnega načina, - na zboru občanov na Dvoru sploh ni bilo občanov, ki so zaposleni v “županovem podjetju ali so od njega kakorkoli odvisni”, - predsednika bivše KS Dvor niso prekinjali t.i. županovi ljudje, ampak krajani Dvora, ki niso bili zadovoljni z delom bivše KS Dvor, -glasovanje o ustanovitvi krajevne skupnosti je bilo izpeljano korektno in ni bilo zavajanja, kot trdi “skupina svetnikov”, saj je v zakonodaji m v statutu jasno zapisano, da mora biti za ustanovitev KS več kot 50 odst. občanov, ki so se zbora udeležili in so o tem glasovali. Na koncu le še to, da je pojem demokracije zelo pozitiven in pomeni napredek v razvoju medčloveških odnosov v družbi. Demokracija ni podpihovanje sovraštva in politične nestrpnosti, temveč pomeni kulturni in strpni dialog ter predvsem,i!' kazati se z dejanji, ki so v dobro vseh občanov, ne pa zgolj v osebno korist določenih posameznikov. O tem “teatru absurda" in “bizarnosti v občinskem svetu” ne nameravam več razpravljati v medijih, saj so dejstva zabeležena na tonskem PoS' netku zbora občanov. FRANC ŠKUFCA župan Občine Žužemberk Trnova pot za ravnateljico vrtca DL 32, 10. avgust V Dolenjskem listu meje neljubo presenetil članek, kije skrajno zavajajoč, poln neresnic in obrekovanja-Če že razumem novinarja g. Pavla Perca, da v duhu čim večje naklad® časopisa piše o temah senzacionalno, pa prepuščam sodbo o kvaliteti, korektnosti in verodostojnosti pisa' nja uredništvu in bralcem. O never- r~~...................... ........ Odgovori, popravki _ in mnenja Jetnem naključju - članek je bil ob-javljen en dan pred ponovnim odločanjem vzgojiteljskega zbora vrtca Ciciban Sevnica - si lahko vsak ust-Vari tudi svoje mnenje. Da se imenovanje ravnateljice vrt-ca še ni zaključilo, ni krivda nikogar 0(1 “obtoženih" v članku, kjer Dani-Ca Božič, univ. dipl. psihologinja in v'd. ravnateljice vrtca, navaja, da še danes ni soglasja ministrstva za šolstvo zaradi Vlaste Starc, ki (neupra-V|deno) še kar “sanja” o mestu rav-nateljice zaradi moža, ki je sicer ak-tiven član LDS, in zaradi groženj občinskih svetnikov na ministrstvo. Gospa Danica Božič, potrebno bo sneti masko, kajti dejstva so drugač-na- Lani je kljub pozitivnemu mnenja organa lokalne skupnosti sledilo Ojmistrovo negativno mnenje. Vzrok? ■ker niste izpolnjevali niti osnovnega Pogoja (najmanj pet let delovnih skušenj v vzgoji in izobraževanju). Cakrat razpisa niste ponavljali, ker bi •I vam v škodo, ampak ste bili “za aagrado” imenovani za v. d. ravnateljice za eno leto, t.j. do 31.10.2000. ^11 je še komu razen vam znano, Zakaj je bil letos že 27. maja razpis Za ravnateljico? V članku se sklicujete na 30-dnev-n> rok (morda ste le spregledali, am-Pak odločitev je bila sprejeta 31. dan!). V tem drugem primeru posto-Pek uradno še ni končan, vi pa ste Poskrbeli, da teče že ponovni razpis. veste, zakaj, bodite pa vsaj toliko korektni in ne obtožujte brez do-kazov! Če prej ne, bo po vseh po-stoPkih natančno znano, kdo je fešnik. , Na koncu samo še o vašem navajanju v članku, da sem najslabša in nkrati tudi najbolje plačana vzgojiteljica. Vsakomur je jasno, da bi se me, Ce bi imeli najmanjšo možnost dokazati obtožbe, že davno rešili. Spo: kovana gospa Danica Božič, nikoli yas nisem nikjer žalila, spoštujem vaše delo in vaš položaj in sem se yedno korektno prijavila na razpis. Menim, da za svoje želje in sanje ne Potrebujem vašega dovoljenja, za dosego cilja pa ne želim ubrati vaše poti s Pritegovanjem pozornosti preko fedijev in po sistemu “preko trupel". VLASTA STARC, dipl. VPO ASFALT ŠE NA SPODNJE SVINJSKO . ŠENTJANŽ - Tukajšnja krajna skupnost je primaknila 40 °dstotkov denarja, potrebnega za asfaltiranje 1300 m lokalne ceste štražberk-Veliki Cirnik, preosta-'° Pa je prispevala sevniška obči-na- Krajani so sami opravili zemeljska dela. Krajani in KS Šent-Janž pa so sami posodobili in asfaltirali 900 m krajevne ceste na Spodnjem Svinjskem. MODNI KOTIČEK Labod med prvimi Med prvimi, če ne celo prvi v Sloveniji. Nedavno so v novomeškem Labodu namreč predstavili najnovejšo kolekcijo oblačil za pomlad in poletje 2001. V novih prostorih - nad novood-prto trgovino na Seidlovi cesti v Novem mestu - so moderno opremili vzorčno sobo, kjer so si najpomembnejši kupci lahko ogledali in ocenili, kaj bodo nosili prihodnjo sezono. V sodobno opremljenem salonu, ki je del moderne arhitekture, nominirane za Plečnikovo nagrado, so manekenke po uradnem govoru generalnega direktorja Andreja Kirma s klasično modno revijo predstavile aktualno modno kolekcijo: barve, razposajeno eksotiko in novo romantiko v casual slogu. Sicer pa pomlad in poletje 2001 pomenita lahkotnost, ženstvenost, pestrost barv in vzorcev, saj sta pravi ustvarjalni izziv za modne oblikovalce. Ti svoje ideje črpajo iz različnih slogov, od klasike poznih 60-/7; in 70-ih do glamurja 80-ih z izrazito disko modo in latino vplivi. Opozoriti so na preobrazbo iz do sedaj prevladujočega minimalističnega sloga in sportssvveara v zapeljivo in senzualno modo, tako v ognjevitem karibskem kot v avtentičnem rustikalno folklornem slogu moderne podeželanke, ki spominja na oblačenje naših babic. Ena barva vodi celoten videz (obleka in modni dodatki), zato ne prihaja do kontrastov. Med linijami prevladuje mali kostim, nepogrešljiva je bluza s pentljo okoli vratu in kratki plaščki. Dolžina krila pa je t.i. milanska - dva prsta pod kolenom. "Stari" oblikovalski skupini (Mirjana Matko, Marta Bogolin in Tatjana Deak) sta se kot osvežitev in pomladitev na področju oblikovanja Labodove mode priključili še Janja Kunaver in Belinda Ška-rica, ki oblikuje tudi avtorsko kolekcijo za ameriški trg. JERCA LEGAN Iz zabave v pravo umetnost Umetniki samouki bi morali iz anonimnosti ŠEGOVA VAS - V večini manjših občin je kultura zgolj deklarativna, realizacija pa odvisna zgolj od zagnanosti posameznikov ali razumevanja in volje tistih, ki z dokaj bornimi sredstvi razpolagajo. V Loškem Potoku je kar nekaj ljudi, ki se ukvarjajo s slikarstvom, reliefnim rezbarstvom in figurativnim rezbarstvom ali plastiko, kjer običajno uporabljajo edine razpoložljive materiale, les lipe in les podobnih dreves, z izjemo slikarjev, ki se največkrat poslužujejo oljnatih barv. Te dni smo se pogovarjali z Alojzom Lavričem iz Šegove vasi, ki iz lipovega lesa ustvarja like, ki so značilni za potoški živelj, delo te-sačev, furmanov in žensk, ki so bile stoletja gonilna sila v domači hiši. Kako je Lavrič začel, še sam dobro ne ve. Najbrž je rezbarsko žilico podedoval po svojem očetu, on pa se je posvetil rezbarijam do skrajnih natančnosti. Pravi, da je začel rezljati les kar tako, za zabavo, kar je preraslo v pravo umetnost, ki ji daleč naokrog ni para. Kot mnogi je Alojz moral s trebuhom za kruhom v Ljubljano, kjer si je tudi ustvaril družino. Njegovo poklicno delo ni nikoli imelo nobene povezave z njegovo ustvarjalnostjo. V Ljubljani je sicer nekoč obiskoval nekak tečaj, a ker so bili v druščini predvsem slikarji, se sam ni tam nič naučil. NOV GASILSKI AVTO LOŠKI POTOK - Retjiški gasilci so si kar dolgo prizadevali za nakup novega vozila. S pomočjo občine, OGZ in s skromnimi lastnimi sredstvi so prejšnji mesec kupili vozilo. Večji problem je bil, kako priti do denarja za nadgradnjo, predvsem visokotlačne črpalke. K sreči, pravijo, jim je izredno uspela akcija pobiranja prostovoljnih prispevkov od vaščanov. Tako je vozilo, Mazda 2 500 B 4 * 4, v ponedeljek, 7. avgusta, s vključeno sireno pozdravilo vaščane, vsekakor pa veliko prej, kot so člani društva sploh upali. PREVRNIL S TRAKTORJEM STUDENEC - V bližini Studenca v sevniški občini je v sredo, 9. avgusta, domačin s pregibnim traktorjem škropil v svojem vinogradu. Po pobočju je izgubil oblast nad traktorjem, ki seje sklopil in nato prevrnil prek boka. Voznika je potisnil pod seboj, saj ni imel varnostnega loka, vendar se je poškodovani uspel sam izvleči izpod njega. Sedaj je na zdravljenju v celjski bolnišnici. V Ljubljani je že razstavljal skupaj s podobnimi samorastniki. Odkar je šel v pokoj ih ko sta se z ženo zopet vrnila na rodno domačijo v Loški Potok, pa te možnosti nima več. Rezlja pa še naprej. V domači hiši v Loškem Potoku hrani nekaj deset skulptur, najljubša pa mu je tista, ki predstavlja njegovo mamo in stotine drugih, ki so se skupaj z otroki pehale za vsakdanji kruh. Veliko svojih hrani v Ljubljani, a bi jih, če bi bila prilika, rad predstavil Potočanom. Malo je možnosti, da bi se v Loškem Potoku kdaj predstavil kdo z akademskim naslovom. Že zato bi morali prisluhniti entuziastom, ki imajo umetniško žilico, da bi jih domača kulturna srenja sprejela takšne, kot so, ker drugih ta trenutek ni in jih še dolgo ne bo. ALBIN KOŠMERL Z gnojnico nad študente Glasba, vesolje, človeška zloba in še kaj so brezmejni. Tridnevna študentska fešta Koupa 2000 v Gribljah je dokaj smrdela. Po gnojnici, ki jo je zlival po travniku blizu prireditvenega prostora domačin, kmet, nezadovoljen s hrupom in z vsem, kar se je dogajalo v neposredni bližini njegove posesti. Gnojnico je zlival po travniku iz hudobije, in to prav takrat, ko je bilo ob Kolpi največ mladih. Domačini, ki dajo kaj na kraj, bi se morali pogovoriti s takšnimi in podobnimi ljudmi, da ne bi nagajali. Koupa 2000je bila brez dvoma dobra promocija kraja, saj se je zbralo v treh dneh in nočeh na gribeljskem kopališču, na katerem sicer ni pretirane gneče, blizu deset tisoč študentov iz vse Slovenije. Mladih ljudi torej, ki bodo, če jim je bilo v Gribljah všeč, prišli sem še večkrat. S seboj bodo verjetno pripeljali nove ljudi, kar je dobro za kraj, ki bi se šel rad turizem. Griblje so bile tri dni študentsko središče Slovenije in Klub belokranjskih študentov, ki je delavnice, športna srečanja, glasbo in vse drugo pripravil, si zasluži pohvalo, ne pa polivanja z gnojnico. Če je bila “gnoj-ničarju" povzročena škoda, bi se dalo to rešiti z nekaj tisoč tolarji odškodnine, ne pa s smradom, ki govori o primitivizmu. TONI GAŠPERIČ Alojz Lavrič KRŠKI INVALIDI V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH - Letos je vodstvo društva invalidov Krško že osmič organiziralo vsakodnevno kopanje in zdravljenje v Šmarjeških Toplicah, zanimiv program za invalide pa je sestavi! Tone Pleterski. Poleg kopanja in učinkov termalne vode je hvalevreden tudi svež zrak. Flora in favna sta nam dajala občutek domačnosti in zdravja. Od 10. julija do 4. avgusta se je kopanja udeleževalo od 40 do 45 invalidov, ki smo se vozili iz Senovega, Krškega in Leskovca. Tudi invalidi s težavami z ožiljem in srcem so vztrajali, ker jim je voda z zeleno okolico zelo pomagala. Na bazen smo prihajali ob osmih, kar nam je zelo ugajalo, saj je bita voda zelo čista. Ker smo invalidi povečini starejši, smo zasedli vroč lesen bazen, kjer smo si greli kosti. Nekateri so zaplavali tudi v velikem bazenu, kjer je hladnejša voda plavalca kar spodbudila h gibanju. (Besedilo: Suzana Simič) UREJENO NEKDANJE ČRNOMALJSKO KOPALIŠČE ČRNOMELJ - Skupina Črnomaljcev, ki so se naučili plavati v Lahinji na nekdanjem mestnem kopališču na Fabjanovi pristavi, je očistila zaraščeno in zanemarjeno kopališče. Postavili so tudi lične klopi, uredili stopnice v reko in pripravili kurišča ter s tem uredili meščanom prijeten kraj za počitek, rekreacijo in druženje ob reki. Načrtujejo, da bodo postavili tudi brv čez reko, čakajo le še na denar donatorjev. Zagnani Črnomaljci upajo namreč, da jim bodo pri zag-otavljanju denarja pomagali tudf! drugi meščani, saj so doslej naredili vse s prostovoljnim delom. Urejeno nekdanje črnomaljsko kopališče pa je namenjeno vsem, ki uživajo v naravi in miru. BREZPLAČNO SPROŠČANJE ŠENTJERNEJ - Društvo Pot iz Šentjerneja, ki izvaja energetsko metodo Shen qi, je v okviru praznovanja občin-skegd praznika Jernejevo 2000 pripravilo brezplačen tečaj sproščanja in šole za življenje. Tečaj bo v večnamenskem prostoru Osnovne šole Šentjernej potekat od 18 do 24. avgusta. Vsakodnevni trening od 19.30 do'20.30 ure bo vseboval polurno sproščanje in tematsko predavanje o Jtpzmični energiji, bolezni z • ehčrg^tskega stališča, miselnih vzorcih in pozitivni misli, izboljšanju partnerskih in medčloveških odnosov, vzgoji otrok in podobnih temah. France Reiun 5 V osrčju Balkana ^ota in razmišljanja . Danes je Prizren, tako kot mnoga druga mesta, ki smo j,. .na naši P°ti že doživeli, predvsem mesto kontrastov, jzstopajo tako v različnih narodnostih, kulturah in regijah, pa tudi v različnem utripu življenja v prvotnem ^stnem jedru v primerjavi z življenjem v modernih j^lih mesta. Staro mestno jedro bogatijo poleg arhitekte in starih obrti tudi številni kulturno-zgodovinski spomeniki. Med njimi sta še posebej vredni ogleda cerkev °gorodice Ljevičke iz leta 1307 in Sinan-pašina dža-Jtja.Nedaleč od mesta, v soteski reke Bistrice, je dal car nšan zgraditi samostan sv. Arhandela. V njem je bil tudi Pokopan. Turki so leta 1455 samostan porušili in iz tega Materiala zgradili Sinan-pašino džamijo. Na poti proti Dakovici se najprej srečamo z Belim Dri-PJoni, potem dohitimo dolg pisan sprevod z okrašenimi °zmi. ženin in nevesta pa se peljeta celo v avtomobilu. a množica spremlja k sreči in zmagoslavju življenja ali Pa je dogajanje samo običaj? Najbrž je oboje. Ko spoštljivo in počasi prehitevamo sprevod, smo tudi !**' deležni naklonjenosti. Razigrani svatje nas razposajeno pozdravljajo in za hip se mi zazdi, da me lepo dek-e celo vabi. Kot da si želi pozornosti in uresničitve. Toda e kako ve zame? Naš cilj tega dne so Dečani. Ze proti večeru doživimo ob Dečanski Bistrici pod amostanom, kjer smo se odločili prenočiti, hudo neur-• Kljub nalivu mi uspe zakuriti ogenj, ob katerem postimo šotor, in si v kotličku skuhamo toplo večerjo. Jutro, prebujanje, vzpon novega dne in ogled samotna Dečani, mogočne arhitekture, ki jo je dal zgraditi tefan Dečanski in jo dokončal njegov sin car Dušan. Samostan in cerkev so gradili od leta 1327-1335. erkev je največja in najbolj ohranjena tovrstna zgrad-a 'z srednjeveške Srbije. V njenem zunanjem videzu si- cer izstopa romanski slog, vendar se v njej z romanskimi harmonično prepletajo tudi bizantinski in gotski elementi. Navdušuje s tehnično popolnostjo. Fasado prekrivajo marmornate plošče z barvami, ki jih zmorejo samo duša, skrivnost in fantazija. • Nič manj kot po arhitekturi je cerkev pomembna po dekorativni plastiki in freskah. S skulpturami, ki prebujajo lepoto in razmišljanje, so okrašeni zlasti portali, okna, kapitlji in konzole. Več kot religioznih tem je čiste dekoracije kot so ievi, grifoni, cen-tauri, kače, maske, ptice, pridružujejo pa se jim tudi rastlinski motivi. Freske navdušujejo s svojim obsegom in različnimi temami in stilnimi rešitvami. Poleg religioznih ciklusov je na stenah upodobljen ves cerkveni koledar s 365 dnevi. V cerkvi so naslikani portreti in prizori iz življenja vladarjev, patriarhov in svetnikov. Ob teh zgodovinskih podobah, ki glorificirajo državo in njene nosilce, so čiste religiozne vsebine kar malo odrinjene. Materializacija ideje za potrebe nekega časa in določenega prostora! V cerkvi je grob Štefana Dečanskega in še neprižgana sveča carice Milice, žene kneza Lazarja. Prižgal jo bo lahko le tisti, ki bo ponovno osvobodil Kosovo. Med dragocenostmi samostanske zakladnice so zlasti križ carja Dušana in okrog 150 rokopisnih knjig. Car Dušan je hotel z gradom pri Prizrenu prekositi tudi to cerkev, vendar so mu Turki preprečili. Po krajšem postanku v Peči si ogledamo Pečko patri-. arhijo, kompleks srednjeveških cerkvenih zgradb. Tu je bil od sv. Save.dalje sedež srbskega arhiepiskopa in patriarhov, ki so bili tu tudi okronani. Patriarhija je hkrati njihova grobnica, o čemer pripovedujejo marmornati sarkofagi. Kompleks obsega štiri cerkve in ostanke nekdanjega samostana. Najpomembnejši predmeti samostanske zakladnice so razstavljeni v cerkvi sv. Dimitrija. To so predvsem ikone in rokopisne knjige. Zapuščamo kraje ob Belem Drimu in njegovih pritokih. V vseh teh krajih je utrip življenja podoben. Ljudje, ujeti vanj, pa so kot drevesa: s koreninami v preteklosti in z vejami iz sanj, ki se vzpenjajo v nebo. Mi pa se po slabi in vijugasti makadamski cesti vzpenjamo na prelaz Čakor. Na prelazu z nadmorsko višino 1859 m nam je v poznem popoldnevu že kar hladno. Vseeno vztrajamo in se potapljamo v daljave. Obzorja vznemirjajo: na jugu je Šar-planina, na jugozahodu Prokletije in na zahodu Ko-movi - mogočna pogorja, ki dosegajo nadmorsko višino našega visokega alpskega sveta, za njimi je Črna gora, na vzhodu Srbija in na severu planote Raške, zibelka srbske države. Otroci prodajajo borovnice, ovce na bližnjih pobočjih so kot majhni beli oblački. Tudi pot navzdol v dolino reke Lim je obupno slaba, vendar do večera le prispemo do reke, kjer postavimo šotor in skuhamo večerjo. Potem še dolgo v noč čepimo v osvetljenem krogu okrog ognja. Verjamemo, da sta nam reka in soteska naklonjeni. Okrog nas so planine, gozdovi, nad njimi noč in šumenje zvezd in čisto z nami še šumenje reke, ki nas je sprejela na svoj Breg. Ko prijatelja že odideta v šotor, še malo posedim ob ognju, tudi kot tabornik, da popazim na žerjavico. Bolj kot ogenj ugaša, bližje prihaja zvezdno nebo. Odkrijem celo Veliki Voz in tik nad grebenom severnico, edino zvezdo stalnico, okrog katere za nas zemljane zaradi vrtenja zemlje navidezno krožijo vse druge zvezde. Če nimaš kompasa, je v jasnih nočeh Severnica najboljša orientacija. Z orientacijo zemljevida po njej zdaj natanko vem, kje smo. Premišljujem o prepadih tam zunaj in od pojma neskončnost sem skoraj obseden. Osupljivo je, daje človek, ki iz svoje fizične in duhovne narave lahko ustvarja samo omejen svet, svet, ki mu gospodujeta prostor in čas, zmogel postaviti nasproti temu svetu še drug svet, za katerega prostor in čas nista več bistvena. Ta svet naj bi bil neskončen in večen, torej svet, ki presega vsako možnost spoznanja. O neskončnosti ne zmoremo nobene predstave, nasprotno: ob vsem našem hotenju dojeti neskončno, hočemo v bistvu ustvariti končno, neskončnemu hočemo postaviti meje, neskončno daleč, toda nekje vendarle. Tudi take predstave, kot je na primer središčna eksplozija in beg galaksij, nam ne pomagajo, kajti širjenje v smislu eksplozije praatoma neskončnosti v ničemer vesolja ne “naseljuje”. Naj se vesolje še tako širi, naj beže galaksije od središča eksplozije tudi s hitrostjo svetlobe že milijarde let, v neskončnosti to širjenje ne more naleteti na nobeno oviro. Pač, morda na sosednje podobne eksplozije, na sosednja vesolja, ki se širijo! Ta misel je zapeljiva, saj ima prostor v neskončnosti vendar dovolj prostora. Lahko razmišljamo in fantaziramo celo o ne-skončem številu vesolij, ki se širijo in spet sesedajo. Zdi se, da bi bilo eno samo vesolje, ki se širi, v neskončnosti le preveč samotno. Odkrivamo, da s še tako velikim prostorom ali celo z neskončno velikim prostorom neskončnosti ne moremo razložiti. Istovetenje neskončnosti z neskončno velikim prostorom je tudi protislovno, kajti bistvo prostora je čas, omejenost, velikost, majhnost, možnost delitve in spet seštevanja delov..., medtem ko je neskončnost vsega tega osvobojena. Tako ostajajo nečas, neprostor, nič... in še posebej neskončnost za nas popolne neznanke. Zjutraj zaplavamo v reko. Lim nas sprejme spet drugače kot druge reke doslej. Vsaka reka nas je dojela drugače. Odkrivamo, da imajo tudi reke različno dušo in da je tudi njihov zunanji utrip odmev te različnosti. Koliko razlik je že v njihovem šumenju, v njihovi govorici in pripovedi. Pri nekaterih rekah je svetla in vedra, pri drugih spet temna in vsa zastrta s še neokrnjeno skrivnostjo globin. In kako različne so v svojih dotikih! Lahko so božajoče in nežne pa spet divje osvežujoče. Reke te lahko sprejmejo ali pa je v njih grožnja. Vedo, kdo si. Lahko te vrnejo na breg ali pa potoneš v globine za vedno. O rekah vemo zelo malo. Tudi tega ne, ali giblje reka kaplje ali kaplje reko. Lovčen, črnogorska Akropola V "deželi orlov” nas Lim spremlja še do Andrijevice in Ivangrada, od tod pa se po najkrajši možni poti skozi še neokrnjen utrip narave prebijemo v naslednjo oazo, v dolino Tare in ob reki navzgor do Kolašina in Matiševa. Pobočja nad dolinama Pive in Tare so pretežno gozdnata, na položnejših legah pa tudi obdelana. Hiše v raztresenih naseljih so podobne bosanskim. TELEVIZIJSKI SPORED Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov! ČETRTEK, 17.VIII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.20 Mostovi; 8.50 Pod klobukom; 9.40 Zgodbe iz školjke; I0.I5 Otroška oddaja; 10.40 Šola preživetja, serija; 11.30 Naravni parki Slovenije; 12.05 Naokoli po Nemčiji-13.00 Poročila-14.10 Intervju -15.00 Titanik, am. nad., 1/2, -16.30 Poročila -16.45 Na liniji -17.15 Robin in Rozi, ris. nad. -17.45 Neukročeni planet, dok. oddaja -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Tednik - 21.05 Turistična oddaja - 21.25 Noanizanka - 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.40 Halgato, 1/3-23.30 Slovenci v Avstraliji - 0.25 (Ne)znani oder SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama- 8.25 Videospotnice - 9.00 Iz dobrega gnezda, nad. - 9.45 Prostost, nad, 1/12 -10.30 Grace na udaru, nan. -10.55 Murphy Brown, nan. ■ 11.50 Euronews -14.20 Svet poroča -14.50 Šport -16.50 Bila sva mlada oba - 17.55 Družinski zdravnik, nad. - 19.00 Nenadoma Susan, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Leteči cirkus Montyja Pythona-21.05 Pot k slavi - 22.00 Poseben pogled, film - 23.55 Hčere Simone De Beauvoir, nad. - 0.45 Wycliffe, nan. KANAL A 8.15 Dogodivščine Rokca in Binča, ris. - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Adrenalina -13.30 Princ z Bel Aira, nan,- 14.00VBronxu, nan,-15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Mamice, nan. - 19.00 Jenny, nan. -19.30 Zmenkarjje- 20.00 Lepi časi, nad. - 20.50 Zgodba o Jessici Savitch, film • 22.40 Seinfeld, nan. - 23.10 Izgnanec, nan. -0.00 Ricki Lake -1.00 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor- 9.00 Potopis ■ 9.30 Vinske zgodbe -10.30 Tri ženske, nad, -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strdsti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Matlock, nan. • 15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. ■ 18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur- 20.00 Puhloglavci, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Prijatelji, nan. - 23.00 Nikita, nan. -0.00 Nekaj divjega, film GAJBA TV 9.30 Borzni monitor -15.00 Poletna živa -16.00 Na zdravje,nan,-16.30 Pasji policist,nan,-17.00 Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Slepčeva zvijača, film - 22.00 Poletna živa - 23.00 Milenium, nan. -23.50 Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addam-sovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani ■ 17.30 Risanka -18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Iz združenja lokalnih TV HTV 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program • 12.00 Poročila - 12.35 Labirint strasti, nad. -13.25 Velikani 20. stol., nad,- l4.IOPoročila-14.20 Poletni čas, film • 16.00 Poročila za gluhe in gluhoneme -16.05 Deček spoznava svet -17.00 Morje -17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -19.05 Risanka - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 V zenici sonca - 20.45 Kviz - 21.15 Usode, dok. serija -21.45 Nenadoma Susan, nad. - 22.20 Poročila - 22.35 Koncert - 0.20 Potovanje Avgusta Kinga, am. film -1.50 Jesen v raju. Šved. film; 3.30 Lido v zakulisju, dok. film ■ 4.25 Luovicov svet, film; HTV 2 8.00 Turistične panorame -13.05 Kulturno poletje -14.05 Trideset vrstic za zločin, serija -15.45 New-yorška policija, nad. • 16.30 Ljubezen v obdobju cesarstva, nad. -17.20 Guldenburgovi, nad. -18.05 Stoletje naroda, dok. serija -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20,05 Kviz - 20.30 Čarovnija II, nad. - 21.20 Urgenca, nad. - 22.15 Vigo, brit. film - 23.45 Umetnine svetovnih muzejev PETEK, 18.VIII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.20 Gore in ljudje-9.00 Risanke; 10,25 Neukročeni planet, dok. oddaja -11.20 Beli hram, drama, 1/2-13.00 Poročila • 13.40 Slovenci v Avstraliji -14.30 Nanizanka -15.05 Vsakdanjik in praznik -16.00 Mostovi -16.30 Poročila -16.45 Rdeči grafit -17.45 Skrivna Rusija, dok. oddaja-18.45 Risanka-19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Am. film - 21.25 Deteljica • 21.35 Polž v solati - 22.15 Odmevi, šport ■ 23.00 Halgato, 2/3 - 23.50 Polnočni klub -1.00 Brane Rončel izza odra SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.55 Videospotnice - 9.30 Nenadoma Susan, nan. - 9.50 Družinski zdravnik, nad. -10.50 Superženska, nem. film -12.20 Euronews • 14.30 Gore in ljudje -15.20 Leteči cirkus Montyja Pythona, nad. -16.20 Pot k slavi -17.15 Verjamem vate, ang. film -18.50 Parada plesa -19.25 Atletika- 22.40 Tom Jones, nad. - 23.30 Film tedna -1.00 J.A.G., am. nad. -1.50 Mortimerjeva, nad. - 2.40 Taksi, nad. KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. - 15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show - 16.50 Angela, nad,-17.40 Luz Maria, nad,-18.30 Mamice, nan. -19.00 Jenny, nan. -19.30 Stilski izziv ■ 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenka-rije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Klub samskih žensk, film -0.00 Izgnanec, nan. -0.50 Ricki Lake -1,50 Dannyjeve zvezde POP TV 7.00 Šola golfa - 7.30 Obraz tedna - 8.00 Brez zapor - 9.00 Pod srečno zvezdo'- 9.30 Vinske zgodbe -10.30 Tri ženske, nad. -11.30 Divji angel, nad. -12.30 Labirint strasti, nad. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 57. potnik, film - 21.35 Komandosi, nan. - 22.35 Milenium, nan. - 23.35 Bitka v zaledju, film GAJBA TV 9.30-Borzni monitor-15.00 Poletna živa-16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Pokliči za umor, nan. - 22.00 Poletna živa - 23.00 Milenium, nan. - 23.50 Družina za umret. nan. - 0.20 Pri Addam-sovih, nan. ■ 1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-18.00 Kulturni pregled-18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.20 Motosport mundial - 21.50 Vesele tačke HTV 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Labirint strasti, nad. - 13.20 Na zemlji velikih mačk, dok. nad. -14.20 Poročila -14.30 Mali junaki, film - 15.40 Risanka -15.55 Arabella, nad. -16.30 Briljnteen -17.00 Puščavski Hrvatje -17.30 Hrvaška danes -18.20 Kolo sreče -18.55 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Ljubezen v obdobju cesarstva, nad. - 21.00 Trgi - 22.30 Poročila - 22.50 Trgi - 0.00 Poročila - 0.10 Filmski maraton: Sodišče; 1.55 Zgodba z naslovne strani, film; 3.25 Peklenski okoliš, film; 5.05 Izkušnje, film HTV 2 8.00 Vremenska panorama - 14.35 Guliverjeva popotovanja, nad. -15.50 Omerta I, nad. -16.35 Urgenca, nad. -17.20 Guldenburgovi, nad. -18.05 Stoletje naroda, dok. nad. -19.00 Hugo -19.30 Dnevnik • 20.10 Kviz - 20.25 Velikani 20. stol. • 21.30 Napad velikanke, film - 23.10 Čas je za jazz - 0.10 Umetnine svetovnih muzejev SOBOTA, 19.VIII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.20 Zgodbe iz školjke; 9.10 Radovedni Taček; 9.25 Na liniji; 10.00 Modra puščica, film -11.30 Sre-brnogrivi konjič, nan. • 12.00 Tednik -13.00 Poročila -13.30 Film -14.55 Lahko bi bilo zadnjič, film- 16.30 Poročila-16.45 Fračjidol, nan. -17.10 Fliper in Lopatka, ris. -17.55 Na vrtu -• 18.20 Letališče, dok. oddaja -18.50 Risanka • 19.00 Danes - 19.05 Utrip - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Ubij me nežno, slo. film - 21.40 Velika imena malega ekrana - 22.40 Poročila, šport - 23.05 Halgato, 3/3 - 0.00 V Nevv Orleansu, nan. - 0.45 Vran, nan. -1.30 Strah, film SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama-8.50 Videospotnice - 9.25 V telovadnici, nad. - 9.50 Med nebom in zemljo, nan. -10.40 Svetnik, nan. -11.30 Jasno in glasno-13.00 Euronews-16.50 Atletika-19.30 Videospotnice - 20.05 Alfi Nipič in muzikanti - 21.05 Z zemlje na luno, nan. - 21.55 Sobotna noč - 23.55 Svetnik, nan. KANAL A 8.00 Risanka • 9.30 Nora hiša, nan. -10.00 Srečna družina, nan. -10.30 Prijatelja v krilu, nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. - 11.30 Mladoporočenci - 12.00 Misija nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Nemi kriki, film - 15.40 Posebna enota, nan. -16.10 Kazino, dok. oddaja -17.10 Življenje po smrti, dok. oddaja - 18.00 Nora hitrost, nan. -19.00 Plen, nan. - 20.00 Umor po knjižni predlogi, film - 21.40 Ugrabitev leta 847, film - 23.30 Gloria, film -1.40 Atlantis POP TV 7.00 Brez zapor z Jonasom - 8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi - 9.30 Knjižni molj Wishbone‘- 10.00 Naš dedek, nan. -10.30 Košarkarji, nan. - 11.00 Ameriška gimnazija, nan. -11.30 Sabrina, nan. -12.00 Modna popotovanja -12.30 Kako sem prišel na univerzo -15.00 V vrtincu -19.15 24 ur - 20.00 Tango in Cash. film ■ 21.50 Dove, film ■ 23.50 Senca dvoma GAJBA TV 16.00 Zimski gost, film -18.00 Višave, nan. - 19.00 Pica, ti in jaz, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Hudičeve neveste, film - 0.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani-17.55 Kako biti zdrav?-18.25 Motosport Mundial-18.45Nas poznate?-19.00 Novice ■ 19.15 24 ur - 20.00 lz združenja - 20.30 Belokranjski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 22.20 Naravne znamenitosti HTV 1 8.30 Poročila - 8.35 National Geographhic - 9.30 Program za otroke • 12.00 Poročila -12.35 Trgi -15.25 Jezdeci v senci, film -17.05 Beverly Hills, nad. -18.05 Melrose Plače, nad. -18.55 Risanka- 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Koncert - 21.05 Policaj z Beverly Hillsa, film - 22.50 Poročila - 23.10 Mini serija - 2.30 Nočni filmski maraton HTV 2 11.40 Tv spored • 11.45 Labirint strasti, nad. -15.10 Potovanja, nad. ■ 16.10 Črno-belo v barvi -19.30 Dnevnik, vreme, šport • 20.10 Zlata krila, nad. ■ 21.00 Dalmatinski šansoni -22.30 Damon, nad. ■ 22.55 Svet zabave - 23.25 Umetnine svetovnih muzejev NEDELJA, 20.VIII. SLOVENIJA 1 8.00 Živžav: Risanke; 10.05 Ozare; 10.10 Na Len-tu -11.10 Neizprosna divjina, ser. -12.00 Ljudje in zemlja -13.00 Poročila -13.10 Turistična oddaja -13.30 Pomagajmo si -14.05 Polž v solati -14.30 Ubij me nežno, slo. film -16.00 Prvi in drugi - 16.30 Poročila -16.45 Vsakdanjik in praznik - 17.40 Slovenski magazin - 18.10 Naravni parki -18.45 Risanka -18.50 Žrebanje lota -19.00 Danes • 19.05 Zrcalo tedna-19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Titanik, nad. - 21.35 Družinske vezi - 22.30 Poročila, šport ■ 22.50 Opera SLOVENIJA 2 8.10 Videospotnice - 8.45 Noro zaljubljena, nan. - 9.10 Iz dobrega gnezda, nad. -10.00 Minty, nan. -10.30 Zvezde Hollywooda -11.00 Parada plesa -11.30 Policija na naši strani -12.00 Naša pesem ■ 12.25 Brno: Motociklizem -14.50 Euronews - 19.30 Videospotnice - 20.05 Nove pustolovščine Nicholasa Hulta, ser. - 20.50 Murphy Brown, nan. - 21.15 Cikcak - 21.50 Šport v nedeljo- 22.50 Adventures of Barry Mackenzue, film KANAL A 8.00 Risanka - 9.30 Nora hiša, nan. ■ 10.00 Srečna družina, nan. -10.30 Prijatelja v krilu. nan. - 11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Zmenkari-je -12.00 Misija nemogoče, nan. - 13.00 Kung Fu. nan. -14.00 Mama pri Soldatih, film -16.00 Klik: Pri zlati opici; Kupid; Ruby Wax -19.00 Izbrani, nan. - 20.00 Mala vohunka, film - 22,45 Stilski izziv - 22.30 Možje z Dunere, film POP TV 6.40 Brez zapor- 7.50 Risanke • 8.30 Hroščeborgi, nan. - 8.50 Knjižni molj Wishbone, nan. - 9.10 Naš dedek, nan. - 9.30 Košarkarji, nan. -10.00 Ameriška gimnazija, nan. ■ 10.30 Rock’n’Roll ■ 11.30 Lepa prinseska, nad. -13.10 Past za starše 3, film- 14.30Kleopatra, film-19.15 24 ur-20.00 Aljaska v plamenih, film - 21.50 Čarovnice iz Eastwicka, film GAJBA TV 16.00 Maščevanje preteklosti, film - 18.00 Višave, nad. -19.00 Pica, ti in jaz, nan. -19.30 Jesse, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nad. - 22.00 Udarec in gol, film VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Belokranjski obzornik - 19.00 Novice -19.15 24 ur-20.00 Moj kraj - 20.30 Smo dobri gospodarji? • 20.45 Nas poznate? -21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote ■ 21.20 Kmetijski razgledi - 21.35 Kako biti zdrav? PONEDELJEK, 21.VIII. SLOVENIJA 1 8.00 Tedenski izbor: Utrip; 8.20 Zrcalo tedna; 8.40 Pomagajmo si; 9.10 Risanka; 9.50 Rdeči grafit; 10.20 Klapa zahodnega dela, nad.; 10.45 Skrivna Rusija, dok. nad.; 11.30 Na vrtu; 12.55 Letališče, dok. nad.; 12.25 Prvi in drugi -13.00 Poročila-13.55 Ljudje in zemlja-14.45 Polnočni klub -16.00 Dober dan, Koroška -16.30 Poročila- 16.45 Radovedni taček-17.00 Pleme, nan. - 17.40 Zadnja meja: Andi, dok. oddaja, 2/3 -18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6 -18.45 Risanka-19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nan. - 21.00 Gore in ljudje - 22.00 Odmevi - 22.40 Dosje J. K. - 23.25 Kalifornija, am. film -1.20 Zadnja meja SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice - 9.00 J.A.G., nad. - 9.45 Tom Jones, nad. -10.40 Euronevvs ■ 14.00 Cikcak -14.30 Sobotna noč - 16.30 Pripravljeni -17.00 Domače obrti -17.30 Po sledeh ritma -18.05 Snežna reka, nad. -19.00 Lingo - 19.30 Videospotnice - 20.05 Jasno in glasno - 21.00 Studio City - 22.00 Kdo bo koga?, dok. oddaja - 23.35 Brane Rončel izza odra KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, film-11.00 Oprah show-12.00 Dannyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. - 15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. - 19.00 Jenny, nan. -19.30 M ladoporočenci - 20.00 Top gun, film - 22.00 Profesionalci, nad. - 23.00 Seinfeld, nan. - 23.30 Izgnanac, nan. - 0.30 Ricki Lake -1.20 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske, pon. -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Labirint strasti, nad. - 12.30 Policisti s srcem, nan. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 ZakonvLA.,nan,-16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. -19.15 24 ur-20.00 Načrt za umor, film • 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Na tuj račun, film-0.15 M.A.S.H., nan. - 0.45 Taksi, nan. GAJBA TV 9.30 Borzni monitor-15.00 Poletna Živa-16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan, -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Rent-a-cop, film - 22.00 Poletna Živa - 23.00 Milenium, nan. - 23.50 Družina za umret, nan. -0.20 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Festival Steverjan - 18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice -19.15 24 ur-20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Športni pregled TOREK, 22.VIII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, Odmevi; 8.20 Mostovi; 8.50 Risanka; 9.15 Radovedni Taček - 9.30 Štirideset zelenih slonov -10.10 Zadnja meja ■ II. 10 Velika imena malega ekrana -12.00 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan. -13.00 Poročila -13.10 Aliča, kult. magazin ■ 13.35 Gore in ljudje -14.45 Simfoniki-16.00 Prisluhnimo tišini-16.30 Poročila-16.45 Srce igrač, mlad. igra-17.05 Moje mestece, nan. -17,45 Veliki Egipčani, dok. ser. -18.45 Risanka -19.00 Kronika -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Na morje, nan. - 21.00 Aktualne teme - 22.00 Odmevi, šport - 22.40 Dosje J. K. - 22.25 Beli hram, fr. drama SLOVENIJA 2 8.25 Videospotnice - 9.00 Z zemlje na luno, nan. - 9.45 Snežna reka, nad. -10.30 Jasno in glasno - 11.25 Euronevvs - 13.20 Nove pustolovščine Nicolasa Hulota, nan. -14.05 Kdo bo koga?, dok. oddaja -15.30 Lahko bi bilo zadnjič, film -17.05 Studio City -18,05 Gimnazija strtih src, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Portret - 21.00 Policaja, fr. film -22.30 Pummaro, film - 0.05 Svet poroča KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. ■ 11.00 Oprah show ■ 12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. ■ 15.00 Ricki Lake. pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. -19.00 Jenny, nan. -19.30 Zmenkarije - 20.00 Pogrešani v akciji, film - 22.00 Mesto zločina, nan. - 23.00 Seinfeld, nan. - 23.30 Izgnanec, nan. - 0.20 Ricky Lake -1.20 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske -10.30 Divji angel, nad. -11.30 Labirint strasti, nad,-12.30 Policisti s srcem, nan. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. -15.30 Zakon v L.A., nan. -16.25 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Drugi otroci, film - 21,45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Ne meč’te se stran, film Prijatelji, nan. - 0.15 M.A.S.H., nan. - 0.45 Taksi, nan. GAJBA TV 9.30 Borzni monitor-15.00 Poletna Živa-16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Pasji policist, nan. -17.00 Teksaški mož postave -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Na jug, nan. - 20.00 Maščevalna sila, film - 22.00 Poletna Živa - 23.00 Milenium, nan. -23.50 Družina za umret, nan. - 0.20 Pri Addamsovih, nan, -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.15 Risanka -18.30 Športni pregled -18.45 Nas poznate? -19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Film - 21.35 Novice - 22.00 Pokličite župana, pon. SREDA, 23.VIII. SLOVENIJA 1 7.55 Tedenski izbor: Kultura, odmevi; 8.20 Dober dan Koroška; 8.50 Risanke; 9.40 Srce igrač, mlad. igra, 2/3; 10.00 Moje mestece, nan.; 10.25 Neizprosna divjina, nad.; 11.10 Veliki Egipčani, dok. nad.; 12.05 Na morje, nad, -13.00 Poročila - 13.35 Modra puščica, film -15.05 Aktualne teme-16.00 Mostovi -16.30 Poročila-16.45 Pod klobukom -17.45 Šola preživetja, nad. - 18.45 Risanka-19.00 Kronika-19.30 Dnevnik, vreme, šport ■ 20.05 Sedmi pečat, film - 22.00 Odmevi, kultura, šport - 22.40 Dosje J. K. - 23.25 Glasbeni sen SLOVENIJA 2 7.30 Vremenska panorama - 8.25 Videospotnice - 9.00 Med zemljo in morjem, nad. - 9.55 Gimnazija strtih src, nan. • 10,40 Pummaro, film -12.15 Portret -13.35 Euronews -15.00 Druga godba -16.10 Step, am. film -18.05 Prostost, nad. -19.00 Gizdalin, nan. -19.30 Videospotnice - 20.05 Toti big band - 20.55 Dok. oddaja - 21.45 Berlinske ulice, nan. ■ 23.15 Verjamem vate, ang. film KANAL A 8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. - 10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Danny-jeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 V Bronxu, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Mamice, nan. • 19.00 Jenny, nan. -19.30 Mladoporočenci - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.20 Vsi županovi možje, nan. - 22.50 Will in Grace, nan. - 23.20 Seinfeld, nan.- 23.50 Izgnanec, nan. -0.50 Ricke Lake -1.45 Dannyjeve zvezde POP TV 6.00 Dobro jutro - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. ■ 11.30 Labirint strasti, nad. - 12.30 Policist s srcem, nan. -14.00 Domače kraljestvo, nan. -14.30 Življenje teče dalje, nan. - 15.30 Zakon v LA., nan. -16.25 Tri ženske, nan. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. -19.15 24 ur-20.00 Pobegli kaznjenec, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.30 Zlati otrok, film - 0,15 M.A.S.H., nan. - 0.45 Taksi, nan. GAJBA TV 9.30 Borzni monitor-15.00 Poletna živa -16.00 Moške skrivnosti - 16.30 Pasji policist, nan. - 17.00 Nove dogodivščine Robina Hooda, nan. • 18.00 Simbadove pustolovščine, nan. - 19.00 Živa-novice -19.15 Na jug! - 20.10 Kolo sreče, am. film - 22.00 Živa magazin - 23.00 Milenium, nan. ■ 23.50 Družina za umret, nan. ■ 0.20 Pri Addamsovih, nan. -1.00 Pop bazar VAŠ KANAL 13.40 Videostrani -17.00 Ponovitev filma -18.30 Smo dobri gospodarji?-19.00 Novice-19.1524 ur ■ 20.00 Naravne znamenitosti - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice-21.15 Brez panike - 21.50 Vesele tačke TELEVIZIJA NOVO MESTO ItSiŠal s Trdinovega vrha na kanalu 03.0 MHZ MH* RADIO 107.J MHz e*fnail: info@unlvox-*l tutiitično. a. OGNJIŠČE tf mtrm p m Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rastja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v 2. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.9I4 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni Izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV. Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi S. 100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV. Žiro račun pri Agenciji za plačilni'promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d„ Novo mesto.- 970-7100-4405/9. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Telefoni: uprava 07/39 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506. Telefaks: 07/39 30 540. Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5. MALE OGLASE sprejemamo tudi na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik. OSMRTNICE in ZAHVALE sprejemamo tudi po pošti in na faks številko 07/39 30 540 Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov: info@dol-list.si Male oglase objavljamo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu: http://www.dol-list.si KMETIJSKI STROJI FREZO GOLDONI, 14 KM, s prikolico in priključki, prodam. 11 (068)373-944. 2180 MOTORNA VOZILA OPEL VECTRO 2.0 i, 5V, letnik 1993, prodam. 0(041)628-851. 425 ŠKODO 135 GLX, letnik 1993, prodam, ® (041)871-156. 2187 SKUTER PIAGGIO Zip 50, letnik 1999, 700 km, prodam. S (041)392-681. 2186 POSEST NBDOKONCANO ZIDANICO Z VINOGRADOM, sadovnjakom, na izredno lepi legi, v okolici Krškega prodam z vinogradniško opremo (asfalt, voda, elektrika, CK). O (07)3044324! 2137 GOZD, 55 a, na Vinjem vrhu pri Šmarjeških Toplicah prodam. II (031 >842-050. 2168 NJIVO v izmeri 23 a. Jelše pri Dol. Vrhpolju, prodam. U (068)78-160. 2170 GOZD v Zavinku pri Škocjanu in gradbeno parcelo v Straži prodam. ® (07)30 83 124. GOZD, 1268 m2, njivo, 1003 m2, v Brezjah pri Šentjerneju prodam. ® (01J724-82-82. 2175 NOVO stanovanjsko hišo v okolici Zbur, VI. gradbena faza, sončna lega, prodam. fT (041)626-177. 2179 STAREJŠO HIŠO v okolici Novega mesta prodam. D (041)213-051. 2178 PREKLICI PODJETJE VARIA, varstveni inženiring, svetovanje, trgovske storitve, Stevan Zec, s.p„ Dol. Težka Voda 14, Novo mesto vsem svojim strankam sporočam, da z 18.8.2000 prenehan z obrtjo. 2171 JOŽE CIMRMANČIČ, Vrhe 7, Novo mesto, opozarjam Jožeta Mantlja z Vrhov, da prekliče vse žaljive in neresnične besede, ki jih je izrekel Majdi Cimrmančič, Zagrožena tožba. PRODAM SMREKOVO OBLOGO, ladijski pod, širine 5, 7,9 in 11 cm, debeline 13,16 in 20 mm, od 550 SIT, bruna, okrasne zaključne letve prodam. Možna dostava. Mizarstvo Blažič, Družinska vas, S (068)73-587. 2033 OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam, n (063)451-082. 2064 PASJO UTO, izolirano, s premično streho, primerno za večje pasme psov (nemški ovčar, bernardinec), prodam. ® (040)22 55 33. 300 LITROV cvička prodam. Tf (0609)645-247. . 2169 OTROŠKO POSTELJICO, športni voziček z zimsko vrečo, namizni sedež in torbo za dojenčka prodam. ® (0608)45-22 156. 2174 MLIN, ročni, pecljalnik in vijak za prešo prodam. ® (041 >568-298. 2188 2 SODA, 300 in 600-litrska ter kad prodam. H (068)78 489. 2189 DRVA, metri, bukova, kalana, lahko tudi razžagana, prodam in dostavim na dom. II (041 >693-219 ali (0411205-440. 900 RAZNO DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko BPH Medvešek Pušnik, Mercator center Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e. V (068)39-30-262. 1616 VAS ZANIMA USODA? Potrebujete pogovor ali nasvet? Pokličite! H (090)46-52,156 SIT/ min. • 1729 PRIZNANI JASNOVIDEC vam pomaga rešiti vaše težave, napoved prihodnosti. fT (031)557-314 ali (064)624-339. 1838 GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kvalitetno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. U (041 >642-762. 2001 ODKUPUJEMO sekundarne surovine (železo, aluminij, baker, svinec, medenina) ter ostale kovine in kable. Plačilo takoj! 7? (041 )612-861, Novo mesto. 2132 DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate v Mercator centru Novo mesto, 0(07)3930262. 2156 ANGLEŠKI in slovenski jezik za osnovno šolo inštruiram. O (041)564-14.4. 2163 NUDIM hitro, kakovostno, vestno in ugodno prevajanje iz in v nemščino. O (031 >878-548. POROČNI PREVOZ z belo, najdaljšo ameriško limuzino Limmo. 0(041)643-492. 2190 SLUŽBO DOBI GOSTILN A in picerija Henris, Čatež, Dvorce pri Brežicah, redno zaposli KV natakarja(-ico). O (041 >4097 16. 2142 NATAKARJA, kuharja in čistilko zaposlimo. 0(041)671-335. 2177 CEMENTNI IZDELKI in prevozi Urbič Franci, Trebnje, takoj zaposli delavca v proizvodnji. O (041)769-892. 2183 3 KV ELEKTROINŠTALATERJE in KV strojnega ključavničarja sprejmemo v delovno razmerje TAKOJ. Elektroinštalacije Bojan Šeničar, s.p„ Drska 69, Novo mesto, O (041)638-597 ali (068)375-950. 2184 OKREPČEVALNICA PENCA v Grobljah zaposli natakarico. O (041 >653-868. 2185 STANOVANJA V CENTRU Senovega prodamo takoj vseljivo stanovanje, 45 m2, drugo nadstropje, CK, KATV, telefon. Možen kredit. fT (031)892-065. 2162 V TREBNJEM ali bližnji okolici najamem dvo- ali dvoinpolsobno stanovanje v hiši ali bloku.® (041 >823-888. 2167 V METLIKI oddam v najem sobo. ® (068) 60-670. 2172 ŽIVALI MLADE NESNICE, hisex, rjave in grahaste, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila zbirajo: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, ® (068) 52-806, Gostilna Krulc, Mostec, Dobova, ® (0608)67-587 in Dušan Sajevec, Vavta vas 9, ® (068)84-1 II. 1711 TELE, staro 14 dni, prodam. fT (0608)78-006. 2181 KRAVO SIVKO, mlado, v devetem mesecu brejosti, prodam. ® (068)84-336. 2166 \o° 2°/» <9 A, o n Vevir B 068/324-377 $ SUZUKI —tam.... mehanika kleparstvo ličarstvo Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791 AVTO prodaja vozil Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti! ZAHVALA V zadnjem letu starosti pošle so ti moči, v boju z bolečinami in v trpljenju zatisnila trudne si oči. V 86. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, teta in prababica FRANCKA MUREN Dobrava 7 pri Dobrniču Ob boleči izgubi naše drage mame se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in prijateljem, ki soji darovali cvetje, sveče, sv. maše, nam izrekli sožalje in pokojno v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Hvala tudi družinam Cesar iz Golobinjeka, Kocjančičevim iz Žužemberka in Kastelčevim iz Dobrniča. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem pa za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Vsi njeni najdražji ZAHVALA Utonilo je sonce. Ob nepričakovani izgubi drage žene, mamice, babike in tašče ANTONIJE GOSENCA roj. 15.1.1928 V trenutkih globoke bolečine ob nenadni izgubi naše Tončke smo spoznali, da delijo bolečino z nami mnogi. Zahvaljujemo se vsem svojcem, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ustno in pisno izrazili sožalje in vsem, ki so našo Tončko pospremili k zadnjemu počitku. Iskrena hvala vaščanom Ždinje vasi, organizaciji ZZB Mestne njive - Ločna - Mačkovec, KS Ločna, sodelavcem Upravne enote Novo mesto, ge. Dragici Nenadič za poslovilne besede ob grobu in J P Komunala za lepo opravljen obred. Vedno boš v naših srcih. Vsi njeni ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil oče, stari oče, brat, svak in stric JOŽE TOMAŽIN iz Kota pri Starem trgu ob Kolpi Iskreno se zahvaljujemo sosedom iz Gribelj, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Iskrena hvala Gasilskemu društvu Prelesje, Lovski družini Predgrad, obema govornikoma, ZB Stari trg, pevkam, g. župniku Pavlakoviču in pogrebni službi Hiti. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga spoštovali in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 19. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil: • Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator center od 7. do 13. ure: Market Drska od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7, do 21, ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7.30 do 13, ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7, ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14,30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trpina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8, do 17, ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 7.30 do 13, ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20, ure: market Perko, Šenlpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, proda- • Brežice: do 13. ure: Market • Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška • Šentjernej: od 7. do 17, ure: Market Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 18, ure: Irgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 20. avgusta, bodo odprte naslednje prodajalne živil: ■ Novo mesto: od 8. do 12, ure: Mercator center Cikava Od 8. do 11.ure: Samopostrežba Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova od 7. do 13. ures Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13. ure: markel Saša, K Roku od 7. do 21. ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vila, Šmihel _ od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: market Perko, Šentpeler od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, proč Kandija • Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška • Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Straža • Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trpina Klas, Šmarje pri Šentjerneju od 7. do 12. ure: trpna Na Gorici, Gor. Vrhpolje ■ Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu • Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica • Mirna: od 7,30 do 11, ure: Grič • Mokronog: od 8, do 11. ure: Samopostrežba • Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market čardak • Semič: od 7.30 do 10.30: Market • Brežice: od 8. do 13. ure: Markel NOVO MESTO REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE ZAKLADNICA izdaja varna in likvidna naložba Zakladna menica je serijski, imenski, kratkoročni vrednostni papir, obrestovan po nominalni obrestni meri in izdan v apoenih po 10.000 SIT Pooblaščeni vpisniki: ABANKA d.d. Ljubljana, 01 471 82 00 • BANK AUSTRIA CREDITANSTALT d.d., Ljubljana, 01 477 78 53 • BANKA VIPA d.d., 05 338 50 00 NOVA KREDITNA BANKA MARIBOR d.d., 02 229 22 90 SKB BANKA d.d., 01 471 51 88 • NOVA LJUBLJANSKA BANKA d.d., Ljubljana, 01 476 52 06 • FACTOR BANKA d.d., 01 437 76 13 Oznaka menice Datum avkcije Datum izplačila Število dni TZM28 • SZ M 06 22.08.2000 • 22.08.2000 30.11.2000 • 01.03.2001 98 • 189 TZM29 • DZM03 26.09.2000 • 26.09.2000 28.12.2000 • 27.09.2001 91 • 364 TZM30 • SZM07 24.10.2000 • 24.10.2000 25.01.2001 • 26.04.2001 91 • 182 TZM31 • DZM04 28.11.2000 • 28.11.2000 01.03.2001 • 29.11.2001 91 • 364 TZM32 • SZM08 22.12.2000 • 22.12.2000 29.03.2001 • 28.06.2001 91 • 182 TZM33 • DZM05 23.01.2001 • 23.01.2001 26.04.2001 • 24.01.2002 91 • 364 TZM - trimesečna zakladu m menica • SZM - šestmesečna zakladna menica • DZM - dvanajstmesečna zakladna menica Za izplačilo obveznosti ob zapadlosti jamči Republika Slovenija Podrobne informacije pri vseh pooblaščenih vpisnikih in izdajatelju: Ministrstvo za finance • Zakladnica • Sektor za upravljanje z likvidnostjo proračuna • Beethovnova 11 • 1502 Ljubljana Telefon: +386 (1) 478 65 55, +386 (1) 478 63 34, +386 (1) 478 62 31 • Telefax: +386 (1) 425 70 66 E-mail: majda.vrhovec@mf-rs.si, tomaz.oplotnik@mf-rs.si, primoz.dolenc@mf-rs.si http://www.sigov.si/mf/slov/menice/prosp.html up er enik od 10 do 26 2000 mm* Hladilnik GORENJE bruto prostornina zamrzovalni del 5! (š/v/g) (U) mere Hladilnik ZANUSSI ZT 162 brez freona skupna prostornina 157 zamrzovalni del 201 (š/v/g) 55x85x55 cm Zamrzovalna omara GORENJE F 31 C - skupna bruto prostornina 310 L - 4 predali za shranjevanje globoko zamrznjenih živil - 3 predali za hitro zamrzovanje - mere (š/v/g) 60 x 177 x 60 cm Dvovratni hladilnik KENMORE - bruto prostornina 554 I - prostornina hladilnika 3 r61 - prostornina zamrzovalnika 184 - mere (š/v/g) 83 x 168 x 79 cm« VGRAJEN LEDOMAT v*«#"’** S Kartico —, Kovinotehna, ^ za gotovino, do 5 % popusta! nemogoče je mogoče KOVINOTEHNA Prodajne enote v Novem mestu in v Intermarket centru Brežice Prodajni center podov PCP PUREBERI PARKETARSTVO RAZPIS Društvo upokojencev Šentjernej, Novomeška 14,8310 Šentjernej, daje v najem prenovljene gostinske prostore v izmeri 116 m2, s pripadajočimi sanitarijami, okoli 30 m2 vrta (brajda), igrišče za balinanje (razsvetljeno, možno igranje v večernih urah), ter 25 asfaltiranih in označenih parkirnih prostorov. Ponudbe pošljite na gornji naslov do 25.8.2000. Informacije na tel.: 041 326 077 ali 068 82 077 RADIO f BREŽICE na 88,9 in 95,9 MHz OBVESTILO Občina Škocjan obvešča bodoče graditelje stanovanjskih hiš, da so v naselju Hrastulje na voljo še proste gradbene parcele za individualno gradnjo. Vse, ki ste zainteresirani za gradnjo v Hrastuljah, vabimo, da svojo namero sporočite upravi Občine Škocjan najkasneje do 31. avgusta 2000. Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o. Novo mesto, Seidlova 5 tel : 068/325-325 faks: 068/3917-305 nR/rvmnm Divja mačka in lisica sta v Matevljeku sklenili prijateljstvo Družno pri isti skledi spravljala nastavljeno hrano. To se je večkrat ponovilo, vselej pa v poznih popoldanskih urah. Celo več, zalotila ju je, kako živali družno jesta. Pred dnevi pa sta se pojavila v Matevljeku dva neznanca, ki sta Nadi povedala, da zasledujeta divjo mačko, kateri so že marca namestili oddajnik v Glažuti, kjer občasno stanujejo študentje in mentorji Biotehnične fakultete iz Ljubljane. Tako je bila pojasnjena skrivnost pentlje, ki predstavlja oddajnik. V nekaj mesecih je mačka prevalila kakšnih 20 km izredno gozdnatega in goratega predela in se, očitno zadovoljna s hrano, naselila nekje v bližini zaselka. Seveda bi bila zanimiva fotografija, vendar živali na vsak gib pobegneta. Nada pravi, da bo njen sin poskušal s kamero. Če mu bo to uspelo, bo posnetek enkraten še posebej zato, ker takega prijateljstva, ko bi lisica in divja mačka jedli iz iste sklede, ne pomni nihče. A. KOŠMERL LOŠKI POTOK - Gospa Nada Makuc živi skoraj sama v zaselku Matevljek, ki je del Šegove vasi. lzredno idiličen in lepo urejen zaselek je v neposredni bližini gozda, Pa ima zato često obiske gozdnih Prebivalcev. Tako seje v bližini njene hiše pred hedavnim pojavila mačka s čudno Pentljo okoli vratu. Pa ji je Nada v Pližini hiše postavila krožnik, v kate-rega je dajala hrano, mački pa se ni ^Pogla približati. Še bolj je bila začudena, ko je ta krožnik našla precej proč od hiše. Potem je nekoč °Pazila mlado lisico, kije pridno po- TRGOVINA Vse za gradnjo Novo mesto, Srebrniče 1 tel 07/393 28 50 07/393 28 64 kks 07/393 28 61 ŠUNKA - PIZZA, Kraljeve mesnine, vakuumsko pakirana • ve a na visim ••• 21 VILA Ponudba velja od 17. avgusta do 30. avgusta za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice. OSVEŽILNA BREZALKOHOLNA PIJAČA F1T, Vino Brežice, limonada, oranžada ali exotic, 1,5 I ŠOLSKA PERESNICA, iz uvoza, 29 delna, različni motivi za različne generacije PRALNI PRAŠEK AR1EL, mountain spring ali avtomat. 5,4 -'-v- , . *■! PORTRET TECjA TEdlNA Mojca Grein Ker je poletje, je povsem običajno, da smo jo našli v taboru Roda podgorjanskih tabornikov, sredi belokranjskega krajinskega parka ob Lahinji, med skrbno postavljenimi šotori in v družbi mladih. Za njih je samo Mojca, pa če so stari pet ali že čez dvajset let in čeravno je mnogim v> novomeški osnovni šoli Center učiteljica. "Mojca, ona je glavna pri tabornikih, "jo označijo otroci. Pri tabornikih je bita v rosnih letih tudi sama, a potem dolgo ne, vse dokler ni pred dvajsetimi leti prišla iz OŠ Suhor na šolo Center. Tu so jo zaprosili, če bi prevzela mentorstvo za tabornike. Pa je. Poiskala je nekaj starih tabornikov in skupaj z njimi začela ustanavljati prve taborniške vode, saj je bito novomeško društvo takrat v razsulu. Odtlej je leto za letom s taborniki. Preko leta po šolah, pozimi na zimovanjih in poleti - kjer drugje kot na taboru! Taborništvo Greinove nikakor ni ostalo pri običajnem mentorstvu in še manj pri delovni obveznosti. Preraslo je v mnogo več, kajti način deta terja tudi sobote, zimske počitnice in poletja. Ker ji je taborništvo tako zlezlo pod kožo, mu je prilagodila življenje, tudi družinsko. Tako je dolgo na taborih sodeloval tudi njen mož, hčerki Tina in Eva sla po taborih capljali že čisto majhni in zdaj taborniško srajco nosi te vnuk Luka. Vprvih letih ni bilo lahko, nato pa so iz leta v leto rasle nove gene- racije navdušenih tabornikov, mladih fantov in deklet, ki jim ne manjka znanja in izkušenj, za katerimi so številne gozdne šote in tabori v tujini. Tabore zdaj že dolgo vodijo drugi, Mojca pa je starešina taborjenja in v prvi vrsti skrbi za varnost najmlajših. Prizna, da ji mladi pravijo paničarka, a dolgoletne izkušnje pri delu z otroci v osnovni šoli ji narekujejo posebno skrb za najmlajše. “Samo da se komu kaj ne zgodi. Na srečo se doslej res ni, "pravi. Ali je taborništvo - je danes še taka organizacija kol nekdaj, ga niso načele spremembe v družbi? Greinova meni, da taborništvo ostaja šola za življenje, ki uči otroke, da znajo za sabo pospraviti, varovati naravo ter se obnašaji in znajti v njej. Spoznavajo kraje, postanejo prijatelji. Naučijo se obveznosti in odgovornosti. Vsako leto k tabornikom prihajajo novi otroci - prihajajo in odhajajo. Mojca jim tega ne zameri, kajti vsak ni za taborništvo, v vsaki generaciji pa se jih najde nekaj, ki ostanejo zvesti šotorom, krojem, organizaciji, prijateljem. Novomeški Rod gorjanskih tabornikov je danes močna organizacija s številnimi mladimi taborniki, polnimi znanja in sposobnosti. Z vsem tem so letos spomladi brez težav pripravili vseslovensko srečanje tabornikov na Otočcu in tabornica Mojca je vesela in ponosna, da je prišla na tabor samo pogledat. Ko se v taboru v Pustem Gradcu stemni, Greinova dobi še eno vlogo. Tako, o kateri se ne govori na glas, tako, ki se jo odigra na skrivaj. Ko je sem ter tja treba koga od najmlajših pocrkljati, je po malem tudi mama. In letos je spel, kot že nekaj let doslej, prepričana, da je na taborjenju zadnjič. Ker se človek po malem pač utrudi. A ko bo prihodnje leto spel prišel tisti čas, ko bo mladina postavljala šotore in tabor in bodo medvedki in čebelice polnili svoje nahrbtnike... Kdo ve, če ne bo spet med njimi! BREDA DUŠIC GORNIK OD BILKE DO PLATNA ADLEŠIČI - Društvo kmečkih žena Adlešiči pripravlja v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Črnomelj v nedeljo, 20. avgusta, ob 16. uri v Adlešičih prireditev z naslovom Od bilke do platna. Prikazali bodo “tučnjo” lanu in izdelavo domačega platna, sodelovali pa bodo: društva kmečkih žena iz Bele krajine, starejša ženska pevska družina iz Adlešičev, pevska skupina Kresnice, mladi piskači iz adlešiške osnovne šole, domači tamburaši in Turistično društvo Adlešiči. Film o povsem navadnih ljudeh In film, ki ga snema pisatelj Damijan Šinigoj o dogodkih, ki so jih navadni ljudje preživljali _______med nenavadno vojno - Nastopajo junaki romana Neizstreljeni naboj NOVO MESTO - Novomeški pisatelj Damijan Šinigoj je tri leta po slovenski osamosvojitveni vojni napisal roman Neizstreljeni naboj, v katerem je sarkastično in duhovito opisal, kako so vojno doživljali nekateri njegovi prijatelji in znanci, ki so se v tistem trenutku znašli v različnih krajih, v različnih uniformah in različnih vlogah. Zdaj Šinigoj snema dokumentarni film, v katerem se junaki romana spominjajo v knjigi zapisanih dogodkov z desetletno časovno razdaljo, obenem pa pokažejo, kako živijo zdaj. V Šinigojevem filmu, tako kot v knjigi, ne gre za presojanje o tem. Tekmovanje harmonikaric Srečanje harmonikaric na gradu Rajhenburg je menda edino tovrstno na svetu - V soboto, 19. avgusta, ob 16. uri SEVNICA, BRESTANICA -Na 3. tekmovanju slovenskih harmonikaric, ki se bo pričelo v soboto ob 16. uri na rajhenburškem gradu, bo raztegnilo meh “frajtonarice" vsaj 20 harmonikaric iz številnih slovenskih pokrajin. Največ (8) jih je zaenkrat prijavljenih iz Štajerske, po 5 iz Dolenjske in Gorenjske, po ena iz Notranjske in Primorske, a jih še pričakujejo. Najmlajša tekmovalka šteje 9, naj- Milan Bred: "Tekmovanje harmonikaric pripravljamo v sodelovanju s sevniškim radiom. ” Halo, tukaj je bralec Dolenjca! Pohvala za trgovce v Tabakumu - Kdo je odgovoren za namestitev števca za vodo v bloku? ________- Previdno pri prodaji avtomobilov in pri hoji po Sokolski ulici! Graje, pohvale, opozorila, vprašanja, pobude, mnenja ali celo zgolj klepet - vsega po malem je bilo ta četrtek ob dežurnem telefonu. Še posebej nas je [a/veselilo kar nekaj bralcev, ki so predlagali, o čem naj novinarji pišemo. Vsem, ki imajo vprašanja o naročnini, kot na primer bralka iz Adlešičev, pa svetujemo, naj pokličejo raje v dopoldanskem času na tel. 07/39-30-508 ali 39-30-510. Milan iz Ulice Ivana Roba v Novem mestu priporoča gospodični, ki se v črnem volksvvagnu z odprto streho prevaža po naselju, naj si popravi izpušno cev, da ne bo podnevi in ponoči tako ropotala. Kastelčeva iz ulice Na lazu pa je pohvalila trgovce v Tabakumu. Lastniku Blažu Tasevu priporoča, naj jim pri plači primakne kakšnega jurja, ker gre za dolgoročno naložbo. “Če bomo še kdaj kupovali kosilnico, bomo zagotovo šli k njim," je dejala. Zgodilo pa se je potem, Halo, tukaj DOLENJSKI UST Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo. zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07/ 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil. ko se jim je pokvarila nahrbtna kosa. V Agroservisu so potožili, da nimajo nadomestnega dela, v Tabakumu pa so jim svetovali, kam naj se še obrnejo. Poskusili so vsepovsod in se vrnili vTabakum, kjer je trgovec poklical trgovskega potnika. Ker nobeden od treh delov, ki jih je prinesel, ni ustrezal, je poskusil še naslednjič. “Del so nam nato za nekaj tisoč tolarjev zamenjali pri Agroservisu. Vse spoštovanje takim trgovcem! Zelo so se potrudili, čeprav se nismo prej poznali,” je še dejala. Bralka z Ragovske ceste v Novem mestu se je oglasila že drugič. Ne da ji miru števec za merjenje porabe vode, ki si ga je namestila soseda. Trdi namreč, da bi v tako starem bloku, kot je tisti na Ragovski 21, način napeljave terjal kar štiri števce. Zanima jo, kdo odgovarja za namestitev števca in kdo nadzira porabo vode. Komunale očitno ti spori ne zanimajo, ker odčitava porabo za cel blok, zato je namestitev števcev stvar skupnosti stanovalcev. Če se ne morejo dogovoriti, je verjetno najbolje, da si še naša bralka vgradi števec. Franci iz Krškega še vedno pogreša registrske tablice svojega vozila, ki ga je prodal neko aprilsko nedeljo kupcu iz Lokev pri Črnomlju, ki mu je obljubil, da se bo zaradi prepisa vrnil v sredo. Kupca in tablic potem ni bilo, zato je dogodek prijavil krški policiji, ki mu je potrdila, daje kupec v prekršku, vendar pa je avtomobil registriran, zato mu tablic ne morejo vzeti. Po 8. juniju, ko je registracija potekla, je Erflnci poklical še črnomaljske policiste, ki so mu obljubili, da bodo ukrepali. Tablice KK-M5-62I še vedno pogreša, zgodbo pa posreduje v opozorilo bralcem, naj bodo pri prodaji bolj previdni, kot je bil sam. Odgovorni si bodo morali ogledati prostor za pešce ob Sokolski ulici, kjer so na desni strani (če gremo proti tržnici) pri hišni številki 6 po tleh izbokline kot nekakšni ležeči policaji za pešce. Ovire je od blizu spoznala bralka Božena iz Dolenjskih Toplic, saj je zaradi njih grdo padla. Mimoidoči so ji dejali, da je tu padlo že kar nekaj pešcev. Družina s Kočevarjeve 10 v Novem mestu, kjer je blok z 21 pretežno socialnimi stanovanji, je opozorila na umazanijo, nered, smeti in nepotrebno navlako v kleti. Ponoči jih moti glasna glasba in telefonski klici, blokovska mularija pa izsiljuje denar za pijačo ali cigarete. Kdor jim ne ustreže, ga obmetuje-jo z žaljivkami in zmerjajo. Družina pravi, da se stanovalci o vsem tem ne morejo dogovoriti. B. D. G. starejša pa 64 let. Najboljše tekmovalke z diatoničnimi harmonikami, t.i. Štajerkami bodo nagradili z ročno izdelanimi pokali iz brušenega stekla Dekorja iz Kozjega. Izbrali bodo tudi najprikupnej-šo harmonikarico. Prve tri tekmovalke bodo prejele še zlato, srebrno oz. bronasto kolajno, vse p ji bodo dobile priznanja. Med nastopajočimi bo spet lanskoletna zmagovalka in tudi najprikupnejša harmoni-karica, Indira Šimunič iz Kozjega. Milan Brecl, 52-letni lastnik turistične agencije Boom v Krškem, prihaja v Posavje s Celjskega. Pred 25 leti je bil med začetniki in 16 let organizator najbolj množičnega in odmevnega tekmovanja Zlata harmonika Ljubečne. Ob letošnjem srebrnem jubileju bodo bogate Breclove organizacijske sposobnosti še kako dobrodošle. Igranje na diatonično harmoniko je bilo nekoč le nekakšen privilegij moških. Toda prav v Sloveniji so ženske najbolj emancipirane na svetu, vsaj kar aadeva te reči, saj jih igra na “Štajerko” že več kot sto. Po Brec-lovih besedah je harmonikaric na diatonično harmoniko še kakšnih 20 na Tržaškem in še manj v Avstriji. Ker je raziskoval, kako je z razširjenostjo te harmonike drugje po svetu, zatrjuje, daje tekmovanje na rajhenburškem gradu gotovo največje in edino tovrstno na svetu. Vse več žensk, ki imajo dobre mentorje, med njimi Tonija Soto-ška iz Koprivnice, večkratnega zmagovalca Zlate harmonike Ljubečne, pa Franca Rajgla in druge, hoče dokazati, da posekajo v igranju že marsikakšnega godca. P? PERC LIČNE POSODE ZA SMETI KOSTEL - Občina Kostel skrbi za urejenost okolja, sicer bi jih lahko turisti dobesedno zasuli s smetmi. Ta in prejšnji teden so postavili ob državnih cestah pet posod za smeti, nekaj jih bodo še, tako da bo skupaj ob cestah stalo deset fiksnih posod. Njihova zunanjost bo zaradi lepšega izgle-da obložena z lesom. Na prireditvi „Tamburanje v Kaste-le“ niso pobirali vstopnine, pač pa so obiskovalcem podarili spominke, kar naj bi postalo (prireditev in spominki) tradicionalno. PARADIŽNIK KOT SE ŠIKA - Da ima Fanika Ambrožič vselej lepo urejen zelenjavni vrt, se vidi že s ceste v Župeči vasi pri Cerkljah ob Krki. Ko so mnogi tarnali, da zaradi suše ne bo pridelka, je Fani pridno pobirala papriko, paradižnik in drugo. Med rdečimi plodovi se je znašel tudi poldrugi kilogram težak paradižnik. Ambrožičeva sama vzgoji sadike, ki dajejo bogate plodove. Povedala je še, da paprika potrebuje vodo, zato jo je potrebno zalivati tudi v največji vročini. (Foto: M. Vesel) kdo je bil na pravi in nepravi stran, niti kdo je bil za obrambo samostojnosti mlade države bolj zaslužen. Gre za zgodbe navadnih ljudi, ki sojih dogodki tistih dni postavili pred življenjsko pomembne odločitve, jim nagnali strah v kosti, zdaj pa njihove vojne zgodbe živijo le še v spominu. Zdaj posnete kadre bodo v filmu kombinirali z arhivskimi posnetki, med katerimi bodo svoje mesto dobili tudi posnetki Televizije Novo mesto, ki je na našem koncu med vojno posnela največ zdaj že zelo dragocenega materiala. Šinigojevi junaki so tudi zdaj povsem navadni ljudje. Nihče od njih se ne ukvarja s politiko. Kumer, Zok, Rac in Iztok, ki jih je vojna zalotila v uniformi teritorialne obrambe, zdaj poleg poklica in družinskega življenja prosti čas izkoristijo za kolesarjenje, ribolov, biljard, jahanje in prosto plezanje, bolničar Matej, ki je med vojno skrbel za ranjene z obeh strani, ima zdaj glasbeni snemalni studio, Čoh, ki je vojno preživel v vojaškem zaporu v Beogradu, igra golf, Varč, kije iz vojašnice v Novi Gorici prebegnil k teritorialcem, s konjem preskakuje zapreke, le Marko, kije bil ranjen v koloni v Gornji Radgoni in je k teritoralcem pobegnil iz bolnišnice, tudi prosti čas preživlja v družinskem krogu. Film sta v koprodukciji posnela Televizija Slovenija in novomeški studio Vrtinec. Scenarij je napisal pisatelj Damjan Šinigoj, režijo je prevzel Bogdan Mrovlje, kamero pa je v rokah držal lastnik studia Vrtinec Primož Kastelic. Dokumentarec bo, ko bo enkrat prihodnje leto končan, dolg eno uro. Večina posnetkov je nastala tam, kjer so se zgodbe Sinigojevih junakov dogajale: na Medvedjeku, v Krakovski hosti, Novi Gorici in Mokronogu. I. VIDMAR JAZZ KONCERT ČRNOMELJ - V petek, 18- avgusta, bo ob 21. uri v grajskem atriju zadnji večer črnomaljskega kulturnega poletja. Na jazz koncertu se bo predstavil duo Alalake z Dunaja, ki kombinira tradicionalne afriške pesmi in staro pripovedno izročilo afriških kraljev z jazz melodijami in zvoki, s čimer tvori most med preteklostjo, sedanjostjo in prihodnostjo. Ce bo dež, bo koncert v črnomaljskem kulturnem domu. KUPEC UKRADEL AVTO SEVNICA - Sevničanu, ki je 8. avgusta prodajal svoj avto, je kupec, 30-letni Ljubljančan S. A., ukradel ta avto, medtem ko je oškodovanec odšel urejat prepis. Oškodovancu je pustil na dvorišču motorno kolo,8 katerim seje pripeljal in za katerega so ugotovili, da je bilo ukradeno na Hrvaškem. Osumljenega so policisti še isti dan prijeli v okolici Trebnjega. Sledi kazenska ovadba. ŠINIGOJ SNEMA FILM - Novomeški pisatelj Damijan Šinigoj je avtor dokumentarnega filma o junakih njegovega romana Neizstreljeni naboj, ki so ga pred kratkim snemali predvsem na Dolenjskem in v Posavju. Takole so posneli Marka Praznika, ki je vojno dočakal v uniformi vojaka JLA v Varaždinu. S svojim tovornjakom je obtičal v koloni vojaških vozil v Gornji Radgoni, kjer je bil ranjen, iz bolnišnice pa je pobegnil k teritorialcem. Kako se spominja dogodkov izpred desetih let, v filmu pripoveduje med vožnjo terenskega tovornjaka slovenske vojske. Na sliki z leve: snemalec Primož Kastelic, režiser Bogdan Mrovlje, avtor in scenarist Damijan Šinigoj in Marko Praznik. (Foto: I. Vidmar) TAKO DEBELEGA ČESNA PA ŠE NE - Pri Pšeničnikovih v Jagodnika ~a Hmeljnikom vsako leto pridelajo veliko najrazličnejše in tepe zelenjave, toda takšnega pridelka, kot so ga na vrtu pobrali letos, še ne pomnijo. Gospodih! Mariji je seme, iz katerega je zrasel orjaški česen, prinesel možev svak d Kraljeva. Povedala je, da je bi! tudi tisti debel, vendar ne tako kot njihovv glavi česna pa so bili le štirje stroki in Marija je v jeseni vse štiri tudi posadila. Enega je uničila struna, iz treh pa je zrasteI orjaški česen. Pred fotoaparat seje z dvema glavama česna, ki sta tehtali vsaka okrog 30 dag, postav' njun vnuk Tadej. (Foto: J. D.) pestiva f Q}rcši cc2c^ I ' - Irt P OOAA 000 15.7- 19. S. 2000 ŠTUDENTSKI FESTIVAL Četrtek, 17.8. ob 21:00, Otočec, A CAT IN A HAT Petek, 18.8. ob 20:00, Pišece, A CAT IN A HAT Sobota, 19.8. ob 20:00, Sevnica, A CAT IN A HAT RAZSTAVE 16.-19.8, Rajhenburg, WILLIAM SHAKESPEARE Zavod Ars Ramovš, Slovenska 1, 1000 Ljubljana Telefon: (01) 425 33 66, e-pošla: info@k-ramovs.si