Naši dopisi. Iz Ljubljane. (G1 ed a 1 i š k a p r e d s t a v a z n otroke). Dne 25. sušca je priredilo ,,Dramatieno društvn" v Ljubljani v čitalničnpm gledališči pospbno predstavo za otrokp. Sicpr redno zahajam k predstavam tega društva in se vpselim na dobrpm vodstvu in na dobrpm napredovanji igralcpv, a k otroški prpdstavi nisem bil namenjen. Brcz posebnpga namena pa sem si mimngrpde ogledal prilppljen glpdališki list. V prvi igri rDamoklejev meč" nastopi učitelj Peresnik, v drugi nŠterapihar mlajši" šolski voditelj Leskovpc in pomožni učitelj Mišjak; torej otrokom v zabavo stopi na, dpske učitelj v vsph kategorijah. Umeje sp, da me je vleklo k prpdstavi in nisem imel miru, dokler nisem sedel mpd otroci na gledaliških nklopph". Prva igra se pricne. Gospnd »Ppresnik" sam igra šelp v zadnjib nastopih; ali preden nastopi, nani ga je že prav dobro (!) naslika žtna nknjigovfzau Prilepnika. nKaj, ta šomaster! Ali bosta papirjedla in tiuto pila!" vskliknc, ko ulovi ljubimsko ali snubno pismo Peresnikovo (v otroški predstavi!) do njene hčere. In kaj še, ko nastopi gospod Peresnik sam! Ne rečem, da njegova vnanjost in njegova igra ni bila dostojna, ali učitelja, ki je prišel v hišo s povse jasuim in dobrim namenom, pred s arnimi otroci predstavljati v tako mučntm položaji, da je skoro obupal, to jp vender malo preveč. nAli ste še tukaj ? Nikar me ne motite!" zakriči večkrat nad njim nknjigovpz", iu njegov razposajtni učenec ga pa že kai- tičp, maščpvaje se uad njim za zaslužene kazni izza šolo — in vse to dejanje, prepleteno z nmogirni smešnimi prizori, vrši se v zabavo otrokom! Prav piiduo so se sniejali v gledaliških ,,klopph" pri tpj igri. nKaj bomo videli šele v drugi igri, ko nastopita celo dva učitelja, nadučitelj in podučitelj!" morali so si misliti. In niso se varali! Koliko je bilo smeha in krika, ko marcijalni votlja jahaluo družbe sili bojeeega podučitelja, da bi skakal čez njegov bič in kozolce preobračal, slarpga in slabotnega nadučitelja pa z bičem goni po odru, kakor mladega konja v nvisoki šoli" in ga pri ttm obrizguje po goli gla\'i, po očalih in po obrazu — s sifonom! — Dosti temu, a rpči moram, da t-ike osmehujočp (npsmešne!) otroške predstave na slovcnskem odru še nisem videl. Kakšpn je bil šcle moj položaj, ko ugirdam med otroci-poslušalci tudi svoje učence in ti učenci svojpga učitclja! Učitelj je po svojem socijalnem stališči že sam ob sebi tako razpostavljen, da se vsakdo, potrebno ali nepotivbno, ob njoga zadene, kakor voz ob vogehii kamen, sedaj nas pa še spravijo na gledališki oder v zasmeh — otrokom, ki nam jib je vzgojati! Takt! .-l. Ž. Z Goriškega. (Zopet nSoča" in učiteljstvo). Gospod urcdnik! Pregovor pravi, da ima vsaka stvar jedenkrat konec; ali ga nima morda tudi krščanska ljubezen, katera Vam je zabranila, da ni nUfiteljski Tovariš" v zadnji številki prinesel primeren odgovor na napad nSoče" v št. 4 ? — Gospoda pri nSoči" si prilaščuje izključnn veljavo v krščanskih rcčeh. Ali bi ne bilo pr.iv, ko bi sp pri isti gospodi učili, kako nam je ravuati, da bode ravnanje naše ^krščansko?" Akn rabi rSoča" cepec, ali je naša dolžnost molčati in se ne braniti ? — S kršfansko ljubeznijo pri gospodi od nSoče" ne opravimo nic. V dokaz Vam je vsaka številka nSočeu, kateri je namen učiteljstvo zatreti, kakor gada. Za napadom v 4. prišli so drugi v 5. in še hujši v 6. štpvilki. V uvodupm članku 5. številke nSoče" pod naslovom ,,Imamo tudi politiške dolžnosti?1" beremo tudi sledpče: ,,Kako važno je tedaj dandanes, kakšne poslance imamo v državnem in deželnpm zboru. Poslanci vladajo svpt, poslanci osrečujpjo narode, ali jib pa tudi — da ti govorim bolj iz srra — uncsrečujejo. Da moraš plačevati 50 na sto naklade za šolo — naredili so poslanci"... V 6. štovilki beremo uvodni flanek nKako bi se ljudskim učiteljem pomagalo", ki ni druzega, npgo nadaljevanje ou( ga članka v 4. številki. V prvem ilanku je trdila rSoča", da se otroci v ljudski šoli ničpsa ne nauče; da se odvadijo roditelje slušati; da sp razvadijo tako, da niso pri vsi dobri volji za uobeno kmetiško delo; da se po učitelju pohujšujejo; sploh, da šolski zakon je na vse strani — samo — škodljiv; da učiteljskc družinp postanejo po hribih iu doliuah groza, ki preti pokončati ubozega kiutta, da mu bo konec storiti od same mizerije itd. brez konca. V drugem člauku pa prav po farizejsko piše, kako bi se ljudskim učiteljem poniagalo. ,,Soča" si je mislila : prej spm pisala — sicer odkritosrčno — a vendcr nialo preveč zoper šolo in zoprr učiteljstvu ; zato moram stvar drugače zasukati — sicpr pa ostane isto. Denarstveno stanje učitcljstva na Goriškem jp razuieroma najslabše v Avstriji; zato prosijo učitelji izboljšanja svojih plač. Dcželni zbor Di sicer uslišal prošnje, pač pa jp pokazal, da bi ne bil nasproten izboljšanju. Upanje goji učiteljstvo, da mu bodp v htošnjem zasedanji pomagano. Upamo, da bode naš deželui zbor posnpmal kranjskpga. ,Krščanska Ijubezen' nSoče" pa učiteljstvu tega ne privošči. V ta eumen straši davkoplačevalcc z dokladn in s škodIjivostjo šole. Poglejmo pa, kako iu kaj predlaga ,,Soča" v pomoč ufiteljstvn: ,,Z in anj šaj te število nčiteljev" . . nOtr6k 'ua dovolj, da zna brati, pisati in računjati. Druzega ne potrebnje. Ker pa tudi dukovun toliko zmore, naj bi se učitelji nastavili samo taro, kjer splob duhoven radi velikega stanovskpga dela ali bolplmnsti ne mnre otrok poučevati"  V teni zmislu je pisan članpk. Škoda, da nosi naslov, ki ga ni vreden. Po namenu ,,Soče" bi stalo učiteljstvo še na slabšcm, kakor jp bilo pred dvajsetimi leti. Urednik nSofe" pa je v svojem ,,Rim. Katoliku" uekje izpovedal svoje mnenje, da se mora šola iztrgati iz rok posvetnpmu učiteljstvu. čudno in krščansko jp načelo nSoče", katero načelo nasvetujc, da bi se ufiteljstvu — kar ga še ostane — plače izboljši.le: nDoklade nc povišati, ampak Btevilo učiteljev zmaujšati!1' Kako to, da ni nSofta" predlagala kaj tacega takrat, ko se ,je njenpmu uredniku plača \zvišala? 1'oslej je veljalo: kar nočeš, da bi se tebi storilo, mp. želi svojrmu bližnjemu; od spdaj pa se bo ta nauk glasil: vsak skrbi lc zase, a drugim odvzemi kolikor moreš! To je rcs krščansko načelo! (Dalje prih.) —c— Iz Primorja, (,,S 1 ovenska Matica'). Naš tovariš g. J- Dimnik je priobčil v 1. številki ]ptoše.jega ,,Učit. Tovariša spis: ,,Kranjsko uriteljstvo v ,Matici Slovmski'". Obžaluje, da je na Kranjskem od preko 500 utiteljcv in učiteljic koiuaj 52 ali 10"/» vpisanib v ,,Matic,o Slovensko". Prilično omenja, da so tpni b.ije krivp grnotne razmere ali pa tudi — nilačnost ufiteljstva. Končno sc pohvalno izraža o učiteljstvu priinorskein, omenjajoč, da je ono v slabpjših gmntnih razraerah, nego je kranjsko, a vpnder je mnogo vcč primorskih učiteljev vpisanih v nMatico Slovpnsko", kakor kranjskib. Naj mi je dovoljeno tukaj omeniti, da bi tudi primorsko ufiteljstvo lahko bilo bolje zastopano v BMatici Slovenski", nego ju sedaj. Ako primerjamo število udov nSlov. Matice" z onim nHrvatske Matice", prejiričamo se, da je ljudsko-šolsko ufiiteljstvo na Primorikpin razmproma bolje zastopano v ,,Hrvatski" nego v ,,Slovenski Matici", akoravno stoji zadnja jeden goldinar manj, nego prva. Zato se čudim, da primorsko učiteljstvo bolj podpira ,,Hrvatsko" nego nSlovpnsko Matico". Tudi nahajam v ^Hrvatski Matici" primorske učiteljice in učiteljice kot ude vpisane, dočini jih v nSlovenski" zanian ištemo. Hvalevreduo je, da slovpnsko učiteljstvo pndpira naše brate Hrvate, a mpnira, da je umestnpjp skrbeti prej za domače ognjišče, nego za sospdovo. Najbolje bi pač bilo, ako možno, da bi vsak obe ,,Matici" podpiral. Končno naj še omenim, da s tem nočem nobenega žaliti in tudi ne našega učiteljstva od ,,Hrvatske Matice" odvračati, ampak s tem žclim 1p, da bi naše ufiteljstvo tudi nSlovpnsko Matico" bolje podpiralo. Antou Leban — Komcn. Iz Kopanja. (0 lepopisuih zvezkih na ljudskih šolah). Razmotrivajofi različne okiajue konferencije v niinulem letu, prepričal sem se, da so gospodjp tovariši v vpeljavi lepopisnih zvezkov v pojpdinih okiajih različnega mnpnja. Nekateri odobravajo Ntžidersko, drugi Grubbauerjevo zalogo. Najboljp je, da povsod vlada jpdinost. 0 tpm baš jaz razsojpval ne bodem; — prppuščpno bodi bodočim učitcljskim konfpreucijam. Lp-le se v nekaterih krajib prej vrše, torej mpnim, je umpstno, da gospode sobrate na ,,pivnik" v zvezkib Nežiderske zalogp nekoliko opozarjam. Pri vsaki konferpnciji se le fin papir poudarja, — a pivnik, poleg tega najvažnejši faktor, se popolnnma prezira! Polpg dobrpga papirja in lepe pisave se snažnost povsod zahteva. Vsak praktični učitelj, koji ima zvezke iinenovane zaloge vpeljane, bode rai potrdil, da se pri točnem postopanji vpnder pri gojencih poslednja v polni meri ne more doseči. Kdo je li vzrok? Ni učitelj, ui učcnec! Pivnik je pregost, prcmalo luknjičast ter uu morc črnila posrkati. Radi tega se zvezek in pisava zamaže, kar pa gotovo gg. nadzorniki ob inspekcijab nekako nevšci'no pogledujfjo. To uapako pa pač lahko odstranimo, opozarjajoč lastnika in založnika na boljšo kvaliteto pivnpga papirja. Prppričal se bode o istinitosti tpga vsak, kar je moj nampn. .ložef Sedlak — KopanJ.