Janina plačana v gotovuu ^ OAA bb- pitale i gmppo Lena oUU lir oSREONJ<' 8 5 '■> ^ ^ PRIkiURSKI DNEVNIK Leto XXXV. Št. 284 (10.503) TRST, petek, 7. decembra 1979 ^IMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* ^ovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. SVEČAN AKT PRIJATELJSTVA ^ občinskem gledališču «Fran-Ce Prešeren* v Boljuncu bodo da-popoldne predstavniki obmej-J1 občin Doline, Milj in Kopra opisali listino o prijateljstvu in plavanju. Dogodek sam po sebi c Predstavlja novosti v odnosih ^ občinami in drugimi uprav-,l?n* enotami na obeh straneh eie, saj povezujejo podobni spo-^urtii že leta večje število občin Uglede na narodnostno večino v M, kot odraz življenjske potrebe Prijateljstvu med sosednimi "aroei; pa vendarle je dovolj eMnih razlogov, da lahko današ-pobratenje označimo za do-J®ek posebnega pomena v pro-#0ru in času, ki ga živimo. pri nas tudi v letih, ko je 1(1 predmet pogostih sporov in >l>0strovanj, ni mogla biti «žele-fj® zavesa», kakršno so si želeli r°Pogatorji in netilci Madne °jne.» z\vi interesi sožitja in na ISfl®e povezovalnih niti med Ijud- Po, obeh straneh meje kaj ta- ,Aa ni dovolilo in gotovo ni pre-Jana trditev, da je prav spon-%st. ljudi in njihovih vsakodnevni interesov bila tista konkretna Nl>uda, ki je bistveno prispejo k režimu današnje «odprte ji®*. Politična daljnovidnost so-(držav je dala temu režimu formalno potrditev še pred ^ditvijo vseh mejnih vprašanj, osimskimi sporazumi pa mu je jMa možnosti neslutenega raz-v prvi vrsti v neposredno ko-ljudi in področij ob meji, isto-Jslo pa tudi v korist širšega p ribiškega sodelovanja med Itali-c 'n Jugoslavijo kot modela za J°vitost mednarodnih odnosov v ^Pšnjem nemirnem in grozečim ‘črnostim izpostavljenem svetu. k n prav v času, ko bi bilo tre-J Pristopiti h konkretizaciji spo-j^uma v njegovih gospodarskih fe splošno družbenih aspektih, so . }’{cionarne sile, prav tiste, ki so ft°č podpihovale , ozračje «hlad-8 vojnev, sprožile" proti sporazu- ti ^ttte nezaslišano gonjo z jasnim t 'nom, da bi preprečile njego-* Praktično uveljavitev. Skušale tf v ozračje sporazumevanja m delovanja zanesti dvome in za-razdor, kar jim je v dolo-'ni meri tudi uspelo s tem. da pt’ Če že niso mogle povsem ore-; vsaj upočasnile realizaci- Posameznih delov sporazuma | c j.'0 na gospodarskem področju J na ravni sprejemanja obveze ^ Olobalno zakonsko zaščito nase J^dnostne skupnosti. Po njihovi ivdi je m na ta način zamujen ^Socen čas, česar se danes za-, "idjo dobro zavedati vsi trezno ^riišljajoči ljudje, v prvi vrsti j odgovorni družbenopolitični in 1 Pred njimi gospodarski dejav-I ■ ki dobro poznajo gospodar-le zakonitosti in ki se zavedajo, * ^rize tržaškega gospodarstva i^riogoče reševati z nacionalistič■ Ij demagogijo marveč samo z iz-^Čanjem vseh konkretnih mož-ts8t'> ki jih imata Trst m z njim J* naša dežela glede na svojo ^Politično lego in vlogo. Danes n0 danes pa so te konkretne mož-najbližje prisotne v osimskih Jra*umih, v njihovih neposred-jJ,aPlikacijah na našem področij'} prav tako v njihovi posred■ tj vlogi na relaciji širšega po-^vanja med evropsko gospodo skupnostjo na eni m Jugo-ter tako imenovanimi «de-(j '"hi v razvoju» na drugi stra-ri, SPet , seveda z neposrednimi stmi tudi za tržaško gospo-'"'stvo. da so j l°nalistični krogi sf» in danes samo še v «Listi za na skrajni desnici na ^'osimskih pozicijah in da so ostale politične in gospodarje rile na Tržaškem in v deželi, 1(()r dokazujejo njihovi skupni na-v Rimu pri vladnih krogih, JJ(>Va stališča na celi vrsti jav-n. Posvetov in izjave vodilnih !ii^e dalamo si ustvar. u^odarskih osebnosti in prednikov tržaških industrijskih, "'^niških in trgovskih krogov pj'sku (glej ll Mendiano in ll v zadnjem tednu) zavze za izvajanje gospodarskih L.°v sporazuma neglede na ne- lfe.re pomisleke, °a razčistiti, dokazuje, da te ki bi jih bilo da toda ne dvomimo, j)fJ, zmagovita, kajti v i °tne v tej bitki morajo bili zavestno prisotne vse zdrave sile na krajevni, deželni in tudi državni ravni. V tej luči ima svojo težo in svoj pomen tudi današnji sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med dolinsko, miljsko in koprsko občino, ker predstavlja člen, in ne manj pomemben od drugih, pri spodbujanju, smotrnem načrtovanju in konkretnem uresničevanju skupnih programov gospodarskega, kulturnega, socialnega, splošno družbenega in v konkretnih primerih tudi administrativnega značaja ob meji v iskanju najboljših rešitev v korist celotne obmejne skupnosti. Zato iskreno pozdravljamo odločitev treh demokratičnih uprav, da kronajo svoje dolgoletno sodelovanje tudi s svečanim aktom, ki tolmači čustva in interese občanov in širše skupnosti v duhu, ki ga naključno toda pomenljivo simbolizira ttidi dejstvo, da bo podpis listine o prijateljstvu opravljen v kulturnem domu, ki nam z verzi svojega naslovljenca kliče naj «ne vrag, le sosed bo mejak». JOŽE KOREN V PRORAČUNSKI KOMISIJI POSLANSKE ZBORNICE Cossiga bo danes poročal Ministra Stammati in Rotar o pogodbi ENI-Petromin Vodilni funkcionarji družbe ENI zahtevajo od vlade, naj ugotovi odgovornosti - Intervju Mazzantija - Reakcije v tujini RIM — Ministrski predsednik Cossiga bo danes v parlamentu poročal komisiji poslanske zbornice za proračun o sporazumu med družbo ENI in arabsko družbo Petromin, ki so ga Arabci v sredo preklicali zaradi naraščanja polemik o tem, kam je izginilo preko sto milijard lir, ki jih je družba ENI nakazala neki ne bolje opredeljeni panamski družbi Sophilau za posredovanje pri sklepanju pogodbe. Cossiga bo govoril v svojstvn zunanjega ministra Malfatti.ja, ki je že dalj časa bolan, poleg njega pa se ho komisiji predstavil tudi minister z,a industrijo Bisaglia. To vprašanje je bilo tudi jedro včerajšnjega daljšega razgovora med Cossigo in ministrom za državne soudeležbe Lom- bardinijem. Uradno sta sicer govorila samo o preskrbi z energetskimi viri, vendar ni nobenega dvoma, da sta si izmenjala mnenja o »škandalu ENI», ki ga je pravzaprav sprožil sam minister Lombardini s tem, da je med razpravo v parlamentu odrekel podporo predsedniku te u-stanove Mazzantiju. Razprava o teh problemih je včeraj tekla na dveh ravneh: na politični ravni, kjer so nekateri parlamentarci vložili interpelacije in za izjavami zavzeli stališča o sporazumu za dobavo petroleja, in na ravni vodilnih funkcionarjev družbe ENI, ki so imeli za potrebno, da zavzemajo jasno stališče o tem vprašanju. Vodilni funkcionarji družbe ENI so namreč na svoji včerajšnji skupščini soglasno odobrili resolucijo, s katero zavzemajo kritična stališča do vladnih organov, ker se niso pravočasno, v okviru svojih pristojnosti. lotili vprašanja v zvezi s sporazumom ENI - Saudova Arabija in tega vprašanja niso pojasnili. Funkcionarji državne petrolejske družbe •iiiHiiiiiiiiiiimaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiHimiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii PO TRIDNEVNI RAZPRAVI Poslanska zbornica odobrila predlog o namestitvi raket Socialisti s svojim zadržanjem preprečili vladno krizo Komunisti so glasovali proti namestitvi jedrskih raket RIM — Vlada je bila žc na robu prepada, ko ji je včeraj vendarle uspelo preprečiti krizo pri glasovanju o »evroizstrelkih*. Rešitev so ji omogočili socialisti, ki so z odločitvijo,' ki ni bila enotna, konec koncev omogočili izglasovanje do kumenta v štirih točkah, ki so jih skupno s socialdemokrati, republikanci in liberalci (a brez socialistov) predlagali demokristjani. Ko je predsednik socialistične skupine Balzamo umaknil socialistično resolucijo. je tudi napovedal odločitev svoje stranke, kateri so se vsekakor protivili številni poslanci PSI. Signorile in Lombardi sta objavila dokument, v katerem sta kritizirala pomanjkanje kolegialnosti. ko je bilo treba odločati o tem, Giačomo Mancini, pa je dejal, da mno spoprijeti v prihodnjih mesecih, verjetno tudi s tem, da bo sklical izredni kongres, da se pre-osnujejo notranja ravnovesja v socialistični stranki, ravnovesja, na katerih sloni danes njegova tajniška funkcija. Po včerajšnjem glasovanju je Cossiga končno zadihal: vso noč in še v prvih jutranjih urah je bil namreč ministrski predsednik trdno prepričan, da bo moral o vprašanju «evroizstrelkov* zahtevati glasovanje o zaupnici vladi, kajti vse je kazalo, da ne razpolaga več z večino. Vendar pa njegovo stanje ni rožnato, saj vlada odslei tvega, da pade pri kateremkoli glasova nju. Komunisti so glasovali proti re- , , soluciji o namestitvi «evroizstrel se ne bo udeležil glasovanja im, ta- hov». Resolucija pa je bila kljub ko je tudi naredil. De Martino je; temu odobrena v vseh štirih glaso- s svojimi prijatelji odpravil drugi vanjih. (Glasovali so namreč za . . dokument, v katerem je rečeno, vsajj g)en posebej.) Dvakrat, je bi- i citajo vladi, da m izdala nobenega olueiio. i„ LTaio V„ t^imh ! obvestila o svojem sklepu in je brez valutne in borzne špekulacije. Lira pa se je le nekoLiko utrdila, potem ko je njena vrednjst padla ob sporočilu, da je saudska državna naftna družba prekinila naftne dobave italijanski družbi ENI. S tem sta zakladno ministrstvo p Banca dTtalia preprečila vsaj prvo gorje, da pa bi skrajno zapleteno finančno zadevo poenostavili, lahko trdimo, da je vlada dala hudo bolnemu italijanskemu gospodarstvu navaden aspirin in nič drugega. To je vsaj poenostavljena vsebina vseh včerajšnjih izjav predstavnikov malih industrijcev, trgovskih, obrtniških in gostinskih obratov. Podražitev denarja pomeni le začasno mašilo, ki ob pomanjkanju globalnih gospodarskih načrtov predstavlja pravo zlo za zaposlovanje in gospodarsko rast države. Kritike so izrazili tudi nekateri politiki, ki o- bodo glasovali za resolucijo, la večina pičla, to je pri točkah, vendar da se z njo ne strinjajo in da bodo to iznesli na primerni ravni. Michele Achilli in Marco Fer rari pa sta ostro kritizirala stališče svoje stranke in se nista hotela udeležiti glasovanja. Na dru gi strani, pri socialdemokratih, pa je takoj spregovoril Pietro Longo, s katerima je parlament odobril poročilo vlade in sprejel postavko, da bo sklep o namestitvi preklical, če se bodo medtem ugodno začela pogajanja s silami varšavskega pakta. V prvem primeru je manjkalo nekaj glasov misovcev, ki so glasovali za ostale člene Vlad- ki je. potem ko je izvedel za urad nega dokumenta, v drugem prime no stališče socialistov, že uvidel rUi y s0 ga v sklepni dokument rojstvo toliko zaželene petsiran vključili, da zadostijo zahtevam karske vlade. _ | socialistov, pa je bilo nekaj prosto- Signorile je v razgovoru s čas- strelcev iz demokristjanskih vrst. nikarji poudaril, da je izbira njegove skhpine. da umakne resolucijo (kar je sicer kritiziral) posledica zaskrbljenosti, da ne bi razbitje na vprašanju «evroizstrelkov>i izgledalo kot maščevanje zaradi napadov, ki so bili nanj naperjeni v zvezi z vprašanjem ENI. Craxiju je tako uspelo, da je vsilil svojo usmeritev in da je ohranil prestiž tajnika, vendar pa v notranjosti socialistične stranke naraščajo kri tike na njegov račun in s temi kritikami se bo moral tajnik nedvo P. P. Zvišanje eskontne mere le začasno mašilo za gospodarstvo Italije RIM — Sklep italijanske vlade o podražitvi denarja z zvišanjem eskontne mere od dosedanjih 12 na 15 odstotkov je včeraj oreprečil 1%n°st močnejša od vsake «elco-demagogije», ki se prej ali |J. Polcaže v svoji pravi konser-lVni podobi. da bo za realne koristi Trsta in ^hl°Vesa gospodarskega razvoja da bo nas- primeru, je Trst neiz-il”0 zapisan nadaljnjemu propa-t,.311, ki ga zgovorno nakazujejo L Podatki gospodarskega in druž-e0o gibanja zadnjih let. Toda Kdo bo koga? Potek parlamentarne razprave o namestitvi «evroizstrelkov» je še enkrat potrdil zlato načelo, da je v Italiji vedno na prvem mestu notranje politično ravnovesje, marsikdaj niti ravnovesje med strankami ampak le metj strujami ali celo posamezniki v strankah. Tako je v trenutku, ko teče beseda o primeru ENI, kjer vlada več zanimanja za to, «kdo je koga«, kot za ugotavljanje, kam je izginilo sto milijard lir. In tako je bilo tudi med razpra vo o «evroizstrelkih». Igra je bila draga, saj je šlo za «biti ali ne biti« Cossigovc vlade, šlo je za to, «kdo bo koga« in kdaj bo do tega prišlo, pa ne v areni raketnih izstrelkov, ampak na odru notranje politike: bo vlada padla, bo do tega prišlo pred kongresom KD, bo Cossiga zdržal do junijskih volitev? In socialisti, bo Craxi prisiljer k sklicanju predčasnega izrednega strankinega kongresa, kakšna ravnovesja se bodo IH) tem glasovanju vzpostavila v stranki? In vendar niso glasovali o tem, če naj postavijo kiosk za prodajo časopisov v veži palače Montccitorio. Beseda je tekla o vprašanju, ki bi 'ahko bilo v bodoče usodno za Italijo. V tej državi je danes že 1.500 jedrskih izstrelkov starega tipa, namestili jih bodo še 100, najmodernejših, takih, da z enim lahko uničiš tri mesta. Res je, tudi notranja politična ravnovesja so pomembna, vendar pa bi vendarle kazalo — ob takih primerih — posvetiti pažnjo predvsem bistvu vprašanja, to je vplivu, ki ga lahko ima taka odločitev na mir v tem delu sveta. Res je namreč, da je treba vzpostavit’ ravnovesje v Evropi, res pa je tudi, da je zelo vprašljivo, če je nameščanje novega modernega orožja z ogromno rušilno silo res prava pot za 1 zpostavljanje ravnovesja, ali pa je to nov člen v oboroževalni tekmi obeh velesil in njunih vojaški!) b'okov •/ vsemi katastrofalnimi pnsledmami, ki bi jih lahko ta tekma imela. Nočemo se lostavljat! na stališča «za» ali «proti» •>vim raketam. Mislimo le da bi bilo treba bolj poglobiti morebitne posledice teh odločitev. Trdno smo prepričani, da da nes nihče noče spopada; če pa bi kljub temu do njega prišlo, fc;> zaman ugotavljanje, «kdo je koga«. (bbr) posvetovanj postavila državo izvršeno dejstvo. ITALIJANSKI MINISTER ZA ZUNANJO TRGOVINO V UUBLJANI o gospodarskem sodelovanju Sprejem pri predsedniku IS SRS dr. Vratuši, katerega je Stammati povabil, naj obišče Italijo LJUBLJANA — Potem ko so se v Portorožu končali pogovori v okviru zasedanja mešanih zbornic Jugoslavije in Italije je italijanski minister za zunanjo trgovino Gaetano Stammati včeraj obiskal Ljubljano in se srečal z zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino Metodom Rotarjem. Ministra in njuni sodelavci sta največ pozornosti namenila izdelavi načrta, kako se konkretno lotiti reševanja vprašanj v zvezi z blagovno menjavo in gospodarskim sodelovanjem. Metod Rotar je ugotovil, da je Italija tretji največji jugoslovanski zunanjetrgovinski partner v Jugoslaviji, saj bo blagovna menjava v obe smeri presegla milijardo 800 milijonov dolarjev, kar po svoje govori o trdnih in razvejanih gospodarskih stikih, šibka točka tega sodelovanja pa je v tem, da Jugoslavija od Italije več kupi kot tja proda in bo tako letos jugoslovanski primanjkljaj okrog 400 milijonov dolarjev. Minister Stammati jc de- OB KONCU KONGRESA SPD opozarjajo, da tako ravnanje spravlja v težave družbo in ji otežkoča dejavnost ter še zlasti zmanjšuje vrednost njihovih naporov, da se zadeva razčisti. Pri tem funkcionarji opozarjajo na tveganje, da se preiskava, kakršno predlaga vlada, ne konča z ugotovitvijo odgovornosti posameznikov, ampak le z dejanskim zmanjšanjem podjetniških sposobnosti družbe ENI. Z zahtevo, da se torej ugotovijo odgovornosti so funkcionarji ENI oklicali stanje sindikalne pripravljenosti in so si pridržali pravico, da v primeru pomanjkljivega delovanja vlade napovejo stavko. Včeraj se je oglasil tudi predsednik družbe ENI Mazzanti, ki je dejal, da preklic sporazuma od strani Saudove Arabije predstavlja mnogo večjo nevarnost, kot bi si lahko mislili, saj je ta država največja proizvajalka petroleja in tudi tista, ki nudi na tržišču najugodnejše pogoje. V zvezi s tem je Mazzanti dejal, da so še možnosti, da se pogodba ne prekliče dokončno in napadel tisk, češ da je žaljiv in da je »prekomeren* glede na stvarno stanje. Mazzanti je nato govoril o finančnih operacijah in dejal, da je družba Sophilau sklenila pogodbo v imenu resničnega posrednika, čigar imena pa predsednik ENI ni povedal. Dejal je, da je o tej pogodbi govoril s tedanjim predsednikom vlade Andreottijem, vendar pa ga tedaj Andreotti ni vprašal za ime resničnega posrednika. Na politični ravni pa je o tem vprašanju vladalo včeraj precejšnje zatišje: delno je treba to pripisati prezaposlenosti strank, zaradi parlamentarne razprave o »evroiz-strelkih*, v veliki meri pa pričakovanju na današnji Cossigov govor. Tako je omembe vreden le članek, ki ga objavlja danes socialistično glasilo Avanti in ki v bistvu napada druge časopise, ki jih dolži »ekonomskega terorizma*, napadov na vlado in napadov na politični razred. Socialistično glasilo opozarja še zlasti na nujnost, da se ločijo odgovorni od tistih, ki zahtevajo, da se ugotovijo odgovornosti. Odločitev Saudove Arabije, da u-kine dobave petroleja Italiji, so komentirali tudi v tujini, vendar uprepov v zvezi s tem niso sprejeli. To velja predvsem za Evropsko gospodarsko skupnost; v Bruslju trdijo, da zaenkrat ne nameravajo ukreniti ničesar v zvezi z odločitvijo arabske družbe, da razveljavi pogodbo z I-talijo. Londonski gospodarski dnevnik «Financial Times* opozarja na domnevo, da se verjetno za odlo-, voljna le delno. Za ponovno izvo-čitvijo arabske družbe skriva nepo- litev Brandta je glasovalo 360 od jal, da bo prekoračitev tega razkoraka v korist obeh. da bi to dosegli pa je treba izpolniti nekatere pogoje — predvsem je treba natančno preučiti, katere proizvode potrebuje italijanski trg in kaj od tega jugoslovansko gospodarstvo ponudi. Predvsem pa bi bilo treba razviti dolgoročno sodelovanje, ki je zdaj prešibko. Zdaj ko v Jugoslaviji pripravljajo nove srednjeročne načrte za naslednje 4-letno razdobje so idealne možnosti, da gospodarstvi ene in druge države ugotovita, kjer bi bilo sodelovanje najbolj plodno. Sklenili so, da bodo ustanovili poseben jugoslo-vansko-italijanski odbor, ki bo skrbel tudi za skupne nastoje na tretjih tržiščih. Dogovorili so se, da se bodo januarja srečali predstavniki jugoslovanskega gospodarstva z i-talijanskimi, da bi se neposredno pogovorili, kje in kako je mogoče bolj uspešno in predvsem bolj e-nakopravno sodelovati, že čez nekaj dni pa se bodo srečali tudi iiiiiiiiiiiumiiiiiiiiHimiiiuiiiiiiiiiiiMHiiiiiiitiiiuiiiimiiimiiiiiiiimiiimiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiMuiiiiii Willy Brandt še vedno na čelu socialdemokratov Največja zahodnonemška stranka se podaja v volilno leto vse prej kot strnjena (Od dopisnika Tanjuga posebej /41 Primorski dnevnik) ZAHODNI BERLIN - Willy Brandt, ki bo v prihodnjih dneh slavil 65. rojstni dan bo vodil za-hodnonemške socialdemokrate najmanj še dve leti. Čerti dan, kongresi, ki " poteka v brezzračnem prostoru supermodernega kongresnega centra, v katerega tlačijo zrak s črpalkami, je postalo jasno, da preživlja SPD hudo in globoko preizkušnjo. Ali gre tudi že za resno politično krizo, bodo pokazali prihodnji meseci. Na posamičnih volitvah predsednika in pet podpredsednikov SPD so morali trije vodilni politiki, predsednik Brandt in njegova oba namestnika kancler Helmut Schmidt in pa dosedanji minister Hans Juergen Wischnewski spoznati, da je delegatska baza z njihovim Vodenjem stranke 1 zado- sreden napad na predsednik ENI Mazzantija in na tisto Skupino socialistične stranke, kateri pripada. 402 delegatov, ki so oddali pravilno izpolnjene glasovnice. Schmidt je dobil 365 od 420 oddanih glasov, ....................nun.nnnnnl........... ZAKON ISLAMA VELJA TUDI ZA TUJCE V' Časnikar «v imenu Alaha» Ugodno ocenjevanje sovjetskih stališč o iransko-ameriški krizi (Poseben dopis) TEHERAN — Taksist se s težavo prebija po teheranskih ulicah, trobi, pritiska na plin in zopet silovito zavira. Promet je gost in rdeče luči na semaforih se zdijo le kot nekakšni okraski. «Karambolov ni veliko, ker so se ljudje na to že navadili. Le včasih pride do pretepov, ker se voznika ne morata sporazumeti, kdo bo komu dal prednost», pravi dober poznavalec tukajšnjih razmer. Ko avtomobili začnejo voziti počasi, se k oknom stegujejo roke, ki ponujajo cigarete. Prodaja ameriških cigaret na črno, se je potem, ko so se oblasti odločile, da jih nočejo več videti na policah prodajaln, brž razpasla po vsem mestu. A očitno to nikogar ne moti, saj je teh prodajalcev toliko, da jih ni moč prešteti. Dobre pol ure vožnje od hotela se taksist še enkrat s težavo prebije na drugo stran križišča. Sosednja ulica je zaprla za promet. Mlademu pripadniku revolucionarne garde s puško na rami pokažem novinarsko izkaznico, ki so mi jo pred dnevi izročile iranske oblasti. Pomahal je v pozdrav, premaknil pregrado in taksist se je spet začel vrinjati, tokrat med množico študentov in mnogih drugih, ki se vsak dan, vsako uro, zgrinjajo na ta prostor milijonskega mesta. Le nekaj metrov proč je namreč ameriško veleposlaništvo. Pred vhodom v veleposlaništvo je zbrana množica reporterjev, ki s fotoaparati in kamerami beležijo vse, kar se dogaja na drugi strani velikih železnih vrat. Predno se zrinem do njih, moram vred bradatim oboroženim mladeničem že dru- med njimi tudi mnogo deklet, zavitih v temna islamska oblačila, ki so ravno zaključevali svoj verski obred. Kmalu zatem so se poravnali v kolono in začeli krožiti po dvorišču. S stegnjenimi rokami so vzklikali znana gesla, z njim vred pa se je prebudila tudi množica na ulici. Ameriško veleposlaništvo je obdano z visoko zidano ogrado, na kateri skorajda ni mesta, kjer ne bi bili izobešeni najrazličnejši transparenti ter fotografije verskega vodi- Jimmy Carter privija vijak WASHINGTON - Medtem ko se v Tabrizu in v vsem i-ranskem Adzerbajdžanu položaj umirja po silovitih neredih, ki jih je povzročil predsinočnji napad na hišo zmernega ajatuia-ha Šariata Madarija, je Carterjeva administracija sklenilo priviti vijak diplomatske in gospodarske vojne do Irana. Ukrepi so za sedaj tajni, a že včerajšnji začetek turneje a-meriških funkcionarjev raznih ministrstev v glavnih mestih zahodne Evrope dokazuje, da bodo boleči za ves zahodni svet. Carterjeva administracija pa upa, da bo zrušenje Homeinijevega režima odtehtalo morebitne sedanje žrtve zahodnega industrijskega sveta. telja Homeinija. Tudi z zgradb v sosednjih ulicah plapolajo najrazličnejši napisi. Prav z vseh pa veje odločna obsodba ameriškega imper-gič kazati rumeno kartico, na kateri ializma, ki ga imenujejo za največ piše kdo sem in kaj sem — in kjer j ega zatiralca tukajšnjega pa tudi v zgornjem kotu piše «v imenu A- mnogih drugih narodov — kot tudi obsodba bivšega šaha, «ki je še ne laha». Na dvorišču pred nizkimi zgrad- bami je bilo kakšnih sto študentov, Washingtona». dolgo tega zvesto izvrševal ukaze «S to prakso ZDA bomo dokončno obračunali,» izjavljajo mladi privrženci islamske republike. Kako resno mislijo je vse več dokazov. V hotelu zopet običajni vrvež več sto tujih dopisnikov, ki so veliko zgradbo spremenili v pravi mali Babilon. Tudi to pot so izmenjavali novice in se še posebej ustavili pri nekaterih včerajšnjih zapisih v tukajšnjem tisku, ki ponujajo takšno ali drugačno razmišljanje. Kajti časniki so močno poudarili pisanje moskovske Pravde, ki je prvič po zasedbi ameriškega veleposlaništva prenesla mnenje sovjetske vlade, češ da so «Američani z dosedanjimi akcijami le manevrirali in slepili javnost z mirno rešitvijo krize, medtem ko se v bistvu že pripravljajo na uporabo sile, možno je, da tudi jedrskega orožja». Sovjetska zveza je tako obsodila ZDA, da tu izsiljuje in grozi z vojaško intervencijo iranskemu ljudstvu in tako sproža najresnejši spor po drugi svetovni vojni. Čeprav so študenti, kot vemo, odklonili poziv varnostnega sveta za izhod iz iransko - ameriške krize, kajti menijo, da je to telo svetovne organizacije «pod kontrolo ZDA in C1A» pa je včeraj vendarle presenetila kratka novica, ki jo je posredoval tukajšnji radio. Le ta je namreč v kratkem komentarju pozdravila odločitev V’S,' «saj odpira nova pota za pogajanja». Ta komentar je prva poluradna reakcija iranskih o-blasti, vendar si novinarji težko razlagajo ozadje te novice. Ko to poročam se nad mestom že zgrinja mrak in v temi bodo kmalu izginili obrisi snežnih gorskih vrhov, s katerih so se še pred eno uro s pomočjo toplih sončnih žarkov lesketale snežne površine. Doli na ulici promet počasi zgublja svoj ritem, dokler si v zgodnjih jutranjih urah spet ne bo opomogel. VAŠO GASAR Wischnewski pa 349 izmed 411 oddanih veljavnih glasovnic. Oparjemost in grenkoba sta vladali v dvorani, tudi v trenutku, ko so objavili rezultate glasovanja za novo predsedstvo SPD. »Stara socialdemokratska garda*, konservativno jedro stranke, se je mladi vici maicčvala za trdovratni bonski »raketni politiki* in pa a-tomskemu programu s tem, ko je organizirano glasovala proti kandidatom iz vrst levega krila. Spopad generacij in političnih pogledov, skupin, ki jih v enotno stranko velikokrat povezuje samo dejstvo, da druge izbire pač nimajo (klavzula pet odstotkov), ustvarja vtis, da koraka SPD v volilno leto vse prej kot v strnjenih vrstah. Med za-dovoljnejšimi opazovalci dogajanj predzadnjega dne kongresa SPD so bili gosti iz gibanja «zelenih». Pet «zelenih» odstotkov je tako rekoč že sklenjena stvar. Kot stvari kažejo v tem trenutku lahko »zelene* zaustavijo samo oni sami — namreč, če ne bodo znali dovolj taktično modro razporediti svojih moči in če jih bodo tradicionalne stranke uspešno kompromitirale kot «predstražo komunizma*. Borbeni antikomunizem je v ZRN Nemčiji še vedno jezik, ki ga jasno razume še tako omejen volivec. Ob roDu kongresa velja zabeležiti izjavo uradnega predstavnika bonske vlade, ki je. danes komentiral skupno izjavo ministrov J) zunanje zadeve držav varšavskega pakta v Vzhodnem Berlinu. Kancler Helmut Schmidt vidi v skupnem komunikeju sestanka v Vzhodnem Berlinu «potrditev, da je varšavski pakt močno zainteresiran za nadaljevanje politike popuščanja napetosti* je izjavil tiskovni predstavnik Klaus Boelling. Schmidt je prepričan — je rekel Boeling, da Sovjetska zveza ne bo odklonila pogajanj o razorožitvi, četudi je danes že na dlani, da bo svet NA TO pakta prihodnji teden odobril program modernizacije arzenala ev-rostrateških raket. IVO VAJGL Stavka v podporo zdravstvene reforme RIM — Sindikalna federacija CG IL - CISL - UIL je napovedala za 11. decembra 24-urno stavko uslužben cev poldržavnih družb, krajevnih u-prav in bolnišnic v znak protesta «zaradi zadušitve zdravstvene reforme in provokativnih stališč vlade do odlokov o pravnem statusu osebja. predstavniki mešanega jugoslovan-sko-italijanskega odbora za uresničevanje proste industrijske cone ter se pogovorili o nadaljnjem delu in pogojih, ki jih je treba izpolniti na obeh straneh. Ob zaključku pogovora je zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar srečanje zelo ugodno in dejal, da je bilo doseženo popolno soglasje in nakazana nadaljnja delovna usmeritev za pospešitev in popestritev medsebojnega gospodarskega sodelovanja. Ministra Stammatija je zatem sprejel tudi predsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Anton Vratuša. Pogovora sta se udeležila tudi italijanski veleposlanik v Beogradu Ca-vaglieri in jugoslovanski v Rimu dr. Jovič. Tudi tu so poudarili, da bi bilo treba pospešiti gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Italijo, predvsem pa bi morali razviti vlije oblike gospodarskega sodelovanja zlasti na primer s skupnimi vlaganji. Posebej so poudarili pomen celovitega uresničevanja osimskih sporazumov in v tem okviru še posebej obmejnega sodelovanja in cestnih povezav med Italijo in Jugoslavijo. Minister Stammati je ob koncu pogovora povabil predsednika slovenskega izvršnega sveta dr. Vratušo, naj obišče Italijo, (jp) Končan obisk Djuranoviča v Tuniziji BEOGRAD — Predsednik zveznega izvršnega sveta Veselin Djura-novič s.e je vrnil s tridnevnega u-radnega in prijateljskega obiska v Tuniziji. Kot je poudaril v intervjuju pred odhodom iz Tunisa, se ju-goslovansko-tunizijski odnosi že dve desetletji dobro razvijajo in so vzor ustvarjalnemu sodelovanju med državama. Med obiskom se je Dju-k)i .in raogvič dvakrat srečal s predstav-odoor ’ vlade Dedi jem Nuiro, njegovi __ _ sodelavci pa so se ločeno sestali s predsedniki tunizijske vlade: Boris Žnuderl se je pogovarjal o novih oblikah gospodarskega sodelovanja, Milorad Pešič pa o mednarodnih odnosih in naslednjih skupnih akcijah neuvrščenih. Politični krogi o-beh delegacij ocenjujejo, da so rezultati obiska zelo obetavni. Dogovorili so se, da se bilateralno sodelovanje okrepi na vseh področjih, zlasti pa na gospodarskem. Soglasni so bili tudi v tem, da je treba nadaljevati s koristno prakso vse pogostejših stikov in izmenjave mišljenj. Jugoslavija in Tunizija sta tokrat potrdili svojo pripravljenost in odločenost, da v okvirih svojih možnosti prispevata k doslednemu uresničevanju odločitev šestega vrha neuvrščenih v Havani. Hkrati pa bosta kar najbolj tesno sodelovali pri uresničevanju odločitev iz Helsinkov o evropski varnosti in sodelovanju, zlasti tistih, ki zadevajo Sredozemlje. Sodita namreč, da je Sredozemlje neločljiv del evropske stvarnosti in o-dločilen dejavnik za mir in varnost na vsej celini. Skupaj z ostalimi neuvrščenimi in nevtralnimi državami stare celine nameravata prispevati k največjemu možnemu u-sp?hu madridskega sestanka o Evropi. Še posebej sta delegaciji poudarili prisrčnost in odkritost, ki je prišla do izraza med obiskom. Prav to vzdušje je najboljše zagotovilo, da bo sodelovanje dobilo še nove vzpodbude. Hkrati je tako vzdušje dokaz prijateljstva povezanosti in zaupanja med državama, katerih voditelja Tito in Burgiba sta med ustanovitelji gibanja neuvrščenosti. (jp) Za nekaj dni odložen vsedržavni kongres KD RIM — Iz organizacijskih težav se bo vsedržavni kongres krščanske demokracije začel nekaj dni po predvidevanjih, in sicer proti koncu januarja. Kot je izjavil organizacijski tajnik KD Vineenzino Russo, so zapreke zgolj tehničnega značaja in izvirajo iz prevelike zasedenosti športne palače EUR, kjer bo zborovanje KD. Pohitimo! BREZPLAČNI PRIMORSKI DNEVNIK Novi naročniki Primorskega dnevnika za leto 1980 bodo prejemali dnevnik že takoj in brezplačno do konca tekočega leta TRŽAŠKI DNEVNIK S SREČANJA NA TRŽAŠKI POKRAJINI Prebivalstvo mora imeti jasno sliko o gospodarskem delu osimskih sporazumov Doslej je bilo vse preveč špekulacij o lokaciji proste industrijske cone - Vprašanje je treba proučiti v sklopu gospodarskega razvoja Trsta in celotne pokrajine Gospodarski razvoj Trsta v okviru osimskih sporazumov — tako bi lahko ocenili včerajšnji sestanek na sedežu pokrajinske uprave, na katerem so predstavniki krajevnega gospodarskega in družbenega življenja razpravljali o izvajanju osimskih sporazumov ter o možnostih, ki jih slednji odpirajo za gospodarski razvoj mesta. Vabilu pobudnika srečanja predsednika pokrajine dr. Lucia Gher-sija so se odzvali Cuccagna, Florit in Crociolo za malo in srednjo industrijo, Ciani za združenje obrtnikov Tassi in Delpiero za zvezo industrij-cev, Vojko Kocjančič in Karel Grgič za Slovensko deželno gospodarsko združenje, Malusa za vsedržavno federacijo obrtnikov, Viani za zvezo tržaških trgovcev, Geppi za zvezo trgovcev tržaške pokrajine ter Degrassi za sindikalno federacijo CISL, Gialuz in Todero za CGIL ter Fabricci, Dituro in Trebbi za CCdL/ UIL. Že v uvodu je treba poudariti, da so predstavniki vseh gospodarskih in družbenih komponent opozorili na velike zamude, do katerih je prišlo pri izvajanju gospodarskega dela osimskih sporazumov. Do tega pa je prišlo iz različnih razlogov,' Med najvažnejšimi je gotovo ta, da se je o tem vprašanju doslej razpravljalo brez potrebnega poglabljanja' Soglasno je bilo poudarjeno, da se morajo vsi gospodarski in družbeni dejavniki jasno izreči o industrijski prpsti coni na Krasu. Doslej je bilo vse preveč nepotrebnih besed o raznih ekoloških in drugih vprašanjih. Nihče ni jasno poudaril, da je gradnja industrijske cone neobhodno potrebna za gospodarski razvoj mesta in celotne pokrajine. Mnogo prahu je namreč dvignilo vprašanje lokacije te cone, kar pa so dobro znani krogi z demagoškimi gesli izkoristili v svoje namene. Kakšen je bil uspeh teh sil nam so jasno pokazale lanske in tudi letošnje volitve. čez nekaj mesecev pa bodo v nekaterih občinah tržaške pokrajine upravne volitve, do tedaj pa je treba celotno vprašanje razčistiti do najmanjše podrobnosti. Prebivalstvo mora imeti pred seboj jasno sliko; vedeti mora v kakšnem hudem kriznem stanju je krajevna industrijska dejavnost, seznaniti se mora z vsebino študij o izvedljivosti industrijske cone na Krasu. Vsa ta vprašanja je treba poglobiti na vseh ravneh, saj so za mude že itak velike. Pred očmi je treba imeti hudo gospodarsko krizo in storiti vse napore, da bo prišlo do izvajanja določil protokola o prosti coni. Pri vsem tem pa je treba upošte- Deželni odbor bo torej odstopil potem ko bo skupščina odobrila proračun za finančno leto 1980. To se mora zgoditi pred koncem tega meseca, zaradi česar lahko rečemo, da so deželni vladi šteti zadnji dnevi. Tako je sklenila krščanska demokracija, ki je s svojo odločitvijo seznanila delegacije ostalih strank programske večine ob zaključku vrha ki je bil v sredo. To pomeni, da se bo tako nejasno in negotovo stanje nadaljevalo še vsaj do konca meseca, kar ne koristi potrebam sedanjega gospodarskega in družbenega položaja v deželi. Šele po odobritvi proračuna se bodo namreč začela pogajanja za sestavo novega odbora, zaradi česar bodo vsi veliki problemi ostali ob strani še nekaj časa. Sklep krščanske demokracije so vse stranke večine ocenile v tiskovnih poročilih, v katerih so v glavnem poudarile, da je bila taka odločitev neobhodno potrebna. Nobenega glasu ni bilo le od KPI, ki taki odločitvi nasprotuje. Po mnenju komunistov bi bilo treba prej razčistiti sedanje negotovo stanje; to pa bi morale stranke storiti pred odobritvijo proračuna, saj je proračun najvažnejši politični in upravni dokument, ki bi potreboval najširše so- ZA TRAJNO REŠITEV PROBLEMOV NAŠEGA GLEDALIŠČA Vlada mora sprejeti finančni zakon ki bo upošteval specifično vlogo SSG Za rešitev trenutnih težav se je upravni svet SSG obrnil na deželo F-JK • Poziv vsem slovenskim ustanovam in organizacijam, da izvedejo pritisk na rimske oblasti NEJASEN POLITIČNI POLOŽAJ SE ŠE NADALJUJE Deželna vlada bo odstopila še pred koncem tega meseca Po neuradnih vesteh naj bi KPI izstopila iz sedanje večine že na ponedeljkovem sestanku - Deželno tajništvo SSk o političnem položaju glasje večine. Po sicer neuradnih vesteh naj bi KPI zaradi tega formalno izstopila iz deželne večine že na ponedeljkovem srečanju, ko se bodo delegacije ponovno sestale. Po zadnjem sestanku se je sestalo tudi deželno tajništvo Slovenske skupnosti, ki med drugim meni, da je sedanji odnos med strankami u-stavnega loka precej nejasen, kar predstavlja veliko oviro za reševanje perečih ekonomskih in socialnih problemov, kakor sta rekonstrukcija potresnega področja ter izvajanje osimskih sporazumov. Neustreznost sedanjega enobarvnega demo-kristjanskega odbora, pravi tiskovno poročilo SSk, je gotovo velika ovira pri reševanju vprašanj, ki se jih deželni odbor ob večkratnih neso- PO SKLEPU MILJSKEGA OBČINSKEGA SVETA V Miljah proslava 30. obletnico prvih svobodnih volitev v občini Proslavitev bo 14. decembra • Krščanski demokrati nastopili proti predlogm da bi se slavja udeležila predsednica poslanske zbornice Nilde Jotti ti pa je odbor predlagal, naj bi ^ Občinski svet v Miljah je pred-\ma. Toda slavje bi lahko zadobilo sinočnjim odobril sklep odbora o po prvotni zamisli občinskega odbo- Predsinočnjim se je upravni svet Slovenskega stalnega gledališča sestal na izredni seji, kjer je ugotovil izredno zaskrbljenost za bodočnost osrednje kulturne ustanove slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Italiji. V komisiji senata je namreč ustavljen zakonski postopek za odobritev posebnega finančnega zakona. po katerem bi krili do sedaj dozorele dolgove in ustanovi zagotovili redni letni prispevek. S tem je prekinjen postopek odobritve zakona in se odmika, dčkončijkunešitev. Trenutno stanje ustanove je zelo resno, saj razpolaga Slovensko stalno gledališke" Vtsredstvf 2A" redno' delovanje le do meseca januarja. Upravni svet je poudaril, da je treba pri obravnavi problematike Slovenskega stalnega gledališča izhajati iz njegovega specifičnega položaja. Slovensko gledališče je o- srednja manjšinska kulturna ustanova, ki deluje v posebnih pogojih in vrši izredno vlogo za korist in razvoj slovenske manjšine v I-taliji. Pri tem pa seveda ni mogoče uporabiti istih meril, kot veljajo za podobne ustanove večinskega naroda. Treba je tudi pravilno vrednotiti vlogo slovenskega gledališča kot posrednika kulturnih dobrin preko italijansko - jugoslovanske meje, njegovo vlogo kulturnega in duhovnega bogatenja, ustvarjalca novih plodnih stikov iri utrditve sožitja ter sodelovanja. Končno je treba pri obravnavanju finančnega položaja izhajati iz" dejstva',' "dd" slovenska u-stanova vrsto let ni prejemala podpore iz javnih sredstev ali pa so bile te podpore zelo nizke, zato so se s časom nabrala nevzdržna finančna bremena, ki usodno pritiskajo na položaj ustanove. iiiiiiiiiimuMiiMiifniiiiiiiHiiniiMiiiiHiiiiiiMMiiMMiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiimiimiimiiii ZARADI GRADBENIH DEL VRTEC PRI SV. ANI ZAPRT ZA MESEC DNI Uredili in prepleskali bodo notranje zidove Upravni svet je soglasno izrazil mnenje, da predstavlja trajno rešitev samo posebni finančni zakon, pri čemer pa je treba izhajati iz specifične vloge ustanove, ki ni in ne mara biti v oporeki s položajem sorodnih italijanskih ustanov. Za rešitev trenutnih težav pa se je u-pravni svet ponovno obrnil na deželo Furlanijo - Julijsko krajino, da z jamščinami takoj premosti vrzel nastalo v letošnjem proračunu. V nastalem kritičnem položaju se Devetnajst otrok otroškega vrtca s slovenskim učnim jezikom pri Sv. Ani se za mesec dni ne bo vrnilo v svojo učilnico, da bi se tam igralo, pelo, risalo itd. Z včerajšnjim dnem so namreč pouk prekinili za 10 ali 15 dni, in že bodo tu božične in novoletne počitnice, tako da bodo otroci skratka ves mesec doma. Razlog je zgolj tehnične narave. Že dalj časa se gradbena tvrdka Co-struzioni Giuliane ukvarja s popravili štirinadstropnega poslopja, v pritličju katerega ima svoje prostore tudi otroški vrtec. Kljub stalne- ste sort j - “ - *? J kov razprave v parlamentu. riti čim tesnejše konstruktivno sodelovanje med vsema strankami, ki iskreno želijo reševati narodnostne, ekonomske, socialne in kulturne probleme slovenske narodne skupnosti v Italiji, (as) PO NALOGU TRŽAŠKEGA PRETORJA REINOTTIJA Prodaja ponarejenih kavbojk privedla 32 ljudi pred sodnike Prijavljeni so bili proizvajalci blaga in nekateri trgovci Tržaški pretor Reinotti je včeraj prijavil sodnim oblastem 32 oseb, ki so vpletene v široko mrežo proizvodnje in prodaje kavbojk s ponarejenim imenom zakonitega proizvajalca blue-jeansov. Prijavljeni so bili večinoma proizvajalci blaga ter nekateri trgovci na drobno in na debelo, med katerimi so tudi nekatera znana imena tržaških prodajalcev kavbojk. Preiskavo o kavbojkah s ponarejenim oziroma delno spremenjenim imenom blue-jeansov je u-vedel leteči oddelek tržaške kvestu- 9. do 11. ure in to le za prijavo j co v samem tržaškem mestnem sre-smrtnih primerov in za izstavitev dišču, kar bi ulice gotovo razbre-dovoljenj za pokop. I menilo. ...................................................■■■■■■■■■•.»mi........■■••■■■« ZARADI NEPREMIŠLJINECA UMORA OČITA 6IUSTA Šest let in osem mesecev za Sergia Livona Nov socialni center v industrijski coni Enotna sindikalna federacija CG IL, CISL in UIL izraža svoje zadovoljstvo nad tem, da bo v kratkem dograjen nov ncialni center v in dustrijski coni. To je za vse delavce in prebivalce tega območja vse kakor velika pridobitev, sedaj pa je treba premostiti vse birokratske te žave, ki bi znale otežkočiti priza Z obsodbo na 6 let in 8 mesecev zapora ter na doživljenjsko prepoved opravljanja javnih služb se je sinoči končal pred tržaškim porotnim sodiščem proces proti 33-letnemu Sergiu Livonu, ki so ga porotniki spoznali za krivega nepremišljenega umora očeta Giusta. Sodni zbor pa je v razsodbi zavrnil zahtevo javnega tožilca dr. Staffe o preklicu iz-ousTtve obtoženca na svobodo, kar je že med preiskavo dovolil preiskovalni sodnik dr. Grassi, tako da bo ostal Sergio Livon še naprej na začasni svobodi. Dogodek, oz. zgodba, ki je privedla Sergia Livona na zatožno klop, Uradni list je včeraj posredoval datume, ko se bo odvijal pismeni izpit iz splošne kulture za konkurz za 179 mest pomočnika, za 44 mest strojepisca in 21 mest stenografa na notranjem ministrstvu. Izpit bo 27., 28., 29. t.m., z začetkom ob 8. uri v Rimu. Kandidati iz Južne Ti rolske in Furlanije - Julijske krajine bodo izpit opravljali na sedežu univerze, Trg Evropa 1. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1980 Celoletna 38.000 lir Polletna 25.000 » Mesečna 5.000 » Letna naročnina na PRIMORSKI DNEVNIK v višini 38.000 lir velja samo do 30 aprila! Po tem datumu bo znašala 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE SPREJEMAJO! Uprava: Trst. Ul. Montecchl 6 Tel. 794672 Raznašalcl Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun štev. 1192 je — tako se je izrazil tudi dr. Staffa — zelo žalostna. Bila je po sledica skrajno težkih, neurejenih razmer, v katerih je živela njegova družina. Oče, Giusto, (ob nesreči mu je bilo 70 let) se je vsakodnevno predajal alkoholu; ko se je zvečer vračal proti domu, so mu noge večkrat omagale. Trikrat se je moral zaradi ran, ki jih je zadobil pri padcih, zateči v bolnico, še večkrat pa so ga po številnih gostilnah v svetoivanski četrti opazili z raznimi podplutbami, ranami in odrgninami na obrazu in rokah, tudi tem poškodbam pa je vedno botroval alkohol. Njegova žena Anna Monaro je že več let duševno bolna, močno ji peša vid, njeno zdravstveno stanje pa so še bolj načeli običajni prepiri v družini, Sergio Livon se je skušal oddaljiti iz družinskega kroga s tem, da je postal pomorščak, kljub oddaljenosti od doma, pa je skrbel za starše. Ko se je vračal, je skušal venomer prepričati gostilničarje pri Sv Ivanu naj ne točijo vina njegovemu očetu, ko ga ima Že dovolj v sebi, vendar so bile njegove prošnje venomer neuslišane. Tako je bilo tudi tisti usodni četrtek, 27. julija lani, ko je Sergio zvečer srečal pranega očeta v neki svetoivanski gostilni. Prepričal ga je naj mu sledi in ga odpel 5al s taksijem do doma v Ul. Levier 1. Kar se je nato pripetilo, je kljub včerajšnji sodni obravnavi še vedno zavito v tančico skrivnosti. Sergio Livon je včeraj povedal, da je oče med potjo od ceste proti domu kar naenkrat omagal in padel ob rob pločnika. Ker ni imel moči, da bi se sam vzdignil, ga je povlekel do vhoda in nato še po stopnicah do 4. nadstropja v bloku, kjer stanuje družina Livon. Drugega dne je srečal očeta, ko se je odpravljal z doma, v soboto pa ga je našel mrtvega ob postelji. Zaradi burnega življenja Giusta Livona so vsi najprej mislili, da je moški umrl naravne smrti; šele ko se je po soseski začelo šušljati o skoraj vsakodnevnih prepirih med očetom in sinom, so Sergia zaslišali na kvesturi in ga nato obtožili nepremišljenega umora očeta. To tezo je ponovil tudi tožilec dr. Staffa, češ cia je Sergio porinil o-četa med prihodom na dom. tako da je ta padel, zadel ob rob pločnika ter si zlomil dve čebri in si resno poškodoval vranico, zaradi česar je dva dni pozneje tudi umrl. Deloma je četrtkovo prerekanje sina z očetom na obravnavi potrdil tudi njegov sosed Roberto Grison, ki je povedal, da je tisto noč slišal ropot po stopnicah in nekaj žaljivk. Dr. Staffa je zato zahteval naj porotniki obsodijo Livona na 8 let ječe. Branilec, odv. Filagrana, je skušal dokazati, da se je Giusto Livon sam poškodoval pri padcu in se zavzel za popolno oprostitev. Porotni ki so osvojili tožilčevo tezo, pri razsodbi pa so upoštevali olajševalne okoliščine in zato izrekli milejšo kazen, kot jo je predlagal dr. Staffa. re, ko so pred šestimi meseci policijski agenti v nekaterih tržaških trgovinah izsledili večje število kavbojk, ki so bile na kroju slične kavbojkam znamke Silver, imele pa so delno drugačno označeno ime proizvajalca (Silvear namesto Silver), Kavbojke so bile očitno proizvedene protizakonito, bile so manj kakovostne in so imele delno spremenjeno ime le zato, da bi šle lažje v promet in da bi prinesle tržaškim in drugim trgovcem z jeansi še večje dobičke kot jih že itak imajo (vsaj v Trstu) od masovne prodaje blue-jeansov. Agenti letečega oddelka so med akcijo zaplenili kar 12.000 kavbojk. Med trgovci, ki so bili prijavljeni sodstvu zaradi kršitve člena 517 kazenskega zakonika, sta tudi znana tržaška prodajalca kavbojk Lorenzo Arsa in Antonio Ara. Nadaljuje se razprava o pravici do študija V deželnem svetu se je včeraj nadaljevala razprava o zakonskem osnutku o pravici do študija. Na vrsti so bili posegi poročevalcev večine Brancatija, manjšine Caval la ter pristojnega odbornika Carpe-neda. Začela se je nato razprava o posameznih členih ter o popravkih — približno 50 — ki so jih predložile vse stranke. Prav od stališča, ki ga bo skupščina zavzela do posameznih popravkov je v veliki me ri odvisna usoda zakonskega osnutka, saj so se v splošni razpravi tako izrazile skoraj vse stranke Razprava o posameznih členih zakonskega osnutka se bo nadaljevala na današnji seji. Okradenka z dvigalom gor tatovi po stopnicah dol Medtem ko je v sredo dopoldne 81-letna Eugenia Stoch z? pol ure zapustila stanovanje v Ul. Tor S. Piero 16, so neznani tatovi vdrli v njen dom in ji odnes'-' nekaj zlatnine (točne vrednosti ni znala še povedati). Po vsej verjetnosti so bili tatovi prav tisti mladeniči, ki jih je slišala hrupno stopicati po stopnicah medtem ko se je z dvigalom povzpela do svojega stanovanja. V istem bloku so v istem času neznanci poskusili odpreti še dvoje stanovanjskih vrat, vendar jim namera ni uspela. Na Proseku, v Lonjerju, Podlo-njerju, na Kolonkovcu, v mestu, v delovnih kolektivih in po drugih naših vaseh je bilo včeraj še posebno živo, saj je v goste prišel Miklavž. Tudi ob tej priložnosti so se razna prosvetna društva ob sodelovanju z drugimi organizacijami potrudila, da bi malčkom pripravila res lep praznik. Tako je bilo na primer tudi na Proseku, pa še drugod, kjer je Miklavž obdaril otroke, ki obiskujejo otroški vrtec in prve tri razrede osnovne šole. Tako je bilo povsod zelo živo, saj je miklavževanje posebno doživetje, katerega se otroci nadvse veselijo. To je dan, ko lahko dobijo zaželena darila, za katera so Miklavža v svojih pismih tako lepo prosili. Živo je bilo tudi v Cankarjevi dvorani v stavbi ZTT, kjer je Miklavž obdaril otroke zaposlenih v podjetju. In da bi bil praznik še lepši, se je na odru prikazal č rovnik Marjo Pogačnik iz Sežane, ki je zabaval starejše in mlajše. S svojimi čudežnimi rokami in besedami je začaral dobesedno vse, česar se je dotaknil. Svojo spretnost pa je pokazal še največ v trenutku, ko je med občinstvom zbiral ključe jih dal v roke «asistentki» — in čez nekaj trenutkov so lili ključi zviti, tako da se je tudi naš fotoreporter spra ševal, kako ho sploh lahko odprl hišna vrata. Pa še veliko drugega ie čarovnik Pogačnik- pokazal: ča ral je vrvice, jeklene obroče, razno barvne plošče, itd. Na koncu je pričaral tudi Miklavža, ki ie ob vese lem vriskanju otrok razdelil darove. Ob včerajšnjem miklavževanju moramo pripomniti tudi, da je marsikaj potekalo v znamenju medna rodnega leta otroka. Tako je kro žek «Tina Modotti» priredil otroško veselico, kjer ni manjkalo veselja, petja in razposajenega rajanja, ob tem pa so prikazali tudi »čaroben* film «Zaffanello». Na sliki prizor z včerajšnjega ml-klavževanja v podjetju Založništva tržaškega liska. «Tortada 79» MR Pjrosck - KontovcI ^ Člani Mladinskega krožka v Kontovel bodo priredili dr®''r prostorih Kulturnega doma na seku »Tortado 79», družabnost so jo organizirali in ki je žela di velik uspeh že lani ob Pra j[#e vanju Miklavža. Kot že samo pove, bodo imele na prijetne®. jj|i Čanju glavno besedo torte, k* * bodo pripravile, posamično a ^ skupinah, predstavnice nežnegš i la Mladinskega krožka. Pl,sevSe strokovna žirija sladokuscev b°1 torte ocenila in jih tudi nagf*^ posebne nagrade bodo prejel® ^ boljša, najlepša in največ ja Seveda pa ne bodo sladkarij %. sili le ocenjevalci, temveč vsi, di sladkosnedeži iz obeh vas1’ ^ se bodo udeležili večera, ,0. prijetnega počutja ne bo manj Razstave 00 Razstava «Iz domače skrinje*^ vhodu Kulturnega doma bo do vključno 9. decembra. jjV V galeriji Teairo romano ra^’ort* Ija Atilij Kralj. Razstava bo a3’jj do 14. decembra. Urnik: dela „^ od 17. do 20. ure, sobota od ^ do 12.30 in od 17. do 20. ure. delja od 10. r’o 13. ure. .joii< V galeriji «Alla corsia *‘a j|a*' razstavlja Mariuccia Pomiaio-stava bo odprta do 12. decemd.-jjo V galeriji tartesius razstm člani tržaške «Grupe 12». RaZ bo odprta do 20. decembra. . / V galeriji Rettori - Tribbio 2 F ki prta skupinska grafična razsta bo trajala do 14. decembra- V osnovni šoli Caprin je„jv razstava Riccarda Daliseja 1,1 jP govih sodelavcev Cuoma, Ca16' rit' Lera v okviru sekcije «Modi ® 0j-mi partecipativi*. Razstava prta do 6. januarja ob dela* p od 9. do 13. ure (ob praznik111 prto). V Slovenskem klubu, Ul. sv. r |j» čiška 20, II. nadstropje, ražSjf ^ LOJZE SPACAL svoje graf'kL,rtJ motiviko Krasa. Razstava je °°j# vsak delovni da p ob uradnih Učiteljski zbor in neučno osnovne šole iz Zgonika j?lp9li0' iskreno sožalje kolegici Lidij* L,cr<' rlji ob težki izgubi drage 1,1 Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša ljubljena mama MATILDA FURLAN vd. FERF0LJA Pogreb bo danes, 7. decembra, glavne bolnišnice v Štivan. ob 12.30 iz mrtvašniae Žalujoči; sinova Pavlo in Virgilij (odsoten^ hčere Jelica, Ivanka in Lidija z družinam1 Trst, Medja vas, Sydney, 7. decembra 1979 f10’ 9. t.m., ob 16. url predstavlja jfcilia Polizzi »Fedra, mit in žen-as; Rezervacije pri osrednji bla-IJJOi. Parter 4000 in galerija 2000 Abonenti imajo 50 odst. popusta skupine študentov 1.500 lir. # # 4» . ’ nedeljo bo v Avditoriju peti kon-/1 novega ciklusa nedeljskih kon->v. Nastopil bo komorni orke-j;*T gledališča VeMi pod vodstvom /'Kenta Severina Zannerinija. Da-se začenja v Pasaži Protti predvaja vstopnic. GLEDALIŠČE F. PREŠEREN — BOLJUNEC DANES, 7. DECEMBRA, OB 20.30 Občine DOLINA, KOPER in MILJE podpišejo sporazum o prijateljstvu in sodelovanju. SODELUJEJO: Za Dolino: pevski zbor F. Venturini, slovenska srednja šola «Simon Gregorčič* in italijanska srednja šola «Pri Domju». Za Koper: orkester glasbene šole, balet dijaškega doma in kulturno društvo «Antonio Gramsci*. Za Milje: godba in pevski zbor skupine Ongia, pevski zbor «Jadran» in mladinska godba od Korošcev. Gledališča i Kino JtOSSETTl Danes, 7. t.m., ob 20.30 (konec 23.45) red «prosti», drama «Utva» /tona Čehova v izvedbi gledališka ansambla Emilije - Romagne. /zervacije za vse ponovitve pri o-Vnji blagajni. Zadnje tri pred-stave. * * .Od prihodnje srede dalje bo Tea-* i * V r° Slabile iz Turina predstavilo Pi-tondellovo: «1 giganti della monta-, a». V abonmaju odrezek št. 4. Relacije pri osrednji blagajni. Verdi Prihodnji torek ob 20. uri premie- j. opere Lea Delibesa »Lakmč*. /‘tik Paolo Isotta bo opero pred-|.avil v ponedeljek ob 18.30 v ma-dvorani Verdijevega gledališča, U|- S. Carlo 2. AVDITORIJ Db 10. uri predstava za šole. Sku-La Contrad- predstavlja «Lju-^en, avanture in ostri boji hidal-• kavalirja Don Chisciotta*. ^"tri, 8. t.m., ob 20.30 in v ncde- OB VESTILO Vse borke, borce, sorodnike Padlih in po vojni umrlih bor-tov Gubčeve, Cankarjeve, 12. to (belokranjske) in artilerijske brigade ter prištabskih enot to divizije OBVEŠČAMO 'to bo jutri, 8. decembra 1979, ?P 18. uri v domu JLA Ljub-Oana tradicionalno srečanje “°rcev 15. divizije. Pridite v čim večjem številu! ODBOR SLOVENSK/ PROSVETNA ZVEZA pireja tečaj za fotoamaterje Začetna in izpopolnilna stop-Pja) in kinoamaterje (začetna 8topnja). Tečaji se bodo predirna pričeli v januarju pri-"odnjega leta. Vsi, ki jih za-?“na tovrstna dejavnost, se tohko prijavijo na sedežu Sionske prosvetne zveze, v Ul. Sv- Frančiška 20 (tel. 767303) 15. decembra. La Cappella Underground 18.30 «L’o-pera da tre soldi*. Ob 21.00 «11 cigno*. Nazionale 15.30—22.15 «Specchi per le allodole*. Richard Burton. Barvni film. Ariston 16.00—20.30 «Moliere». Phi-lippe Caubere, Josephine Deren-ne. Barvni film. Ritz 16.00 «La patata bollente*. Re nato Pozzetto, Ldwi • Fenech, M. Ranieri. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Eden 16.00 »Buone notizie*. Gian-carlo Giannini, Angela Molina. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior 16.00 «Una strana coppia di suoceri*. P. Falk, A. Arkin. Grattacielo 16.C0—22.15 «Amici e ne-mici*. R. Moore, T. Savalas, C. Cardinale. Fenice 16.00 «Fuga da Alcatraz*. Clint Eastwood. Barvni film. Mignon 16.00—22.00 «01tre le gran-di montagne*. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 «Le go-ditrici*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «La luna*. J. Clay-burgh, M. Barry. Prepovedan mladini pod 14. letom. Moderno 16.30 «L’aragosta a cola-zione*. E. Montesano. Barvni film za vsakogar. Aurora 16.00 «Sabato, domenica e venerdi*. E. Fenech, A. Celenta-no. Capitol 16.30 »Capablanca passage*. A. Quinn. Barvni film. Vittorio Veneto 16.00 «Enigma rosso*. Prepovedan mladini pod 14. letom; Volta (Milje) 17.00 «Un marito in collegio*. E. Montesano. Barvni film za vsakogar. Aldebaran 16.00 «Gli anni struggen-ti». Barvni film. Izleti SPDT obvešča, da je odhod a v toga n a Zon- lirtmtffiris ‘"htr"črtkal ob 6. uri v Boljuncu, ob 6.10 v Borštu ter ob 6.15 na cesti nad Ricmanji. Izletniki iz Mačko!j in Doline morajo v Trst, ker je avtobus za dolinsko občino že zaseden. Priporočamo točnost! Smučarski klub Union priredi enodnevni smučarski izlet v Nevegal v nedeljo, 9. t.m., in sporoča, da je še nekaj prostih mest. Tel. 64-459, Ul. Valdirivo 30/11. V nedeljo, 9. t.m., prireja SPDT izlet v turistično jamo Vilenico, ki je v bližini Lipice. Zbirališče v Ul. Cicerone ob 9.15. Odhod ob 9.35 z avtobusom št. 39 ki pelje v Bazovico. Za tiste, ki se bodo udeležili izleta z lastnimi avtomobili je zbirališče ob 12. uri pred jamo Vilenico, kjer nas pričakuje vodič jame. Vljudno vabljeni vsi planinci. Za informacije telefonirati na tel. št. 79-45-45. Pomislite na knjigo tudi ob Miklavžu Na Tržaškem lahko kupite slovensko knjigo v sledečih knjigarnah in prodajalnah: TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20 ADA SEDMAK, Prosek 151 KNJIGARNA «IL CARSO», Sesljan ter na razstavah pri naslednjih društvih: PD TABOR, Opčine PD KRAŠKI DOM, Repen PD RDEČA ZVEZDA, Salež PD LONJER - KATINARA, Lonjer PD ROVTE - KOLONKOVEC, Ul. Včeraj - danes ^nes, PETEK, 7. decembra URBAN to Vzide ob 7.31 in zatone ob ' ~~ Dolžina dneva 8.50 — Lu-!*ide ob 20.10 in zatone ob 10.18 'Utri, SOBOTA, 8. decembra BREZM. S^Oc. d. m. včeraj: najvišja temperatu- i stopinj, najnižja 7,7, ob 18. uri stopinje, zračni tlak 1025 mb ‘len, brezvetrje, vlaga 91-odstot-Uebo pooblačeno, morje mirno, ftoratura morja 12,2 stopinje. ^ ROJSTVA IN SMRTI .BILI SO SE: Massimo Sossi, lina Finna, Katiuscia Iacoviel-.^uzareno Udoni, Tatiana Anto-David Slama, Nicoletta Lon- ta SO: 78-letna Anna Ma-/Udica vd. Di Carluccio, 74-let-. Uigia Florenin vd. Stricca, 60-! Eulvio Negri, 62-letna Paola /pnio por. Fait 83-letni Gio to. Fabretto, 63-letna Maria Ap-lt'to por. Tomasi, 76-letni Ubaldo lan, 71-letaa Giulia Umek vd. Placer, 70-letna Silvestra Furlan por. Iazbar, 82-letna Luigia Sclau-zero por. Furlani, 76-letni Galliano Dolfini, 88-letna Elisabetta Mordoc-co por. Galata. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef. štev. 732 627 SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU GIUSEPPE BERTO NEZNANI BENEČAN igra v dveh delih V nedeljo, 9. decembra, ob 17. uri v gledališču «F. Prešeren* v BOLJUNCU. Abonenti, ki so bili v lariski sezoni prikrajšani za nekatere predstave, dobijo pri blagajni brezplačno vstopnico. V sredo, 12. decembra, ob 20.30 v Prosvetni dvorani «1. Gruden* v NABREŽINI. VSEVOLOD MEJERHOLD in JURIJ BONDI A L I N U R mladinska igra v dveh delih V ponedeljek, 10. decembra, ob 10. uri in v torek, 11. decembra, ob 10.30 v gledališču «F. Prešeren* v BOLJUNCU. V sredo, 12., v četrtek, 13., in v petek, 14. decembra, ob 15.30 v Kulturnem domu v TRSTU. NAKAZILA BODO DELILI 00 15. JANUARJA 1980 proti stališčem psl kpi in kd OBVESTILO SDGZ Slovensko deželno gospodarsko združenje, Sekcija obrtnikov, prireja v sodelovanju z Deželno ustano vo za razvoj obrtništva (ESA) iz Vidma, vrsto srečanj o kreditnih olajšavah, ki jih predvidevajo deželni zakoni v korist obrtnikov: torek, 11. decembra, ob 20.30 v Nabrežini, v dvorani PD «Igo Gruden*; četrtek, 13. decembra, ob 20.30 na Opčinah v dvorani ŠK «Polet». Priporočamo udeležbo vsem obrtnikom! Tajništvo SDGZ Razna obvestila Sekcija KPI - Križ priredi v Ljudskem domu v Križu silvestrovanje s toplo večerjo. Za pojasnila in rezervacije se lahko zglasite ob četrtkih od 20. do 21. ure in ob nedeljah od 11. do 12. ure v Ljudskem domu ali pa na telefonsko št. 220302. Prihodnja pevska vaja otroškega pevskega zbora Glasbene matice bo danes, 7. decembra, ob 17. uri. SPD Igo Gruden vabi na silvestrovanje vse člane in prijatelje. Igral bo priznani ansambel Galebi. Rezervacije pri ’~'venku Grudnu in Stanku Devetaku. Združenje staršev trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois v Trstu vabi na redni občni zbor, ki bo v zavodski zbornici, v nedeljo, 9. decembra, ob 9. uri v prvem sklicanju in ob 9.30 v drugem sklicanju. Spored: predsedniško poročilo, pozdrav ravnatelja in gostov, razprava, prpdstpRgl izvoljenih, razrednih predš|a#*ulitty, razno. Toplo vabljeni Vsrstaršf pa tudi predstav-' niki dijakov, dijaškega doma in tiska oziroma javnih občil. Dekliški zbor Devin in Kulturni krožek Devin - štivan prirejata v nedeljo, 9. decembra, ob 16. uri v dvorani Motela AGIP v Devinu koncert mešanega komornega zbora iz Nove Gorice. Vstop prost — Vljudno vabljeni! Sindikat slovenske šole tajništvo Trst obvešča vse šolnike, ki so poučevali v letih od 16. 9. 1947 do 25. 10. 1954 v Trstu in tržaški okolici, da jim za pokojnino dodatno štejejo ta leta službe 2 leti 8 mesecev in 13 dni. Tisti, ki so službovali od 16. 9. 1947 do 16. 9. 1949 pa eno leto. Za ostalo dobo pa' eno tretjino službenega leta. Interesenti naj napišejo prošnjo naslovljeno na Šolsko skrbništvo in v njej naj točno navedejo dobo službovanj,- in naj prosijo, da se jim ta leta dodatno štejejo za pokojnino v smislu 24. člena, odstavka c, o-dloka predsednika republike z dne 29. 12. 1973 št. 1092. Podrobnejša pojasnila lahko dobijo na sedežu SSŠ »b torkih in petkih od 16. do 18. ure. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel 228 124; Bazovica: tel 22(1165; Opčine: tel 211001. Prosek: tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 20(1121; Sesljan: tel. 209 197; Žavlje; tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. NA PRODAJ je dobro vzdrževan osebni avtomobil MERCEDES 200, izdelan 1973. leta. Informacije na telefon (040) 410-125, vsak dan, od 9. do 12. ure. POZNANO tržaško trgovsko podjetje išče šoferja z vozniškim dovoljenjem C ali B za razpošiljanje blaga po mestu in eventualno za delo skladiščnika — stalna zaposlitev — Tel. na 69-077 ali 65-482. KUPIM 80 - 120-basno harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati v večernih urah na tel. št. 228451. NAPRAVE za ogrevanje tople vode in stanovanj z uporabo sončne e-nergije vam po ugodnih cenah nudi tvrdka Bogdan Butkovič, Sovod-nje, Ul. Impero 64 — tel. (0481) 882123. UGODNO prodam štiri zimske gume (plašče) za avto 5,90x13 v odličnem stanju. Telefon 410372. PARCELO . ri Briščikih ugodno prodam. Površina 5.600 kv. m. Infor macije na tel. 225 534 vsak dan od 9. do 11. ure. DELAVCA za namestitev pohištva in mizarskega pomočrika s šoferskim dovoljenjem nujno iščem. Telefonirati na t '. št. 54-390 ali 571-326. PRODAM fiat 126 letnik 1975. prevoženih 40.000 km, zelo dobro o-hranjen. Informacije pri mehanični delavnici Panarella, Ulica Matteotti 21. PRODAM avtomobila Fiat 125 Spe-cial in Lancia Fulvia GT 1300 po zelo ugodnih cenah. Telefon (0481) 870-59. KUPIM Jeep diesel. Tel. 061/41709 dopoldne. ZAVAROVANJA za življenje in za vašo imovino vam nudi agencija ŠVAB Ass. Generali, Ul. Genova 14, Trst, tel. 61-034 in UL Sa lici 1. Opčine, tel. 211489. Potrjena dosedanja načela razdeljevanja socialdemokrati hočejo čimprej . ..... , n ... novo cesto od Gorice do Vidma bencinskih bonov proste eone na Goriškem Se vnaprej ostane prednost prebivalcem Gorice in Sovodenj, ki bivajo na ožjem predelu proste cone - Količina bencina ostane v prihodnjem letu na enaki ravni kot letos Radio, televizija in časopisi nas vsak dan bombardirajo z vznemirljivimi vestmi o podražitvi ali pomanjkanju tekočih goriv. Od včeraj je vest, da je Saudska Arabija odpovedala dobavo nafte italijanski državni družbi ENI, več časa je govor o možnosti prekinitve dobav iranske nofte, čujemo vesti o morebitni podražitvi bencina in drugih naftnih derivatov v prihodnjem letu. V Gorici pa lahko zabeležimo razveseljivo novico za avtomobiliste: bencinska nakazila proste cone bodo pričeli deliti od polovice prihodnjega januarja. To so sklenili na zadnji seji razširjenega odbora goriške proste cone na trgovinski zbornici. Bencinske bone bodo delili kot letos v Gorici, Krminu, Gradišču. Ronkah, Tržiču in Gradežu po že usteljenih merilih, To pomeni, da bodo avtomobilisti Gorice in Sovodenj dobili tolikšne kontingente kot v tem letu, oni v. cjrugih občinah polovico manj- Januarja bodo avtomobilisti dobili polletni kontingent bencinskih bonov, od junija dalje pa še nadaljnji kontingent. Vse kot do sedaj. Seveda je prišlo tudi do razprave o vprašanju, ki ga je sprožila sindikalna federacija. Njeni zastopniki so namreč v posvetovalnem odboru proste cone (ta odbor ima nalogo predhodno preučiti vse kar se bo kasneje razpravljalo in odločalo v razširjenem odboru) predlagali, da bi enake kontingente bencina in tudi mesa dobivali tako prebivalci predela, ki .je vključeno v prosto cono, t.j. Gorice in Sovodenj, kot ostalih delov pokrajine. Takrat je sindikalni predlog prodrl z večino glasov, na ponovnem sestanku pa so stvar še enkrat preučili in sindikalisti so se s svojim predlogom znašli v manjšini. Na sestanku razširjenega odbora na trgovinski zbornici so so-gla,sno potrdili dosedanji načrt razdelitve kontingentov. Kot smo izvedeli je bilo precej govora o neumestnosti sindikalne pobude. Avtomobilisti širše goriške pokrajine. ki jih je precej, bi dobili le neznatne poviške nakazil bencinskih bonov, precej pa bi bili oškodovani Goričam in Sovodenjci. To bi bilo lahko povod za krajevno avtonomistično listo na spomladanskih občinskih volitvah. In tega politične stranke očitno nočejo. Povejmo tudi, da ni akcija za osamosvojitev Ločnika uspela, prav ker bi prebivalci tega kraja s samostojno občino .'zgubili tiste prednosti proste cone ki jih imajo ker bivajo na področju goriške občine. Koliko je vozil, ki ima pravico do bencinskih bonov? Do 11 konjskih sil ima na področju Gorice in Sovodenj 2017 avtomobilistov, med 12 in 13 konjskimi silami je DIJAKI TRGOVSKE ŠOLE «IVAN CANKAR* vabijo danes, 7. decembra, na DIJAŠKI PLES ki bo od 20. ure dalje v Domu Andrej Budal v Štandrežu. 4.443 avtomobilistov, nad 13 ' konjskih sil 'ma 4.999 ■ avtomobilov.-V drugih predelihpokrajine pa je 4.641'- avtomobilov do- 11 konjskih- sil.. 10.269 med 12 in 13 konjskimi silami, 8.467 nad 13 konjskimi silami, i ' Rajonske skupščine v Štandrežu in Pevrni V Domu Andreja Budala' v Štandrežu bo drevi, ob 20.30, seja tam-kašnje rajonske konzulte. Razpravljali bodo o osnutku pravilnika ,za izvoljene rajonske skupščine. Podobna seja bo v dvorani prosvetnega društva «Naš prapoV* v Pevmi v ponedeljek 10. decembra ob 20. uri. Tudi tam bo razprava o tem pravilniku, izvolili bodo tudi novega predsednika. Oporekajo tildi tistim, ki bi želeli preselili prosto industrijsko področje s Tržaškega na Goriško Novi odsek državne ceste 56 bis med Gorico in Krminom je spet v ospredju zanimanja in polemik. Znano je, da sta se občinski upravi v Krminu in Marianu odločno zoperstavili načrtu za novo cesto, ki bi sekala kmetijska področja j' eno od Ločnika, Moša, Morara in bi povezal novi cestni most pri Štandrežu s sedanjo državno cesto proti Vidmu zahodno od Krmina. Stališče podobno omenjenima občinskima upravama So i zavzele tudi kmečke organizacije in - v polira; jinskem merilu socialistična, komunistična in demokristjanška stranka. Na deželi je bil sestanek, na katerem so zastopniki' prizadetih občinskih uprav 'povedali, da bodo z vsemi silami proti načrtu državnega podjetja za ceste ANAS. 'Socialdemokrati pa tem protestom oporekajo in menijo, da je nova cesta petrebna. Na sestanku njihovega pokrajinskega vodstva so obsodili delovanje tistih javnih u-prav in 3trank, ki so stvar potiš- NA SREČANJU ISIG V AVDITORIJU Danes na programu osrednje poročilo o manjšinskih vprašanjih v Evropi Včeraj so gostje iz vse Evrope pozdravili tukajšnje predstavnike - Med današnjimi poročevalci so tudi Slovenci nile v kot v strahu da bi izgubile glasove na občinskih volitvah v začetku prihodnjega leta. Kritika leti tako na obe levičarski kot na demokristjansko stranko. Socialdemokrati imajo svojo politično težo v Gorici in ne Domenijo skcrro nič v manjših krgjih, zaradi tega Dostavljajo v ospredje to kar prvenstveno zanima goriško občinsko upravo. Na istem, sestanku so preučili tudi govorice o možnostih preselitve mešane prošte industrijske cone • tržaškega Krasa na Goriško. Socialdemokrati menijo, da so se Tržačani otresli tega vprašanja in g« skušajo sedaj naprtiti Goričanbm. PSDI zaradi tega nasprotuje morebitnemu lociranju proste industrijske cone na Goriškem. Ob prisotnosti precejšnjega števila povabljencev in sodelavcev iz raznih dežel se je sinoči v Avditoriju pričelo tridnevno srečanje o vprašanjih meja, dežel in mednarodne integracije, za katerega je dal pobudo goriški zavod za mednarodno sociologijo ISIG. Slabe vremenske razmere na letališčih v Milanu in Ronkah, kjer megla onemogoča letalski promet, so preprečile napovedani prihod nekaterih poročevalcev, ki pa bodo v Gorico prispeli danes z drugim prevoznim sredstvom. Prav tako ni mogel priti iz Rima podtajnik Giorgio Santuz. ki naj bi predstavljal vlado; ta je bil v prestolnici zadržan zaradi včerajšnjega glasovanja v parlamentu. Pozdrav zborovalcem je poslal tudi v>v? ' < i,( -i Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK tii .'žf za leto 1980 Celoletna 38.000 lir Polletna 25.000 » Mesečna 5.000 » Letna naročnina na PRIMORSKI DNEVNIK v višini 38.000 lir vel|a samo do 30. aprila! Po tem datumu bo znašala 60.000 lir. Vsem naročnikom bomo še naprej brezplačno pošiljali revijo DAN ter jim nudili MALE OGLASE in ČESTITKE zastonj. NAROČNINE - SPREJEMAJO: Uprava: Gorica, Ul. XXIV. maja 1 Tel. 833-82 Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 iiuiitiiiimmiiiimuiiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimmuiiiiHiiiiimimimiiHHimiiiiiimiiiuimmumiiiimi, V OKVIRU SHODA V TRSTU V Tržiču manifestacija v zvezi z ladjedelnico Od rešitve vprašanja ITC odvisen razvoj celotnega območja Prihodnji teden, in sicer 12. de cembra, bodo priredili v Trstu vsedržavni shod o ladjedelništvu, na katerem bodo preučili vpraša nje razvoja ladjedelnice in vsega, kar je povezanega z njo. Čeprav bo beseda tekla o vprašanju, ki ima vsedržavno razsežnost, je v naših krajih še zlasti občutno. Zato n; zgolj naključje, če so ravno Trst izbrali za kraj tega shoda. Kako hudo proizvodno in zaposlitveno krizo preživlja ladjedelnica Italcantieri v Tržiču, smo večkrat pisali. Občinska uprava v Tržiču in pokrajinska uprava izkoriščata priložnost, da udeležence tržaškega shoda opozorita na svoje specifične težave. S tem namenom bosta dan poprej, 11. decembra v Palazzetto Veneto v Tržiču priredili manifestacijo, h kateri so se pridružile tudi sosednje občinske uprave. Na tem shodu, ki bo ob 18. uri, bodo sestavili skupno stališče do ladje-dekiiškega vprašanja, še zlasti glede proizvodnje in , zaooslovanja. V tem okviru bo govor tudi o alternativnem obratu ki naj odpravi kvarne posledice, ki jih na delavce ima sedanja kriza v ITC. Na tem shodu bodo prisotni tudi izvoljeni predstavniki v deželnem svetu in parlamentu, predstavniki krajevnih ustanov, gospodarskih in družbenih sredin, strank in sindikatov. Jutri v Štaranranu nastop zbora iz R«nč V soboto, 8. decembra, prireja občinska uprava v Starancanu prireditev, na kateri bodo nastopili pevski zbor »Svoboda* ter gojenci glasbene šole iz Renč. Sodelovali bodo tudi otroški zbor iz Štarancana ter zbori odraslih pevcev. V dopoldanskih urah se bo občinski svet sestal z generalnim konzulom SFRJ v Trstu Štefanom Cigojem, župan občine dr. Lorenzo Papais pa bo diplomatskemu predstavniku sosednje republike razkazal nekatera javna dela. generalni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim. Poleg tukajšnjih predstavnikov oblasti in ustanov je prisostvoval včerajšnjemu delu srečanja tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Štefan Cigoj. Precejšen del včerajšnjega dela so zavzeli pozdravni govori. Župan Pasquale De Simone je orisal zgodovinski razvoj našega mesta, kjer se srečujejo ljudje različnih narodnost: in kultur. Gorico je precej prizadela prva svetovna vojna, fašizem je divjal v naši deželi; leta 1947 je nova meja za več časa bila zares zaprta. Gorica pa se je znala dvigniti in ustvarila prijateljske odnose s sosednjo Slovenijo že 15 let pred podpisom osimskega sporazuma. Predsednik • JSIIJ ■fKj»fesor l .Siero Pagura je orisal desetletno delovanje tega inštituta^, PKifiriMdE-čblp, vrsto raziskay»Hf)jegovi sodelavci pa. so stalno prisotni na mednarodnih srečanjih in objavljajo svoje raziskave v številnih knjigah in revijah. Prvo srečanje o obmejnih vprašanjih je bilo v Gorici leta 1972, sedanje srečanje pa nudi možnost še bolj poglobljene raziskave. Spregovorila sta še Gino Cocean-ni v imenu deželne vlade, ki je prikazal politiko sodelovanja med sosednimi deželami alpskega loka in goriški prefekt dr. Antonino Bar-rasso je govoril v imenu rimske vlade in prikazal italijansko politiko sodelovanja v evropskem in mednarodnem merilu. Sledila so za tem prva poročila. Danes se bo srečanje pričelo ob 9. uri, v dopoldanskem delu bodo govorili predvsem o regionalnem planiranju in čezmejnem sodelovanju. Med poročevalci so tudi ljubljanski univerzitetni profesor Vlado Klemenčič in Goričan prof. Emidij Susič. I. Delchini bo govoril o najnovejšem gospodarskem sporazumu EGS - Jugoslavija. Popoldansko srečanje se bo pričelo ob 14.30 in bodo na vrsti etnično jezikovni problemi v periferičnih deželah. Med napovedanimi poročevalci so prof. Bruno Demarchi, profesorica Anna Maria Boileau in prof. Emidij Susič. Drevi seja občinskega sveta Danes bodo v goriškem občinskem svetu nadaljevali z razpravo o prizivih občanov in organizacij v zvezi z revizijo goriškega regulacijskega načrta. Temu vprašanju 54 trgovin združenja CORSO AMICO v GORICI vam v decembru nudi možnost zmagati na loteriji dva avtomobila. Pri vsakem nakupu v vrednosti 5.000 lir vam v teh trgovinah izročijo listek za loterijo. so svetovalci doslej posvetili že dve seji, brez dvoma ne bodo niti danes zvečer zaključili razprave. Župan je prejšnjemu dnevnemu redu dodal še nekaj točk. Gre v vseh primerih za potrditev sklepov, ki jih je sprejel ožji občinski odbor. Polemika bo najbrž nastala okrog potrditve sklepa o poveritvi inženirju Graziatu vodstva del za četrti odsek obmejnega postajališča. Opozicija bo najbrž protestirala ker se tako obsežna dela sprejemajo na sejah ožjega odbora, ne pa v občinskem svetu. Prav tako pride v razpravo točka o nadaljnih tridesetih milijonih primanjkljaja v mestnem avtobusnem podjetju. voit tet i« jutri Ob praznikih bodo v trgovinah veljali naslednji urniki: danes popo'dne bodo mesnice odprte, peki bodo danes prodajali kruh za tri dni; jutri, 8. decembra, bodo vse trgovine zaprte; izjema so cvetičar-ne, ki bodo odprte dopoldne; v nedeljo velja običajni nedeljski počitek za vse trgovine. Delovanje CISL Na deželni organizacijski konferenci sindikata CISL, ki je bila v nabrežinskem hotelu Europa pred nekaj dnevi, so goriški sindikalisti predlagali razdelitev pokrajine na dve področji kar se tiče sindikalnega delovanja. Njihov predlog je deželna konferenca tudi osvojila. Prav tako so goriški delegati obvestili tovariše iz drugih pokrajin o vseh vprašanjih, ki zanimajo Goriško, ki jo tepe precej huda zaposlitvena kriza. Goriško pokraiino bodo na vsedržavni organizacijski konferenci CISL zastopali Giovanni Padovan, Gianni Santin in Bruna Furlan Arbo. Kitarist Porroni v avditoriju V okviru glasbenih srečanj, ki jih prireja goriška občinska uprava, bo danes ob 20.30 v avditoriju nastopil kitarist Roberto Porroni. Perroni se je rodil v Milanu 1958. leta ter je dobitnik številnih nagrad na tekmovanjih mladih nadarjenih glasbenikov. Na italijanski RAI vodi nekatere znane glasbene oddaje, uveljavil pa se je tudi na evropskih oddajnikih. Za kitaro je prepisal številna'' dela. zlasti tista, ki se nanašajo na francoski impresionizem. Študira filozofijo. • V tržiški bolnišnici bodo danes in 18. decembra stavkali radiologi. Prometna nesreča V prometni nesreči se je poškodoval 31-letni Ennio Bernardis iz Tržiča, Ul. Tenesibus 4. Udaril se je v glavo ter si nalomil rebro na desni strani prsnega koša. V bolnišnici v Gorici so ga pridržali na zdravljenju s prognozo okrevanja v desetih dneh. NA DOBRODELNI PREDSTAVI Sandra Mondaini jutri v dvorani LGG Italijansko subretko Sandro Mondaini ne pozna samo odrasla publika po njenih nastopih na številnih gledaliških in televizijskih, predstavah. Poznajo jo tudi najmlajši, šaj je večkrat nastopila v otroških i-grah, kjer je imela glavno vlogo z naslovom «Sbirulino». Kronike nam povedo, da se večkrat pojavi v tem ali onem kraju na javni predstavi. Tako bo tudi v Gorici jutri, 8. decembra, ko bo imela ob 17. uri v dvorani UGG predstavo za otroke. To na pobudo zasebne radijske postaje uGorizia 1». Gre za dobrodelno predstavo v počastitev mednarodnega leta otroka. Čisti izkupiček bo prireditelj dal goriškemu združenju družin sub-normalnih otrok. Gre torej za zelo človekoljubni namen. Poleg Sandre Mondaini — *Sbiru-lina» nastopijo še njem spremljevalca Livio and Gid, čarodej Luis. otroška folklorna skupina «Lis Lu-signutis» iz Podturna in še drugi mladi pevci in kitaristi. Na tej predstavi bodo tudi na voljo razne igre. Vstopnina zmša 3.000 lir. Razstave Posoški fotografski krožek (CI FII) prireja od petka, 7. decembra dalje v svojih razstavnih prostorih v Ul. S. Chiara 15 razstavo del svojih članov. Otvoritvena svečanost bo ob 19.30. Na ogled bo več, kpt sto fotografij, delo 35 razstavljavcev. y soboto, 8. decembra, ob 11. uri bodo, v /galeriji moderne umetnosti «11 Torchio* odsprli razstavo slikarja Carmela Vranicha. Predavanja brusivo Sioveusiun upokojencev na Goriškem vabi vse člane in nečlane v soboto, 15. t.m., ob 16. uri v Gregorčičevo dvorano na Korzu Verdi 13. kjer bo M 'adi Černe predeval o Kitajski in predvajal krat-kometražni film o tej oddaljeni deželi. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča udeležence smučarskega izleta, v bedeljo, P. decembra, da bosta avtobusa vozila po sledečem redu: prvi avtobus bo odpeljal s Kor-na točno ob 7.30, drugi pa iz štan-dreža ob 7.20 ter iz Sovodenj ob 7.30. Priporoča se točnost. Razna obvestila Združenje Gorizia nuoto sporoča, da bosta občinska bazena na Roj-cah v soboto, 8. t.m., zaprta. V nedeljo. 9. decembra, pa bosta odprta po običajnem urniku. Kino (1 urica VERDI 17J5—22.00 »Sindrome cine-se». Y. Lemon in J. Fonda. Barvni film. CORSO 17.30-22.00 «Alien». S. Wea-ven. Barvni film. VITTORIA 17.00—22.00 »Justine*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELS10R 16.30-22.00 «Ratata-plan*. PRINCIPE 17.30—22.00 «The champ —• ii campione*. A'o »vi i .urica in ukuticu SOČA (Nova Gorica) 18.00-20.00 »Erotične pustolovščine Casanove*. Italijanski film. SVOBODA (Šempeter) 18.00—20.00 «Kvar». Jugoslovanski film. DESKLE 19.30 »Safari rally». Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je * Gorici dežurna lekarna S. Giusto, Korzo Italija "l- tel. 83 538. Sporočamo žalostno vest da nas je zapustila naša draga ROSA GERG0LET Pogreb bo danes ob 12.30 iz mrliške veže videmske bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Doberdobu. Žalujoči: svakinja, nečaki in vnuki Doberdob, 7. decembra 1979 J L ■'■* ; fv^njj^ i* g ‘ At Oatum deri «iHi /,'^w| rv.,?ri era j r’? * 12^2? XSS «5ainlninii(^f?X.;r,*,*At.....e »M SPREHOD SKOZI TRŽAŠKI MUZEJSKI ZBIRKI OB 35-LETNICI GEODETSKE SLUŽBE V SR SLOVENIJI Muzika je stara kot človek Razstava glasbenih inštrumentov v muzeju gledališča Verdi in dokumentov o glasbenem življenju Trsta v Ulici Imbriani Kotiček tudi za slovensko glasbeno zgodovino in sedanjost Ob zadnjem srečanju Alpe - Adria Sz Koroške, Slovenije, Furlanije in Julijske krajine, je poleg nekaj odličnih koncertov bila v Trstu odprta 4. oktobra razstava glasbenih instrumentov v Gledališkem muzeju v gledališču Verdi in razstava o glasbenem življenju na Tržaškem v muzeju Storia della Patria v Ulici Imbriani. Kolikor nam je znana in dostopna tržaška zgodovina skozi vso dolgo dobo v preteklosti, vemo, da so tržaški ljudje močno ljubili petje in glasbo. Posebno vestno in natančno so gojili cerkveno glasbo z otroškimi in odraslimi zbori. Iz tihih cerkvenih poslopij se je glasba razlila tudi na ceste in trge, v prostore, kjer so se ljudje zbirali zaradi počitka in razvedrila, v krčme, na i-zlete in ob različnih družinskih praznikih v domove preprostih ljudi, kakor tudi v palače petičnikov in patricijskih družin. Odkar obstajamo Slovenci, je znano, da smo bili vedno navdušeni pevci in muzikanti. Od nekdaj je ta duhovna dobrina — glasba — netila nacionalno zavest in vero v sebe. Ta kulturna dejavnost se je posebej odražala v organiziranem cerkvenem petju, pozneje še prav posebej v čitalniški dobi se je razširila v posvetno dejavnost z ustanavljanjem pevskih zborov do izrednih kvalitet. Od cerkvenih orgel in harmonikarjev so se rojevale godbe na pihala in pozneje še odlični tamburaški zbori. Naša pesem in godba sta odmevali od Trsta pa od vasi do vasi po vsej Primorski. Niti fašizem z največjim nasiljem ju ni mogel do kraja zatreti. Leta 1594 se je rodila v Firencah, kjer je bil tokrat velik kulturni center, prva opera «Dafne». Avtorja sta bila Ottavio Rinuccini, dramski pisec, in Jacopo Peri, skladatelj. Takratni kulturni dejavniki so želeli, da s tem vokalno - instrumentalnim odrskim delom poslušalcu in gledalcu čimbolj približajo duševno stanje dogodka na odru, kjer se je združila komponenta igranja, baleta in scenografije s petjem in glasbo. Vpliv na to novo zvrst gledališke dejavnosti je imela gotovo com-media delTarte. Vkljub mnogim nasprotnikom se je opera hitro razširila po Italiji. Najprej v Benetke in Neapelj. Opera se je v različnih krajih različno razvijala. Tako sta nastali tragična opera in komična opera (buffa). Italijanska opera je gostovala po vsej Evropi. Stalen gost je bila tudi v Ljubljani in pa seveda v Trstu. V Trstu so nastopali v teatru San Pietro, ki je stal ob '1-obu današnjega Trga Unita. To poslopje je postalo premajhno in so leta 1801 zgradili gledališče Verdi: Ker je tudi to postalo premajhno, so leta 1826 dozidali gledališče Mauro-ner, ki je 50 let pozneje zgorelo in so ga tri leta nato obnovili pod F menom Fenice (ptič Feniks). Leta 1856 so dogradili krasno gledališče Armonia in pred nekako 100 leti gledališče Politeama Rossetti, ki je slovelo kot sedmo največje gledališče na svetu in je sprejelo do 4.000 obiskovalcev. Rossetti je arhitektonska zanimivost, ker so ga zgradili poševno v hrib najbrž zato, ker so dobili zemljišče zastonj. Gledališči Fenice in Rossetti so uporabljali za najrazličnejše prireditve, tudi cirkuške, kjer so nastopali v sredini dvorane tudi s sloni in konji itd. Posebnost Rossettija je bila, da so pisto lahko spremenili v velik bazen, na katerem so prirejali vodne predstave. Slovenci smo dobili svoje gledališče v Narodnem domu, ki so ga dogradili 1904 z veliko dvorano z balkonom in moderno urejenim odrom. Pred tem so Slovenci nastopali v gledališčih Fenice in Armonia ter v mali dvorani Rossettija. Prvo predstavo v gledališki stavbi so i-meli leta 1880 v teatru Fepice. Novoustanovljeno Dramatično društvo je imelo svojo otvoritveno predstavo s petjem in godbo «čevljar baron* 1902 v teatru Armonia. Vsa ta gledališča so bila vedno razprodana, tudi glasbena, kar je dokaz, da je bil tržaški človek velik ljubitelj glasbenega življenja. V Trstu so se ustanavljale privatne glasbene šole, delovale so šole raznih društev in konservatorijev. Slovenci smo imeli svoje glasbene šole pod okriljem glasbenih društev. Leta 1909 smo si ustvarili Glasbeno društvo in ga imenovali ♦Glasbena matica v Trstu*. Ta šola si je pridobila velik ugled s poučevanjem solopetja, violine, klavirja in drugih orkestralnih instrumentov ter teorije. Leta 1912 je od ministrstva dobilo pravico javnega poučevanja z državno podporo. Med tržaškimi slovenskimi glasbeniki je veliko slavnih imen, ki so se udejstvovali kot komponisti, vzgojitelji, pevovodje, dirigenti in pevci. Po tem kratkem orisu, ki smo si ga priklicali v spomin, poglejmo zdaj še v razstavne prostore: V poslopju Verdi ima svoj sedež gledališki muzej v Trstu, kjer imajo svojo administracijo z veliko kartoteko, študijsko teatrsko in glasbeno biblioteko in shrambe konser-viranih gledaliških dokumentov. Razstavni prostori obsegajo dve manjši in dve večji sobani s hodnikom. Razstave so občasne po potrebi. Navado imajo, da v eni sobi razstavijo razne zanimivosti o o-peri, ki je trenutno na repertoarju. V drugi sobi imajo razstavo o tea-trski preteklosti v Trstu (plakati, literatura, slike itd.). Dva velika prostora so uporabili trenutno za razstavo evropskih in izvenevrop-skih glasbil in kar je z muziko v Muzej hrani množino najrazličnejših godal iz vsega sveta, katere so darovali in zapuščali tržaški ljubitelji in zbiratelji godal. Spomniti se moramo, da je bil Trst velika av-«trijska luka, ki je bila povezana % vsem svetomj Najzanimivejši del iz svoje dragocene zbirke so pokazali na razstavi. Zastopane so evropske, afriške in azijske dežele. Kljub malim prostorom razstava ni nakopičena in ima vsak razstavljen predmet svoj odmerjen prostor, ki je lepo viden, od najmanjših do največjih instrumentov. Ogledamo si lahko kasta-njete, glasbila s kovinskimi ploščami, membrane, instrumente z napeto kožo, lesena glasbila, violine, posebnost je žepna violina in tako i-menovana nema violina, violinčelo, viola, raznovrstne mandoline, kitara, balkanske gusle, harfa, spinet, čembala in klavirji, dolga vrsta pihal od fagota, klarineta, oboe, flavte, trombe do najmanjše piščali, kitajski in japonski, afriški in drugi orientalski instrumenti, ki se zde čudni, nam neznani, prvič videni in dragoceni. Vsi ti instrumenti imajo nekaj karakterističnega in jih samo strokovnjak razlikuje od navadnih godal. Bogata je razstava cerkvenih not velikega formata z barvnimi miniaturami ročno naslikanimi na pergament iz 15. stol. Razstavljene so tudi umetniške oljnate slike z glasbeno tematiko in terakote, ki so o-krašene z motivi iz glasbe. Muzeologi so razstavo uredili z ljubeznijo do vsakega posameznega inštrumenta z estetskim okusom. Razstavo zapuščaš s hvaležnim zadovoljstvom. Druga razstava je v Ulici Imbriani, ki je združena z razstavo v Verdiju. Urejena je v prvem nadstropju v velikem meščanskem stanovanju, ki ga je občini zapustil bogati grški trgovec z zbirko umetniških slik in kiparske umetnosti. Štiri ali pet velikih sob so preuredili v glasbeno razstavo. Razstava je obširna. Pozna pa se ji, da so razstavljavci imeli stisko s časom. Razstavljeni so najrazličnejši dokumenti, ki se nanašajo na tržaško muzikali jo: plakati, letaki, knjige, diplome in fotografije, bakrotiski in druge slike, ki poudarjajo glasbene dogodke iz koncertnih in gledaliških dvoran. Tu najdemo spomine, ki segajo več stoletij nazaj in vse do današnjih dni. Pritegnejo knjige - rokopisi iz 14. in 16. stol. z bogato okrašenimi notami in miniaturami. Prav tako muzikalni pergamenti od 13. do 15. stol. Pozornost je posvečena Capeli Civici Scuola di canto di San Giusto, dalje Scuola di mušica Gustava Wieselbergerja, privatnim šolam, državnim šolam, konservatoriju Giuseppe Verdi in konservatoriju Riuniti Tartini. Pokazane so šolske produkcije in koncerti s slavnimi pevci in muziki, ki so se v prejšnjih .časih po,'večini vršili v dvorani Massima umetniškega krožka v UlicinCoroneoi, .-,Wri V kotu ene sobane je skromna razstava Slovenske glasbene matice v Trstu iz dobe po drugi svetovni vojni. Razstavljene so fotografije nekaterih naših slovenskih opernih komponistov in komponistov pevskega in orkestralnega področja, dirigentov, profesorjev, učiteljev in vzgojiteljev glasbe, ki imajo velike zasluge: Anton Hajdrih (1842 - 1874), avtor mogočne pesmi Morje Adrijansko, Vinko Vodopivec (1878 -1952). Fran Venturini (1882 - 1952). Marij Kogoj (1895 - 1956), avtor moderne opere Črne maske, Mirko Polič (1882 - 1951), agilen elan Dramatičnega društva v Trstu, Vasilij Mirk (1884 - 1962), Ubald Vrabec, (oljnati portret Jožeta Cesarja) in Oskar Kjuder. Razstavljen je tudi seznam trenutnih vzgojiteljev GM ter nekaj fotografij iz delovanja GM. Osupljivo in hvalevredno je pri tej skromni slovenski razstavi, da so podnapisi tudi v slovenskem jeziku z daljšo kroniko. Na razstavi v muzeju Patria ima vsak oddelek razstavljenih predmetov svoj naslov v italijanščini, nemščini in slovenščini. Žal pa so slovenski naslovi nekajkrat napisani v nepravilni slovenščini. Obžalujemo, da je na tej razstavi odpadla vsa dokumentacija slovenskega glasbenega življenja izpred druge in prve svetovne vojne tja do časa, ko je zadihalo prvo strokovno muzikalno življenje med tržaškimi Slovenci. Bera je bila v teh dolgih letih zelo velika, saj je samo Slovensko gledališče v Trstu uprizorilo 18 velikih operet, in 6 velikih oper, kakor Zajčevo «Nikola Šubic Zrinjski*, Smetanovo «Proda-no nevesto* in Puccinijevo «Madame Butterfly», ki pa jo je založništvo Ricordi v Milanu, lastnik opere, pozno popoldne 5. 10. 1913 prepovedalo, ker da je Trst italijansko mesto in se zaradi tega italijanska opera na italijanskih tleh ne sme peti v slovenskem jeziku. Predstave so bile na visoki umetniški ravni z odličnimi pevci in dirigenti. Iz šole Glasbene matice in iz italijanskih šol ter konservatorijev je izšlo mnogo odličnih slovenskih pevcev in muziko v. Dokumentacija je v arhivih Glasbene matice v Trstu, v arhivu Slovenskega gledališča v Trstu in v gledališkem muzeju v Ljubljani. V zadnjem času se je arhiv SSG povezal v sodelovanje z muzejem Verdi in mu tudi odstopil nekaj svoje dokumentacije. Glasbena matica ima obljubo, da bodo ob kakšni priložnosti priredili posebno razstavo o slovenskem glasbenem življenju v Trstu. Gledališki muzej v Trstu, ki ga je ustanovil Carlo Schmidel, je za razstavo instrumentov izdalo ličen in strokovno napisan katalog na 20 straneh. RADO NAKRST Zanimiv zgodovinski pregled zemijemerstva na Slovenskem Delo se nanaša na »osrednjo Slovenijo» in zato zapadni deli slovenskega etničnega ozemlja v njem niso zajeti Vitrina s starimi glasbili z Daljnega vzhoda v muzejski zbirki gledališča Verdi v Trstu Le redkokatera slovenska javna ustanova ali pa služba tako ustrezno počasti obletnico svoje ustanovitve, kot je to storil Geodetski zavod Slovenije ob 35-letnici geodetske službe v SRS. Poleti leta 1979 je omenjeni zavod izdal zajetno — 300 strani obsegajočo — knjigo Branka Korošca «Naš prostor v času in projekciji*, s podnaslovom «Oris razvoja zemijemerstva, kartografije in prostorskega urejanja na osrednjem Slovenskem*. Knjiga je izredno lepo opremljena, bogato ilustrirani in resnično lep izdelek, ki je lahko avtorju in založniku v ponos. Besedilo knjige je porazdeljeno na 11 poglavij, uvodne besede pa je poleg avtorja (iz njegovega uvoda razberemo, da je knjiga bila napisana že 1. 1975) in založnika napisal še akademik prof. S. Ilešič, čigar uvod ni le zgolj pri-i ložnostni poklon piščevemu delu, I marveč že kar prava ocena. Pisec knjige Branko Korošec se je lotil hvaležne, a vendar pri nas doslej precej zanemarjene te- STARI, A NIKOLI POZABLJENI SPOMINI V peklu buchenwaldskega taborišča Razgovor s Sergijem Žerjalom iz Zabrežca o njegovi kalvariji v taborišču, v tovarni, lakoti in mukah, bombardiranjih in prihodu sovjetskih vojakov Interniranci (med njimi tudi Sergij Žerjal) pred halo tovarne železniških zavor pri Buchenwaldu Petintrideset let po osvoboditvi je med nami še veliko rojakov, ki so preživljali strahote koncentracijskih taborišč. Mnogi se neradi spominjajo tistega časa in zato neradi obujajo spomine. Nekateri pa se trudijo, da bi s svojo pripovedjo zatrli v sočloveku vsak nagib po krutosti, da bi do podobnih, človeka nevrednih tragedij, ne prišlo nikoli več. S Sergijem Žerjalom iz Zabrežca 55 sva sedela pri kozarcu domače črnine. Zunaj je bil že mrak in bu-rja je opletala okrog vogalov hiše, tako da je bilo njegovo pripovedovanje še bolj pretresljivo. «Otrokom nisem maral o tem nikoli govoriti, ker jih nisem maral strašiti, pa tudi ker mi najbrž ne bi verjeli. Moje dogodivščine iz lagerja so kot zgodbe s kakšnega drugega sveta. In pomisli, da jih je mnogo, ki so trpeli še veliko bolj kot jaz.* — Najprej mi povejte nekaj o-sebnih podatkov jn opišite svoj odhod v vojsko! — «Rodil sem se v Dolini (v kalnih) 4. januarja 1924. V vojsko pa so me poklicali 1. maja 1943: Ni mi treba posebej poudarjati, da so me takoj «špedirali» v posebni bataljon. Iz Benetk sem šel na fronto v Grčijo, v Navarino. Razpad Ita lije sem dočakal na straži. Slišal sem, kako so po radiu povedali, da je fašistična Italija razpuščena. Bil sem namreč radiotelegrafist. V prvem trenutku s tovariši nismo vede- li, kaj bi. Kmalu pa smo se znašli in se z nekaterimi tovariši iz Istre in naše dežele zmenili, da pobegnemo k zaveznikom. Pa nam ni u-spelo. Potem —» — Kako, da vam ni uspelo? .— «Bili smo zabarikadirani v nekem gradu, iz katerega je peljala jama kot skrivni prehod. Na kbn-cu prehoda so nas čakali Nemci in ko so nas zagledali, so začeli kositi z brzostrelkami. Potem so zasedli grad in po nekaj dneh zasliševanja so nas stlačili v vagone za prevoz premoga ter nas peljali v Lienz. V Lienzu so nas premestili v živinske vagone in nam govorili, da nas peljejo v Trs': preko Švice, češ da so druge poti razdejane od bomb. V resnici pa so nas po osmih dneh mučenja iztovorili v Buchen-waldu. V lager smo prispeli lačni, žejni, premraženi in umazani. Prav takšne so nas postavili v vrsto in nas prisilili, da hodimo. Bili smo tako o-nemogli, da se je marsikdo zrušil na tla in ni mogel več vstati. Kdcr ni mogel hoditi, jih je dobil s puškinim kopitom po; glavi.* — Kakšna je bila prva noč v taborišču? — «Oh, mati moja! Nagnali so nas brez večerje spat. Po osmih dneh stradanja so nas kakih dvesto stlačili v nek šotor, kamor sta vdirala slana in mraz. Naslednje jutro smo se morali spet postaviti v vrsto in čakati, čakati, brez hrane Gledališče «Armonia», zgrajeno leta 1856 in porušeno leta 1912. V njem je imelo slovensko Dramatično društva »vojo otvoritveno predstavo igre s petjem in godbo »Čevljar baron* leta 1902 in vode. Marsikdo se je zrušil na tla, tedaj, pa so stražarji naščuvali nanje pse, da šo jih z ugrizi in praskanjem spravili spet na noge. Ob uri kosila so nam le dali nekaj juhe. A kakšna juha! V umazani vodi so plavali listi pese in pod zobmi je hrustal pesek. Hrano so nam razdeljevali ruski ujetniki, ki so pljuvali na nas, nas suvali in psovali, ker smo imeli na roki prilepljen I (Italija). V Buchemvaldu smo preživeli petnajst dni in teh petnajst dni so nas mučili in tepli, kot živali: za kar so nas pač Nemci tudi imeli. Obenem pa smo skozi živeli v nenehnem srhljivem strahu, da bomo vsak trenutek končali v krematorijski peči.* — Se vam je kdaj zgodilo, da ste se dokončno odpisali? «Vsak dan smo bili odpisani. Enkrat pa sem res imel občutek, da me bo konec. Peljali' so nas v podzemske prostore, nas postrigli in slekli do golega ter stlačili v neko sobo. Pričakovali smo, da nas bo vsak hip zadušilo. Pa so nas samo razkužili.* — Kam so vas potem premestili iz Buchenwalda? — «Prepeljali so nas v bližnji manjši lager, kjer nas je bilo kakih tristo. Vsako jutro smo vstajali ob pol petih; po nekakšnem zajtrku so nas postavili v vrsto in smo morali marširati kilometer daleč v tovarno Knorr - Bremse. Tam smo izdelovali zavore za železnice. Jaz sem delal na montaži. V tovarni sem spoznal rusko družino ,ki me je zelo vzljubila, ker sem se imenoval Sergej, kot njihov padli sin. Delali smo do šestih zvečer. Nato so nas spet pospremili v taborišče, kjer j smo dobivali umazano vodo z li- \ stjem od pese. Tu pa tam je plaval tudi kak korenček; krompirja sploh nismo vohali. Meso smo si sanjali ponoči. Prej ko meso pa so prišle nad nas zavezniške bombe. Bilo je enkrat sredi zime. Ravno smo se odpravljali počivat, ko smo zaslišali rohnenje bombnikov. Kmalu so začele deževati na nas bombe težke okrog 10 ton vsaka. Valovi so prihajali izmenično vsakih osem ur. i Vsako bombardiranje je trajalo dve ! uri. I Ne vem, kako smo preživeli prvo bombardiranje. V zemljo smo imeli meter na globoko skopane jarke, v katere smo se zarili, da bi se obvarovali vsaj pred drobci bomb. Zemlja je bobljala kot voda, kadar vre. Jaz sem se tresel, samo tresel. Z nami je bil tudi duhovnik, ki je vneto brez prestanka, molil. Ko je val ponehal, smo morali iz skrivališča ven in počistiti ruševine. Naslednjega dne pa spet točno ob času v tovarno. Nad nas so prihajali valovi tudi po petsto letal.* — Ali so vam kdaj bombardirali taborišče? — «Jeseni leta 1944. Bilo je ob desetih zjutraj. Jaz sem bil ravno na dvorišču, ko je zatulil alarm. Skril sem se med neke obroče in se zvil v klobčič, če me vprašaš, kako sem ostal živ — ne vem. Po končanem peklu sem se izvlekel iz skrivališča in videl, da je povsod ogenj. Nemci so nas takoj sklicali skupaj in nas odgnali odstranjevat ruševine in pobirat mrtve in ranjene. Bomba je padla prav na našo barako in je bilo v hipu kakšnih šestdeset mrtvih. Ko smo jih pobirali, smo bili bolj krvavi ko mrtveci sami. Groza, gnus, strah, izčrpanost, podhranjenost, stalna smrtna nevarnost — to so najstrašnejša doživetja iz tistih dni nenehnih bombnih napadov.* — Kako se je končalo? — «Končalo se je takrat, ko so začeli Rusi čez reko Odro jurišati na Berlin. Rusi so prihajali tako, da so vse pomeli za sabo. Bilo je videti, ko da bi zgrizle miši. Potem, ko je bil naš lager uničen, so nas preživele premestili v drugega« jjv tu smo prvič zaslišali ruske topove. Streljanje je prihajalo bliže in bliže. Starejši Nemci so začeli po malem bežati. Panika je. začela grabiti vsevprek, tudi nadzorstvo nad nami je močno popustilo. Konec pa je prišel v to varni, kjer smo delali. Rusi so vdr li, Nemci pa zbežali. Jaz sem se skril za neki zid in tam čepel v tišini in v strahu. To Je bilo v nedeljo zvečer. V ponedeljek zjutraj je bila ofenziva že mimo in je bilo v tovarni, kjer smo delali in kjer nas je praktično zajela ruska fronta, vse tiho. Čakal sem in nisem vedel, kaj naj storim, ko naenkrat zaslišim glasove. Bili so ruski vojaki, ki so vlekli topove v tovarno. Previdno sem se jim pokazal in ko smo se sporazumeli, kdo sem in kaj sem, so me nasitili s fižolom in me po slali v zaledje. Moral pa sem še enkrat skozi rusko - nemški ogenj in to tako silovit, aa so mi mimo ušes šumeli streli kot v ameriških kavbojskih filmih. Ko sem spet zagledal Ruse, sem imel občutek, da sem se še enkrat rodil.* Sergij Žerjal ui je še marsika; povedal, a bistvo njegove pripovedi je prav njegovo bivanje po raznih taboriščih. Njegovim besedam nismo dodali in odvzeli ničesar. Napisane so tako, kot jih je povedal on sam. Naj tudi služijo tistemu, čemur si toplo želi: na izkušnjah pretekle groze se odpovejmo skušnjavi po razčlovečenju bližnjega. BORIS PANGERC matike — zgodovine kartografije in zemijemerstva. Svojih izvajanj ni mogel začeti, ne da bi se zaustavil pri podatkih iz svetovne zodovine, zlasti pri začetkih zemijemerstva, ki nam jih danes izpričujejo predvsem arheološki podatki. Razmere na Slovenskem pričenja obravnavati z rimskim obdobjem, iz tega časa je ohranjena znana Tabula Peutingeriana, ki prikazuje tudi dele današnje Slovenije. Avtor se je v tretjem poglavju posvetil predvsem podobi kartografije v srednjem veku tja do 16. stoletja. A tu smo že na pragu časa, ki nam je dalo pomembne kartografe tudi na Slo- čas Ilirskih provinc in uvajanj* franciscejskega katastra. Prihaja" mo do časa, ko se tudi tehnično geodezija izredno izpopolni, ko p°" stane sestavni del življenja ter je njena navzočnost potrebna tedaj, ko se načrtujejo veliki gospodarski projekti ali pa ko se izvajaj0 regulacijski načrti mest. Avtor končuje svojo pripoved z leto111 1941. Knjiga je delo posebne vrst«, saj nam poleg izrazito kulturnozgodovinskih podatkov daje ** pregled razvoja zemljemerskih poprav kar seveda sodi v zgodovin* tehničnih znanosti. Korošec se je Zemljevid Goriško - Gradiščanske R. Coroninija iz leta 1750 venskem. Pisec omenja zasluge vipavskega rojaka S. Herbersteina, potem Klobučariča, Pieronija ohranil nam je zanimive vedute Devina, Gorice, Tolmina itd.), se zaustavi pri Valvasorju in Vische-rju. Peto poglavje je namenjeno času, pred terezijanskimi reformami, skratka obdobju, ki napoveduje nove čase zemijemerstva. Dva sta važna kartografa tega obdobja, F. A. Steinberg in J. D. Florjančič. Doba Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. je izjemne važnosti za zemljemerstvo, saj so gospodarske reforme tega časa predvsem 3K kmetijstvu temeljile’J prav na .zemljemerskem delu-Uliva- . janje katastra), tudi razvoj industrije, prometa in drugih gospodarskih panog je tesno povezan s kartografijo in geodetskimi meritvami. V ta čas sodi tudi delo goriškega kartografa Capellarisa, ki ga pa avtor ne omenja. Važen je za razvoj zemijemerstva tudi v naslovu knjige sicer zavarov* pred očitki, da je nekatere sl venske predele nekoliko za nem* ril, saj je poudaril, da je oris P®' svečen razmeram «na osrednje*" Slovenskem*. Gotovo bi se da tudi o Primorski mnogo več n* pisati, saj nam je znano, da im*J arhivi v Trstu, Gorici, Vidmu * Benetkah veliko neobjavljen«* gradiva in se nanaša tudi na padne predele slovenskega etn* nega ozemlja. Tematika je goto)' izredno obširna in verjetno j* , avtor posvetil še svoje raziskav* ne sile. Da bi bilo v nekem 'dtfčefn pčegledu kartografije P. .. Slovencih, .obseženo vse slovens* narodnostno ozemlje je gotovo * lja vseh, ki Koroščevo pionir* delo berejo in se jim prav zof di izvirnosti omenjeni nedostat (ki se ga seveda avtor zave" ne zdi pretiranega poudarjam vreden. ^ B. MARUŠ# iiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiimiiimiimiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiM111111 ATILU KRAU V GALERIJI «TEATR0 R0MAN0» Tempere s krnsko in breško motiviko Arhitektonske in krajinarske zanimivosti, ki jih načenja relativno materialno bogastvo Atilij Kralj, ki se preizkuša tudi v vezani besedi, se je bolj pozno pojavil v tržaški slovenski likovni stvarnosti, saj se z njim kot likovnikom srečujemo šele zadnja leta. In če se je začel predstavljati javnosti bolj tipaje ali če hočemo nekako po prstih, je v zadnjih letih pokazal in dokazal svojo ustvarjalno moč, ki bi jo včasih lahko označili že kot slo. V mislih imamo na- Kontrolna knjižica interniranca Sergija Žerjala za delo v tovarni zavor pri Buchenwaldu mreč njegovo obsežno razstav0 . j. Prosvetnem domu na Opčinah * * * v L. redbi openskega prosvetnega štva *:Tabor», njegovo puMVrJjj# pesmi in ilustracij ter njegov* , razstavi v galeriji «Teatro Ro7Tt j,.)0 v Ul. Donota kamor se je P°Lo-presledka sedaj vrnil s Svojo ttal vejšo bero. mi>1 Če smo o njegovi zadnji $ v tej središčni galeriji zapisa*}' ^ je Atilij Kralj prinesel iz Grč'^, z grških otokov kopico lepih vb^ tokrat z veliko večjim zadoŠče^. ugotavljamo, da se je Kralj vil doma, v sami mestni okoliši dar s posebnim namenom. s/ Naša kraška in breška naseli0 p^. spreminjajo, modernizirajo se *n ’$■ stajajo bolj bogata. Hkrati Pa pogubljajo svoje značilnosti, sebnosti, saj prav pogosto na-Leh ha razne «obnove» ali rprenovVg-ki staro izvirnost popačijo ‘rt, jjuti* rijo. In to v brk raznim preap o nemenjavanju ambienta. , pf Sedanja Kraljeva razstava 1 jg-leriji «Teatro Romanom je PrfltLV de tega zanimiva. Kralj je naJ!rgii' s svojo skicirko stopil v ^pr0ge^ no, v Repen in Repnic, pa na rr% g in v Trebče, nato se je sP^loli1 Breg v Ricmanje ter v j ji pa še kam drugam. In P^uLji^ posnel kak zanimiv in arhitektv^ značilen objekt, mimo katerega ^ šli morda že neštetokrat a 0a ^gt1 niti opazili. Ko si Kraljeve teinu 0. s kraško in breško motiviko seay$i' gledujemo na razstavi, se ,l0rrl 0f' ljuje misel, da skuša mojster ^\. zoriti našo javnost na to naše s[\, turno bogastvo, ki je v da ga sedanje relativno mater'$. bogastvo skvari, izmaliči,' ,, Poleg teh «še živih» objekt0, jg naših kraških in breških v°s.t ggfr Kralj razstavil še nekaj krašk^tjli tivov brez naselij, torej P^Kjerf, krajin, ki jih je posnel v črno-o p ali v barvah, vedno v temPeT’ g-pa se včasih močno pribiti™ kvarelu, posebno kadar Kralj dablja vedno jasno nebo. ..rgd' Gre torej za razstavo, ki je j ji na pozornosti, ki zasluži, da ogledamo, primorski dnevnik 5 7. decembra 1979 OB POBRATENJU MED OBČINAMI DOLINA, KOPER IN MILJE Utrjevanje prijateljstva in sodelovanja ob meji Dolina: prizadevanje občinske uprave da pravilno tolmači hotenja občanov Edvin Švab: Obveza za mir enakopravnost, omikano sožitje Obči na Dolina je že pobratena z občino Kočevje se pripravlja za pobratenje z občino Marzabotto \Reggio Emiliji, kjer so nacisti z ustrahovalno Jfccijo proti tamkajšnjim partizanom pobili 1.830 ob-(Mov. Sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med “'iljamj in Koprom, tu ob meji, je v bistvu potr-“Keu vezi in sodelovanja, ki ni novo. Nov je čas, Vačno je vzdušje, državna meja dokončm in Mjateljska. Osimo je že v tretjem letu svojega jen ja, pa še ni dobro shodil in daje vtis han-poptrane kreature. Mi smo pozdravili sporazume, p so odprli novo stran zgodovine, odpravili nego-°Wos(i in napetosti, ker so končno napovedali ena-*tyravnn.it Slovencem, ker so predvideli prijatelj-7° sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo. Podprli 710 Osimo s tako zavzetostjo, kot da bi si hoteli ^vzeti očetovstvo zanj. Toda ne vsi. nekateri, premogi na Tržaškem so v njem videli sad greha, je treba očistili, preoblikovati ali celo za-mi ne. Za nas je Osimo danes perspektiva *lru in prijateljstva. . Demokratično in antifašistično ljudstvo tu ob na-meji, na tej novi strani, Slovenci in Italijani so med zadnjo vojno upirali nacizmu in fašizmu Njihovo bratstvo, njihovo povezovanje in njihov od tor je takrat slonel na sovraštvu do fašistov in 'teistov. Kdor je bil na strani in v službi zati ralcev, pa naj je bil Italijan ali celo Slovenec, te to smo sovražili, proti takemu smo se borili. Pro !' današnjim nasprotnikom miru, sodelovanja, ena ^Pravnosti se ne borimo več oboroženi s puško, P®nes je po vojaški zmagi leta '15, po Osimu iz *ta '76 naše glavno orožje široka enakopravna enot ?°st, je v sprejemanju in spoštovanju pluralizma pteresov in idej. Sporazum o prijateljstvu in sode panju med občani treh občin je torej še obveza da bomo na tem koščku naše zemlje uveljavi mir, sodelovanje, omikano sožitje, enakoprav spoštovanje in sodelovanje obeh narodnosti J*Venske in italijanske, italijanskega ljudstva in ju slovanskih narodov. Vsega tega pa ne bomo do ?e9li samo z lepimi besedami, nedeljskimi in na 'UPovalnimi izleti. To bomo dosegli lahko z aktiv Njo na vseh področjih našega dela, tudi s požr pvalnostjo. tudi z našo redno prisotnostjo v najraz ptejših oblikah združenega življenja, od šole do 7®svetnega ali športnega društva, od gospodarske 7javnosti do strankarske in politične angažirano-!f' in podobno. Tudi to je lahko način, da oboga-naše življenje na zemlji. Takega bogastva nam ** more nihče razlastiti, se vam ne zdi? Mario Abram: Sosedje smo za medsebojno komuniciranje in izmenjavanje kar imamo dobrega Odločili smo se za sporazum o prijateljstvu in sodelovanju med tremi občinami iz enostavne potrebe po programiranju raznih skupnih prireditev. Sosedstvo in mnogi skupni interesi so spodbujali sodelovanje že pred mnogimi leti. Predstavniki občinskih vodstev so se srečevali ob raznih priložnostih in obravnavali skupne probleme, ki jih narekuje sosedstvo, od vodne oskrbe, do mejnih prehodov, do načrtovanih cest in drugih zadev. Občani pa so vedno imeli nešteto medsebojnih povezav in stikov na področju gospodarstva, kulture, športa, komemoracij in proslav. Sporazum, ki ga bomo podpisali v Dolini pa naj vse te mnogovrstne oblike še bolj spodbuja in organizira. Občine nastopamo bolj kot izraz te potrebe prebivalcev, ki jih državna meja ne loči, ker je tu odprta meja. ker je pri enih in drugih izredno razvit čut prijateljske povezave, celo sorodnih vezi je mnogo, in skupna želja je, da imamo na obeh straneh meje čimboljše pogoje za delo in napredek. Zato so ti neposredni stiki prebivalcev prispevali k utrjevanju dobrih sosedskih odnosov tudi med našima državama in praktično uveljavitev načela aktivne koeksistence. Sosedje, ne glede na narodnost, smo srečni, ko lahko med seboj komuniciramo in si izmenjavamo kar imamo dobrega na kulturnem in drugih področjih, če skupaj skrbimo, da bo okolje zdravo in bo dvigalo kvaliteto življenja, če bomo sodelovali tudi na gospodarskem področju, predvsem tam, kjer imamo skupaj primeriulne prednosti, ki izhajajo iz prostora in ugodnih povezav. Srečna okolnost je to, da smo vse tri občine industrijsko razvite, da imamo močan potencial sposobnih delavcev, da je ta soseska zelo pomembna za prometne povezave in drugo. Sporazum nam odpira velike možnosti, da se še bolje spoznamo in gledamo dolgoročno naprej. Zato je to naše dejanje v prvi vrsti posvečeno mladim, ki naj bodo resnični nosilci graditve mostu bratstva naših treh občin in držav. Willer Bordon: Prizadevanje za globalno zaščito Slovencev Mednarodno dogajanje zadnjih časov vzbuja tudi v najbolj neobčutljivih in raztresenih ljudeh mučen vtis nevarnosti novih planetarnih tragedij. Ta nevarnost novih in po obsegu vse večjih vojn pa naglasa, dasi za nas to ne bi bilo potrebno, zgodovinski pomen izbire prizadevanja za miroljubno sožitje in za mednarodno solidarnost. Zaradi specifičnosti svoje zgodovine je naša zemlja dokaz pomena vseh prizadevanj za boljše odnose med mejnimi državami, za prijateljstvo, za mir, za napredek v svetu. Dejstvo, da na tem koščku zemlje živita dve narodnosti, slovenska in italijanska, ki sta se nerazdružljivo povezali v skupnem boju proti fašizmu in za svobodo, pa je dokaz, da je to idealni teren za razvoj vsakega tvornejšega in svobodnejšega odnosa med narodi. To so, poleg naše vsakodnevne angažiranosti, naših pobud in boja za vsestranski razvoj vseh narodnih manjšin in za družbeni ter gospodarski napredek naše pokrajine, temeljna izhodišča, ki so spodbudila našo občino, k podpisu sporazuma o prijateljstvu in sodelovanje z občinama Dolina in Koper. Obenem pa ne smemo prezreti niti nekaterih bolj praktičnih razlogov. Ne glede na dejstvo, da jih deli meja, imajo naše občine potrebo po stalni izmenjavi informacij na raznih področjih, še posebej pa to velja za prostorsko načrtovanje, da bi oblikovali iste urbanistične inštrumente za sanacijo naravnega okolja, za zaščito teritorija, še zlasti nabrežja in morja, ter za usklajen razvoj. Istočasno je treba spodbuditi tudi gospodarsko sodelovanje ter uskladiti že znatno stopnjo sodelovanja in vzajemnih pobud na področjih kulture, športa in drugih. Sporazum o prijateljstvu pa ni le potrditev sedanjih odnosov, pač pa omogoča nove pobude in se usklajuje z našim pojmovanjem demokratičnih upraviteljev. V Miljah to lahko vsakdo preveri, saj je to od nekdaj področje delovanja in pobud demokratičnih sil. Zato ni formalistično, če postavljam v ospredje te pobude, ki na osnovi osimskih sporazumov, ki so utrdili prijateljstvo med Italijo in Jugoslavijo, utrjuje dobrososedske vezi med prebivalci naših krajev, obvezo prizadevanja za hitro globalno zakonsko zaščito slovenske narodnostne skupnosti, ki jo mora osvojiti vsak demokrat. To sodi tudi v okvir teh pobud, ki niso protokolarne in formalistične, pač pa so stvarna, bistvena in dinamična sestavina tistih idealov socialne pravičnosti in svobode človeka, ki so bili temelj skupnega boja proti fašizmu in ki so pokazatelj angažiranosti vsakega demokrata. Občina Dolina je najvzhodnejša občina v Italiji in leži med občinama Trst, Milje in državno mejo s SFRJ. Območje občine zajema 23 kvadratnih km, njena nadmorska višina pa je 106 metrov. Nad 6.000 prebivalcev je naseljenih po naslednjih vaseh in zaselkih: Dolina, Krog-lje, Boljunec, Zabrežec, Boršt, Ric-manje, Log, Pulje, Domjo, Žavlje, Frankovec, Lakošče, Krmenka, Mač-kolje, Križpot, Prebeneg, Botač, Jezero, Draga in Pesek. V vseh krajih živijo v pretežni meri Slovenci, največ prebivalcev italijanske narodnosti živi v naseljih ob tržaški in miljski občini (Domjo, Žavlje in Frankovec). Prebivalstvo je bilo od vselej v ogromni večini antifašistično, kar je večkrat dokazalo, posebno s podtalnim delom že v prvem obdobju fašistične oblasti z množično udeležbo v NOB. Padlo je 208 občanov, katerim je občinska uprava z množičnim sodelovanjem domačinov odkrila mogočen spomenik s parkom. Tudi po vojni je prebivalstvo vselej odklanjalo vsako protidemokratično usmerjeno delovanje nazadnjaških sil. V šestdesetih letih se je začel spreminjati značaj občine iz pretežno kmetijskega v pretežno industrijskega. Kot posledica tega je tudi prebivalstvo občutno narastlo, naselili so se predvsem prebivalci italijanske narodnosti. Trst je po gospodarski krizi v letih 1953-54 skušal preusmeriti ladjedelniško in pristaniško dejavnost v industrijo. Za to so bila potrebna zemljišča in tako se je začel napad na dolinsko ozemlje: razlaščanje. Zgrešena politika, ki bi rada iz Trsta ustvarila naftno pristanišče je pod Dolino vsilila bele rezervoarje naftovoda Trst - Ingol- Sporazum o prijateljstvu Izhajajoč iz dejstva, da med prebivalci sosednjih ob-in Dolina, Koper in Milje obstajajo, ne glede na državno 'ejo, neštete prijateljske, sorodstvene in delovne vezi 5r tudi skupna zgodvinska pot, še posebej v boju zo-®r fašizem, v NOB in v Odporu, ne glede na etnično r>Padnost. ,T \ • •; .■ ;olr? or ' pomote? tfinoo. Glede na to, dq imajo te tri občine mnoge skup-® interese in je žato-njihovo sodelovanj©- pogoj za-bol j-' nadaljnji razvoj. Izhajajoč iz potrebe, da se proučijo možnosti za gozdarsko sodelovanje. Poudarjajoč skupno skrb za varstvo okolja in ure-Jnje pokrajine, skupne interese za sodelovanje na pod-Zju kulture, športa, rekreacije ter za druge oblike sre-Qnj občanov, zlasti mladine na vseh področjih svobod-dejavnosti. Izražajoč težnje občanov po pristnih prijateljskih 'Zosih, ob popolnem spoštovanju ureditve obeh držav 1 Posebnosti vsake občine, Občinski svet Dolina, Skup-Čina občine Koper in Občinski svet Milje sklenejo: sporazum o prijateljstvu in sodelovanju MED OBČINAMI DOLINA, KOPER IN MILJE I. Občina Dolina, Koper in Milje potrjujejo pripravlje-'°st, da bodo pri nadaljnjem medsebojnem sodelovanju: " podpirale vse aktivnosti, ki so namenjene za izboljšanje dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Italijo ter za prijateljstvo, mir in napredek v svetu in s tem prispevale k pristnim in ustvarjalnim medsebojnim stikom ter sodelovanju občanov, njihovih organizacij, skupnosti in društev; vzpodbujale, podpirale in po potrebi organizirale vse možne oblike izmenjav in sodelovanja na področju kulture, izobraževanja, zdravstva, športa in rekreacije ter na drugih področjih, upoštevajoč tudi programe narodnostnih skupnosti vsake občine: ** vzpodbujale sodelovanje podjetij, gospodarstvenikov, zadrug in delovnih organizacij na vseh gospodarskih področjih, zlasti v industriji, trgovini, obrti, kmetijstvu, turizmu, infrastrukturi in pomorskem gospodarstvu: v se obojestransko seznanjale z razvojnimi programi, ki naj bi težili predvsem k sanaciji okolja in ohranjanju pokrajine, s posebnim poudarkom na varstvu obale in morja: sodelovale pri oblikovanju predlogov in stališč o vprašanjih skupnega pomena in jih zastopale v regional-in državnih združenjih občin. nih li. Občina Dolina, Koper in Milje se sporazumejo, da do vsako leto organizirale Praznik prijateljstva, ki ga spremljala vrsta kulturnih prireditev. Prireditev bo organizirana vsako leto izmenično v [ izmed občin. III. Občine se sporazumejo, da bodo vsako leto sproti ločale letne programe sodelovanja. Občine bodo vklju-‘'ale v letne programe prireditev tudi druge oblike so-iovanja, kot na pr. razstave, okrogle mize, športna tek-•vanja, sejme, turistične in gospodarske prireditve ipd. Pripravo predlogov programov in izvajanje sodelova-1 bosta spremljali že obstoječi komisiji: komisija za prostorsko urejanje in varstvo okolja, komisija za turizem, šport in kulturo občin Koper in Milje, v kateri bo tudi občina Dolina imenovala svoje predstavnike. V. Sporazum je sestavljen v slovenskem in italijanskem :iku. Obe besedili sta avtentični. VI. Ta sporazum začne veljati z dnem podpisa. Koper: povojna pretežno kmečka občina je postala pomembno gospodarsko središče Občina Koper je najsevernejša jugoslovanska občina ob Jadranu. Meri 273 kv. knv-in zavzema 17,6 km morske obale. Na severu meji z občinama MUje^in Dolina ter obenem z RfepUbllktf Italijo, na vzhodu s sežansko občino, na jugu z občinama Buzet in Buje, ki spadata v SR Hrvaško, na jugozahodu pa z občinama Izolo in Piran, skupaj s katerima tvori naravni izhod SR Slovenije na morje. Občina šteje 41.600 prebivalcev, od katerih nekaj nad polovica živi v mestu Koper, ki je središče občine in ga sestavlja pet krajevnih skupnosti: Koper - Center, Semedela, Žu-sterna. Prisoje - Olmo in Škocjan. Okoliške krajevne skupnosti pa so: Ankaran, Hrvatini, škofije, Dekani, črni kal, Pridvor, Pobegi - čežarji, Bertoki, Vanganel, Šmarje, Boršt, Marezige, Gradišče in Gradin. V občini živi tudi italijanska narodnostna skupnost, katere pripadniki se enakopravno vključujejo v družbeno, gospodarsko in kulturno življenje. Praznik občine Koper je 15. maja v spomin na ljudski upor proti fašizmu v Marezigah ob parlamentarnih volitvah leta 1921. Občina Koper doživlja vsestranski razmah zlasti v zadnjih 25 letih in je po gospodarski razvitosti trenutno na desetem mestu med 60 slovenskimi občinami. V letu 1978 je znašal narodni dohodek 80.000 dinarjev na prebivalca občine. Medtem ko se je še leta 1956 več kot polovica vsega prebivalstva preživljala od kmetijstva, je danes v družbenem sektorju gospodarstva in drugih dejavnostih za poslenih 19 500 ali 46,5 odst. vseh občanov, medtem ko ostalih 10 odst. odpade na zasebno kmetijstvo in obrt. Industrija ustvarja 30 odst. na rodnega dohodka. Pomembna je zlasti industrija motornih vozil (Tomos, Cimos), kmečka (Iplas), kovinsko - predelovalna (Lama Dekani, TKG Šmarje), pohištvena (Stil) in lesna (Tropies). Pomembna je tudi trgovina, v kateri zavzemajo pomembno mesto špedicije (Intereuropa idr.) ter pomorske agencije. V republiškem merilu pa je najpomembnejša gospodaiska dejavnost v občini promet, kar je seveda pogojeno z ugodno obmorsko lego. Ta dejavnost ustvarja eno petino na rodnega dohodka v občini in je kar s 7,5 odst. udeležena v celotnem prometu SR Slovenije. Najpomembnejše prometne organizacije so «Lu-ka», «Slavnik» (osebni promet) in »Intereuropa* (tovorni promet). Lu ka Koper je že z današnjima dvema milijonoma ton letnega pretovora razsutih tovorov, južnega sadja, lesa, nafte in drugih tovorov ter s kontejnerskim terminalom, za Reko druga najpomembnejša jugoslovanska luka. V občini deluje pet gradbenih or ganizacij (Stavbenik, Gorica, Primorje, Gradis, Slovenija - ceste). Na področju kmetijstva deluje organizacija «Timav - Agraria* ki ima 600 ha vinogradov in sadovnjakov, lastno klet za predelavo grozdja proizvodnjo žganih in brezalkoholnih pijač, mlekarno in organizira tudi kooperacijo zasebnih kmetov na celotnem občinskem in širšem področju. Obmorska lega in izrazito prehod- ni značaj območja ustvarja pogoje za turizem. Turistična dejavnost, ki zajema 15 počitniških domov in hotele (Adria Ankaran, Triglav Koper in žusterna) motel Rižana, dva avtokampa in nad 500 zasebnih turističnih sob se odlikuje po kompleksnosti (pokriti in odkriti plavalni bazeni, športna igrišča in drugi objekti za rekreacijo). V letu 1978 je bilo v občini 110.000 gostov in 326 tisoč nočitev. Turistično privlačnost območja poudarjajo zgodovinski in umetnostni spomeniki iz raznih obdobij zgodovine: staro koprsko jedro, ljudsko stavbarstvo v okolici, freske v Hrastovljah, grad Socerb, zbirke pokrajinskega muzeja in vrsta drugih znamenitosti. Med kulturnimi institucijami izstopajo radijska postaja in televizijski studio s programoma v slovenskem in italijanskem jeziku, založba «Lipa». regionalni tednik «Primorske novice* in revija »Primorska srečanja*. Osrednja knjižnica, Pokrajinski arhiv ter Center za glasbeno vzgojo Razen tega je v občini še 16 slovenskih in italijanskih amaterskih kulturno umetniških skupin z 900 aktivnimi člani in 44 športnih društev in klubov z več kot 3.000 člani. Koper je tudi regionalno šolsko središče. V slovensk > in italijansko gimnazijo ter v druge srednje šole (vzgojiteljska, ekonomska, administrativna, za prodajalce, tehniška poklicna kovinarska in avtomehani-ška) je vpisanih okoli 2.400 dijakov in učencev, v oddelke Pedagoške a-kademije. Fakultete za strojništvo. Višje ekonomsko - komercialne šole in Pravne fakultete, ki delujejo v Kopru pa je vpisanih 300 slušateljev, medtem ko je 860 študentov iz koprske občine vpisanih na višje in visoke šole v Ljubljani in drugje. V raznih izobraževalnili oblikah pri Delavski univerzi »Ivan Regent* in na glasbeni šoli se poleg tega izobražuje skoraj 1000 občanov. Na področju občine deluje 11 slovenskih in ena italijanska osnovna šola z več podružnicami s skupno 4.500 u-čenci. Od teh imajo tri šole organizirano celodnevno bivanje (Gradišče, škofije in italijanska šola v Kopru). V družbeno varstvo je v desetih slovenskih in italijanskih varstveno - vzgojnih ustanovah zajetih skoraj 2000 vseh predšolskih otrok. S samoprispevkom občanov, ki je bil izglasovan z referendumoma leta 1974 in 1979 je bilo ali bo v 10 letih zgrajenih ali razširjenih in moderniziranih 13 osnovnih šol in 7 vrtcev. V občini je tudi več zdravstvenih ustanov: v Ankaranu internistični, v Kopru pa ginekološki in pediatrični oddelek Splošne bolnice, ki ima ostale oddelke v Izoli in Piranu. Med Koprom in Izolo pa je zdaj v gradnji nova bolnišnica, ki je razen obalnim namenjena še občinam Ilirska Bistrica, Postojna in Sežana in katere prva faza bo dokončana v letu 1980. V jValdoUtt je še-Ortopedska boloiaa -za širše območje in na Debelem rtičp šfeMiadinskn-zdgft-vilišče in okr«htal«če Rdečega križa Slovenije. Osnovno zdravstveno varstvo je organizirano v okviru Obalnega zdravstvenega doma z več splošnimi in specialističnimi ambulantami v Kopru in okolici. V Kopru je tudi več sodnih ustanov: Temeljno sodišče za območje občin: Koper, Izola, Piran, Sežana, Postojna in Ilirska Bistrica, Višje sodišče za območje Temeljnega sodišča Koper in Gorica in Sodišče združenega dela za območje Kopra, Izole, Pirana in Sežane. Mesto Koper in njegova okolica se tudi urbanistično zelo naglo razvijata. Stari del mesta se postopoma obnavlja, nova naselitvena območja pa nastajajo na njegovem o-brobju. Samo v zadnjih 10 letih je bilo zgrajenih nad 5.000 stanovanj. Ključnega pomena za bodoči gospodarski razvoj občine je izgradnja luško - industrijskega kompleksa, v katerem se bo predvidoma razvila vrsta predelovalnih dejavnosti, vezanih na pomorsko gospodarstvo. sladt. Po zapori tržaške ladjedelnice in tovarne strojev so kot nadomestilo zgradili tovarno Velikih motorjev pod Boljuncem. Tovarna obsega 530.000 kvadratnih m površine in zaposluje skoraj 3.000 delovnih moči. Za vso to zemljo so prizadeti občani dobili prenizko odškodnino. Po začetni diskriminaciji domačinov pri zaposlovanju pa je danes stanje v glavnem dobro, tako da je precejšnje število občanov dobilo delovno mesto v tovarni Velikih motorjev in v drugih 65 industrijskih ali obrtniških obratih v industrijski coni. Zanimivo je, da je v občini več delovnih mest kot prebivalcev. Kot že omenjeno je industriji sledila še hitra urbanizacija zazidljivih področij zaradi širjenja mesta in zaradi vedno večje potrebe po stanovanjski l»vršini. Uprava je sprejela regulacijski in gradbeni načrt, ki skušata smotrno omejevati priseljevanje in s tem zagotoviti slovenskemu prebivalstvu, ki je v občini v večini, nemoten razvoj. V prvih povojnih letih je občina uredila najnujnejše javne službe: vodovod, električne napeljave, poti, kanalizacije. Naredila je še kulturne in športne objekte, mnoga dela pa opravlja s sodelovanjem in prostovoljnim delom zainteresiranih občanov, tako da z razpložljivim denarjem, ki ga ni veliko, opravi čimveč. Še vedno vlada precej zanimanja za kmetijstvo. Veliko občanov obdeluje v prostem času vinograde, spodbudna je tudi ustanovitev živi-fiOfejske» zadruge Dolga krona, v kateri so pretežno domačini. V Bo-ljuncu detdje" ’ torkla s sodobnimi stroji, katero ima' v oskrbi Kmetijska zadruga. Svoj kmečki značaj pa sta ohranili vasici na kraškem predelu občine: Draga in Gročana. Turistično privlačna je dolina Glinščice, ki spominja na ameriški kanjon. Tu deluje tudi plezalska šola, mnoge jame pa privlačujejo jamarje. Vidni so še ostanki rimljanskega vodovoda za Trst. Občina, s sodelovanjem dežele in Kraške gorske skupnosti, namerava izvršiti nekatere posege za valorizacijo tega kraja. V poletnem času se prirejajo vaške šagre, dolgoletna tradicija je postavljanje mlaja v Dolini, Boljun-cu, zadnja leta pa tudi v Borštu. Na Štefanovo imajo v Boljuncu običajno lučanje z jabolki in, pomarančami. Občinska uprava pa že vrsto let prireja razstavo domačih vin v Dolini in praznik grozdja v Boljuncu, da pospeši razvoj vinogradništva in turizma. Občani so organizirani v raznih kulturnih, športnih in drugih dru- štvih. Tako ima občina 7 kulturno-prosvetnih društev, 7 pevskih zborov, 1 otroški zbor, 2 godbi na pihala, 2 amaterski gledališči, 3 športna društva, taborniško družino, 2 glasbeni šoli, 2 ansambla narodnozabavne in lahke glasbe, skupino prostovoljnih gasilcev in nekaj katoliških mladinskih krožkov. Poleg tega delujejo otroški in mladinski zbori v okviru posameznih šol. Vsemu temu delovanju občinska uprava stoji ob strani in ga s pozornostjo spremlja. Vsaka vas ima ali bo v kratkem imela primeren objekt za prireditve in shajanja. Tako imamo hiše v Borštu, Ricmanjih in Gro-čani. V teku pa so dela za hiši v Prebenegu in Mačkoljah, pri Domju pa je bil pred kratkim odobren načrt. Občina je zgradila tudi športni center z nogometnim igriščem in telovadnico ter občinsko gledališče »France Prešeren*, koncentrirana obiekta, ki služita celotnemu prebivalstvu. V občini so 6 slovenskih in 3 italijanski otroški vrtci, 7 slovenskih in 5 italijanskih osnovnih šol ter slovenska in italijanska nižja srednja šola. Od teh delujejo naslednje šole s celodnevnim poukom: slovenski osnovni šoli Ricmanje - Domjo in Boljunec, italijanska osnovna šola v Boljuncu in nižja srednja šola pri Domju. V šole je vpisanih 897 dijakov in učencev, ki so tako razporejeni: slovenski otroški vrtci 137, italijanski otroški vrtci 61, slovenske osnovne šole 251, italijanske osnovne šole '165, slovenska nižja srednja šola 123 ter italijanska nižja srednja šola 160. Občifoa Dolina je od leta 1971 pobratena z občino Kočevje, od takrat pa se je razvrstilo obilo stikov na kulturnem, športnem, šolskem, mladinskem, lovskem, glasbenem, borčevskem in drugih področjih. V stike tega pobratenja se žadnje čase vključujejo tudi občani italijanske narodnosti. Občino Dolino upravlja že vsa povojna leta levica. Občinski svet je sestavljen iz 20 svetovalcev in sicer 12 KPI, 2 PSI, 3 SSk in 3 KD. V občinskem odboru so zastopani komunisti in socialisti. Uprava je skušala doslej pravilno tolmačiti pričakovanja in interese občanov. Občinski svet je večkrat povzdignil svoj glas v njihovo zaščito na vseh področjih, ko je šlo za probleme šolstva, razlaščania, zaposlitve in drugih širših problemov, ki zadevajo slovensko narodnostno manjšino v Italiji. Sploh je uprava doslej skupaj z občani odigrala aktivno vlogo pri reševanju problemov sodobno družbe. Milje: velika skrb za izobraževanje Miljska občina zaobjema površino 13,44 km in je najbolj vzhodna italijanska občina. Meji s tržaško, dolinsko in koprsko občino. Miljska občina ima 14.037 prebivalcev, polovica katerih živi v Miljah, ostali pa v naseljih San Roc-co, Zindis, Lazaret, Čampore, Gri-sa, Korošci, Farnei, Žavlje, Štra-mar, Vignano in Rabujez (Aquili-nia). Prebivalci so italijanske in slovenske narodnosti. Slovenska narodnostna skupnost je organizirana v Društvu Slovencev miljske občine. Upravna telesa občine so: občinski svet, v katerem je 30 svetovalcev, ki so izvoljeni vsakih pet let; občinski odbor, ki mu predseduje župan in v katerem so štirje odborniki in dva suplenta. Župan in odborniki imajo izvršno oblast na področjih urbanistike, gradbeništva, javnih del. javnih storitev, prevozov, proračuna, načrtovanja, trgovine, o-brtništva, decentralizacije, turizma, kulturnih dejavnosti, izobraževanja, socialnega skrbstva, športa, osebja. Na osnovi vsedržavnega zakona štev. 278 so bili nadalje oblikovani okoliški sveti (Milje - Žavlje -Štramar Rabujez, Zindis - Čampore - Lazaret - San Rocco. Korošci - Fonderia - Grisa - Farnei), ki predstavljajo zahteve in hotenja rajonskega prebivalstva v okviru občine. Okoliški sveti dajejo mnenja in predloge za rešitev upravnih problemov, ki zanimajo občino in okoliš. Telesa svetov so predsednik in svet, v katerem je 12 svetovalcev. Omeniti je treba še nekatere organe samouprave: upravni organi, zborni organi (šola, zdravstvo, šport, družinske posvetovalnice). Pristopanje k upravnemu in političnemu življenju občine je zato zelo razširjeno. V miljski občini delujejo sledeče stranke: KPI, KD, PSI, PSDI, PRI in PLI; sindikalne organizacije CbiL, UiSL, LLUL - U1L in številne druge organizacije družbenega in kulturnega značaja. Potem ko je bila leta 1964 zaprta ladjedelnica San Rocco na osnovi vsedržavnega načrta za preureditev ladjedelništva, zaradi česar je zmanjkalo 600 delovnih mest, deluje v občini le ladjedelnica Alto Adriati co, v kateri je zaposlenih približno 400 delavcev. Pomembna industrija je tudi rafinerija Aquila - Total s 520 uslužbenci. V občini deluje še vrsta obrtniških in trgovskih podjetij, medtem k,o sta kmetijstvo in ribolov postranskega pomena. 50 odstotkov prebivalcev občine je zaposlenih v industriji, 80 odstotkov prebivalcev pa dela izven občine. Občinska uprava se je zelo zavzela za izobraževanje. V občini so jasli, v katerih je 43 otrok, do treh let starosti; občinski vrtec z dvema italijanskima in s slovensko sekcijo, državni vrtec z dvema sekcijama in trije zasebni vrtci. Skupno jih obiskuje 426 otrok. Poleg tega delujejo štiri italijanske osnovne šole, od katerih tri s celodnevnim poukom, in slovenska osnovna šola. vseh učencev je skupno 876; srednjo šolo obiskuje 562 dijakov. Poleg tega pa uresničujejo v Miljah še slovenski šolski center. Poleti delujeta v občini dva poletna centra, ki nudita otrokom možnost konstruktivne uporabe prostega časa. V občini deluje tudi avtonomna turistična ustanova, ki tesno sodeluje z občinsko upravo pri organizaciji turističnih in kulturnih prireditev. Najpomembnejši prireditvi, ki sta postali že tradicionalni, sta miljski pust, ki ga letos prirejajo že šestnajstič in «miljski avgust* ali poletni pust, s katerim se konča obdobje kulturnih prireditev na odprtem. Občina ima šest mejnih prehodov. V zadnjih letih se je precej razvila tudi športna dejavnost, v okviru katere deluje okrog 1.800 otrok in mladostnikov, ki so organizirani v številnih športnih društvih in v šolah. V občini deluje dom za ostarele, v katerem je 90 gostov in ki ga upravlja občinska skrbstvena ustanova. Kar zadeva zdravstvo velja ome- niti, da bo s 1. januarjem 1980 u-vedena v vsej državi zdravstvena reforma, kar bo zahtevalo od vseh občin veliko napora za uresničitev črke in duha zakona. Občina si veliko prizadeva, da bi preprečila onesnaževanje okolja, še zlasti v zvezi s petrolejskim prista niščem v Miljskem zalivu. Od leta 1970 je miljska občina doživela obdobje močne urbanizacije, njeno prebivalstvo pa je naraslo od 12.000 na sedanjih 14.037. Občinska uprava je neposredno posegla v to vprašanje in je tudi usmerila zasebno gradbeno dejavnost s splošnim regulacijskim načrtom. Obenem je že leta 1972 oblikovala načrt za ljudske gradnje in zgradila večji kompleks v kraju Fonderia z vsemi potrebnimi infrastrukturami. Načrt sedaj dokončujejo tudi zahvaljujoč se posegu IACP, zadrug in, sicer v minimalnem delu, zasebnikov. Glede na uspeh prvega načrta ljudskih gradenj si občina prizadeva, da bi našla ustrezno lokacijo za drugi načrt istega značaja. Istočasno je začela tudi z delom za ohranitev in rekonstrukcijo zgodovinskega središča, da bi ga usposobila za bivanje 2.000 prebivalcev. V okviru te stanovanjske politike občina sproti odobri tudi načrte za nujna urbanizacijrka dela ter za rekreativne in športne strukture. Predviden izdatek za ta izredni načrt je 2.500 milijonov lir. Občina se je nadalje angažirala v pripravi načrtov za industrijski razvoj v Osapski dolini in za turistični razvoj področja San Rocco -Lazaret, da bi zajamčila in okrepila miljsko industrijsko in proizvodno tkivo. V tem okviru bo velikega pomena sodelovanje med Italijo in SFR Jugoslavijo v duhu osimskih sporazumov. OB 25. OBLETNICI SMRTI MSGR. IVANA TRINKA MORALNI, KULTURNI IN POLITIČNI LIK BORCA ZA NARODNO OSVEŠČANJE BENEŠKIH SLOVENCEV Pojav socializma in odpor Cerkve: Trinko med ustanovitelji furlanske ljudske stranke I. 1919 - Fašizem, užaljen molk in ostra obsodba prepovedi rabe slovenščine v cerkvah To za vest je ohranila le pičla manjšina: duhovniki Metro Podrecca, Eugenio Blanchini in seveda Ivan Trinko. Značilno je. da so tisti, ki so to zavest ohranili, bili duhovniki. Prebivalstvo beneških dolin je svojo zavest, svoj pogumen odpor in zahtevo po svojih pravi-can izražalo preko duhovnikov. V začetku 20. stoletja so bili naši ljudje zelo revni in takšno stanje se je nadaljevalo tudi pozneje. S tem časom sovpada tudi prvi pojav socialističnega gibanja. Pravzaprav je to bolj veljalo za Furlanijo kot pa za Benečijo. Ta je dolgo odklanjala sleherno novost. Pokorno je pristajala na dogajanja, vendar tako, da se je pred novostmi kot jež zapirala vase. To je naše ljudstvo obvarovalo pred hudimi pretresi, hkrati pa ga je izpostavljalo počasnemu, a stalno naraščajočemu izgubljanju kulture. Pojav socializma je bil za Cerkev hud udarec. Ne zaradi idej o socialni pravičnosti, ki so bile povezane z novim gibanjem, pač pa zaradi silnega antiklerikalizma ter zaradi marksistične ideologije, ki je za to gibanje značilna. In to je bil tazlog, da se je socializem zelo dolgo dobo le neznatno uveljavil v Benečiji, če ni bil celo sploh odsoten. Katoliško ljudsko gibanje je težilo tudi za tem, da bi zavrlo nastop socializma, kar bi pomenilo tudi nasilno razkristjanjenje množic. Šlo je za to, da bi ne zapravili socialističnega zagona, pač pa da bi ga očistili marksističnih ideoloških elementov. To je bilo delo katoličanov iz stranke Parti-to popolare, ki so se bojevali za pravičnost, izobrazbo in za to, da bi ljudstvo dobilo zaposlitev. In eden teh je bil tudi msgr. Trinko, resnično ljudski in iskren kristjan. Bil je eden izmed ustanoviteljev furlanske ljudske stranke — Partito popolare friulano v letu 1919. Bil je torej eden tistih, ki so doživljali tedanjo razgibano dobo in ki niso zamudili zgodovinske priložnosti. V težavnem posredovanju med spolovinarj’ in furlanskimi veleposestniki je bil Trinko tolmač te«a ljudskega duha, te pozornosti do ljudskih zahtev in potreb. Smo v letu 1920, ko je fašizem bil pred vrati. Fašistično asilje ga je lota 1925 izrinilo iz aktivnega političnega življenja, potem ko je polnih 23 let dostojno zastopal svoje ljudi v ^krajinskem svetu. Tu se nujno vsiljuje vprašanje, kaj je Trinko kot svetovalec napravil za Benečij . Odgovor je preprost: storil je veliko, dosegel pa malo. To pa iz treh razlogov: zaradi ravnanja liberalcev, ki so bili na oblasti, zaradi izbruha prve svetovne vojne tei’ zarad! nastopa fašizma. S tem nočemo zmanjšati veličine Ivana Trinka. Radi bi rekli le, da je bil čas njegovega političnega delovanja izredno nenaklonjen vsem. posebno pa še Benečiji, ki je ostala zaostalo področje in prava »zaloga* delovnih moči, vedno pripravljenih na iz-scUtev, če so razmere to dopuščale. In vendar je Trinko z njegovo lastno ra: onostjo in dalj-' nevidnostjo nakazoval posege, ki bi jih bilo treba napraviti v kmetijstvu, ivinoreji in obrtništv \ hkrati pa je omenjal tudi kako industrijsko pobudo, seveda v < i-jenem posegu. Nekaj je dosegel na področju cestne mreže, ki je bila izboljšana in je povezovala tudi najbolj oddaljena naselja. V tem smislu j veliko storil. Še več, .po njen. je sledila huda zamuda. s" so šele v današnjih dneh povezali s cestami še nekatera zadnja naselja. Kot politik se je Trinko moral spopasti s social1 ’ i liberalci tudi glede odnosov med Cerkvijo in državo. V tr. spopadu se je Trinko odločno postavil na /tran tistih, i i I”i prizadeti zaradi zavzetja Rima ter zaradi načina, kako je bilo pripravljeno, izvedeno in prikazano. Zavzetje Rima se ni tolmačilo kot ponovno dosežena enotnost Italije, pač pa kot konec papeštva in poraz Cerkve. V tem smislu so liberalci in socialisti idejno idealno soglašali. V o-nih burnih letih ni bilo lahko stvari razločevati, ?e manj je bilo možno dogajanja mirno presojati. To velja tudi za katoličane. Tudi Trinko je smatral zavzetje Rima kot žalitev papeža, kot nevarnost za svobodno delovanje . Cerkve, pa tudi kot napad na njegovo osebno vero. Zapleti tega problema so bili torej zelo resni, resne so bile tudi posledice, negotovo je bilo stanje duhovništva in aktivnih kristjanov. Popuščanja ni smelo biti. Glede tega je bil Trinko neuklonljiv. Tudi njegov poseg v pokrajinskem svetu leta 1911, ob 50-letnici italijanske kraljevine, je bil odraz njegove politične odločnosti, njegovega o-sebnega dostojanstva. Z nastopom fašizma so se razmere v Italiji poslabšale, še posebej pa razmere v Benečiji. Po letu 1925 se je Trinko zaprl v u-žaljen, srdit molk, ki ga je prekinil šele po letu 1933 ob prepovedi rabe slovenskega jezika v cerkvah. Trinko molk je pomenil popolno zavračanje fašistične politike, ki je bila kljub zunanjemu videzu protidemokratična, pro-tiljudska in protikrščanska. Zato je bil on eden tolikih duhovnikov, ki se niso veselili konkordata med fašistično državo in Cerkvijo. In dejstva so mu dala prav. Kot toliki veliki demokrati je v konkordatu videl uradno posvetitev fašizma. In njegova sodba je bila krščanska sodba in hkrati tudi politična ocena. Če je bil konkordat s krščanskega vidika zgrešen, ni bil manj zgrešen s političnega zornega kota. In res je to dalo fašizmu novega zagona in je zato fašizem na -daljeval v svoji nasilni, predrzni politiki, za katero je vsaka kritika preblaga. Trinko je obmolknil, vendar je bil vedno odločno proti diktaturi in zato je bil pod policijskim nadzorstvom, seveda zaradi njegovega jasnega oziroma odkritega odpora in zaradi njegovega stališča glede nacionalnega vprašanja v Benečiji. TRINKO IN BENEČIJA Bil je pevec Benečije in jo je opeval, ker jo je ljubil in bil nanjo nadvse navezan. Pretežni del svojega življenja je kot profesor preživel v Vidmu. V svojih zadnjih letih življenja pa se je u-maknil v Trčmun, da bi tu v miru delal. Urfircti je’ hotel ril* švte-’ jem domu, v svoji deželi, na o-bronkih Matajurja! Svbjd ljudstvo je začel zgodaj ljubiti vendar pa še nekako na splošno, kot se dogaja vsem in vsakomur, pač pa povsem zavestno. V semenišču je izpopolnil svoje znanje slovenščine, nato pa tudi znanje vseh slovanskih jezikov, tako, da je v tem postal zelo iskan strokovnjak. Gojil je svojo pesniško žilico in napisal več liričnih poezij, ki so jih kritiki ocenili kot dragocene lite-rarn; stvaritve. Vendar Trinkovo zavzeto zanimanje za Benečijo ni bilo le pesniškega značaja, pač pa je bilo tudi politično, torej praktično in to na visoki ravni zaradi njegove kulturne razgledanosti in zelo širokih pogledov. In v zvezi s tem ne moremo mimo zgodovine Benečije in njene izvirne posebnosti, ki temelji na slovenski etniji. Benečija (Slavia Veneta) se razlikuje od furlanske »patrie*, kot zatrjujejo beneški doževski dokumenti, ko določajo statut področja in temelje njegove avtonomije. Trinko je razmišljal o teh stvareh in presojal koristi, ki so iz njih izhajale so-sednijam beneških dolin za sožitje, za smisel pripadnosti neki homogeni skupnosti, za zaščito jezika. Pri tem je prihajal do prepričanja, da je bodočnost teh skupnosti v obnovljeni avtonomiji. Iz Calatagironeja mu je v onih letih s podobnimi predlogi odmeval glas don Sturza. Bodočnost Italije je v deželni ureditvi. Zato se ne zdi prav nič čuden, pač pa je vsega upoštevanja vreden predlog, ki ga je že 1892 Trinko dal za Benečijo, ko je govoril o »ločeni, povsem avtonomni državici*. Bilo je to nadaljevanje o-nih srečnih izkušenj iz dobe beneške republike, pa čeprav sto let po njenem izginotju. Polemike, ki so tisti predlog spremljale, so dokazovale le zgodovinsko in poli-tinčo ignoranco tistih, ki so to polemiko sprožil' in za te ljudi so veljala le gesla, za njih je veljala le logika vojaške sile, ki odloča o mejah in pripadnosti. Toda temu odločnemu stališču glede etnične pripadnosti se Trinko ni nikoli odpovedal, čeprav so se politične oblike, čeprav so se konkretni politični predlogi morali nujno spreminjati. To, kar v Trinkovem ravnanju najbolj pade v oči, je zavest, je odločna volja pripadati slovenski jezikovni manjšini. To bi se moglo morda zdeti povsem normalno tistemu, ki ne pozna zgodovine Benečije zadnjega stoletja, zgodovine, katere začetek je treba povezovati prav s Trinkovimi mladimi leti. Italijanska politika je tedaj nasilno težila v enotnost in je bila strahotno šovinistična in ta politika je prvič trčila ob neitalijan-sko prebivalstvo. In to trčenje je bilo surovo, seveda z italijanske strani. Načrt za asimilacijo tega ljudstva je bil izdelan zelo hladno in s hudobijo. Izdajati se v takih razmerah za Slovenca je bilo pogumno dejanje. Naši ljudje pa so se že zdavnaj odvadili pogumu in so poznali le pogum strahu. Ker je bilo prebivalstvo Benečije skozi stoletja navajeno miru in spoštovanja, ko je živelo pod beneško oblastjo ni bilo pripravljeno na italijansko nasilno raznarodovalno akcijo. Sicer ni hotelo sprejeti dejanskega stanja, vendar pa ni niti reagiralo. Zaprlo se je vase in se zateklo v tihi mir cerkva. Trinko je s tem stališčem pretrgal. Ne le da se proglaša za Slovenca, pač pa po slovensko piše in govori. Je duša slovenskega preporoda med svojimi ljudmi. Tistim, ki ga sumijo antiitalijan-stva, odvrne z navajanjem beneške zgodovine. In tako postane vzornik nacionalnega pluralizma v državi in pobudnik manjšinskih pravic. Tisti, ki so ga obtoževali najprej 1'iloslovenstva, nato fi-lojugoslovanstva, so pozabili nato, da Trinko ni potreboval nikakršnega »filo», ker je bil on le in izključno Slovenec. Če je to greh, mu tega greha ne more odpustiti nihče. Zato je boj, ki so ga v zvezi z njegovim imenom začeli še v dobi, ko je bil živ, nato pa tudi po njegovi smrti, le plod neznanja in hudobije. Trinku je bilo le do tega, da ne izgubi svoje identitete, svoje istovetnosti, do tega, da bi ne postal etnični izgubljenec da ne bi bil izkoreninjenec. Njegov boj je bil torej boj za obrambo njegovega doma, njegove krvi, njegovega življenja je bil torej boj za lastno ohranitev, in v tem mu razen duhovnikov in nekaj redkih posameznikov njegovi ljudje niso sledili. To je pač posledica kulturne zamude našega ljudstva, ki je bilo preveč navajeno na pasivno sprejemanje dejanskega stanja. Trinko se je močno zavzemal za kulturno uveljavitev in razvoj svojih ljudi, vendar ni mogel prav nič doseči za slovenski kulturni napredek. O slovenskih šolah se ni dalo niti govoriti. S fašizmom se je leta 1933 zrušilo na Benečijo še bolj divje neurje, prepoved rabe slovenščine v cerkvi. Tokrat je bil odgovor silen. Udarec je bil namreč prehud. Tedanje zgodovinske knjige kapla-nij vse in na enak način beležijo nezadovoljstvo prebivalstva in njegov protest. Duhovništvo se prizadeti) zgane. Trinko postane njihov kulturni vodja, njihov učitelj in navdihovalec. Drugi so se lotili praktičnih akcij, predvsem naslednji trije: Antonio Cuffolo, Giuseppe Cramaro in Pietro Qua-lizza. Začno se stiki med Benečijo in Vidmom ter med Benečijo in Rimom, da bi se izposloval preklic absurdne vsiljene prepovedi. Trinko sestavi svoj poseg pri svetem sedežu. Žal nam doslej še ni bilo dano, da bi se spoznali z rokopisom, točneje s tekstom, ki ga je Trinko poslal v Rim, o naravnih pravicah narodov do lastnega obstoja, do lastnega jezika, do lastne kulture. MARINO QUALIZZA (Nadaljevanje jutri) Dvestoti nastop TPPZ prejšnjo soboto ob proslavi Oktobrske revolucije v Prešernovem gledališču v Bo!juncu Prejšnjo nedeljo je v Prešernovem gledališču v Boljuncu nastopil an-snmbel «Taims» »Domski dan» v Slovenskem dijaškem domu: predsednik domske skupnosti Mauro Pernarčič govori navzočim «Domski dan»: nastop otroškega pevskega zbora Ženska in njena stvarnost Legalizirani splav še ni pregnal mazačev in brezvestnih zdravnikov Bliža se čas, ko bomo lahko potegnili prve verodostojne zaključke o uresničevanju zakona o prekinitvi nosečnosti. Tovrstne obračune so že pred časom napovedali najprej Odbor, ki skrbi za uresničevanje zakona, razne organizacije žensk in tudi demokratične sile. Podatki, do katerih so se in se bodo te razne organizacije dokopale, bodo prav gotovo izredno zanimivi in presenetljivi: kljub viku in kriku, ki so ga zagnale tiste sile, ki v pravici do splava vidijo predvsem hudodelsko dejanje, je število splavov, ki so jih opravili v primernih ambulantah izredno nizko. Vsekakor odločno prezniko, da bi izenačilo grozotno številko, ki jo vsako leto v Italiji prinašajo skriti ali maza-ški posegi. Nesporno je torej, da zaradi objektivnih težav — pomanjljivo opremljenih ambulant in nepripravljenosti osebja —, predvsem pa zaradi ostrih nasprotovanj, legalizirani splav še ni odpravil ne mazaštva ne donosnega delovanja številnih zdravnikov ali babic, ki pa so se v veliki večini na svojih delovnih mestih izrekli proti posegom prekinitve nosečnosti »iz verskega prepričanja*. Tako podatki kot pričevanja bodo torej prinesli na dan veliko umazanega in tistih skrivnih resnic, ki jih marsikdo, vsaj dokler jih ne občuti, zavrača, češ saj ni mogoče, saj ni tako. Sdveda do tega ne prihaja samo v Italiji, takih podatkov si lahko naberemo tudi v drugih državah. Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da pride letno do 40 milijonov splavov, od katerih jih je dobra polovica «skritih». Kljub tej izredno visoki številki pa splav ni več na prvem mestu med načini načrtovanja rojstev, temveč je v zadnjih letih zdrknil na tretje po prostovoljni sterilizaciji in po uživanju kontracepcijskih sredstev. Splošna zdravstvena in spe-cifičnejša spolna vzgoja sta torej začeli opravljati svojo nalogo. Manj zadovoljivo je z zakonskimi predpisi, ki so le redkokje, tu mislimo predvsem na zapadni del sveta, v skladu s stvarnostjo. V zahodni Evropi na primer imajo v Belgiji, na Holandskem in v Irski republiki še izredno stroge zakone, proti splavu seveda. Baje se jih natančno držijp le na Irskem, medtem ko v ostalih dveh državah kratkomalo »zatiskajo oči». Dve državi in sicer Španija in Portugalska še nimata ustreznih zakonskih predpisov, čeprav so jih že napovedali. Sosednja Francija pa je bila ravno pred dnevi v žarišču pozornosti, saj so zakonski predlog, ki je bil zadnjih pet let «na preskušnji*, končno francoski parlamentarci potrdili. Polemik je seveda bilo veliko: še največ jih je sprožila intervencija predsednika francoske episkopalne konference marsejskega nadškofa kardinala Etchegaraja, ki se je javno potožil, da še do nedavnega ne bi nikomur prišlo na misel, da opravljanje splava ni zločin. Ob tem pa so se zagovorniki prekinitve nosečnosti v Franciji, kjer je tovrstni zakon še veliko bolj pomanjkliv od italijanskega, spomnili, da so še pred tridese- timi leti lahko ljudi zaradi splava obsojali tudi na smrt ali dosmrtno ječo. Poleg mišljenja in čustvovanja ljudi so se torej spremenili, čeprav počasneje, tudi zakoni. Vendar še vedno marsikdo osporava tem poznim spremembam: tako je pred dnevi italijansko kasacijsko sodišče začelo obravnavati prizive štirinajstih sodnikov, ki krivijo zakon o prekinitvi nosečnosti, da krši ustavno pravico vsakega bitja do življenja. Pred januarjem kasacijsko sodišče ne bo razsodilo, zato pa bo dalo povod za ponovne razprave in polemike. Ženske pri tem opozarjajo, da splav nikakor ni sredstvo za načrtovanje rojstev, kajti znanost je odkrila veliko preprostejših in varnejših načinov. Pri legalizaciji splava, že venomer ponavljajo razne organizacije žensk, gre predvsem zato, da se odpravijo mazaški in vsi posegi, ki so za žensko izredno nevarni ii tudi poniževalni. Bolj kot v suhoparne paragrafe bi se torej morali sodniki zazreti v bolečo stvarnost in pri razsodbah to tudi upoštevati. mmm m ITALIJANSKA TV Prvi kanal 10.55 Evrovizija: Smučanje: moški 12.30 Skede — Urbanistika 13.00 Agenda časa 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Osnovni tečaj o ekonomiji 14.40 Evrovizija: Smučanje: moški 17.00 Remi — risani film Scendo sotto terra 17.25 Uffal: Se je vrnil očka — 2. del 18.00 Le astronavi della mente — vzgojna oddaja 18.30 Izžrebanje loterije 18.35 DNEVNIK 1 -- Kronike Sever kliče Jug - Jug kliče Sever 19.05 Spaziolibero: programi pristopanja 19.20 Skeči Bernarda Cribbinsa 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Posebna oddaja Dnevnika 1 21.30 Ottototo: Tototrulfa ’62 Igrajo: Toto, Nino Taranto, Estella Blain, Lia Zoppelli, Peppino De Martino in drugi Ob koncu DNEVNIK Vmes neposredni prenos iz Neaplja o podelitvi »Premio Napoli di Narrativa 1979» Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Lihi prostor 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Predsmučarska telovadba Program za mladino 17.00 Peter, risanka 17.05 II dirigibile Otroška glasbena oddaja 17.35 Glasbeni popoldnevi 18.00 Gledani od blizu: Sergio Vacchi, slikar 18.30 Iz parlamenta DNEVNIK 2 - Šport 18.45 Izžrebanje loterije 18.50 Dober večer z... Albertom Lupom Vmes film iz serije Mork in Mindy Mindyjev rojstni dan 19.20 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Bel - Arni, 3. del TV nadalj. 21.55 Zerofobia - Nastopa Renato Zero 22.45 Teatromusica Ob koncu DNEVNIK 2 - JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 — 14.55 TV v šoli 16.10 Smuk za moške 17.10 Poročila 17.15 Gledališče Strička Branina 17.30 Raznašalci časopisov 18.00 Domači ansambli: Fantje treh dolin 18.35 Obzornik 18.45 Vedenjski odkloni pri mladih 19.15 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Kar bo. pa bo 21.05 Petrocelli — serijski film 21.55 TV DNEVNIK 22.10 Naslov brez naslova, ekspe rimentalna oddaja Koper 18.30 Spust za moške 19.20 Odprta meja 19.50 Stičišče 19.58 Dve minuti 20.00 Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.30 Privid, film Režija: Robert Altman; igra' jo: Susannah York, Ren AU" berjonois in drugi. 22.10 Propagandna oddaja 22.30 Likovni nokturno: Marko Murat Zagreb 17.45 Otroška oddaja 18.15 Družbena tema 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV DNEVNIK 21.05 Ljubezenske zgodbe, serijski film 21.55 TV DNEVNIK ŠVICA 18.00 Program za najmlajše: Televizija 18.05 V pričakovanju snega 18.10 Program za mladino: Pravila igre 19.35 P. M. A. Piano di Mutua As-sistenza — film 20.30 TV DNEVNIK 21.45 Piaf - film TRSTA 7.00, 8.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.10 Jutranji almanah: «Iz sveta folklore in ljudskega izročila*; 9.00 Dnevni pregled tiska; 9.05 Iz naših oddaj; 10.05 Radijski koncert; 11.35 Domače popevke; 12.00 Kulturni prostor: četrtkova srečanja; 12.30 Pesmi brez besed; 13.15 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena panorama; 14.10 Otroško okence: «Kje je napaka?*; 14.30 Roman v nadaljevanjih; John Galsworthy: »Temni cvet*; 15.00 Po končani u- niw%K»a :im 16.00 Mil RADIO TRST A DANES, PETEK, OB 16.00 MIKROFON V RAZREDU V sodelovanju z našimi srednjimi šolami je stekla pobuda o snemanju posebnih oddaj, ki širokemu krogu poslušalcev neposredno posredujejo potek in vsebino nekaterih značilnih učnih ur. Oddaja je na sporedu ob četrtkih ob 12. uri in se ponavlja naslednji dan. Današnja oddaja je bila posneta v I. B razredu srednje šole «Fran Levstik* na Proseku in prikazuje lekcijo slovenščine prof. Olge Lupine, ki obravnava vprašanje pravilne rabe vejice v prostem stavku. pesmijo po svetu; 17.05 Mi in glasba; 18.00 Kulturna kronika; 18.05 Kulturni prostor; 18.30 Motivi iz revij in musicalov. KOPER (Italijanski orogram) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Debro jutro z glasbo; 8.32 Bach in njegovi sodobniki; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Glas Oliverja Drago je viča; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10 32 Pesem dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrani za vas; 15.00 Samoupravljavec; 15.10 Poje zbor Antonio Ille- sberg iz Trsta; 15.45 15 min. z orkestrom Nelsona Riddlea: 16™ Kultura in družba; 16.10 Glasbeni odmor; 16.15 La Vera Rotoa’ gna; 18.32 Crash; 16.55 Izletniki 17.00 Glasovi in zvoki; 17.32 Ne pozabne melodije; 1H.32 Petkov koncert. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.55, 13.30 Poročila; 6.6» Glasba za dobro jutro; 13.05 Ju' goslovanska pop scena; 13.37 N? ši zbori; 14.00 S polnimi jadri. 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Pr0' gram RL; 15.30 Glasba po željah. 16.00 Primorski dnevnik; 16.30 A i ktualna tema: Kulturna proble matika: 16.39'Svirkc svira. ko'0 J igra: spored pesmi in plesov na rodov Jugoslavije. RADIO 1 7.00, 8.00. 9.00, 12.00, 13.00, 15.00- 19.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasba za dobro jutro; 7.45 Poštna kočija; 8.50 Glasba; 9.00 Radio anc? io; 11.00 Opera - kviz; 12.03 Vi JJ! jaz; 14.03 Radio 1 — jazz 79; 14.™ Glasno branje; 15.03 Popoldanska srečanja; 16.30 Sindikalna tribuna; 17.00 Patchvvork; 18.30 Razgovori; 19.20 Radio 1 — jazz ™l 20.30 Radijska drama. LJUBLJANA 7.00 , 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12^°-13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 rr ročila; 6.50 Dobro jutro otroci-8.08 Z giasbo v dober dan; Glasbena pravljica; 8.40 Naši U' metniki mladim poslušalcem; ; Z radiom na poti; 9.45 Turistk11, napotki; 10.05 Rezervirano za-.' 12.00 Na današnji dan; 1210 V glasbene tradicije jugoslovanski narodov in narodnosti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne g0®.", be; 13.00 Iz naših krajev; lO.a Človek in zdravje; 14.05 Iz ljičnega sveta; 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja’0, 15.30 Napotki za turiste; 15.35 p' bavna g’asba; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Od arije do arije; 18.30 S knjižnega tj’" ga; 19.35 Lahko noč otroci; ljJ.jK Minute z blejskim kvintetom; 22-vV Uganite, pa vam zaigramo...; 21”° Oddaja o morju in o pomorščakih' 22.20 Glasbeni intermezzo; 22-3 Besede in zvoki iz logov domačih' 23.05 Lirični utrinki. S 1 S v* v! Prevedel Dušan Dolinar Bob Woodward Carl Bernstein rnornv PADEC :: s % I 49. Tako je Javvorski 8. januarja prišel v Belo hišo in pol dneva poslušal posnetke s trakov. Bili so slabi; marsikaj se je slišalo kot nerazločno bebljanje. Javvorski je prosil, naj mu dajo kopijo, da jo bo odnesel s seboj. Buzhardt je odgovoril, da je to popolnoma nemogoče. Predsednik in Haig sta v San Clementeju. Buzhardt, je poklical Haiga. General mu je rekel, naj izroči presneto kopijo traku Javvorskemu. Buzhardt je odvrnil, da se Haig gotovo ne zaveda, kaj je na traku. Haig je dejal, da je Buzhardt preveč previden. Se enkrat mu je ukazal izročiti kopijo. Dan zatem je Buzhardt prejel od Javvorskega pismo, v katerem je posebni tožilec zahteval še petindvajset trakov. Buzhardt je spet telefoniral Haigu. Haig je spoznal, da so ga preslepili. Drgetaje je obvestil predsednika, kaj se je zgodilo. Nixon je Haiga prezirljivo ozmerjal, ker je zaupal Javvorskemu. Nikoli ne dam iz rok niti enega traku več, je rekel predsednik. Pa naj se zgodi karkoli. Namestnik Javvorskega Henry Ruth je že dolgo menil, da je Garment sprejemljiv za razsodne dokaze, Ruth ga je nekoč v začetku februarja povabil na kosilo. Sestala sta se v restavraciji na obali Potomaca v jugovzhodnem VVashingtonu. Ali bi Garment mogel pregovoriti predsednika, da bi odstopil, je vprašal Ruth. Prepričan je, da Nixona nese naravnost proti odstavitvi in obsodbi Odstop pa bi deželo obvaroval pred strašanskim pretresom in krčem. Garment ga je poslušal popolnoma hladno in ni niti namignil, da je sam Nixonu to že skušal dopovedati, a se mu ni posrečilo. Ruth je bil skoraj popolnoma prepričan, da predsednik ne bo odstopil, ker bi se z odstopom izpostavil pregonu. Kljub temu pa se je trudil, da bi vendarle kaj prispeval k temu. Garment je pozneje pripovedoval o tem pogovoru Haigu in general si je to zapisal. Potem je zmajal z glavo. Ne. Zdaj ni čas, da bi nesel predsedniku takšno sporočilo. V naslednjih dneh je Javvorski v svoji tesni, temačni pisarni na K Streetu v središču VVashingtona ure in ure premišljeval in pretresal stvari s svojimi najbližjimi sodelavci. V vseh oseminštiridesetih letih, odkar se je prvič prikazal v sodni dvorani — takrat je branil v Teksasu človeka, ki so ga med leti prohibicije obtožili popivanja — se ni Jaworskemu nikoli sanjalo, da se bo moral kdaj spopasti z odločitvami, kakršne so ga čakale zdaj. Ob trakovih in Deanovem pričevanju je imel zadosti dokazov, da bi predsednika lahko obtožil zarote za oviranje pravice v preiskavi v zvezi z VVatergateom. Vprašanje, ki ni bilo rešeno, je viselo nad pisarno posebnega tožilca: na tej strani je bila grozljiva možnost, na nasprotni pa enkratna priložnost za dokaz, da ni nihče nad zakonom, niti predsednik ne. Peščica pravnikov, ki je poznala dokazno gradivo in vedela, o čem se mora odločiti Javvorski, je razvneto razpravljala v svojih natlačenih pisarnah. Prečesavali so vse pravne, ustavne, moralne in praktične vidike, ki so se jih le mogli spomniti. Če bo Javvorski sklenil udariti naravnost, se bodo na prvih straneh časopisov začrnili vreščeči naslovi: «Predsednik obtožen!« se predsednik Združenih držav znašel kot obtoženec 119 obravnavi v sodni dvorani. Kaže tudi, da bi bilo v takšnem stališču vsaj nekaj razsodnega. Kaj naj bi na P1"1” mer predsednik ukrenil, če bi medtem kdo sprožil jeC,r’ sko vojno — ali naj bi prosil za prekinitev obravnave' Poleg tega bi vprašanje obtožnice nedvomno šlo Pre^ vrhovno sodišče. To bi odložilo obravnave zoper dn1#® obtožence, udeležene v zaroti. Zdaj, ko že teče postopa za odpoklic, bi bilo mogoče s pridom in vsaj delno uteme' ljeno dokazovati, da vložiti obtožnico pomeni spravU9' ti predsednika v dvojno stisko. Potem je bilo treba misliti na obupne možnosti, ^ prihajajo v poštev ob samem procesu. Kako naj JaWof' Ski spravi predsednika v sodno dvorano, če tja ne hotel priti prostovoljno, kot se zdi kar verjetno. Ali n»j Nagoni so Javvorskemu velevali, naj se ne odloči za Poš *_e _P°nJ. V,B® ° hlšo Polici)0? Misel je smešna, arnp to. Morda se je že odločil proti, so premišljevali njegovi sodelavci, in tedaj so vse nadaljnje besede izgubljene. Toda razprava se je nadaljevala in Javvorski jo je jemal zares. 2e dejstvo, da bi bilo v pravnem smislu sila težavno obtožiti predsednika, ki opravlja svojo dolžnost, je skoraj zadostovalo za odločitev proti, Ustava razločno pravi, da je predsednik po odpoklicu izpostavljen kazenskemu pregonu. Nič pa ne pove, ali je mogoče vložiti obtožbo, medtem ko predsednik opravlja svojo funkcijo. Če bi bil predsednik obtožen, bi njegovi pravni zastopniki obtožnico spodbijali. Sprožila bi se pravniška in politično publicitetna ofenziva zoper posebnega tožilca. Bela hiša bi imela v rokah krepke argumente. Ziegler in St. Clair bi spet in spet trobila, kako pošastno bi bilo, če bi ek če se stvari skrčijo na golo silo, lahko predsednik up°rft* bi oborožene sile. Javvorski je računal, da bi vrhovno sodišče najbrž ^ temeljeno in najbrž tudi po svoji dolžnosti razsodilo, , je obtožnica protiustavna. Poleg tega je bil Javvorski boko prepričan, da ne sme upoštevati samo svoje toži*' ske vloge. Ali lahko predsednik Združenih držav oziroin9 predsedniška funkcija deluje, medtem ko je vodja izvršb oblasti pod obtožbo? Ko je v sodnem procesu? Kako ^ obtožnica zoper predsednika delovala na mednarodni V°' ložaj Združenih držav? Vložitev obtožbe bi omadeževa*9, nemara pa tudi razvrednotila vsako dejanje predsedn*' ka, voditelja vlade. Javvorski je trdno verjel, da bi se t° res zgodilo. Celo najbolj redni sestanki in imenovanj® bi postali dvomljivi. SMUČANJE ZENSKI VELESLALOM ZA SP Vadigova zopet sijajna Švicarka je včeraj slavila zasluženo zmago gred Francozinjo Pelenovo in rojakinjo Hessovo - Zmagala tudi v kombinaciji Od Italijank je bila najboljša Daniela Zini (8.) - Giordani jeva 11. VAL DTSERE - Z odličnim na-st°Pom v prvi vožnji je včeraj Svitka Marie Therese Nadig osvo-Ma prvo mesto v veleslalomu v i ai francoskem kraju. Po lepem ■spehu v smuku dan prej je torej “vicarska smučarka premočno o-Sv°jila tudi prvo mesto v kombinaciji. V včerajšnji, prvi vožnji je bila Nadigova najboljša, toda že tedaj * Pilo jasno, da ji bo odlično razložena Francozinja Pelenova naj-“^a konkurentka. In to se je v vožnji tudi pripetilo, saj je ?~a francoska smučarka najhitrej-ne pa toliko, da bi lahko Na-Q|g°vi odvzela prvo mesto, j,Odlično je vozila tudi Švicarka, *^ka Hess, ki je osvojila tretje "^sto pred nekaterimi smučarka-?> ki so celo sodile ms d favori-inje za zmago v včerajšnjem vele-'alomu. Kinshoferjeva (ZRN) Wenz-„va (Liecht.) in Prollova so se "aiTireč uvrstile slabše od te tekmovalke. i Od Italijank je bila včeraj naj-°°*jša Daniela Zini, ki je bila po "vi vožnji celo sedma, po drugi J? je zdrknila za mesto nižje. Clauda Giordani je osvoii'a 11. mesto. ..’’ria Rosa Quario pa je bila šti-"Pajsta, Za italijanske barve to-delen uspeh. .Jugoslovanke se včeraj niso naj-izkazale. Tometova je bila " Prvi vožnji 54., v drugi pa je jPdla. Tako se je najbolje uvrstila L^nanova kot 61. Radnikarjeva je 65., medtem ko se je Zavadlava uvrstila za mesto nižje. . VRSTNI RED i' Nadig (Švi.) Pelen (Fr.) ' Hess (Švi.) !• Kinshofer (ZRN) :■ Wenzel (Liecht.) !• Proll (Av.) '■ Serrat (Fr.) ■Zini (It.) v' Konzett (Liecht.) j, Mosenlechner (ZRN) , ■ Giordani (It.) Quario (It.) »Najboljša Jugoslovanka . ‘othetova, ki je osvojila 52. mesto. ^ kombinaciji je bila zanesi ji-najboljša Nadigova pred Wenzlo-0 in Prollovo. Oba slovenska predstavnika sta bila v tem kolu izločena. Slovan je v Ljubljani izgubil z Borcem, medtem ko je zagrebška Cibona v Celju odpravila Libeio. IZIDI OSMINE FINALA Rabotnički - Bosna 86:98 Elektrokosovo - Radnički LMK 84:94 Kvarner - Jugoplastika Slovan - Borac Libela - Cibona Zadar - Beko Budučnost - Partizan Drina - Vojvodina Četrtfinalisti so torej: Radnički LMK, Kvarner, Borac, Cibona, Zadar, Bosna, Partizan in Vojvodina. 98:88 105:112 90:123 81:80 87:100 66:78 TENIS 2’45”09 2’45”25 2’45”89 2’46”29 2’46"38 2’46”59 2’46”88 2’47”02 2'47”40 2'47"69 2’47”99 2'48”15 je bila Za današnji moški smuk Avstrijci in Kanadčani , »i . . m) anlRuJsl glavni favoriti " i bo~oqa -jrtar .Avstrijec Peter Wirnsberger je j®Segel najboljši čaB v zadnjem ®evu poskusnih spustov za moški tM v Val dTseru, ki bo na spojku danes. Na 2. mesto se je u-Jvjl Norvežan Haaker, ki je za-J?»U za 1”03, na 3. pa zahodni Ne-% Ferstl 1”93 za zmagovalcem. . v®e kaže, da se bo današnji boj j? hajvišja mesta bil v glavnem Jj*»ed Avstrijci in Kanadčani. So-po včerajšnji vožnji pa bi se i’5'! tekmovalce teh dveh držav ?®v tako vrinil tudi Haaker. člani realih reprezentanc verjetno nima-? večjih možnosti za uvrstitev v vrh lestvice. Košarka JUGOSLOVANSKI POKAL Presenečenje na Reki Jugoplastika izločena i Y osmini finala jugoslovanskega .^arkarskega pokala je prišlo do i NVečjega presenečenja na Reki, rr1, je domači Kvarner zasluženo j zanesljivo premagal favorizirano i 8°plastiko. Panatto boli komolec Italijanski teniški igralci se v San Franciscu pripravljajo na letošnji finale Davisovega pokala. Med vče- rajšnjim treningom je Panatta začutil precej močne bolečine v desni roki. Pregledal ga je zdravnik, ki je izjavil, da bo Panatta zaradi teh bolečin vseeno nastopil. Victor Galindcz zapustil bolnišnico MIAMI (Florida) — Victor Galin-dez, 31-letni argentinski boksar, je že zapustil bolnico, kamor se je zatekel zaradi zloma čeljusti: kirurški poseg, ki so ga izvedli v torek, je namreč popolnoma uspel. Galindez si je čeljust poškodoval med petkovim dvobojem z Američanom Marvinom Johnsonom, kateri ga je s t.k.o. premagal v e-najstem krogu in mu tako odvzel svetovni naslov (po verziji WBA) v srednjetežki kategoriji. BOKS JUTRI V SPLITU Parlov-Camel za naslov prvaka v novi, poltežki kategoriji (WBC) Izredno zanimanje za dvoboj - Vse vstopnice razprodane - Ameriški boksar prepričan v zmago - Parlov mesec dni vestno treniral v Lipici 1 Mate Parlov DREVI V TRSTU PROSLAVA 20 LETNICE ŠZ BOR NA NOVO RAZVOJNO POT Drevišnja slovesnost predstavlja pomemben mejnik v življenju slovenskih športnikov v Trstu Z današnjo sklepno slovesnostjo v tržaškem Kulturnem domu se bodo zaključile letošnje proslave dvajsetletnice ustanovitve športnega združenja Bor. O današnji slovesnosti smo v preteklih dneh že pisali, zato bi se danes raje dotaknili pomena te proslave za to naše mestno športno društvo. Znano je, da je zadnji Borov odbor začrtal svojemu društvu povsem novo razvojno pot. Medtem ko je bil prej dan velik poudarek tekmovalnemu športu, je ta v novi društveni politiki drugotnega pomena, saj je nova usmeritev društva naravnana predvsem na ustvarjanje osnov za množično telesno kulturo. Ta naj spremlja našega človeka od rosne mladosti pa kasno v zrela leta. Telesne kulture danes pač ne moremo več obravnavati zgolj kot tekmovalni šport (pretežno) mladih tekmovalcev, ampak kot življenjsko nujnost in pravico vsakega našega čMetea. 71*°%; .v- katerem življenjskem obdobju se nahaja in na stopnjo- njegove telesne spretnosti. Taka usmeritev zahteva, seveda, nove prijeme in nove poglede na ŠZ BOR vabi vse svoje člane, prijatelje iu simpatizerje na SKLEPNO PROSLAVO ob 20-letnici svojega obstoja, ki bo danes, 7. decembra, v veliki dvorani Kulturnega doma v Trstu. SPORED: Govor predsednika Bora Nastop otroškega pevskega -bora Glasbene matice Prikaz vadbe v športni šoli Filmski zapis o Borovem jubilejnem letu Nastop Borovega gimnastičnega odseka Nastop gostij iz Ljubljane v ritmični gimnastiki Zaključna beseda. Začetek ob 20. uri. '"Milit,mmmiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiitilimiiiiimiMiuiiiiumiiiiMiimuiiiiiiiHmilinmHHiinHHOHHiiii °ubojka TEDENSKI PREGLED te polovičen uspeh Uaših drugoligašev kaže, da bo letošnje prvenstvo zelo zanimivo vlogo športa, oz. telesne kulture kot širšega pojma. V zadnji poslovni dobi je Bor odločno krenil po tej poti in njegovi koraki so potrdili, da je ubrana smer pravilna. Nova pot, seveda, še zdavnaj ni prehojena, toda prvi rezultati so že vidni. Današnja slovesnost zato ne bo zgolj prtuinm^TEJe nekega dogodka oz. obračbh^a^ljfenega dela, temveč pomemben^-Muejnik in prelomni«« v razvoju te naše organizacije. Prav zato lahko tudi rečemo, da Bor ob svoji dvajsetletnici vstopa ne le v novo časovno, ampak tudi novo vsebinsko obdobje. NOGOMET V PRIJATELJSKI TEKMI Kras in Jadran igrala neodločeno 5,^a startu odbojkarskega prven-kVa B lige sta naša dva zastopni-(T dosegla polovičen uspeh. Ne gle-i). Ja to pa lahko že sedaj rečemo, , bodo boji za točke v obeh kate-CJiah izredno zanimivi, kar naj-^1 Potrjujejo že izidi v 1. kolu. MOŠKA B LIGA letošnji nastoD šesterke Bor kjl* Banka ni bil najbolj razveseli- Ha igro naših fantov je vpli-jvl cel splet okoliščin, ki so vsaka gi svoje dokaj negativno pripomo- k.v da je Venturato iz Trevisa izlival točki veliko lažje kot je bi-Pričakovati. Že na samem za-(j.,u pa lahko trdimo, da so Anjini in tovariši najbolj resni kan-g.qati za napredovanje v A-2 ligo. V li je zmagal še Chirignago, ki y®v. tako spada med favorite v t^Pini za visoko uvrstitev. Precej oi?v je imel Legnago preden je strl Por novinca iz Modene. Vsekakor S^orarno poudariti, da so doma-bp igrali močno okrnjeni. Izredno ojačen pa je bil tudi neposredni V_,ačun med vrsto Montecchia in ‘eya iz Vidma, k. IZIDI 1. KOLA (T JIK Banka - Treviso p Snago - Redentore j3s. 4 Torri . CUS Modena jhhselice - S. G. Chirignago °htecchio - Volley club 0:3 3:2 3:1 1:3 3:2 PRIHODNJE 2. KOLO Redentore - Bor JIK Banka. Treviso - Montecchio, CUS Modena -Legnago, S. G. Chirignago - Cons. 4 Torri, Volley club - Monselice. ŽENSKA B LIGA Za prijetno presenečenje so poskrbele odbojkarice: izgleda, da jim pokrovitelj Intereuropa prinaša srečo. Tržačanke so kot edine zmagale s 3:0 in povrhu še v gosteh. Vsekakor pa je bilo prvo kolu v znaku gostujočih ekip, saj je doma slavil edino Mogliano Veneto. Potem, ko je bila OMA Zanardo že na robu propada — izgubila je namreč prva dva niza in je tretjega osvojila dokaj tesno — je v preostalih dveh nasprotnice dobesedno nadigrala. Solidni Castelgomberto je v Chiu izgubil samo niz. Za največje presenečenje pa je tokrat poskrbela Spi-nea — sicer novinec v ligi — ki je Tiesse premagala sredi Trevisa. IZIDI 1. KOLA Barribi Brescia - OMA Trst 2:3 Mogliano Veneto - Cenate Sotto 3:2 Pallavolo Schio - Castelgomberto 1:3 "Tiesse Treviso - Spinea 1:3 Pall. Mantova - Bor Intereuropa 0:3 PRIHODNJE 2. KOLO Cenate - Barribi, OMA - Pallavolo Mantova, Castelgomberto - Mogliano Veneto, Spinea - Schio, Bor Intereuropa - Treviso. G. F. Kras — Jadran Dekani 4:4 (4:1) KRAS: Kapun, D. Škabar, A. Škabar (v d.p. Germani), Terčon, Čer-njava (v d.p. Race), Šegina (v 27. min. Rebula), L. Milič, M. Milič, Raseni, Blažina, Colja. JADRAN DEKANI: Pizziga, Fur-lanič, Bordon (v d.p. Sever), Ser-gaš, Ščulac, Jerebica, Matkovič, Černigoj, Kozlovič, Toškan, Samec (v d.p. Kocjančič). STRELCI: v 8. min. p.p. M. Milič, v 17. min. p.p. Raseni, v 22. min. p.p. Raseni, v 28. min. p.p. Matkovič, v 35. min. p.p. M. Milič, v 15. min. d.p. Kozlovič, v 27. min. d.p. Kozlovič, v 29. min. d.p. Kozlovič. V okviru priprav na povratni del prvenstva 3. AL se je Kras v prijateljski tekmi srečal z ekipo Jadrana iz Dekanov. Kot sam izid kaže, je bila tekma v pravem smislu besede prijateljskega značaja, saj sta se enajsterici sporazumeli za prijateljski remi. Takoj na začetku so domačini povedli s strelom iz kota, nekaj minut kasneje so imeli i-gralci Jadrana na razpolago enajstmetrovko, a so jo zapravili. Najlepši dosežek srečanja pa je dosegel Miloš Milič v 35. minuti, ko je iz razmeroma težkega položaja neubranljivo poslal žogo pod prečko v mrežo. V drugem delu srečanja je prišlo do nekaterih menjav. Na igrišče so stopili rezervni igralci in gostje so bili v tem delu boljši. Dejansko pa je služila tekma igralcem, da so se lahko v veselem vzdušju nekoliko sprostili. Z. S. z igrišča, in to predvsem zaradi slabe igre, ki jo «plavi» izvajajo v obrambi. Po začetnem golu je bila Vesna stalno pod pritiskom domačinov, ki imajo v svojih vrstah nekatere igralce, ki so že nastopili s člansko ekipo. Tokrat sta se v vrstah Vesne izkazala De Lorenzi in Kostnapfel. Fabič NAMIZNI TENIS Poraz Jugoslavije NIŠ — V nadaljevanju evropske namiznoteniške super lige je včeraj ČSSR v Nišu premagala Jugoslavijo s 4:3. RUGBY RIM — Italijanska rugbyjska reprezentanca pod 19. letom bo januarja prihodnjega leta opravila tume- >—Z—;------------- Zanimanje za dvoboj med Jugoslovanom Parlovom in Američanom Marvvinom Camelom, ki se bosta jutri zvečer v dvorani «na Gripah* v Splitu pomerila za svetovni naslov v novi, poltežki kategoriji (po verziji WBC) Je zelo veliko, saj so doslej že razprodali vseh 6.500 vstop nic. Izvedenci menijo, da bo srečanje dokaj težko in naporno. Tega se zavedata tudi oba boksarja, ki se zanj že dolgo in vestno pripravljata. Za Parlova (31 lot) je to verjetno zadnja priložnost, da se obdrži v samem svetovnem vrhu, vendar si tudi Camel ne more privoščiti večjih spodrsljajev, saj se tudi on bliža tridesetemu letu. Boksarja se bosta spoznala že danes zjutraj na tiskovni konferenci: srečanja z novinarji, katerih je doslej akreditiranih kar 77, se bosta u-deležila tudi oba menažerja. Parlov je v Split dopotoval včeraj in se je takoj namestil nekje v okolici, da bi lahko v miru prebil zadnje ure pred dvobojem. Po srečanju z Mundinejem v Gorici je mesec dni treniral v Pulju, nato pa prav toliko v Lipici. Njegova «sparing partnerja*, sta bila Jugoslovan Vojkovič in Italijan Casanova. Tokrat nima problemov s težo, ki mu je večkrat delala hude preglavice in zaradi katere je tudi pred letom dni v Maršali doživel poraz proti Američanu Marvinu Johnsonu. Ameriški boksar je pozneje naslov prepustil Franklinu, pred dnevi pa si ri je znova priboril v srečanju z Galindezom. O Marvvinu Camelu (oče Indijanec, mati črnka), se ne ve veliko. Pravijo, da je dober tehnik, njegovo najnevarnejše orožje pa naj bi bila hitrost. Za sabo ima 38 srečanj, od katerih je dve izgubil, e-nega proti Franklinu, ki je pred časom premagal tudi Parlova. V finale za naslov prvaka v poltežki kategoriji je prišel po zmagi nad Mehikancem Davidom Cabrero. V Splitu, rojstnem mestu Parlova, je prišel že pred devetimi dnevi in vseskozi vestno trenira. Prepričan je v zmago, vendar je tudi nekoliko previden in pravi, da se dvoboj ne bo končal pred 15. krogom. Glavni pokrovitelj jutrišnjega srečanja, ki ga bo ob 22.30 prenašala tudi televizija, je delovna organizacija Tehnogradnja iz Splita, ki J jftjiudk z*r^la„4y««^^Gri- pah». Predvidene so štiri uvodne borbe, šele nato bo dvoboj Parlov in Camel. Znani so tudi sodniki: glavni sodnik bc Francoz Baldey-ro, stranska sodnika pa Brimmel in Nathan iz Anglije. Delegat bo prof. Velasquez iz Mehike. JUDO SP v Parizu PARIZ — Na svetovnem prvenstvu v judu je v drugem kolu pol-težke kategorije Avstrijec Kosten-berger premagal Italijana Daminel-lija s «koko». V težki kategoriji sta se v finale prebila Japonec Yamashita in Francoz Rouge. Slednji se je moral kar precej potruditi, da je nadvladal jugoslovanskega tekmovalca Kovačeviča. m * > I • .. H!1 ' fesiiiiiiši II H 'i illlll imtmm Mlade Kontovelove odbojkarice med tekmo proti Interju niiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMMiiiitiiifiiiiiiiiiiiimnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiN KOŠARKA Predprvenstvoii turnir DOMOVCI DRUGI V zadnjem kolu so visoko premagali tržiško ekipo POM 0 Prijateljsko srečanje Kras - Rosandra Jutri ob 10.30 se bo Kras v okviru priprav na povratni del 3. AL, ki se bo najbrž pričel že 16. decembra, spoprijel z enajsterico kadetov Ro-sandre. Po nekaterih vesteh naj bi namreč dve koli povratnega dela prvenstva odigrali že 16. oz. 23. t. m.: nogometna zveza bi pač rada povratni del in s tem ublažila nevšečnosti zaradi morebitnega poslabšanja vremena. Z. S. Posnetek s slovenskega derbija 2. nogometne amaterske lige Zarja - Breg učinkovito v napadu. Tudi v obrambi so se vsi izkazali in zelo tesno pokrivali nasprotnike, da so le s težavo prihajali do koša. S tako igro je Dom takoj povedel in obdržal visoko prednost do konca srečanja. KONČNA LESTVICA 1. Pagnossin, 2. Dom, 3. Pom, 4. Ar te. DOMOVI STRELCI Semolič 129, Klanjšček 101, Blažič 85, Prinčič 66, Sancin 48, Brešan 40, Košuta 10, Cantelli 2, Wal-tritsch 2. Vladimir SP V FORT VVORTHU Sovjetom ekipni naslov FORT WORTH - Prvič po letu 1958 je sovjetski moški reprezentanci uspelo osvojiti zlato na svetovnem prvenstvu v gimnastiki in tako iztrgati naslov svetovnega prvaka Japoncem, ki so na tem področju gospodovali od rimskih olimpijskih iger leta 1960. H gladki zmagi sovjetskih telovadcev je veliko pripomogla tudi visoka ocena (9,95), ki jo je za svojo brezhibno vajo na drogu prejel Nikolaj AndrianOv. Poleg tega izrednega telovadca pa je sovjetska reprezentanca razpolagala še z drugimi odličnimi predstavniki (vseh skupaj je nastopilo 6 tekmovalcev), ki so vsi zasedli visoka mesta. Japonci so na svetovnem prvenstvu predstavili precej neprenovlje-no ekipo, ki je po kakovosti manj homogena od sovjetske. Seveda pa ne smemo podcenjevati srebra, ki ga bodo zasluženo nesli v domovino. V ekipnem tekmovanju so se Izkazali tudi Američani, ki so s svojimi telovadci zasedli tretje mesto in osvojili bron. Telovadce čaka sedaj tekmovanje v prostem programu za posameznike. če si je Andrianov v obveznih vajah -š padcem z droga zapravil možnost za nastop, ga je povsem zasluženo nadomestil Aleksander DiaHMh, ki je na začasni lestvici prvi in je resen kandidat za osvojitev naslova svetovnega prvaka. VRSTNI RED 1. SZ 587,500 2. Japonska 583,700 3. ZDA 581,150 4. NDR 581 5. Kitajska , 578,950 Naj omenimo še, da je italijanska gimnastična zveza, ki je odločila, da umakne s svetovnega prvenstva svojo žensko in moško reprezentanco, pojasnila svoj drastični sklep. Italijane je prizadela iregulama sestava mednarodne ženske žirije, ki je oškodovala s Slabimi ocenami za obvezne vaje v parterju italijanske telovadke (tako vsaj trdijo) in še posebno popolna zavrnitev njihove pritožbe. Iz Fort Wortha prihaja tudi vest, da se je morala romunska telovadka Nadia Comaneci zateči v bolnišnico zaradi rahle poškodbe na levi roki, ki jo je Comanecijeva zado-bila med torkovim tekmovanjem v obveznih vajah. Trener Bela Karoly ni pojasnil, če bo zaradi tega pogojen njen nastop v prostem programu. DOM — POM 92:72 (45:41) DOM: Košuta 2, Blažič 33, Sancin 2, Prinčič (k) 21, Klanjšček 10, Semolič 24, Cantelli. V zadnjem kolu predprvenstvene-ga turnirja za mladince je v soboto goriški Dom premagal tržiško peterko POM. Z zmago se domovci niso samo oddolžili za pekoč poraz proti Pagnossinu, temveč so zasedli tudi drugo mesto na končni lestvici. Naši fantje : o začeli zelo dobro, toda gostje so z odlično «pressing» obrambo in zelo učinkovitim protinapadom vedno dohiteli domačine. Domovci pa so potrebovali visoko zmago, da bi dosegli drugo mesto na lestvici. Zato so v zadnjem delu prvega polčasa igrali živčno in zgrešili tudi nekaj lahkih žog. V drugem delu srečanja pa so Hvaličevi varovanci zaigrali kot prerojeni in pokazali, kaj res veljajo. Z odličnim Blažičem na čelu, ki je bil zdaleč najboljši strelec srečanja. so DomuV,i^|(|jpygr^j^o —-—--------L-T « , r» ' Irt,.. DEČKI Polet — Don Bosco 22:135 POLET: Feri M. (k) 4 (0:2), Hrovatin A., B. Guštin 2, D. Fabi 4, D. Verša, A. Comar, A. Granier 2, D. Košuta 6, A. Sartorati. Kot že prejšnjo nedeljo so Pole-tovi dečki spet zapustili igrišče visoko poraženi. Ti porazi so bili v Poletovih vrstah pričakovani, saj so„ skoraj y?i„jgr^ti leto mlajši od nasprotnikov’ in si letos 'nabirajo prve izkušnje. Na nedeljski tekmi smo. zabeležili’ majhen, napredek v igri in predvsem v borbenosti, kjer se je najbolj izkazal David Fabi. Po dobrem začetku so se naši fantje zmedli, kar so nasprotniki, ki so se lani uvrstili na drugo mesto v Italiji, izkoristili tako da so pole-tovcem ukradli dobro mero žog. Pri tem jim je bila v pomoč neizkušenost in slaba tehnična pripravljenost poletovcev. Valter Sosič GIMNASTIKA «ZINI & ROSENWASSER» Ferroviario — Bor 26:44 BOR: Korošec 14, Košuta 6 (0:4), Pieri 10 (2:2). Civardi ~, Šik, čok, Požar, Mosetti 2. Burolo, Žetko 6 (0:4), Kovačič, Trampuš. Po neuspehu z miljskim Interjem so borovci zopet zmagali, čeprav so igrali brez dveh standardnih košarkarjev, pa je bila njihova zmaga povsem zaslužena. Za lep uspeh ima največ zaslug nova pridobitev. Bregov košarkar Fabrizio Korošec, ki je bil tako v obrambi kot v napadu daleč najboljši. Sicer pa tudi ostali borovci zaslužijo pohvalo za veliko požrtvovalnost. Max NARAŠČAJNIKI S. Luiai - Vesna 3:1 (2:1) VESNA: Savarin, Sedmak, Mu-sizza, Purič, Metelko, Pertot, De Lorenzi, Del Bello, Stefančič (Se-ghene), Bukavec, Kostnapfel. STRELCI: v 3. min. p.p. De Lorenzi. 15. in 35. min. S. Luigi, v 20. min. d.p. S. Luigi. Proti močnejši ekipi S. Luigi so morali kriški naraščajniki poraženi KOŠARKA Strogi disciplinski ukrepi zaradi izgredov občinstva RIM — Moštvo Antonini Siena ne bo moglo na lastnem igrišču odigrati kar treh tekem: to je včeraj odločil disciplinski odbor italijanske košaršarske zveze, ker se je na predvečrajšnji tekmi občinstvo izredno žaljivo obnašalo do obeh sodnikov ter ju po končanem srečanju tudi napadlo, tako da sta samo s pomočjo igralcev in predstavnikov društva ubežala v slačilnice, ki sta jih zapustila šele nekaj po 3. uri ponoči. Ene tekme na lastnem igrišču ne bo odigral niti Scavolini, čigar navijači so žalili in grozili sodnikoma. Za eno tekmo sta izključena tudi Russel (Scavolini) in Marietta (Superga). V A 2 ligi ni bil noben igralec izključen, zaradi nešportnega obnašanja publike pa so nekaterim ekipam naložili denarne kazni, in sicer: Pagnossin bo moral odšteti 600 tisoč lir, Liberty 150 tisoč, For-titudo 100 tisoč, Canon 80 tisoč in Mecap 50 tisoč lir. NOGOMET Santin zopet trener Ternane TERNI — Vodstvo italijanskega nogometnega drugoligaša Ternane, ki je najprej odslovilo svojega trenerja Pietra Santina, je včeraj nepričakovano preklicalo svoj ukrep. Po pravi maratonski seji so namreč odborniki Ternane sklenili, da bo Pietro Santin še dalje trener članske ekipe. nogomet NASE EKIPE V MLADINSKIH PRVENSTVIH V MINULEM KOLU DOKAJ SKROMEN OBRAČUN Od slovenskih moštev je zmajala le kriška Vesna, in sicer« v naraščajniškem prvenstvu V raznih mladinskih prvenstvih so naše ekipe v nedeljskem zavrt-ljaju od devet odigranih tekem osvojile eno zmago, tri remije in pet porazov. Zmagale je le kriška Vesna, in sicer v B skupini prvenstva naraščajnikov. Križani so namreč na domačih tleh gladko premagali šibko ekipo Olimpie. V isti skupini so Brežani remizirali s tržaškim moštvom Don Bosco, Zarja pa je doma proti enajsterici Giarizzole izgubila s tesnim izidom 1:0. V A skupini istega prvenstva pa je tre-benski Primorec nezasluženo izgubil z ekipo Campanelle. V 11. kolu prvenstva kadatov je Breg remiziral z enajsterico Super-caffe in tako ostaja še vedno četrti na skupni lestvici s 13 točkami. V deželnem prvenstvu najmlajših je Primorje v gosteh doživelo poraz s tremi goli razlike proti solidni ekipi Donatello iz Vidma. V nedeljo bo deveto in zadnje kolo prvega dela prvenstva. Prosečani bodo tokrat igrali doma proti vodeči ekipi Monfalcone. V pokrajinskem prvenstvu najmlajših je bilo v nedeljo kolo po čitka. Odigrali so namreč le tri zaostala srečanja. Edini slovenski predstavnik, in sicer ekipa Krasa, ki igra v B skupini, ni igrala. V 9. kolu prvenstva začetnikov je v A skupini Primorje visoko izgubilo z ekipo Giarizzole, Brežani pa so le remizirali s Chiarbolo. Cicibani Brega A in Brega B so v nedeljskem kolu imeli počitek. Primorje pa je v gosteh izgubilo z 2:0 z enajsterico Opicine. KADETI IZIDI 11. KOLA S. Marco - Stock 4:2; Supercaffe - Breg 1:1; S. Giovanni - Opicina 5:3; Rosandra - Edera 5:1; Zaule - Roianese 4:0; Forlitudo Edile Adriatica 1:1; Costalunga - Chiar-bola 5:0; Libertas prost. LESTVICA Libertas 17, Rosandra 15, Edile Adriatica 14, S. Marco, Breg, S. Giovanni 13, Costalunga 11, Forti-tudo, Opicina 9, Chiarbola, Stock, Supercaffe, Zaule 8, Roianese 5, Edera 3. NARAŠČAJNIKI SKUPINA A IZIDI 10. KOLA Campanelle - Primorec 1:0; Do mio - Cave 4:1; Fortitudo - Mug gesana 1:0; Stock - Portuale 2:1; Zaule - Chiarbola 4:1; Roianese -Esperia S. Giovanni 0:2. LESTVICA Esperia S. Giovanni 18, Fortitudo, Roianese, Domio 13, Primorec 10, Portuale 9, Cave, Campanelle 8, Muggesana in Zaule 7, Chiarbola, Stock 5. SKUPINA B Breg - Don Bosco 3:3; Vesna -Olimpia 4:0; Montebello - S. Luigi 1:1; CGS - Rosandra 2:2; Zarja -Giarizzole 0:1; S. Vito prost. LESTVICA Giarizzole 16, CGS 14, S. Vito 11, Zarja, Rosandra 10, Olimpia, Breg 9, Vesna 7, S. Luigi 4, Don Bosco in Montebello 2. NAJMLAJŠI DEŽELNO PRVENSTVO IZIDI 8. KOLA Triestina - S. Giovanni 1:0; Monfalcone - Muggesana 2:1; Donatello (UD) - Primorje 3:0; Manzanese -Chiarbola 3:0; Ronchi - S. Giorgina 1:1. LESTVICA Monfalcone 16, Triestina 14, Donatello 10, Manzanese 9, Muggesana 7, Primorje, Chiarbola 6, Ronchi, S. Giorgina 4, S. Giovanni 2. POKRAJINSKO PRVENSTVO SKUPINA B LESTVICA Giarizzole 21. CGS in Triestina 18, f ortitudo 16, Supercaffe 11, Portua le 10, Libertas in Domio 8. Roianese 7, S. Andrea 5, Kras in S. Luigi 3. ZAČETNIKI SKUPINA A IZIDI 9. KOLA Campanelle - Ponziana 0:3: CGS - S. Vito 2:0: Fortitudo - S Andrea 1:0; Supercaffč - Muggesana B 0:0; Giarizzole - Primorje 3:0; Soncini B Cpstalunga 1:0; Libertas Chiarbola A 0:0. LESTVICA Campanelle 13, Ponziana, Chiarbola A, Giarizzole 12, Soncini B, CGS, Fortitudo 11, S. Andrea in Libertas 10, Primorje, Costalunga 7, S. Vito 6, Supercaffč 2, Mugge sana B 1. SKUPINA B S. Luigi = Muggesana A 5:0; Do- mio - S. Giovanni 6:0; Inter S. Ser-gio - S. Andrea 0:0; Zaule - Ponziana B 0:4; Esperia S. Giavanni -Portuale 5:0; Soncini A - Rosandra 2:0; Breg - Chiarbola B 0:0. LESTVICA Soncini A 15, Domio, Muggesana A 14, Esperia S. Giavanni 12, S. Luigi 10, Portuale 9, Chiarbola B. Breg 8, Rosandra 6, Inter S. Sergio, Zaule 5, S. Andrea B 3, Ponziana B 2, S. Giovanni 1. CICIBANI SKUPINA A IZIDI 9. KOLA Rosandra - Campanelle 3:3; Fortitudo A - Ponziana B 3:1, Zaule B Domio 0:8; Giarizzole Portuale 3:1; Soncini B - Muggesana A 2:1; Chiarbola - Inter S. Sergio 3:3; Breg A prost. LESTVICA Muggesana, Giarizzole 14, Soncini B 13, Domio in Chiarbola A. 11, Fortitudo 9, Inter S. Sergio, Rosandra 8. Portuale 6, Breg A in Campanelle 5, Ponziana B 2, Zaule B 0. SKUPINA B Primorje - Opicina 2:0; Fortitudo B Ponziana A 0:6; Zaule A - Ful-gor 0:0; Esperia S. Giovanni - CGS 4:1; Soncini A - Muggesana B 9:0; Chiarbola B - S. Andrea 0:1; Breg B prost. LESTVICA Soncini A, S. Andrea 15, Esperia S. Giovanni in Ponziana A 13, CGS 11, Zaule A, Fulgor 9, Opicina in Chiarbola B 6, Primorje in Muggesana B 5, Fortitudo B in Breg B 0. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek. TRST Ul Montecchl 6. PP 559 tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 m - vnaprel plačano celotna 32.000 Ur Letna naročnino za inozemstvo 48 000 lir za naročnike brezplačno revija «DAN» V SFRJ številka 3.50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK DZS • 61000 Llubliarta. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 7. decembra 1979 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 tADIT* Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglas) Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 injjjj 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalj« 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlanije • Juhi«*’ kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih d« v Italiji pri SPI. član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG Odgovorni urednik Gorazd Vesel fzdajak in tiska I im iTrst SINOČI V PORTOROŽU Uspešen konec jesenske skupščine italijansko-jugoslovanske zbornice Štiri delovne skupine predložile predloge za izboljšanje gospodarskega sodelovanja med sosednima državama Prihodnja skupščina bo v Milanu konec februarja 1980 nih tudii mimo morebitnih novih omejitev gospodarskega ali valutnega značaja. Na koncu je delovna skupina poudarila nujnost, čimprejšnje odobritve blagovnih spiskov C in D ža poslovanje po tržaškem avtonomnem računu in pri memega ovrednotenja tako imenovane «posebne operacije Alpe • Adria*. Delovna skupina za dolgoročno sodelovanje je strnila svoje zaključke v treh točkah: na skupnem za sedanju je bil sprejet skleo' o usta novitvi stalne mešane delovne skupine za srednje in dolgoročno gospodarsko kooperacijo, ki jo bodo umestili že na februarskem zasedanju v Milanu. Dalje je bil 'spre jet sklep, da bo jugoslovanski partner v kratkem organiziral v Italiji poseben simpozij, na katerem bodo izvedenci obrazložili italijanskim podjetnikom predpise, ki se nanašajo na tovrstno sodelovanje in možnosti njegovega razvoja. Sku- PORTOROŽ — V dvorani hotela ♦Bernardin* se je sinoči s plenarno sejo zaključila 45. skupščina članov italijansko-jugoslovanske mešani zbornice iz Milana in jtago-slovansko-italijanske zbornice , iz Beograda. Pred plenarno sejo je potekala razprava o problemih skupnega .interesa v okviru štirih ločenih delovnih skupin, ki so obravnavale vprašanja splošne blagovne menjave med Itglijo in Jugoslavi jo. dolgoročnega gospodarskega sodelovanja, trgovinske dejavnosti na obmejnih območjih, ui bančništva. Predstavniki posameznih delovnih skupin so nato pa plenarni seji pbršžiožili sprejete sklepe, ti pa so bili ob koncu soglasno sprejeti s pripombo, da bo treba nekatere izttied njih še poglobiti na prihodnji skupščini mešanih zbornic, ki bo februarja 1980. leta v Milanu Kar zadeva splošno blagovno menjavo med Italijo in Jugoslavijo, je pristojna delovna skupina poudarila potrebo, da jugoslovanske pro izvodne in trgovske organizacije v sodelovanju z italijanskimi partner-ji okrepijo svoja prizadevanja za povečanje izvoza, predvsem proizvodov z višjo stopnjo obdelave, na italijansko tržišče. V tem smislu naj bi omenjene organizacije razvile prodornejše oblike propagande na italijanskem tržišču, pogosteje nastopale na raznih sejmih, okrepile trgovsko mrežo in pospešile stike z italijanskimi poslovnimi krogi. Obe vladi pa naj bi se zavzeli za odpravo vseh tistih zaprek, ki danes zavirajo hitrejšo rast med seivojne blagovne menjave, predvsem pa raznih omejitev carinske in valutne narave. Da bi se trgovina med obema državama lahko hitreje razvijala, predlagajo člani mešanih zbornic sestavo posebnih delovnih podskupin za posamezne blagovne zvrsti (na primer za les, kemične proizvode, živila, kmetijske pridelke itd.). Člani italijan sko-jugoslovanske zbornice so k tem skupnim smernicam dodali še predlog, naj bi v okviru splošne izmenjave skupno pregledali možnost odprave tako imenovani^ ve zanih poslov. Kar zadeva napredek gospodarskega sodelovanja med obmejnimi območji. pa ie pristojna delovna skupina predlagala sestavo poseb-nega mešanega organa, ki naj bi se izrecno ukvarjal s problemi, ki so povezani z izvajanjem člena 9 gospodarskega dela osimskih sporazumov. Za lažje poslovanje po tržaškem in goriškem avtonomnem računu pa naj bi ustanovili posebno medvladno komisijo, ki naj bi bila pristojna za pravočasno prilagajanje uvoznih in izvoznih blagovnih spiskov v skladu z dejanskimi potrebami izmenjave in sodelovanja ob meji. Tudi Vrednost brezcarinskih kontingentov naj bi se sproti prilagajala gibanju cen in menjalnih tečajev. Režim poslovanja pp avtonomnih računih, ki je zdaj nekoliko različen za Tržaško in Goriško, na.i bi se poenotil, obe strani pa naj bi zagotovili ne moteno poslovanje po obeh raču- Mati Tereza v Rimu pina se je med svojini zasedanjem ukvarjala tudi z vprašanjem skupne industrijske cone in v posebnem sklepu poudarila nujnost hitrejšega reševanja tega problema, za kar se morajo v večji meri angažirati državni organi tako v Ita tali.ji, kakor tudi v Jugoslaviji. Skupina bančnikov, ki je štela skoraj 30 članov iz obeh držav, pa se je zavzela za odprtje posebne sekcije za kreditna vprašanja v sklopu mešane zbornice. Ob koncu sta predsednika obeh zbornic, Gudeljevič in Zuccoli. u-gotovila, da je bilo letošnje jesensko zasedanje mešanih zbornic uspešno in da so razgovori potekali v izrazito prijateljskem in konstruktivnem duhu. K uspehu posveta .je še posebno pripomogla aktivna prisotnost italijanskega ministra za zunanjo trgovino Stamma-tija in zveznega sekretarja za promet in zveze Zeliča. ELIO FORNAZARIČ S110 km na uro v potniški vlak BARCELONA — Vsaj 17 mrtvih in 86 ranjenih, od katerih 8 v smrtni nevarnosti, je obračun ene najhujših železniških nesreč, ki se je pripetila v Španiji. Domnevajo, ker je reševanje še v teku, da je med skrotovičeno pločevino še nekaj žrtev, v glavnem otrok, ki so bili na šolskem izletu. Do nesreče je prišlo na postaji Las Franquesasa, kjer je v ustavljeni potniški vlak s hitrostjo 110 km na u-ro zavozila prazna kompozicija, kateri so med postankom odpovedale zavore. Na sliki (telefoto UP) pogled na uničene vagone. KONČAN MINISTRSKI VRH V VZHODNEM BERLINU VARŠAVSKI PAKT PONUJA EVROPI NOVA RAZOROŽEVALNA POGAJANJA SZ in zaveznice omilile svoje stališče do jedrskih raket pershing 2 in cruise BERLIN — Včerajšnje končno poročilo zasedanja zunanjih ministrov držav članic varšavskega pakta je razveseljivo presenetil zahodne diplomatske opazovalce v vzhodnem Berlinu, saj je pustil odprta vrata nadaljnjim pogovorom o ra-zoroževanju v Evropi. Pred samim berlinskim vrhom je šef sovjetske diplomacije Gromiko na srečanju gčličffdhitfi' sekretarjem enotne delavske stranke NDR Honeckerjem jasno povedal, da varšavski pakt ne bo mirilo sprejel zahodnoevropskega sklepa o modernizaciji raketnega sistema. Opazovalci so sklepali, da to pomeni samo eno: novo oboroževalno tekmo v Evropa in zapečatenje perspektiv o morebitnih razoroževalnih pogovorih. Vsega tega v končnem komunikeju ni bilo. Zunanji ministri držav varšavskega pakta obsojajo sklep o modernizaciji zahodnega raketnega sistema v Evropi, razorože-valna pogajanja pa bo prekinila šele namestitev raket srednjega dometa pershing 2 in cruise. Sporočilo paktu NATO je popolnoma jasno: puščamo vam odprta vrata za pogajanja o obojestranskem zmanjševanju oboroženih sil v Evropi. .Varšavski pakt in z njim Sovjetska zveza ponujata predvsem zahodni Evropi pogajanja Salt 3 prav nekaj dni pred zasedanjem ministrov NATO pakta v Bruslju, ki bo 12. in 13. decembra in na katerem bodo odločali o gradnji novih raket. Prevladanje zmernejšega tona v Berlinu bi lahko bilo uvod v plodno sporazumevanje na relaciji Vzhod-Zahod. Sklepi ministrov pakta NATO prihodnji teden ne bodo zapečatili mirnega sožitja, še več: zahodna Evropa lahko vzpostavi dialog z Vzhodom in sprejme tako ponujeno roke* --- Problem pa ni tako enostaven kot ugleda na prvi pogled. Zahodna Evropa trdi, da se je z novimi sovjetskimi raketami SS 20. s sub-strateškim bombnikom bockflre (tu-poljev 26) in z modernizaciio vseli kopenskih in pomorskih sil varšavskega pakta porušilo ravnotežje v Evropi in ga lahko ponovno vzpostavi le modernizacija zahodnoevropskega raketnega sistema. Sovjetska zveza in z njo varšavski pakt pa trdita, da je sporazum o omejevanju strateško oborožitve Salt 2 že ugotovil ravnotežje sil med blokoma in da sklep o namestitvi jedrskih raket pershing 2 in cruise postavlja nepremostljive o-vire za nadaljnja razoroževalna pogajanja. Ob vsem tem so dosedanji znaki malo spodbudni. Po govoru Brež-njeva v Berlinu ob 30-letnici NDR je Sovjetska zveza sprožila pravo besedno vojno z grožnjami in dobrikanjem vladam zahodne Evrope, naj zavržejo načrt o namestitvi novih ameriških raket. Kremeli pa je ves čas vztrajal, da bi nove rakete porušile usedanje ravnotežje* in predstavljale uvod v novo oboroženo tekmo. Napovedan delni u-mik sovjetske vojske iz Vzhodne Nemčije pa se je izkazal le propagandni manever, ki ne spreminja ničesar. Predvčerajšnjim smo pred tele vizijskimi ekrani gledali prvi tak umik. Režija je bila brezhibna, sov-jetsko-nemško prijateljstvo prav tako, le tanki in oborožitev so nekoliko pešali, saj je tudi laik spoznal, da je vse skupaj le stara šara, ki jo je bilo treba zamenjati. Kljub temu pa so v krogih NATO pozitivno ocenili prvi sovjetski umik, a pripominjajo, da ne bo sploh načel udarne sposobnosti sovjetske vojske v Nemški demokra tični republiki, (voc) bolnišnico, kjer so ga sprejeli pridržano prognozo. Induslrijec Rossi zopet na svobodi Včeraj je dospela na dvodnevni obisk v italijansko glavno mesto No- tolova nagrajenka za mir mati Tereza iz Kalkute (Telefoto AP) BENETKE — Industrijec Diego Rossi1,''soJoBtnik velike tovarne čevljev, ki so ga neznanci ugrabili 23. novembra, je od prejšnje noči zopet v krogu svojcev. Rossija so ugrabitelji izpustili prejšnjo noč kmalu po 2. uri in mož se je takoj zatekel v bližnjo hišo, od koder so ga peljali na karabinjersko postajo v Cavarzere. Od tu se je Rossi po kratkem zasliševanju odpravil domov, kjer se je pošteno odpočil. Čeprav je še vedno pod šokom, je njegovo zdravje še kar dobro. Koliko so svojci plačali za njegovo osvolioditev. ni znano. Če smemo verjeti govoricam. je odkupnina presegla milijardo lir. BEJRUT — Iraška tiskovna a-gencija «Ina» poroča, 'da je libijska policija včeraj aretirala v Tripolisu skupino pripadnikov in funkcionarjev osrednje palestinske organizacije FLO. Vest prihaja povsem nepričakovano, saj so bili odnosi med libijsko vlado in PLO v preteklosti vedno zelo dobri. VESTI S KOPRSKEGA Nov diagnostični center ortopedske bolnišnice Odprli ga bodo v pelek v Ankaranu (Poseben dopis) ANKARAN — Sodoben diagnostični center je ortopedska bolnišnica Valdoltra, specializirana ustanova, že dalj časa potrebovala. Posamezne ambulante so bile raztresene po skoraj vseh stavbah bolnišnice, to pa je včasih otežkočalo delo. Zato so se v bolnišnici odločili, da uredijo vse specialistične ambulante v eni sami stavbi, v bivših prostorih samskega doma, ki so ga pred tem preselili v Ankaran. Adaptacija stare stavbe je veljala 5 milijonov dinarjev, v stavbi pa so uredili zobno in otroško ambulanto, ambulanto za odrasle, sprejemno ali triažno ambulanto, mav-carno, rentgenski oddelek in fizioterapijo, prav tako pa tudi dvorano za manjše kirurške posege. Pomembno pa je tudi to, da se bo'nišnica za to naložbo ni zadolžila pri banki, pač pa je uporabila lastna sredstva iz amortizacijskih in drugih skladov. Diagnostični center je pomembna pridobitev za zdravstvene zavarovance obalno-kraške regija, prav tako pa tudi za republiko, saj je ortopedska bolnišnica Valdoltra ena redkih ustanov pri nas, ki se ukvarja z zdravljenjem različnih kostnih obolenj. V tej zdravstveni ustanovi opravljajo tudi zapletene operacije hrbtenice, zdravstveni zavarovanci pa prihajajo r.a zdravljenje iz vse Jugoslavije, prav tako pa prihajajo tudi italijanski državljani. IIIHItlimilimillMIMIIIIIIMIIimillMIIIMIIIIM TERORISTIČNA DEJAVNOST NA JUŽNEM TIROLSKEM Ženska golota ni pohujšljiva SIRACUSA - V današnjem obdobju popolna ženska golota na plaži ne predstavlja več pohujšanja: to je smisel razsodbe, s katero je sodnik v Siracusi oprostil tri dekleta in enega fanta, ki so jih zasačili med sončenjem v Evini oziroma A-damovi obleki, obtožbe opolzkih dejanj v javnem prostoru. Na robu groba za liter viskija je to VIDEM - V komi, ker praznil steklenico viskija: tragični obračun protesta 39-letne-ga Giorgia Missane iz Špetra Slo-venov, ki se sedaj bori v bolnišni ci za življenje. Missana se je odpravil na občino in ker njegove pritožbe niso zalegle, za kaj je šlo, ni bilo mo goče zvedeti, je iz protesta izpil do dna steklenico viskija. Nemudoma so posegli karabinjerji, ven dar je mož bolj potreboval zdravniško .kot njihovo nomoč. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v Bombe in peklenski stroji kot «zaščita ltalijanov» Zaradi atentatov fašistične organizacije bo turistični pritok letos precej manjši Trenutno ob novem diagnostičnem centru še vedno obstaja vprašanje novega rentgenskega aparata, za katerega ima bolnišnica sredstva, vendar sedaj čaka sprostitev uvoza, ki ga regulirajo zvezni organi. Šele potem bo diagnostični center v celoti opremljen in bo lahko nemoteno deloval. Novi diagnostični center je koristna pridobitev za bolnišnico ob njeni 70. obletnici nepretrgana delovanja, ko so se za vrati bolnišnice sicer menjavali različni gospodarji, vendar je ta vedno služila svoji humanitarni nalogi. TOMAŽ GORENC BOČEN — «Združenju za zaščito Italijanov*, za katerim se skrivajo fašisti, se je posrečilo z atentati v prejšnjih dneh vnesti precejšnjo zmedo v zimsko športno turistično strukturo Južne Tirolske, ki je v glavnem v rokah nemško govorečega prebivalstva. Peklenski stroji, ki so razdejali vlečnice, nosilne vrvi kabin in hotel, :.o eksplodirali v raznih krajih bocenske pokrajine. V Neumarktu, južno od Bočna! so fašistični teroristi z dinamitom pognali v zrak hotel last žene tamkajšnjega župana, ' seveda člana nemške južnotirolske ljudske stranke, in razdejali številne zimskošportne objekte, ki bodo prav gotovo zavirali domači in tuji turistični pritok. Največjo škodo so zabeležili na nosilnih vrveh kabine na Monte Cavallu pri Sterzingu, ki jih bodo morali zamenjati. Delo je zamudno, zaradi česar domnevajo, da ta objekt vsaj letos ne bo obratoval. Pol milijarde lir škode je samo na objektu, druga škoda, zaradi odsotnosti turistov, pa je trenutno še neprecenljiva. V drugih primerih upajo, da se jim bo posrečilo popraviti škodo v nekaj tednih, škoda bo vseeno precejšnja tako v Puster-talu kot v Arlintalu, kajti sneg, ki že prekriva smučišča in privablja, posebno ob bližnjih praznikih, množice turistov, bo prav gotovo že skopnel, preden bodo lahko ponovno pognali dobičkanosne vlečnice. Jasno je, da so policijski in sodni organi uvedli preiskavo, vendar so ljudje precej skeptični.‘Italijan- ska desničarska teroristična organizacija je namreč dokazala, da je razvejana in dobro organizirana. Prav zaradi tega predstavlja, posebno na področju kot je Južna Tirolska, eksplozivno nevarnost, ki lahko sproži verižno reakcijo nekaterih. z nacistično miselnostjo prežetih skupin na Južnem Tirolskem, ki so z nestrpnostjo že razburili duhove demokratičnih prebivalcev obeh narodnosti. PROCES PROTI RB Zagovornik zahteval oprostitev za Lazagno TURIN — S posegom zagovornika obtoženega genovskega -Ivet-nika Lazagne se je včeraj v bivši vojašnici «Lamarmora» nadaljeval prizivni proces proti ♦zgodovinskim* voditeljem rdečih brigad. Odvetnik Zancan je, kot je bilo pričakovati, zahteval za svojega klienta, ki je bil na prvostopen j ski sodni obravnavi obsojen na štiri leta zapora, popolno oprostitev. Zatem je v dvorani prišlo do prerekanja med nekaterimi brigadisti in skupino novinarjev, ki so jih teroristi obtožili «da so sužnji sistema*. Prizivni proces proti Curciu in pajdašem se bo nadaljeval danes s posegi uradnih zagovornikov, nakar bo sodni zbor začel posve' tovanja. Po vsej verjetnosti bo razsodba znana že v poznih večernih urah. BENEŠKI DNEVNIK Sodobna zgodovina Beneške Slovenije To je letošnja tema «Benečanskih kulturnih dncvov» v priredbi Študijskega centra Nediža ČEDAD — Govorilo se je, da «Be-nečanski kulturni dnevi* v priredbi Študijskega centra Nediža iz špetra ne odgovarjajo več potrebam, ki jih narekuje današnja stvarnost. Danes namreč razne kulturne organizacije v Benečiji z veliko odprtostjo in prizadevnostjo uresničujejo programe in pobude, ki strmijo po splošni kvalitetni rasti družbenega življenja. Kljub temu, pa je Študijski center Nediža mnenja, da morajo imeti tudi beneški družbeni delavci na razpolago nekatere možnosti informiranja in usposabljanja, ki jim jih lahko nudijo «Be-nečanski kulturni dnevi*. Kulturni operaterji iz Špetra bodo letos ta srečanja posvetili sodobni zgodovini, od leta 1945 pa do današnjih, ter so v ta namen prijatelji povabili znane zgodovinarje ter druge strokovnjake, ki bodo to obdobje osvetlili v luči dogajanj v Beneški Sloveniji. Gotovo ne bomo prisotvovali akademskim konferencam, ampak živahnim razpravam, na katerih bo lahko vsakdo svobodno povedal, kar misli. Upamo, da se bodo pozivu Študijskega centra Nediža odzvali predvsem mladi, ki so v prvi vrsti poklicani, da kritično proučujejo to še ne docela osvetljeno obdobje zgodovine Beneške Slovenije ter ustvarijo nove temelje za boljše in spoznanje dogajanj, ki so tako globoko zarisali in usmerili razvoj njihove zemlje. SPORED Benečanski kulturni dnevi 1979/80: Sodobna zgodovina Beneške Slovenije 21. decembra 1979 — Mario Liz-zero (podpredsednik Furlanskega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja iz Vidma) don Lino Moretti: Nacionalna ideja v osvobodilni vojni v Furlaniji. 11. januarja 1980 — Franco Belci (član inštituta za zgodovino italijanskega odporniškega gibanja iz Milana): Povojno nacionalistično gibanje, značaj ter organizacija v Beneški Sloveniji. 25. febimgft im, - Dark^ Bratina (profesor ekonomske sociologije na tržaški univerzi): Obdobje družbeno gospodarskega razvoja ter vplivi na Beneško Slovenijo. 21. marca 1980 — Giovanni Mic-coli (profesor zgodovine Cerkve na tržaški univerzi): Stališča Cerkve o slovenskem vprašanju v Furlaniji 18. aprila 1980 — Sergio Salvi (novinar in pisatelj, predsednik mednarodnega centra Eskarre za narodnostne in jezikovne manjšine): Evropa v letu 1968 ter vprašanje narodnostnih manjšin 16. maja 1980 — Karel Šiškovič (ravnatelj SLORI v Trstu): Duh helsinške konference in osimski spo- Za mnoge je predstavljala razst*' va prijetno presenečenje, kot je P® udaril tudi ob otvoritvi Aldo Cio®* ki je tudi predstavil slikarja ter "J risal temeljne smernice njegove J"’ metniške ustvarjalnosti. Gianni gnach je slikar, ki stalno išče moti1/ brez zanemarjati poglobljene in z' le izkušnje. To njegovo usmerjen® jasno dokazujejo številne ♦pokraJ ne», svetle in zelo jasne, ki so ve£ krat one same luč. Namesto perspe* ti ve, imamo nedoločeno globino okno, ki je komaj odprto v stv®r nost, ki ga obdaja. V novejs«1 Osgnachovih delih, pa se podobe j či prelivajo in razvijajo v geometn ' ne strukture, ki so istočasno Pre° meti in objekti. Če bi hoteli definirati slikarja. lahko rekli, da Osgnach razisk^r med slikarstvom - slikarstvom •** med konstruktivizmom. Raziskave P® se ne iztekajo tukaj, zato nastajal" navpični «totemi», čisti predme'" ki živijo svoje življenje brez me“’ RIM — Trgovinski primanjkljaj Italije z državami izvoznicami nafte se je ponovno občutno povečal v prvih devetih mesecih letošnjega leta, saj znaša kar 2.746,785 milijarde lir. Aktivno plačilno bilanco ima Italija samo s tremi izvoznicami, in sicer z Alžirijo, Venezuelo in Indonezijo. RIM — Včeraj je dospel na enodnevni uradni obisk v Italijo predsednik nizozemske vlade Andries Van Agt, ki je imel razgovore z ministrskim predsednikom Cossigo. Iz neuradnih krogov se je zvedelo, da sta se državnika pogovarjala o pekočem problemu namestitve «evroizstrelkov» v Evropi ter o nedavnem vrhu članic EGS, ki je bil v Dublinu. Špetrsko županstvo v novem poslopju ŠPETER — Županstvo v Špetru je pred dnevi dobilo nov in modernejši sedež, v katerem so namestili tudi urade gorske skupnosti Nadiških dolin. V torek zvečer je imel tukajšnji občinski svet svojo prvo sejo v novem poslopju, katere se je udeležilo tudi veliko število ljudi, ki so se odzvali vabilu tako imenovane «mestne* liste, ki jo podpirajo socialisti, komunisti, socialdemokrati ter neodvisni. Na dnevnem redu so bila pereča vprašanja, ki zadevajo urbanistično varianto občine ter splošno gradbeno načrtovanje, ki ne dopušča prepotrebnega razvoja tega področja. Vsekakor bodo o tem problemu razpravljali na eni izmed prihodnjih sej občinskega sveta, ko bodo obravnavali tudi novi načrt za razvoj Ažle, ki jo je kot znano močno prizadel potres. Zanimiva razstava Giannija Osgnacha ŠPETER - V Beneški galeriji v Špetru je pred kratkim razstavljal slikar domačin Gianni Osgnach, razstavo so priredili ob priliki 25. obletnice smrti beneškega narodnega buditelja Ivana Trinka. Priprave za premirje v Rodeziji-Zimbabve LONDON — V včerajšnjih dopoldanskih urah se je nadaljevala plenarna seja o Rodeziji-ki mora določiti še razne po-drobnosti, potem ko so pred" sinočnjim dosegli okvirni sporazum. Te podrobnosti bodo določili že v prihodnjih dveh. treh dneh, takoj nato bodo podpisali sporazum. Velika Britanija mora med tem imenovati svojega guvernerja, ki bo nadzoroval predhodno obdobje do novih volitev v Rodeziji. London pa je že pričel priprave z* sestavo kontingenta miru, k' bo nadzoroval premirje. Iz diplomatskih virov se Je izvedelo, da Velika Britanija in ZDA že pripravljajo ogromen letalski most, ki bo služil za pošiljanje vojakov in orožja v Salisbury. Kontingent miru h° sestavljalo '600 britanskih vojakov in 400 vojakov iz Avstralije, T?(5ve Zelandije, z otokov Fiji in Kenije. Tem vojaškim silam Commonwealtha bo verjetno poveljeval britanski g®' neral John Acland. Po mnenja opazovalcev bo kontingent Prl" pravljen že v prihodnjih dnem da ga bodo lahko takoj posla« v Zimbabve - Rodezijo, (voc) sebojnih figurativnih odnosov. njeni «totemi» predstavljajo za®«,( vo novost ter imajo svojo očaf vost, na splošno pa pomeni sled®, razstava v Beneški galeriji sp°d do in avantgardni način umetni® ga izražanja. .. P. Petrič« V Čedadu aretirali prodajalko heroina VIDEM — Agenti javne varS^ iz Čedada so aretirali 29-letno & dro Pierici, ker so na njenem s,se novanju našli 40 doz heroina in v j. pripomočke za vnašanje raznih r mesi, kot so kalibrirana tehtni ' pincete itd. Policija je bila že dalj časa ^ sledi aretiranki, ker so v nlenj stanovanje stalno zahajali /rV narkomani iz vseh pokrajin F«Le. nije - Julijske krajine. Sandro rici so prepeljali včeraj v trza koronejski zapor. Napoved novih težav v letalskem prometu Vfi RIM — V petek, 14. decembri ^ stavka ohromila ves italijanski ^ talski promet. To so sklenili °a » notni skupščini stroke, ki °cl,jli' je parlamentarne pobude o de®, a tarizaciji nadzornikov letal®* prometa in o restrukturizaciji ga italijanskega civilnega lemi®' Po tem datumu pa so možne ^ druge stavke brez predhodnega vestila. ut .........................riiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiii,iiiiiiiiiiiiiiiiiiin«,,