-----    498    -----
Kmetijstvo.
Lastno in tuje imetje naših posojilnic.
Dobro in zdravo gospodarstvo zahteva, da že posamezni človek dobro in modro ravna z lastnim in tujim imetjem. V obče velja pravilo, da naj človek gospodari le z lastnim imetjem. Nikoli se skoro ne svetuje, da se kdo loti obrta ali kmetovalstva edino le s tujim denarjem, to je, da le izposojeni denar vtakne v ta ali oni obrt, v trgovino, rokodelstvo ali v kmetovanje. To je večkrat, če ne vselej pogubno, ker dotičniku obrt toliko dobička ne daje, kolikor ga stane izposojeni denar. Pri kmetiji se to pravilo že vselej obistini, če so tudi pri obrtu izjeme.
To pravilo bi tudi priporočali kot zlata vredni nauk denarnim zadrugam, osobito našim posojilnicam. Tudi one morajo pokazati nekaj lastnega imetja nasproti tujemu premoženju, katero mu občinstvo zaupa. Denarna sredstva, s katerim naše posojilnice razpolagajo so: pristopnina, deleži, hranilne vloge, rezervni fondi. Poglejmo si te novce bolj natanko. Največ posojilnic je takih, katere so vpeljale pristopnino. Nekatere so brez nje, posebno Raiffeisnove. Te so tudi brez deležev, ako so v resnici po tem načrtu osnovane. Ako so še mlade, pa tudi prihranjene zaloge še nimajo, torej samo hranilne vloge. To je pa popolnoma tuje imetje in le nekoliko boljše, kakor izposojeni denar. Take posojilnice utegnejo torej priti v zadrego, °ko stranke preveč umaknejo svoj denar. Posojilnice morajo torej, kakor posamezni dobri gospodarji gledati na to, da imajo poleg hranilnih vlog tudi primerno .množino deležev. V tej zadevi nam poroča „V. Letopis slovenskih posojilnic"  sledeče:
„Hranilne vloge morajo biti v ugodnem razmerji z deleži, kajti hranilne vloge so tuje posojilniško premoženje, dočim so deleži skoro da za lastno posojilniško imetje smejo smatrati. Zato primerjajmo, v kakošnem razmerji so deleži s hranilnimi vlogami.
Na Koroškem, deležev 114.330 gld., hranilnih vlog 897.900 gld., razmerje 1:7. Na Kranjskem, deležev 184.033 gld., hranilnih vlog 2,704.825 gld., razmerje 1 : 14 Na Primorskem, deležev 60.618 gld., hranilnih vlog 434.237 gld., razmerje 1:7. Na Štajerskem, deležev 259.074 gld., hranilnih vlog 4,499.139 gld., razmerje 1:17. Skupaj na Slovenskem, deležev 618.055 gl., hranilnih vlog 8,536.131 gld., razmerje 1 : 13.
Čez 1 milijon hranilnih vlog imela je samo 1 posojilnica (celjska), čez y2 milijona ste jih 2 (ptujska in mariborska), manj kot y2 milijona pa čez 100.000 gld. 20, čez 50.000 gld. 21.
-----    499    -----
Brez hranilnih vlog ste bili 2 posojilni in konsumni zadrugi."
K lastnemu imetju računimo tudi zadružne zaklade, (če tudi se pri bilanci med pasivo prišteti morajo), pa tudi v drugih zavodih naložene denarje, vrednost posestev, zemljišč, hiš in papirjev ter konecletna  gotovina.
K tujemu posojilniškemu imetju pripadajo le hranilne vloge (in izposojila) z naraslimi obrestmi vred,
Lastnega imetja so imele posojilnice 1. 1894.
Na Koroškem: zadružnih zakladov 32.192 gld., zadružnih deležev 114.330 gld., naloženega denarja i. t. d. 84.553 gld., gotovine 22.084 gld., skup 253.150 gld.
Na Kranjskem: zadružnih zakladov 124.448 gld., zadružnih deležev 184.033 gld., naloženega denarja 197.094 gld., gotovine 75.795 gld., skup 581.370 gld.
Na Primorskem: zadružnih zakladov 16.942 gld., zadružnih deležev 60.618 gld., naloženega denarja i. t. d. 71.814 gld., gotovine 16.279 gld. skup 165.680 gld.
Na Štajerskem: zadružnih zakladov 336.772 gld., zadružnih deležev 259.064 gld., naloženega denarja 667.763 glh., gotovine 108.800 gld., skup 1,373.409 gld. Lastno imetje vseh slovenskih  posojilnic 2,372.618 gld.
Tujega imetja (hranilnih vlog) so imele posojilnice:
Na Koroškem 897 900 gld. Na Kranjskem 2,704.825 gld. Na Primorskem 434.267 gld. Na Štajerskem 4,499.139 gld., skup 8,536.131 gld.
Na 100 gld. tujega imetja imajo slovenske posojilnice 28 gld. lastnega.
Na Koroškem je to razmerje: tuje 100 : 28 lastno. Na Kranjskem 100 : 21. Na Primorskem 100 : 38. Na Štajerskem 100 : 30.
Ta razmerja bi bila še pravilnejša, ako bi k tujemu imetju računali še »izposojila", katera pa niso bila velika.
Posojilnicam z omejeno zavezo je posebno svetovati, da imajo poleg tujega imetja tudi veliko lastnega. Na Štajerskem je sicer ena sama taka posojilnica (mariborska), pa ta je res dobro založena z lastnim premoženjem, katero je iznašalo lani 143.000 gld., namreč 50.000 gld. deležev, skoro toliko rezervnega zaklada in zopet skoro toliko ustanov za dobrodelne in dijaške (Ra-počeve) ustanove. Večina slovenskih posojilnic se po tem ravna, da imajo visoke deleže, ako zaveza zadruge ni neomejena. To vidimo pri eni (najstarejši) koroški in pri nekaterih kranjskih posojilnicah. Ker so posojilnice na ta način osnovane, uživajo potrebno zaupanje pri občinstvu. Res ne gledajo nekatere najnovejše posojilnice, oso-bito takozvane Raiffeisnove na Kranjskem, da bi kmalu prišle do lastnega premoženja, a pri teh nas tolaži to, da so vpeljale neomejeno poroštvo. Vsled tega občinstvo tudi takim denarnim zadrugam svoje novce brez vse skrbi zaupa. Toda načelstvo, ki vodi tako posojilnico, katera le s tujimi novci razpolaga, naklada si veliko skrbi, ako hoče častno izvrševati prevzeto težko nalogo. Zatorej svetujemo še enkrat slovenskim posojilnicam, da gledajo in delajo na to, da bodo poleg tujega imetja tudi imele kaj svojega premoženja.