pci tč j ic-zafavn i liol o jocboSami za dcmnsfic, kruižim. Viiiaja dvakrat mesečno in sicer vsak druiji in četrti petek v mesecu. Naročnina je za vse leto 3 K., za pol leta 1 K 50 st. Po-samne številke po tobakarnah stanejo 10 st. Dopise, naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati p< naslovom: Uredništvo (oziroma uprava) „Druž. Prijat." Rojanu pri Trstu. štev. 3. Poštno-hranilničnega računa štev. 864.139. r >«r v CENJENIM NAROČNIKOM, Današnjo številko — prvo III. letnika smo poslali na ogled mnogim prijateljem m znancem. Kdor si ne misli naročiti /tsta, na/ vrne ko/ prvo številko z opazko »nazaj, sc ne sprejme.u Kdor pa misli ostati naroduk, na/ nam pošlje nar O'ni no d K. Hm pre]. V ta namen smo priložili vsem, ki še niso do minule srede poravnali naročnine za leto igoO, poštne položnice, katere naj blagovole porabiti. Če bi prejel položnico po pomoti še kdo drugi, ki je že pl a al svoj do/g, naj jo shrani za druga priložnost. List smo, kakor vidite, v zunanji obliki zboljšali. Porabili smo veliko bolji papir m pri tisku smo se zač el i posluževati pov sem novih trk. Glede vsebine ostanemo' zvesti svojim dosedanjim načelom in upamo vstreči vsem dobrim Slovencem in Slovenkam. ker prinaša list zanimivo vsebina stalne vrednosti, prosimo, da izvole cenjeni čitatelji hraniti posamezne številke, da lahko dado ob koncu leta vezati cel letnik. Ker nas tako zboljšani list mnogo stanc, prosimo vse prijatelje slovenskega katoliška tiska, da nas podpirajo z naročnino, ter da po zmožnosti tudi dopisujejo v list. Tako bo vsebina bolj raznolična. Vsakdo pa na/ list pokaže še svon: ± . /, ,. 'm znan ceni ter na/ nam tako nabira n ročnikov. Kdor širi dober katoliš j^i * , ■ stori prav apostolsko delo. Ne ,, , . ^ ' ’ , . . -kateri so se že lotih tega nad vse hvalevre » , pii- ■ dnega truda, ter nam poslali več naslove „ . 7 .. 'v z naročnino vrel. Bog pm ploh! lem . „ . .(/n( ill° * ‘/n,S’' <*>. vsakd0 lahko stori vsai ka/ malega. Kdor nam ,/.„*/„• ■ , 7 ‘s , . . pošlje vsa/ do /i. t. m. naročnino zase - m m ^ ^ ^ ročnike, mm prava,,, !rj„.,,a darila če bo izžreban. Se l p/.x,, x:c, j ’ epse plačilo pa mu bo zavest, da /e pmpo mogc/ do pravegL predka v Slemene’ p. na Na dem leda/, ker resnobni so dnovi, a delo in trud nam nebo blagoslovi! Uredništvo in uprava. $ PRI KRIŽU. (Povest. — Spisala Hedviga Podlipška.) I. °b 7ob^. g°zda Je stal Priprost, lesen križ. odoba Zveličar,eva je bila delo navadnega kmetskega kiparja. In vendar je bil križ vedno ovenčan. Po zimi so ga krasile suhe, papirnate cvetlice vpletene med zelene, smrekove veje. Spomladi pa in po leti do pozne jeseni, je bil vedno poln poljskih cvetlic. Tako priljubljen je Prihodnja številka izide 26. januarja 1906. sttiki: .crr- • tj bil ta križ ^vaščanom, da. sy. sp zatekali k njemu ob vsake®'dogodku, bodisi veselem ali žakt^tnčjai. Govorm so, da ^.tdobe tu vedno tolažbtj, in ute|}Q, Danilo se je. Kakor velika žareč% kragly. je priplavalo ^olnce'izza gora. Rosa ntkdfevju in travi se je jesketala v tisočerih barvah, liki dragocenim kamenom. Žkrjanček je žgolel svojr) jutranjico in tudi druge ptice sd sg oglasile s svojim petjem. Ljudje so hiteli na polje, veselo pojoč so gonili pastirji živino na pašo. Vse se je veselilo novega življenja. Poleg križa pa je ležal v nezavesti mlad mož. Kri mu je curljala iz zevajoče rane na glavi. , 0,či je imel zaprte, obraz je bij, mrtvaško bled. Le rahlo dihanje je kazalo, da še tli iskrica življenja v nje p),' Po stezi sta prihajala dva moža, s kosama na ramah. Prišedša že prav pod križ zapazita ponesrečenca. >Bog nebeški, kdo pa je to ? Jeli možno, Janez? Korenov Janez !« zavpije prestrašen jeden možakov. Medtem je že pokleknil drugi poleg ranjenca. Videč, da še živi je vskliknii: »Hvala Bogu, še živi! Ti, Matija, teci hitro v vas ter pripelji ljudi. Oglasi se tudi pri Rezi in povej, kaj se. je zgodilo. Jaz pa ostanem tu, da mu vsaj za silo kar z ruto obvežem rano.« Kakor brez uma je hitel Matija v vas. Kmalu so zvedeli ljudje o nesreči. Matija pa je tekel prav na konec vtisi. Stopivši v vežo lesene hiše je rekel: »Reza, ne prestraši se ! Pojdi hitro h križu, Janez se je ponesrečil.« In pri teh besedah je hotel oditi.... Mlada žena, kateri so veljale te besede, je obledela. Tresla se je strahu po vsem životu. Stopivša k možu ga je prijela za roko: »Prosim vas, Matija, povejte, kaj seje zgodilo!« »Pojdi hitro, po poti ti povem vse!« Medtem je prišel iz sobe petleten deček. Bos in le za silo oblečen, je prijel mater za roko ter jokaje prosil, naj ga vzame seboj. »Da, Stanko, pojdi gremo k očetu,« pri teh besedah se napotijo vsi trije h križu. Po poti je pravil Matija, kar je vedel o Janezu. Uboga žena ga je s strahom poslušala. Prišedša tja, se je zgrudila na kolena ter krčevito jokala. Previdno so položili ranjenca na nosilnico ter ga odnesli domov. Prišel je zdravnik. Rekel je, da je vsa pomoč zastonj, ker je rana smrtna. Kakor hitro se bolnik zave, dejal je, naj pošljejo po duhovnika. Res se je kmalu potem zavedel. Prejemši svetotajstva (zakramente) je tudi povedal, da je bil napaden. Zločinca ni hotel iz- dfiti. r vek.-jj; da; mir iz srca odpusti. Tolažil je obupano ž^iicji, BolaglJ ji skrb za otroka na srce. iPrpti bečepu pa je jnirnd zaspal za vedno. Vsakdo si lahkb misli /alost uboge žene, ki je s petletnim dečkom ostala sama na svetu. M. Janez Koren je bil krojač. Bil je sin revnih starišev, katere je zgubil že v nežni mladosti. Neki daljni sorodni!; ga je vzel k sebi. Skrbel je zanj ter ga je dal učiti krojaštva. Ko je prišel Od, vojakov, naselil se je v svoji rojstni vasi. Delal je pridno, ljudje so ga imeli radi. Oženil se je s pridno in pobožno deklico, ki je živela pri svoji teti. Bila je sicer ubožna, a to ni kratilo srečnega zakonskega življenja. Storivsa svoje delo. je pomagalu šivati možu. Dela sta imela veliko. Ker sta bila zelo varčna, sta upala v nekaj letih prihraniti toliko denarja, da si bosta zamogki kupiti hišico v kateri sta stanovala. Toda, žal, prišlo je drugače. Bil je semenj v bližnjem irgu. Janez se je odpravil tja po opravkih. Proti večeru je šel v gostilno. Hotel se je nekoliko okrepčati, predno odide domov. Pridružil se mu je pijan potepuh, ki je bil radi tatvine in pobojev že večkrat kaznovan. Janezu ni bila všeč njegova družba, a odsloviti ga ni mogel. Šla sta toraj skupaj proti domu. Ko siti prišla že h koncu gozda, udaril je nesrečnega Janeza z gorjačo po glavi, tako hudo, da se je takoj zgrudil nezavesten. \ zci mu je denar 111 žepno uro ter zbezal. Za uolgo časa se je Janez zavedel. Z veliko težavo se je privlekel do križa, kjer je onemogel popolnoma. Daši ni hotel povedati, kdo ga je udaril, vendar so ze drugi dan dobili doticnega potepuha. Tudi uro in nekaj denarja so našli pri njem. Obsojen je bil na pet let težke ječe. Reza je pridržala le najpotrebnejše pohištvo, drugo je prodala. Najela je majhno sobico, kjer je stanovala s Stankom. Po zimi je šivala m predla, po leti pa je hodila delat na polje. Tako je revno preživela sebe in otroka. Dokler je bil Stanko manjši, jemala ga je seboj. Ko pa je toliko od-rastel, da je začel hoditi v šolo, prišel je po šoli tja, kjer je delala. Pomagal je kaj malega ali je pasel živino in zato je dobil hrano. Bilje priden, ubogljiv deček in tudi jako nadarjen. Ko je dovršil domačo šolo, bi ga bila rada dala Reza v mesto. Tudi Stanko bi bil tako rad naprej študiral. Sprevidela sta oba, da je to pri njunih gmotnih razmerah nemožno. Sklenila sta torej, da se bode učil mizarstva, kar gaje najbolj veselilo. S pomočjo dobrih ljudi, mu je preskrbela poštenega mojstra v trgu. Ali Stanko je bil tega 'zelo vesel. Le od matere se ločiti mu je bilo težko. Prišel je, časv ko je mogel iti na novo mesto in mati ga je spremila. Ko sta prišla do križa, pokleknila sta oba ter goreče molila. Bolj živo kakor kedaj spcrmnila sta se na oni žalosten dogodek. Oba sta jokala. »Stanko,* dejala-je Reza, »Bog bodi s teboj ! Uči se pridno, ubogaj Svojega gospodarja. Boga ne pozabi!« Deček ji je obljubil vse, nato sta odšla po bližnjici proti trgu. Stanko se je res pridno učil. Obiskoval je tudi obrtno šolo ter bil eden izmed najpridnejših učencev. Mojster ga je imel zelo rad. Ob praznikih mu je dovolil, da je smel obiskati mater. Vselej sta šla na očetov grob in - - h križu. Postal je pomočnik. Ostal je še vedno pri svojem gospodarju. Bil je res priden in vzgleden mladenič. Sedaj je že mogel včasih kaj malega poslati materi. Prišel je čas, da je moral Stanko k vojakom. Uboga Reza je zopet jokala skoraj tako, kakor tedaj, ko ji je umrl mož. Zopet ga je spremila do križa. Poslovila se je od njega s solznimi očmi. »Bog te blagoslovi! Bodi pošten, ne,opuščaj cerkve in molitve, varuj se slabe tovarišije. Spominjaj se svoje zapuščene matere, ki bode vedno molila za te.« Stanko ji je poljubil roko. Obrisal si solzne oči ter žalostno odšel. Dolgo je še klečala Reza pri križu. Molila je in jokala, tako nepopisno hudo ji je bilo. Ubogo, materino srce, ali slutiš nesrečo, ki se bliža edinemu otroku ? 111. Stanko se je težko navadil vojaškega življenja. Ker je bil lepega vedenja in tudi sicer zelo vesten, je napredoval kmalu. Postal je desetnik (korporal). Takoj mu je bilo nekoliko lažje. S časoma se je seznanil s tovariši, hodil je z njimi v družbe, ki niso bile povsem dobre in poštene. Zelo se je spremenil. Redko je še zahajal v cerkev, tudi materi je pisal malokdaj. Slabi tovariši so bili vzrok vsemu. Tako so potekla tista leta in bližal se je čas, tla bode prost vojaščine. Premišljeval je, kaj hoče storiti. Domov hoditi se mu je zdelo nespametno. Vedel je sicer, da bi ga mojster, pri katerem je bil prej, takoj 111 tudi rad sprejel. Toda ni ga veselilo iti zopet v tako majhen kraj. Sklenil je toraj, da gre na Dunaj. Sporočil je to materi in potem res . odpotoval v daljno mesto. Imel je srečo. Dobil je službo pri jako dobrem mizarju. Razim njega je bilo tam še sedem pomočnikov. Stanko se je kmalu priljubil vsem. Gospodar videč, da je priden delavec, mu je v nekaj mesecih povišal plačo. Bilo je na veliki petek. Stanko je hotel iti zvečer v cerkev. Ko je stopil, iz delavnice, pridružil se mu je najstarejši pomočnik Peter, doma iz Ko- roškega, . ki jfe bil že dolgu časa na Dunaju. Imel je dobro plačo, a VkljtilUterHtP je hbdil ifia-lone raztrgan.' KaVje-med 't&dti&ni iašlužil, je zapil in zapravil V nedeljo. BiT‘je popolnoma brez vere', spriden in hudoben dO cela. Stanku se je večkrat bližal, prinašal mu brezbožne časnike, katere je mladenič z velikim zanimanjem prebiral. Vabil ga je seboj, a Stanko se mu je do sedaj še vedno ubranil, največ zato, ker ni imel denarja. Prvi denar, ki si ga je prihranil; je dal za obleko. Da bi bil šel pa brez denarja kam, se je sramoval. »Ako dovdliš, Stanko, spremim te nekoliko,« se je oglasil Peter. »Lahko storiš to, toda jaz sem namenjen v cerkev.« »V cerkev? Hm, kaj bodeš dobil tam? Leta so že pretekla odkar sem bil zadnjič v cerkvi. Ni li škoda časa, ki ga zgubiš tam, ko bi ga vendar lahko obrnil v boljše namene.« »V boljše namene ? Ne urnem te, Peter! Povej in razloži mi, kako hočem obrniti svoj prosti čas v dobre namene.« »Kolikokrat sem že želel govoriti s teboj, Stanko, a do sedaj ni bilo nikdar prave prilike. Spoznal sem te v tem času, kar sva skupaj. Ti ne poznaš prav nič mestnega življenja. Pripovedoval sem ze svojim tovarišem o tebi. Vsi te želijo poznati. Večkrat so mi uže naročili naj te pripeljem v naše društvo. Danes mi moraš obljubiti, da poj de š v nedeljo z menoj. Povem ti, da stavim v tebe veliko upanja. Ne motim se, ako pravim, da postaneš sčasoma eden prvih voditeljev naše stranke.« Začudeno je poslušal Stanko Petra, ki se je razvnel pri tem govorjenju. »Ne urnem te sicer popolnoma, vendar pa ti obljubim, da te spremim v nedeljo.« Prišla sta do cerkve. Ločila sta se, ko je Stanko še enkrat obljubil, da gre v nedeljo gotovo ž njim. Lepo je bilo v cerkvi tisti večer. Nebrojno lutic je gorelo pri božjem grobu. Ljudje so prihajali in odhajali. Pobožno in goreče so molili jedni, a drugi so prišli le, da si ogledajo božji grob. Medtem, ko so bili prvi zatopljeni v premišljevanje, se drugi niti spomnili niso, da je tu v podobi kruha skrit Tisti, ki je daroval svoje življenje za človeštvo. Preslaba je bila njihova vera, premrzla ljubezen, da bi bili tu počastili in molili svojega Boga in Odrešenika. Tudi Stanko je kmalu odšel iz cerkve. Niti sledu ni bilo več njegove nekdanje pobožnosti. V nedeljo popoldne so se zbirali v neki gostilni možje in mladeniči različne starosti. Tudi Stanko in Peter sta se napotila tja. Ko sta stopila v sobo, so ju veselo ’ pozdravih. Peter je str. 4 ..Družinski prijatelj “ ; ..j* "ihlaij-Kl. !;I , predstavil znancem svojega mladega tovariša. Vsedla .sta k mizi ined bolj odlične goste. Kmalu t pa je Peter ystal ter pri'el govoriti; . ,i »Zopet sjnp .tte zbrali,, dragi bratje,, da se navdušimo za svojo stvar* Dolžnost naša je, ;da vse svoje . mori porabimo, da. dosežemo svoje pravice. Delavci smo, trpini, ki se trudimo od zore do mraka. In kaj imamo od tega ? Bori zaslužek, ki nam ne zadostuje za naše potrebe. In bogatini, kapitalisti, kaj vidijo v nas? Drugega ne, kot stroje, ki jih kupijo za svoj denar. Da stroji smo, ki delamo, trpimo v korist drugim. Le drugi imajo dobiček od nas, a mi smo in ostanemo reve/.i. Toda, tako ne sme ostati dalje! Ne tu bogatin in tam revež, ki mu dela za pičel zaslužek ter se pri tem še trese pred njim; ne tako, temveč imata naj oba jednako! jednaki bodimo vsi! To bodi naše geslo in zato se borimo! Pri tem pa nam je treba pogumnih in odločnih mož, ki bi žrtvovali svoje dušne in telesne moči v ta namen. Upajmo, da pridemo tudi do teh. Danes sem pripeljal seboj mladeniča, ki želi stopiti v naše društvo. Neizkušen je se, a sčasoma nam lahko veliko koristi. Značajen je in pogumen in prav takih potrebujemo. Živela naša stranka! Živel naš. novi društvenk!«' Pri teh besedah so prijeli za kozarce ter trkali s Stankom. Zelo mu je vse to laskalo in zahvaljeval se je vsem. Dolgo v noč so ostali skupaj. Pijača jih tle slednji tako premagala, da /e niso vedeli kaj govorijo. Peter je tolkel ob mizo, prepiral se in klel. Le Stanko je ostal trezen. Pil je malo, tem bolj pa jih je poslušal. Želel je priti kmalu domov, da bi mogel mirno presoditi današnje dogodke. Ko so se jeli razhajati, je bil on jeden prvih, ki se je poslovil in odšel. Stanko ni mogel dolgo zaspati tisto noč. Razli ne misli so mu polnile razburjeno glavo. To so toraj tisti socijalni demokratje, o katerih je že večkrat čital. Malo jih je, prikazali so se šele in vendar se,jih nasprotniki /.e sedaj bojijo, hoda vedno več jih bo, združili se bojo in slednjič predrugačili vse. Dopadejo mu, njihovi nazori in zato hoče biti njih zaveznik. Truditi se hoče z besedo in dejanjem. Vsak si rad pomaga. Delavci pa si morajo pomagati s silo, da si zboljšajo žalostno stanje. Tako in enako je premišljeval 'Stanko. Le nekaj mu ni ugajalo in to je bila — preobilna pijača. On pa bo drugačen. Obna-al se bode tako, da bodo imeli pred njim spoštovanje. Ko pa enkrat dosežejo to, za kar se borijo, bo tudi v njem sladka zavest, da se je tudi on trudil za to, kar sedaj uživajo vsi. Tako si je slikal bodočnost, dokler ga ni slednjič premagal spanec. Za Stanka se je pričelo vse druga no življenje. Vsako nedeljo;: vsak praznik je hodil v društvo, tudi k vsenrshodom. Prebiral je časnike, sem ter tja je tudi sam Spisal kak članek. V nekaj letih je postal res jeden' prvih vodnikov sochalno-demokratske stranke. Rude karji, kakor so imenovali sdči alne demokrate, so se množili vedno. Lepo število jih je bilo. Vedno bolj pogosto so prirejali shode. Tudi brez malih uporov in prask ni ostalo. Tekla je celo kri. Ko so videli, da so le preslabi, ko so jih razgnali vojaki in nekatere celo potaknili v ječo, so se nekoliko umirili a potem postali še bolj predrzni. Tudi Stanko se je moral zagovarjati pred sodnijo ter bil obsojen nekolikokrat radi hujskan a. Toda to ga ni spametovalo. Do-mi.-ljeval si je, da je to njegov poklic. Na vse drugo je pozabil. Pozabil je popolno na Boga, pozabil celo na svojo mater. Prvo leto, ko je prišel na Dunaj, ji je pisal nekolikokrat potem pa je to čisto opustil. Sedaj niti vedel ni, ali je še živa. Nekega večera je prhel zopet pozno od svojih tovarnev. Zaspal je kmalu a mučile so ga hude sanje. Videl je očeta pod križem ranjenega, krvavega. Okrog njega so bili vsi njegovi tovariši. Oce ga je gleda* milo in proseče, tovariši njegovi pa so grozili očetu s palicami in pestmi. Daleč strani pa je klecala mati. Roke je imela sklenjene in molila. Takoj na to pa je stal na oregu Donave. Stopil je v čoln, v katerem je bilo že polno ljudi. Veseli so se odpeljali. Sredi reke pa se je pričel čoln topiti. Nepopisen strah in krik je nastal. Ljudje so .se borili s penečimi valovi. Njega pa je voda vrgla na suho. Skoraj, na pol mrtev je odprl oči, \idel je, da leži -pod križem, a pri njem kleči njegova mati. — Prebudil se je ves moker od potu. Vstal je ter se odpravil na delo. Ves dan ni mogel pozabiti teh čudnih san . Nehote se je spominjal s s oj ega nekdanjega življenja. Kako je živel nekdaj in sedaj ? — Toda sedaj pač ne more več tako živeti. Tu ne bode molil in hodil v cerkev. Pri-prosti ljudje po deželi in otroci, ki ne poznajo življenja, ti lahko tai,o živijo. V mestih pa je vse drugače in se mora ravnati po razmerah, v katerih živi. In njegova mati ? Ako še živi, ga je. po tolikih letih gotovo pozabila. Sploh pa mora on sedaj misliti na važnejše reči. V nedeljo bo velik shod, h kateremu pridejo somišljeniki od vseh strani. Imel bode zopet veliko opravila. Tako si je skušal pregnati misli, ki so ga mučile tisti dan. Bilo je krasno, nedeljsko jutro. Ljudje so hiteli jedni iz mesta, drugi v mesto. Nekateri so. šli v cerkev, drugi na sprehod. Vse je vrvelo in šumelo, hitelo sem in tja, še bolj kakor ob de- -Družinski prijatelj" str. 5 lavnikih. Tudi Stanko je imel danes veliko skrbi. Že zgodaj zjutraj je bil v gostilni, kjer so se navadno zbirali. Danes bode treba veliko pripraviti, prišli bodo tuji gostje. On bo moral biti povsod prvi, ker je glava vsega društva. Pri vsem pripravljanju in delu je prišel le prehitro določeni čas. Dvorana je bila polna. Prvi, ki je govoril in pozdravil navzoče je bil — Stanko. Gladko in lepo so mu tekle besede. S ploskanjem in burnimi »živio« — klici so ga pohvalili poslušavci. Za njim se je oglasilo še mnogo drugih. Stavili so se razni predlogi. Slednjič pa se je kakor navadno, pričela »prosta zabava« — pri pijači. Vino jim je šlo v glave, postajali so vedno glasnejši. Posebno drzen pa je bil Peter. Zabavljal je čez vse. S Stankom že davno nista bila več prijatelja. Večkrat ga je namreč ta opominjal, naj se vsaj nekoliko zdrži pijače. Ali Peter, čim starejši je postajal tem bolj se je vdajal pijači in zanemarjal delo. Gospodar mu je odpovedal službo. Dobil je sicer delo kmalu, toda nikjer ga niso dolgo marali. Zapil je vse, hodil je strgan in zanemarjen. Stanka je vedno nadlegoval, naj mu posodi denar. Nekolikokrat mu je sicer dal, a potem mu odločno rekel, da mu ne da več ničesar. S tem se mu je hudo zameril. Sedaj pa ga je zopet zbadal in zabavljal na vse načine. Stanko ga je hotel postaviti na prosto, to pa ga je še bolj razkačilo. Zgrabil je polno steklenico ter udaril Stanka tako hudo po glavi, da se je ta takoj nezavesten zgrudil. Odnesli so ga v bolnišnico, Petra pa so zaprli. Tako se je končal tisti dan : IV. Stanko je bil v bolnišnici več kot šest tednov. Rana sicer ni bila nevarna, a pritisnila je vročinska bolezen. Zdravnik ni imel upanja, da bolnik še kedaj ozdravi. A Stankova trdna narava je premagala hudo bolezen. Ko se je prvič zavedel, je začudeno gledal, kje je. Še-le ko mu je povedala usmiljena sestra, ki mu je stregla, spomnil se je na vse. Bolezen se je obrnila na bolje. Stanko pa je postajal vedno bolj otožen in tih. Žalostil se je, ker se mu je zdravje boljšalo. Oh, zakaj ni umrl? Kaj je dosegel, ker se je trudil toliko let. Lastni tovariš ga je hotel umoriti. To ga je hudo peklo. In sedaj ga je vse zapustilo, nikogar nima, da bi ga tolažil. Prav živo se je spominjal svoje matere. Uboga njegova mamica, ali pač še živi ? Koliko je ona prestala v svojem življenju ! Ubožna, zapuščena je bila, odkar je tako nesre no umrl oče. I oda ona ni bila nikdar tako zapuščena kakor je on sedaj, kajti imela je — vero. Vedno se je zatekala k Bogu in kadar sta molila pri križu, bila je vselej potolažena. Tako zvesto mu je vedno polagala na srce, naj ne pozabi Boga. On pa je ni ubogal in sedaj trpi kazen. Spoznal je življenje in ljudi. Delal je proti Bogu in veri in plačilo za to je teška vest, obupano srce! Toda po zgledu materinem, hitel bode tudi on tja — h križcu Zveličar ga kliče, kajti vdrugič mu je podaril življenje, da bi zamogel popraviti, kar je grešil. Ko je zapustil bolnišnico, je bila njegova prva pot — v cerkev. Tako goreče in pobožno ni molil še nikdar kakor tedaj. Poiskal je potem svojega gospodarja, ki ga je pridrževal, naj še ostane pri njem. Toda on ni hotel ostati v mestu, kjer je toliko preživel. Namenjen je bil domov. Hotel je prositi mater odpuščenja, ako še živi. Ako pa se je že preselila v boljše življenje, obiskal bode njen in očetov grob in molil pri križu. Dalje pa naj se zgodi volja božja. Neke nedelje proti večeru se je Stanko bližal domači vasi. Petnajst let je že preteklo, odkar ni bil doma. Nikdar ni tako hrepenel po domu, kakor sedaj, ko je bil tako blizu njega. Oh, ko bi le skoraj vedel, kaj je z materjo ! Prišel je do križa. Sedel je v mehko travo, da se nekoliko umiri. Kmalu pa je zagledal staro, sivo ženico, ki je hitela k križu. V roki je imela šop cvetlic. Prišedui h križu ga je okrasila ž njimi potem pa je pokleknila in začela moliti. Stanka ni opazila, a njemu je ustrepetalo srce. Ko bi bi bila to njegova mati? Daši se je tako spremenila, vendar je to ona. Bog vedi, ali ga bode spoznala. Vstal je toraj, približal se ji ter jo kratko pozdravil: »Dober večer, mati!« Reza, bila je v resnici ona, je osupnila. Pre-sene ena ga je gledala. Glas ji je bil znan, toda on, ne ni mogo e in vendar je to sin — njen zgubljeni sin. »Stanko, sin moj, ali si res ti?« Pri teh besedah se ga je oklenila in zajokala od radosti. Stanko pa je pokleknil h križu, prijel mater za roko rekoč : »Da, draga mati, jaz sem ! Ali pa morate odpustiti svojemu nesrečnemu otroku ? Edino le željij, videti vas, prositi vas odpuščenja, me je privedla domov. Odpustite mi mati, prosim vas !« »Nimam ti kaj odpuščati, le zahvaljevati se moram Bogu, ki je uslišal moje molitve.« S hvaležnostjo ji je poljubil Stanko roko. Njegovo srce je kipelo radosti in veselja, Dolgo sta govorila tisti večer mati in sin. Pripovedoval ji je vse, ničesar ji ni zamolčal. Tudi ona mu je pravila, kako se ji je godilo v tem času. Slednjič pa je pristavila : »Da si le prišel Stanko, vse bode drugače. V teh letih prihranila sem nekoliko denarja. Kjer sem delala, dobila sem tudi hrano in tako mi je ‘‘-.Iv/r l/r 1 .inAnžu M vedno nekoliko zaslužka ostalo. Daši ni veliko, vendar'ti srfno rada dam. ;Mo'ster,-pri katerem •si se u il mizarstva, je umrl pred:jednim letom. Sedaj ni v trgu nobenega mizarja. Kaj ko bi ti prevzel doti no delavnico ter pričel delati?« ■ : Zgodilo'se je tako. Stanko je postal pošten, •vzglede*!- mož. Delo njegovo) je Bog blagoslovil. Oženil se je ter vzel tudi mater k-sebi. Križ v svoji rojstni vasi je dal lepo popraviti. Še bolj kakor nekdaj, so ga krasili ljudje s-cvetlicami. Najlepše vence pa so spletali Stanko in njegova družina z molitvijo in lepim življenjem. Vsi pivci ostrmijo, iz ust glasu jim ni in-.le grobar med njimi-sami-sape iŠe dobi-:. ■«Dekle,: dekle, predrzen prjpveč-jrj:: btLi.tvoj čin, prisegam, da niliče ni bil .zunaj.'-teli zidin 1. , Ji! '. nrtvi.T . H ! ' ipj/ oLotf iriii v ,K;rzpargki; rgkgjV sj,,_k.Qn)g.;/?daj: s^ama v eš, in.jutri pred epajsto. ga tjakaj:,šiv^it. greš, . sjcer, popotat hodi;'tu;sem. slehergo, .noč, .. in le zamain . bi hila \'sa, druga, ti ;P<>mqč.—D In vdelo ninpgo niti v šiyanke je dekle in groze, pod cipreso'se treslp je sede, ko ura je enajsta brnela jej iz lin rokav razparan nudil molče ji je mrtvin..,. Hqj?Pa ran i roka o. (Sp. v;il — Zvonimir Masle.) Tarn ob pokopališču še v kremi luč gori, in pivcem vsem veselim jeziki so gibčni, in usti vsak se mnogo, kaj skusil je do zdaj, junak vsak hoče biti v preteklosti kedaj. Jednajst podrkne ura, in eden se zglasi : naj na pokopališče, gre, kogar groza ni — še tata in zločinca, ki mar mu ni hudir, nihče zdaj tja ne spravi kalit duhovom mir... In šivati' hitelo zdaj dekle je na moč,-in tekel po' obrazu jej V ■ curkih pot je vroč : kar pletle So' se niti in trgale na drug', in šum po grobih vstajal kot včl bi močen jug.. Dvanajste ure že je udar iz lin brnel, in zadnji šiv končan je in spet rokav je cel, zamolklo mrtvec del je : .... sicer bi vsolnčni [prah te zmlel___! Izginil sam je in vmolknil šum na [mah.... «Čeprav duhov j p ura • — natakarica de «še mari strah ni meni, vi lepi ste možje ! na najnovejšem grobu bi spala celo noč, pred polnočjo plesala po grobih bi pojoč- .... Vsi pivci zasmejijo na njen se govor tak, za stavo brž zložijo, da ona ni junak, da bi sedaj prinesla od tam cipresen list da tam je ona bila, dokaz to bode čist. Breskrbno mlado dekle se jim zakrohota, da stava res je lepa in iti tja velja, na peti se zasuče, oči mu zaiskre, in predno bi še trenil, izginilo je že... In z glavo sivo zmaje zamišljeno grobar: mrlič nov djan tam v grob je in to ni mala stvar — pokopališče straži, ko prvo noč tam spi in od strahu odstopi meso mu od kosti.... Kar vrata se odprejo in dekle plane v stan, obraz rudeč postaja ves bled mu in plašan : «Ha, mislil oplašiti nekdo me je zares — pa le kako prinesel ga prej je semkaj bes..... ? ! Oblečen v belo srajco je pred cipreso stal, seveda, kdo ga v temi polnočni bo poznal : utrgala si list sem — ni mar mi bil »bavbav» — v plačilo pa sem le mu razparala rokav,... !- Ženski peklic, Nazorni nauk je. za šolsko mladino velikega pomena, ker otro ka živa domišljija zajema z vso lahkoto iz slik mnogo lepega in koristnega. Toda ne samo. mladina, temveč vsi imamo radi slike, ki ne utrudijo ne očesa in ne razuma, pa • pa vedre oko in bistre razum. Kazven navadnih slik, katere vidimo z o mi svoje domišljije, hočem danes predo iti čitateljem in čitateljicam nekoliko slik o ženskem poklicu. Za premišljevanje časti ih dostojanstva žene se bodemo sedaj omejili le na trojni poklic : 1) žena v družini, II) žena-redovnica, in 111) žena neomožena v svetu. Seveda se razume po sebi, da hočemo tu govoriti o plemenitih, vzvišenih ženah, ki imajo vedno pred očmi Boga in iz ljubezni do njega dosegajo vedno večjo popolnost v ljubezni do bližnjega bodisi v družini, v devištvu ali v deviški neompženosti med svetom. * 1 • • • . ••• *; 'v!?, i ?,?-t „ H %*| tv* ..Družinski Prijatelj*4 str. 7 •' u.*'. i .j i' '.' ‘yjr,. .-.J i--. 'V firuftini.je ž.em^ prpj ap/^,v^ruh..^vo-( je<>-;i nuiža.-. iii . nedijlžnj'a.,u.tr'ev. . Ljubezen, žrtvovanje,, pridnost, jn pobožnost J.i| ..dajejo moč in sposobnost, da vedri, trudnega . nioža in ,4.a vzgaja, krščapsko; svoje otroke,, ki rastejo .kakor lepo duhteče cvetlice .v < družinskem., vrtu. Uzor žena je. srečna v skromnih, vazmeralr.in . v( sijajnih pala ah: Res je sicer,,: da . jd, v .priprostosti mirpeje življenje polno tihe družinske, sreče, toda za n.lovpško, družbo, je ,.veleyažen, položaj tudi tiste bogate gospe, ki utora —.judi, proti svoji naklonjenosti — večkrat žrtvovati, drijgf čas za, sprejemanje ■ odličnih , go&tpv, za, obiske itd,. Kršran^to izobražena,.gospa, z , vzvišenim, stremljenjein , postane. Y$81>i:ajt nre.d, jakimi krogi, prava misij:marka, V. raznih: pogovorih , vpleta najimenitnej e bisere naše sv, vere,., katera prir haja potem tndi v. zapuščeno srpe nečimprnih poRvetnjakov. * * * Kdor se hoče prepričati o vzvišenosti žene kot redovnice naj obišče javne bolni-niče v katerih strežejo usmiljene sestre križarke in druge s tako požrtvovalno ljubeznijo, katere morajo pripoznati tudi neverni ljudje. Nobeno še tako nalezljiva in ostudna bolezen ne straši tiste posvečenim Gospodove, ki je dala v božje roke vse — življenje, zdravje, veselje in žalost. Toda ne samo v javnih bolnišnicah, temveč tudi v zasebnih družinah je mnogo takih angeljev ~ redovnic, ki bolnikom pomagajo tudi do dušnega zdravju. Imenitno njih delovanje, ki zaslužuje' občudovanje, nahajamo posebno še v sirotišnicah in drugih vzgojevalnih zavodih. Za ljubeznivo žrtvovanje l akaj6 plačila na drugem svetu. * * * Ta dvojni poklic se precej uvažuje in spoštuje, toda verkrat se-premalo ceni tretji poklic. Mnogo mladenk ne prihaja do družinske sreče m ne čuti niti nagnjenja do samostanskega, redovnega življenja. Verkrat žrtvujejo svoja mlada leta svojim starišem, mlajšim bratom in sestricam, s tem, da zanje skrbe in služijo v potu obraza svoj kruli. Leta tečejo. Mladost izgine'in ‘ inladlenka ' o-stane neporočena. Marsikakikrat pa sp še posebne okoLoine, M uplivajo nato, da ne pridejo deklice ne v zakon in ne v samostan. In vendar je ta' njihov stan vreden vse časti in hvale, 'ker delujejo v njem na čast božjo in korist bližnjega:' Ne' moremo reči, kateri izmed treh poklicev jc za ženstvo najimenitnejši' v dejanskem življenju, ker je odvisna ta imenitnost od načina, s kil p r t>j;rjiuhq oii«ji‘Uvyfj jj noj fifnoni I katerim ,yrše ;.ženg .dpRnpsti, tp/.pjegg lastnega po,-, klica in .stanu,. r,.^ ^ ji .> Smemo pa. ttditi,: dan, se lahko, ,v vsakem poklicu, doseže lep vepee zasl,ug,, ;ne samo v, tem življenju \enec pripoznanja, temypč tudi v ppiv. sin rtnosti, ■ ne ven 1 j iv venec yeqne; slave. r.j ;ic’. *•„. '.Ji,.'. :» • ■, .g, ■-■ u • .■ • ■ ■,. ■ ’' vuljo-ai ■.,•)• ■'.■■■.. tur '. '.'in ■-i .i?vi;rrsh'3 • ••• <<'f; ISKRICE. ' . / ■ •/ /Cu/i zlata v* mladosti ^ < .tj:!, tl c ........•• beračil morda bo v starost/. • (•; -v •. • • •• \ \ ... . . .? -/ Pravo bogastvo /c v srču\ ne v skrinji. ,"1 ■% .’*■ n- ", ■' Dobra dela, ki jih skrivaj storiš, so iiajbolja. * * * Umikaj se sam, omikal boš svet, poboljšaj se sam in boljši bo svet. ❖ * . * .•-V; .’' Bog m narod, domovina naj ne gre nam iz spomina. * * sjc Že lice večkrat govori, c"} J kar srce misli in želi. jBornapica. Avstrija je srce Evrope. Zato je zelo važna v vsakem oziru. Danes jo hočemo bliže opazovati kot pomorsko velevlast. Da se vzdrži kot taka, pa potrebuje močne vojne in t r go vi lisice m o r n a r i c e. Trgovina je za vsako državo močna žila, ki sprejema, mnogo redilnih snovi. Ako se Avstrijski pridelki in proizvodi razpošiljajo po širokem svetu na lastnih avstrijskih ladjah in ako se na njih uvajajo tudi inozemski pridelki in proizvodi, je država mr veliki koristi in z njo, tudi državljani. Trgovina ni le važna za primorske dežele^ tepi več z.a vso državo sploh. N oj n a m o r n ari c a pa brani državi veliki zaklad,, morje, katero ji prinaša raznovrstne koristi. Zato.se je treba potegniti, da se'avstrijska mornarica pomnoži in spopolni. Brez močne bojne mornarice je avstrijsko primorje v vedni nevarnosti. Luki bojne mornarice v Poli in v Kotoru, ne zadostujeta še vsem potrebam, če tudi sta prevelike važnosti, ker Pola brani tudi Reko in Trst, Kotor na jugu pa uhod v avstrijsko morje sploh, če bi se sovražnik bliževal od juga. Toda trdnjavi in luki sami sta prešibki, da popolnoma vršita svoji nalogi zato potrebujeta močnega brodovja. Port-Artur, Santiago nas učita, da ni dovolj močna trdnjava, če nima mnogo številnega brodovja, ki se spušča v boj s sovražnikom tudi na prostem. Avstrija potrebuje močnega brodovja posebno proti Italiji, ker je avstrijska obala v večji nevarnosti, kot italijanska. Vsakdo pa vidi, da je bojna mornarica zelo važna tudi radi balkanskih držav, katere stoje pod njenim uplivom. Bojna mornarica je važna za trgovino, za izseljence, misijonarje, znanstvene plovitbe itd. Iz moštva bojne mornarice pa postane izvrstno moštvo trgovinske mornarice. Obojna je torej zelo potrebna in koristna za našo državo. Avstrijsko bojno brodovje je precej zastarelo, skoraj popolnoma neporabne so že ladje «Tegetthoff», „Stephanie» in »Rudolf». Gotovo pa bi v boju bolj škodile kot koristile ladje «Maria Theresia», »Elisabeth», „Franz Josef« in okolo 24 torpednih čolnov. Prav modernih, najnovejših bojnih ladij imamo le malo. Škoda bi res bilo, ko bi avstrijsko brodovje ne napredovalo, ko ima tako izvrstne mornarje, da jih je le malo na svetu takih. Nas mornarica tem bolj veseli, ker smo Primorci in spoznamo njene vsestranske dobrote. O da bi država storila za svojo mornarico vse, kar more — kako bi se to izplačalo. In to mora storiti tem prej, čim bolj se druge države trudijo, da izkoristijo tudi naše morje. r v Trst — Župna cerkev Novega sv. Antona. cHli smemo ose oerooaU otrokom? (Slovenskim starišem.) Kadarkoli je prihajala Rožničevka domov iz Trsta ali iz polja, vsakikrat je izpraševala svoje otroke, kako so se obnašali, med tem ko je ni bilo doma. Ko je pa sama ostala doma, in so otroci kam šli, izpraševala jih je kod so bili. € Ljubi moji otročički, ste-li bili vedno pridni?* »O da, draga mamica!* * Niste H morda preveč vpili in kričali?* »O ne, kar „tihou smo bili.t. «Kaj se niste — klatili po vasi?* «Se iz hiše nismo bili*. Tako in podobno je izpraševala mati, tako in podobno so odgovarjali otroci. V začetku, dokler so bili otroci nepokvarjeni so vedno govorili resnico, a mati jim je vedno dajala kolutke, pinčice, sladčice, sadje in drugo za njihovo pridnost in rednost, ne da bi se bila prepričala, da je vse res, kar ji otroci pravijo. ATe smemo sicer očitno pred otroci kazati dvomov in pomislekov glede njihove resnicoljubnosti, ker s tem jini jemljemo zaupanje in jih. žalimo, vendar si smemo poskrbeti gotovost resnice, ne da bi otroci tega zapazili, če smo jih poprej dovolj poučili, kako lepa je resnica in kako grda je laž. Rožničevka ni tega nikdar storila, ker ni hotela (skoraj ni mogla) misliti, da bi tudi njeni ■otroci znali povedati kaj takega, kar bi ne bilo res. Nekega dne niso otroci bili pridni, so razsajali in vpili, razbili nekaj loncev in skrili ščerbine itd. Najstarejša hčerka se je bala povedati materi resnico. Zakaj? Ker bi ne dobila od nje ne kolačka, ne pinčice, ne sladčic. Vest ji je očitala, naj materi vse pove in jo prosi odpuščeiija in naj za enkrat žrtvuje kolačke in pinčice. Ne. 'Tega ni storila. Mati je poslušala rada te lepe stvari in je vsakikrai dajala zalo kolačke in pinčice. Zato je poskušala hčerka prvikrat lagati in hvaliti se. Dobila je kolačke, ker mati ni poizvedovala resnice drugod. Kmalu so se vsi otroci naučili lagati — in zato so dobivali kolačke in pinčice. Vozili so mater za nos, saj jim je vse slepo verovala. 5Bomači zdrauniR. Slovenke in Slovenci imajo dobro srce. Ko zapazijo nesre o bližnjega, takoj imajo z njim sočutje in mu priskočijo na pomoč. Sočutje je tem večje, čim bolj nepričakovano je koga zadela nesreča Toda ni dovolj imeti le rahločutno srcei treba je to tudi pokazati Posebno važna je hitra pomoč pri zastrup-'jenju. Zato podajemo tu nekoliko navodil, kako je najhitreje pomagati pri zastrupljenju. Tu ne govorimo o počasnem (hroničnem) •delovanju strupa, temveč le o naglem (.akutnem). Naglo zastrupljenje je četvero, ker imamo tudi četvere vzroke : 1) rastline, 2) kovine, 3) živali in 4) pline. Kdor želi pomagati, mera; 1) poznati vzrok zastrupljanja, 2) mora skrbeti, da čim prej spravi strup iz telesa in 3) da ga čim hitreje pobije s pravimi leki. I. Zastrupljen želodec. De je kdo zavžil strup, ga mora hitro izbljuvati. Bljuvanje se pospeSuje s tem, da se s kazalcem nebo nad jezikom požgečka ali pa da piti vodo surovega ms sla. Prav tako dobro deluje paoti strupu mleko in pa beljakovina (pomešana z vodo) II. Piki in ugrizi. • Kdor ima zdravo celo zobovje, naj rano izsesa. S toplo vodo pa se rano izpira. Med srcem in rano treba dotični del telesa krepko zvezati s trakom (take trakove kupiš za malo novcev v lekarni in ne smeš biti brez njih; sicer pa je v sili vsako vezilo dobro. Če hočeš pa izprati rano z jesikom (ootom), opojilom (žganjem in dr. opojnimi pijačami) ne smeš izgubiti niti trenutka, temveč moraš to storiti precej, ker drugače to ne pomaga dosti. Nekateri izžigajo rano z razbeljeno iglo (pletenja) ali pa s stekleno lečo, če sije solnce. Z a s t rupij en cu daj zavžiti opojnih pijač (žganje, konjak in močna vina). Tu je edini slučaj, da pomaga ta strup proti strupu, drugače se pa varujfe strupenih opojih Koristno je, oe se more zasrupljenec potiti. Topli sopari pospešujejo to. III. Z strupljenje po kislinah. (Žveplenova kislina, galica (vitriol). Pri teh se rabi . podvojno-ognjenokisli natron (soda, solik, doppelkohlensaures Natron). Tudi semljeta kreda je dobra za silo. Če pa izvira strup od razjedljivih lugov (Al-kalien, Lauge) rabi jesihovo, citronovo ali zredčeno solino kislino. IV. Zastrupljenje po rastlinah. Močne črne kave tieha dati nesrečniku, ki se je zastrupil z opijem, morfijem, z volčjo jagodo (paskvico, belladona, Tollkirsche) ali pa z troboliko (pasjim peteršiljem, Schierling). Glavo zastrupljenem se mora močiti venomer in škropiti z mrzlo vodo ter jo ovijati z mrzlimi obkladki. Daj nadalje pone-rečencu vonjati salmiak (lekarna) in sprehajaj se z njim v či>tem in svežem zraku. Po potrebi se uporabi tudi umetno dihanje. (Pri umetnem dihanju se položi človeka na tla, da gleda kvišku, potem se od spredaj prime obe i’oki ter jih sklopi kakor k molitvi, nato se jih loči in dviga visoko ter zopet polagoma spušča drže jih. Z dviganjem in puščanjem rok se prša širijo in to povspešuje dihanje). str. 10 .Družinski )i i.iatelj“ . . , . ' ■ ■ . 'l '' v ' V A. ^ ii ' '" i . ^ ^ J V. Zastmpljenje po plini". i ■. Nesi (vneti) nesrečnika na svež in čist zrak ali vsaj; odpri: okna (ee jili ne moreš, od znotraj odpreti*' razbij jih od zunaj) Mori z mr.z'a. vodo obraz in drgni 'ves život s platnom ali s šretko. Umetno dihanje * * ' * Ne odlašaj: poklicati zdravnika ■ in napiši mu vzrok 'zastrupljanja-, da zamore zdravnik vzeti seboj posebnih lekov. , . . . « K o 1 e d sl i* č cs It. :. v- - - . ... Januar. . ' 14 II. nedelja (»o ra/glašenju Uospodoveiiu (Evau• Kely : 6 ženitjiini v Kani Galiipjski.) . 1 m e Jezusovo; Hi-liuj. škof;'KelTks iz Nolej spožu. —• 15. pomit Ijek. Pavel, ptfše.f Maver! vpat; Udtned. — Iti. fttftk. Mai+el. pap. 'P.ieijan, šk.; Priscila. dev. Hiučv — 17. sreda. Anton pušč* Sulpieij, šk. D n n e s je au il n j i k. ra je a ob !) uri 4b' z v e č e r. 0 b 1 j u b u j e. s o n a m. d p ž i-u .s n e g. — IS. četrtek. Stol sv Petra v Rimu; Prisku, dev. muc. — 3 0. petek. Kanut kralj’Mirija ih Marta, mue — 20. so-bbta. Fabjan'in Bošiijan, hiuč. • Majnrad, > pat. — ' 21. III. nedelja po razglasenju Oo,spodovom. (Evangelij : Jezus ozdravi sobavcn). .Svetu družina. Neža, dev. muč. — 22. pondeljek Vinc-ncij, Anastazij, muč. — 23. torek. Zaroka .Marije Dev ; Emarencijana. — 24. sreda. Timotej, škof: Bibila. muč. — Danes jo m 1 a j o li 6 uri 7’ zve č e r. Š e v odnose o z n a n j a Zi,m s ko vreme.—, 25. eotriek. Izprfeob'nitev Pavla ap. Amanl. - 20. petek. Polikarp, škof; Pavla vdova. — 27. t-obota. Janez Zlatoust, cerkveni učeni/r. Kaj pravi politika? Avstrija Ogrsko Moravski deželni zbor je bil sklican na dan 8. t. m. in bo zboroval najmanj 12 dni. Na to bo takoj pričel zborovati državni zbor, katerega prva seja bo dne 23, t. m. Mnogo se piše zadnje dni v listih o vol Ini reformi, zlasti o tem koliko pos ancev dobijo posamezne dežele oz roma narpdm sti. Vse to so pa več ali manj ugibanja Sedaj su vrše o volilni reformi pogovori min. predsednika s češko nemškimi državnimi po slanci. Nulo pridejo na vrsto Poljaki. Tudi s člani gosposke zbornice bo ime) . Gautgch o tem pogovor. Sploh pa bo še m-nogo bojev, preden ' bo uveljavljena volilna reforma, ker (lasi( so načeloma vse stranke za i/.premembp, bodo vendar nastale ,vplike težave, ko se boido posvetovali , o podrobnostih. Tudi. gosposka . zjborpit;^ dobi po volilni reformi gotovo število •>,. vpij enih članov dosedaj jih je imenoval člape gosposke >bpniice le cesar.) . Pri dopolnilni YA(hY,i _ za .^deželni ..zbor na ;^ranjskcjxr je'bil izvaljen dvprn) svetnik rSukJje, kandidat::sL„iljudske stranke."Liberalni .kandidat Drobnič je ostaT v manjšini."— Na ‘Ogrskem so ,‘Rt: razmere vedno bolj .divje, ife je ptrišek v • Dobrec-zin veliki župan sivolasi Kovač, da- Kr'bil-ustoličenje navalila nanj druhal in ga- n.attpla tako, da je krva-vel in je zgubil'zavest. Kaj iacega se ne zgodi več niti med Kita ci. Vlada hoče • z vvso energijo voditi preiskavo in strogo* kaznovati- krivce. Za vladnega komisarja debrečihskega je bil imenovan,-policijski svetnik Hodo. S tem činom so izgubili mnogo Madjari — Košut poziva v svojem listu, da naj pozove vlada k redu in zabrani nasilna sredstva. Vlada pa odgovarja, da ne ona, ampak neubogljivi municipiji, koalicija in njbno časopisje ovira mirno rešitev krize. Pravijo, da se Lukač-še vedno pogaja z voditelji koalicije z d rešitev krize. Med tem, ko pravijo eni, da brez uspeha, objavljajo drugi že listo novega ministerstva, se stavljenega iz prvakov koalicijskih strank. Rusija. Hudi so bili ti dnevi na Ruskem. Revolucija je poskušala svojo moč. Zlasli hudi boji so I ili v Moskvi. Uporniki so hoteli dobiti mesto v svojo la.>t ter proglasiti začasno vlado. Zgradili so do 40 barikad. Nastopilo jo vojaštvo. Streljali so s topovi in šrapneli, razdejanih je mnogo hiš. Ustašev je bilo baje GO 000. Ponča se, da je bilo mrtvih in ranjenih do 15 000 oseb. Vsla.ši so plenili prodajalnice: Hrabro in neusmiljeno so se obnašale zlasti ženske. Sedaj je revolucija v Moskvi udušena. Skoda je ogromna. Ni pa- še udušeno gibanje v Litvaniji. Tudi del mand-žurske vojske se je uprl. Uporniki so se vračunali. Mislili so, da bo vojaštvo potegnilo z njimi, a le-to je ostalo zvesto svojemu carju. Tudi poskus generalnega štrajka se je popolnoma ponesrečil Drugi kraji. Sveta sto ica je izdala takozvano „belo knjigo", v kateri je povedano, kako je prišlo do spora med Vatikanom in franc sko r publiko. Razvidno je, da padel' vsa krivda na francosko diplomacijo V isti knjigi je tudi povedano, da jo razmerje med papežem, in Italijo tako, kakoršno je bilo pod Leonom X!Jt. — Na Fran oskem so bile volitve v senat. Dne IG. feb pa bo volitev novega predsednika republike^ Loubet rie bo več kandidiral, Največ, upanja na zmago imata, predsednik senata Kallieres in zbornice Doumer —Angleška zbornica je razpuščena; Liberalna in konservativna stranka se pripravljata nn/ihud volivni .boj. — Spor, ki je bil-nastal .zlašti med-Franc skd in Nemško zaradi Maroka, všled čespr bi bila k malti prišlo do vojske med tema dvema državhmd, bodo skušali.paiJavnat-iMfiMmjmepatom ria )vOlj!ftk>R<či> v Alžegiras-iij :kaiiior'.'so poUtafok y$:e vlnsli- SVdje-za': stripnike. j ;. t;<■ pahovt-.-. r'Y . i-Ki-J v) '-.“Tli 'uni2':,--S.S CiVoZ »Družinski prijatelj“ • ••'■> '! -^..rVTTTTT str. 11 77~7::f r' r. 1 /;i cf>:ar —7- : '• !:■' ■ ;<* v,r TJ* 4..: «rr' 7}^ Tir v ^I\T O V I C E *^ '■'n^ ..v2 ;‘!±r'.Q ■^rriN' ^;r ^ I • 6 kl£<.r -J . __^ *jt- ■ Čast, komur čast! V zadnji številki obrežna;-nega bogoslovnega lista „Linzer Quartalscrift» čitamo med daigim tudi temeljito razpravo o starodavnem »Ham mu rabljevem zakoniku in njegovem razmerju'do sv. pisma- iz peresa našega vrlega rojaka ik g. J o s i p a Ujčiča, ki se iz-popolnuje sedaj v bogoslovnih vedah na dunajskem vscu ilišcu. To n is zanima in prav veseli tembolj, ker je rečeni gospod tudi sotrudnik na šega lista. Čestitamo! Duhovni voditelj v zavodu sv. Nikolaja v Trstu je imenovan č. g. Frančišek Guštin, mestni kaplan pri Novem sv. Antonu. Petdesetletnico mašništva je praznoval na dan sv Stefana vsem Tržačanom dobroznam mon-sigmor T e m |) e s t a. 3 ) let je služboval na po kopališču. Že mnogo let izdaje koledar „Gampa none* Umrl je na novega leta dan mnogoč. g. A. Planinšek, vpokojeni župnik v Tomaju v starosti 75- let. Služboval je po mnogih krajih na;e škofije. Nova žnpnija. Duhovnija Slum v Istri je postala župnija. Načelnik tržaškega južnega kolodvora g. Fr Mahorti je praznoval te dni 45-letnico svojega službovanja in 25-letnico, kur je na elnik tržaške postaje. Za župnika pri sv. Jakobu v Trstu je pre/.en-tiran č. g. A. Vattovac mesto vpokojenega g. Hrovatina Zveza proti trgovini 2 dekleti. Meseca oktobra je imela „Zveza‘ občn zbor na Dunaju. Fo družnice za delovanje proti trgovini z dekleti so se ustanovile v Černovicah, Levovu, Pragi in v Trstu. Posebno važna je podružnica v Trstu, ker se od tod trguje y Aleksandrijo, Cerkvene in posvetne oblasti so obljubile svojo pomoč za varstvo in rešitev deklet. Premil, škof dr. Fran Nagi je tudi pristopil k avstrijski zvez proti nečloveški trgovini. Stariši, duhovniki, županstva, vsi morajo skrbeti, da ppozore dekleta, ki potujejo v syet na velike nevarnosti, katere jim prete v valovih življenja. Ve pa mladenke ako ni skrajne sile, nikar ne zapmčajte svojega d ima, če pa že morate za kruhom v svet, držite se sv. vere in naukov svojih ljubili st rišev, duhovn kov in drugih svojih pravili prijateljevi -Naša moč . tednik zn delavske stanove,’je začel izhajati v Ljubljani dne 7. m m. Naroča se v Kopitarjevih ulicah 2. Sfašie za vse. leto 3 K. Plačuje se' napivj. »Poezije Antona Medveda so izšle v zalogi katoliške bukvarne v Ljubljani. Cena TbO K. v elegantni vezavi 5 - K, po p šti 30 vinarjev več. Ni 'reba Še-le posebej hvaliti poezij odličnega pesnika. Delo se liv li samo. Ta velika zbirka obsega ludi več dosedaj še nenaUsnjenih pesmi. »Pavlina* je naslov XV. zvezku Fchn ičlovili pripovedek. Prevci P. Salezij. 109 st--. Naroča se v knjiga ni Krajec, Novomesto. Pripoi oearho. «Danica*, cerkven časopis za slovenske pokrajine, je nehala izhajati koncem leta 1905. Društveni koledarček 1906 je izšel. Vsakdo, ki mu je mari pošten napredek slovenskega ljudstva naj bi imel ..Koledarček* Priporočamo ga najtopleje vsakemu Tvar ne poučne dovolj za vsakega ki mu niso mari le prazne čenče ali pa kaki piismuknehi romani. V poročilu o zborovanju »Slov krsč soc. zveze* v Marib ru dobi vsak raznovrstnega gradiva. Oni, ki tožijo, da nimajo tvarine za predavanja, je dobe kolik m hočejo. Društva in osobito društvena načelstva naj poskrbe, da te sklepe izvrše Naši delavski organizaciji je posvečen po eben oddelek, ki opisuje večje prireditve našega delavstva. Ob tej priliki opozarjamo delavski društva na sklepe L vseslovenskega shoda pri D. M v Polju. Skrbite, da se p av povsod tudi izvrše. Opis’ mladeniških shod v na Štajerskem je velezanimiv. Kaže, da vrla štajerska mladina ne drži križem rok. Le tako naprej ! Vrlo delujo a Štajerska organizirana mladina, naša nada, naš up obrne gdovo svojo pozornost tudi na delavsko združevanje, ki je na Štajerskem še po-mankljivo. V ..Navodilih za zvezna društva* pa najde vsak, ki mu je na srcu društveno življenje, kar poželi in potrebuje. Društva naj bi le izpolnjevala nauke navodil. Prav dobro služijo tudi navodila voditeljem .Čebelic*. Jako prav pridejo tabele za računanje vsebine okroglega, tesanega in žaganega lesa v kubičnih nie‘rih. Gospodarski zapisnik pa nemo kliče svojim naročnikom : Imejte v redu svoje gospoda-stvo, vpisuj je svoje dohodke in stroške Društveni seznam kaže, da je vnZvezi“ 133 društev,z 9720 člani. Kjoledarčkova cena je -1 fi- Naroči se pri g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani. Družbi sv. Cirila in Metoda je prirastla nova pokroviteljnina pod imenom »Smolnikova rodbina pri sv. Križu nad Mariborom.* Vplačali so jo sedmeri vrli sinovi v spomin svojemu 26. oktobra m. 1. umrlemu, nad vse skrbnemu. 88. letnemu očetu Matiju Hauptmannu. Pokrovitelj-ninske pravice bode izvrševal najstareji njih profesor Fran Hauptmann. Blaženo bodi ime umrlemu možu izmed naroda ; mnogokratna slava pa vsem tem sedmim slovenskim stebrom izklesanim pod paznim očetovskim očesom starčeka —r ra-tarja, Družbi sv. Cirila in Metoda v prid bo po sklepu svoje odborove seje iz dne 3. t. m. kole-kovala občina Partinje blizu Maribora odslej vsa svoja uradna pisanja. — Slava srenji, ki je prva storila na slovenski zemlji ta korak. Upamo, da jej kmalu slede veče srenje; potem mesta — prvo, se ve, naša bela Ljubljana. 93 kron za družbo sv. C. in M. so podarili Mohorjani pri novem sv. Antonu. O priliki vpisovanja v družbo sv. Mohorja za prih. leto pride še kaj za našo šolsko družbo. Gospodična zmožna slovenskega in nemškega jezika z dovršenimi šolami za vrtnar co želi sprejeti privaten pouk v kaki pošteni družini v mestu ali okoliri. Več pove uredništvo. Hitra smrt V Silvestrovi noči po 12. uri je nenadoma umrla g. Počivalnik, posestnica hotela j-Lojd" v Ljubljani. Sedela je v družbi gostov v hotelu, kar se nenadoma zgrudi mrtva na tla. — Bodite pripravljeni .... Služba božja za Slov.nce r.a Dunaju. Vsako drugo nedeljo v mesecu je popoldanska služba božja s slovenskimi napevi in slovensko pridigo v cerkvi Lazaristov XIV. okraju Ponthongasse — Slovenski izpoveduiki so : v župnijski cerkvi sv. Auguština (I. okr. Augustinerstrasse 7) ia v župnijski cerkvi oda enega polpolnoga in dva prazna. Tretji sin pa dobi enega polnega, tri polpolne in enega praznega. Tako ima vsak jednako število sodov in jednako mero vina. Pvov je rešil obe uganki samo J. v. A’., ki se je pa odpovedal darilu v prid lista. Nove uganke. 1) Oče ima pet sinov, a vsak teh sinov eno sestro. Koliko otrok ima ta oče? 2) Katera pijača je najmočnejša in zakaj ? 3) Sest dni obleka je njeeova b la. a črna sedmi dan, ko več ne dela. (Števo Erman.) Cas zglasitve za darilo do 23. t. m Z-istnica. uredništva. Lj. H. Pesen bo dobra in pride na.vrsto* ko bo-bliže pomlad. — D ipisnikom is Kozjerj i C’nega vrha Ž il nam je premanjkalo prostora, pride prihodnjič. Rezika Nemec. Sprejeto, pride na vrsto. Odgovorni »rednik: Iv a n Gorjup. Izdajatelj : Jakob Ukmar.