Leto XLIV, št. 463, 1. oktober 201 Izhaja za občine Vrhnika, Borovnica, Horjul, Dobrova - Polhov Gradec in Log - Dragomer Naslednja številka bo izšla 5. novembra. Gradivo bomo sprejemali do 23. oktobra. Športfejst, praznik športa Prvi vikend v septembru je v Občini Log - Dragomer tradicionalno minil v znamenju športa. Pod okriljem občine in v izvedbi Športnega društva Dragomer ter nekaterih drugih lokalnih društev je v športnem parku v Dragomerju od jutranjih ur pa vse do poznega večera kar mrgolelo različnih športnih dejavnosti. Društva so pripravila program s športnimi vsebinami za vse generacije. Najmlajši so se lahko podali za zanje tako priljubljenim lovom za skritim zakladom v izvedbi mladinske sekcije Planinskega društva Rega, nekoliko starejši pa so se merili v odbojki na mivki, košarki, malem nogometu, balinanju ... Športen in razigran dan se je končal z veliko večerno zabavo pod šotorom. ->|49j Dobrova - Polhov Gradec Obnavljali bodo regionalko. Cesta Polhov Gradec - Dobrova Prihodnje leto bo država obnavljala regionalno cesto od parkirišča Pri Andreje do odcepa na Katarino v Žirovnikovem Grabnu. Direkcija vzporedno že pripravlja tudi projekt za zagotovitev prometne varnosti na Dobrovi: ureditev križišč, pločnikov in avtobusnih postajališč na območju od križišča proti Stranski vasi do naselja Razori, kjer se občina dogovarja za sočasno urejanje z gradnjo novega poslovnega centra. Vrhnika Dela bodo ponovno stekla. Zdravstveni dom vendarle pod streho? Zaradi finančnih težav izvajalca, ki gradi prizidek vrhniškega zdravstvenega doma, so dela na objektu tako rekoč zastala. Sedaj se občina s podizvajalci dogovarja, da bi prizi-dani objekt vendarle pripravili na zimo, dokončali pa prihodnje leto. Prizidek bi moral biti sicer končan 30. septembra letos. Več o tej temi si preberite na vrhniških straneh. Borovnica Prihodnje leto novo parkirišče 99 parkirnih mest Novo parkirišče bo zraslo pri železniški postaji, na katerem bo 99 parkirnih mest za avtomobile. Že na začetku bo nekaj mest opremljenih s polnilnimi postajami za električna vozila. Na parkirišču bodo tudi parkirno mesto za avtobuse ter dve pokriti parkirišči za skupaj 50 koles s stojali, ki omogočajo varno zaklepanje. Občina že išče izvajalca gradnje. H Horjul Prenavljajo dvorano. Dela dobro napredujejo. Lani so na novo opremili prostore za vajo v prosvetnem domu v Horjulu in tako omogočili boljše razmere za delo. Po temeljiti prenovi omenjenega dela doma je prišla na vrsto tudi dvorana, kjer intenzivno potekajo obsežna obnovitvena dela. Le-ta trenutno dobro napredujejo, so se pa zavlekla zaradi obnove stropa, kar v prvi fazi ni bilo predvideno oziroma potrjeno. Godba Dobrova - Polhov Gradec NOČ GODBE 2018 Petek, 19. oktober 2018, ob 20. uri v Športni dvorani na Dobrovi. Prireditev bo povezoval: Jure Sešek Gostje: Združeni zbor Glasbene šole Emil Adamič Urška Kastelic Matic Nareks Plesna skupina Forma I Pravila za izrabo časopisnega prostora med volilno kampanjo V nedeljo, 18. novembra 2018, bodo redne lokalne volitve, na katerih bomo v vseh občinah volili člane občinskih svetov in župane. Posebne izdaje Našega časopisa na temo lokalnih volitev ne bo, bo pa zato časopis izšel nekoliko kasneje kot po navadi - da se bo kar najbolj približal terminu volitev, v njem pa bo prednost namenjena prav lokalnim volitvam. Članki, ki bodo zaradi tega izostali, bodo objavljeni v naslednji številki. Tako bomo izšli 5. novembra, gradivo pa bomo zbirali do 23. oktobra. Vrstni red volilnih objav bo sledil časovnemu zaporedju prejema gradiva. Naš časopis ponuja enakopravno možnost vsem političnim strankam, da svoja sporočila za javnost objavijo kot komercialno sporočilo v obliki tiskanega oglasa. Cenik volilnih oglasov je istoveten komercialnemu ceniku, pri čemer imajo politične stranke in liste 30 % popust na ceno brez DDV. Več podrobnosti s cenikom in velikostjo oglasov najdete na spletni strani www.zavod-cankar. si pod zavihkom Naš časopis. Tam so navedeni tudi kontaktni podatki za pojasnitev morebitnih nejasnosti. Gašper Tominc, urednik Našega časopisa Besede Cankarja Prvikrat je človek oskrunil svojo mladost, kadar je prvikrat molčal, ko mu je srce ukazovalo, da naj govori. Iz živalske sebičnosti se je razvila strahopetnost. T , ■ t» LJ v-r" f ^ I- X Ivan Cankar, Volja in moč, 1911 N OS Občina Vrhnika 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si obnavljate? Nemške kuhinje rhunska keramika Odlična cena! m • Profesionalno svetovanje • Kerknriika na zalogi • Dostava na dom • Ptöfesionalna izvedba Firence d.o.o. FRENCE Tržaška cesta 3a (Bivši DG) 1360 Vrhnika, Slovenija KERAMKA T: 041 735 100 www.firencekeramika.si TRGOVINA S KUHINJAM BELO TEHNIKO IN VGRADNIMI OMAR BREZPLAČNI IZRIS + XXL SPODNJI ELEMENTI GRATIS adite ali G pušraktfva 3a, 7.a lniv^c mlekarno Vrhnfca - nekdanja trgavifta IJV www. ki.j ■ iii îjoç jtüS-Sí i 11f|@hinjeplus.si GSM : 0 51 368 - /1Ü nobi^ii' NflS Občina Vrhnika 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si KupJÀ dnjoOe, pJnča/š ene ¿s?*? ob nakupu dvojih očal* z isto dioptrijo vam DRUGA STEKLA ENAKE A KVALITETE PODARIMO JB * okvir+stekli+delo ** akcije se med seboj ne seštevajo iiiiiiaiiiiiiiaasniiižiiiiE / V / 'DEBEVEC' mmmmumtšmmm Za vas izvaja: -razne izkope, rušenje objektov -urejanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poti -izdelavo individualnih hišnih priključkov (kanalizacija, vodovod, čistilne naprave) -fciper in koinbi prevoze i | _ ^041/780-912, 041/737^45 iitfb@agrm-debefvec.6oni novcr iJI nsi S » SKUPINA NOVOGRADNJE nepremičninsko posredovanje Slavko Švigelj s.p., dipl. prav. (UN) Režiika 26,1370 Logatec P.E. Cankarjev trg 6,1360 Vrhnika ,_ (Hotel Mantova) g 9sm: +384 51 88 72 72 siavko@skupinanovogradnje.si www.skupinanovogradnje.si ► izdelava prodajnih in najemnih pogodb ► svetovanje pri prodaji in nakupu nepremičnin ► posredovanje in zastopanje v prometu z nepremičninami Prve novice Po indijanske banane v Veliko Ligojno Sredi vrhniške občine uspeva nasad z malo znano sadno vrsto, ki izvira z vzhoda ZDA, okus pa spominja na mešanico manga, banane in ananasa. To je asimina ali tudi indijanska banana, ki jo v Veliki Ligojni in na ravnici med Ligojno ter Vrhniko goji Andrej Krašna. V treh nasadih, na skupni površini dober hektar, ima že več kot 800 sadik, letos pa tudi prvo konkretno bero pridelka. Začeli čistiti brezno Cicifuj Že dolgo znano brezno Na Lužah za Planino so jamarji borovniškega jamarskega kluba lani tudi uradno potrdili kot največje ilegalno odlagališče odpadkov v občini. Podatek iz jamarskega katastra, da ima jama dno na desetih metrih, je bil točen. A dno je na vrhu gore smeti, ki se nadaljuje še vsaj sedem metrov v globino, površina dna pa meri 3,5 x 3,5 metra. Nič čudnega, da so ga prvi obiskovalci krstili za brezno Cicifuj. » Od besede do dejanj V sredo, 19. septembra, je na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec potekal redni letni nadzor nad ločevanjem odpadkov na petih lokacijah, kjer so nameščeni ekološki otoki. Izrečenih je bilo nekaj priporočil in izdanih nekaj kazni. Medobčinski inšpektorat in redarstvo sta v sodelovanju s predstavniki komunalnega podjetja Snaga, d. o .o., kot izvajalcem komunalne javne službe ter predstavnikov Občine Dobrova - Polhov Gradec v tednu, ko se je po vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo še zadnjič zares veliko govorilo o pravilnem ločevanju in ravnanju z odpadki, preverilo vestnost ravnanja z odpadki na ekoloških otokih na Šujici, Selu, pri športnem centru Gabrje, pri Mercatorju v Polhovem Gradcu in pri Kmetijski zadrugi v Polhovem Gradcu. -> (to* Ambulanta splošne medicine bo odprla svoja vrata decembra Stalna prisotnost zdravnika v Občini Log - Dragomer je dolgoletna želja občanov, ki se bo decembra tudi uresničila. To pomeni, da se za zdravniški pregled ne bo treba voziti na Vrhniko ali v Ljubljano, ampak boste zdravstvene storitve lahko dobili v vaši neposredni bližini. -> Letošnji zmagovalec je zbral kar 118 vzponov V soboto, 15. septembra, je potekal že 18. tradicionalni vzpon na Koreno, zaradi katerega se je v Horjulu zbralo veliko tekačev, kolesarjev in duatloncev. Čeprav je tekmovanje, je celotna prireditev potekala v izredno sproščenem in zabavnem vzdušju. Med kolesarji je s šest kilometrov dolgim vzponom in 360 metri višinske razlike najhitreje opravil Tilen Potisk iz Poljan. Od starta pred športnim parkom v Horjulu do cilja pri cerkvici na vrhu Korene je potreboval samo 15 minut, 29 sekund in 7 stotink. « Želite prodati svojo hišo,stanovanje, vikend, morda parcelo, pa ne veste, kako se lotiti postopka celotne prodaje? Ali pa želite najti primerno nepremičnino zase? Za vas smo tu strokovnjaki, ki vam pomagamo pri celotnem postopku, zagotovo vas ne bomo razočarali. Za vsa vprašanja in nasvete sem vam na voljo nepremičninski posrednik Boštjan Coren. ftffNAk RE/MAX NEPREMIČNINE BOŠTJAN COREN M:+386(0)41777282 E: bostjan.coren@re-max.si www.re-max.si PROIZVODNJA IN PRODAJA PELETOV LESPAK, d.o.o. (ČISTA SMREKA) • Slovenska proizvodnja iz kakovostne surovine • Certifikat Gozdarskega inštituta RS Za informacije in prodajo pokličite 041 615 463 (Jože Osredkar) ali 041 755 484 (Simon Malavašič) Proizvodnja ¡n.ipr£yzem: Verd' 107, _j" Vrhnika (nekdanji LIKO) V Smrečju končali obnovo vodovodnega omrežja V Krajevni skupnosti Podlipa - Smrečje je od leta 2015 do 2018 potekala rekonstrukcija vodovodnega omrežja, ki je bilo zgrajeno pred 50-imi leti (leta 1968). Za tisto obdobje je bila to velika pridobitev, saj so pred tem uporabljali vodo le iz »štern«. Druga prelomnica je bila leta 1996, ko je bil za vodno oskrbo Samije zgrajen vodohran. Nanj je bil priključen cevovod za hidrantno omrežje in pitno vodo s petimi nadzemnimi hidranti. V zadnjih treh letih je potekala še zadnja faza širitve hidrantnega omrežja v zaselkih Kajndol, Celarje in Zakajnc. Tako so krajani pridobili požarno varnost, izboljšala pa se je tudi zanesljivost vodovodne oskrbe, saj je bilo obstoječe omrežje pogosto v okvari. Po zaključku del so v soboto, 1. 9. 2018, na dvorišču Celarske kmetije obnovljeni vodovod predali v uporabo. A Festival Vrhnika N OŠ Občina Vrhnika 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^lOj Županova beseda Klub sanjačev Znanost še do danes ni odkrila razlogov za sanje. Dejstvo pa je, da sanje so in da jih doživljamo vsi; hoteli ali ne. Tudi jaz nisem nobena izjema. Sanje pa so lahko prijetne ali pa tudi ne. In v nadaljevanju vam bom tudi jaz opisal ene izmed mojih sanj ... Volitve so se iztekle, evfori-ja je poniknila in treba je bilo začeti z resnim delom. Pa to ni bilo lahko, o ne, saj je bila kondicija dežele, v kateri sem se znašel, odlična in zelo težko bi bilo kaj izboljšati - pa poglejmo: v deželi smo imeli zdravstveni dom, ki je bil najboljši daleč naokoli. Bil je celo tako zelo dober, da je brez zadržkov večjo vsoto denarja poklonil nekem gradbincu, ki pa je sredstva prekanaliziral ljubemu vodji zdravstvenega doma. Nadalje je bilo pri glasbenem izobraževanju vse super, čeprav so nesoglasja, ki so bila prisotna med zaposlenimi, že vplivala na izobraževalne procese. Tudi v osnovnem šolstvu in vrtcih ni bilo nobenih težav, saj je bilo učnih prostorov še preveč. Imeli so tudi razkošno knjižnico, kjer so si lahko obiskovalci hodili drug drugemu po nogah. Zgrajenih je bilo kar nekaj trgovskih obratov, kmetijske pridelke, predvsem kmetov iz drugih sorodnih dežel, pa so se prodajali kar na ulici. V tako urejenem okolju je bilo res težko kaj pozitivnega narediti, zato sem v obupu sestavil ekipo, ki je začela z uničevanjem dotedanjih presežkov. Dokaj hitro je bila urejena tržnica, ki sedaj žalostno povezuje deželane in pridelovalce; v središču kraja je prekrasen zapuščen in dotrajan spomeniško zaščiten nekdanji vrtec, ki smo ga pokvarili do te mere, da je iz njega nastal nov objekt, tudi s pomočjo sredstev širše skupnosti, ki se je kasneje le-tega sramovala in ga uporabila kot referenčni objekt. Eden največjih grehov pa je bila prenova veličastnega zapuščenega objekta propadle največje tovarne v kraju, kjer se sedaj nesramno šopiri nova knjižnica, v njem so nebodi-gatreba šolski prostori in najslabši spomenik reki sedmih imen. Tudi tu je bilo čisto po nepotrebnem pridobljenih kar nekaj sredstev najširše skupnosti. Ob naštetem pa so se izvajale še druge polomije, ki so vplivale na življenje deželice. In lahko rečem, da je bilo moje uničevanje dotedanjega stanja večji del uspešno. In ker, hvala Bogu, so vedno čuvaji, ki bdijo nad delom tistih, ki sploh kaj naredijo, se je tudi v tej deželi našlo nekaj ozaveščenih državljanov, ki so takoj ugotovili, da tako pač ne gre in da sploh ni pomembno, kaj je narejeno, ampak ali je to narejeno po njihovih merilih. Pa ne samo to; podatki pač morajo biti takšni, kot nam ustrezajo, ne glede na to, ali so pravilni ali ne. In vse to je treba zapisati tudi v medije, nezmotljivi varuhi reda pa v svoja mnenja in poročila. Bitka z njimi je bila dolga in težka; vendar, kot sem omenil že na začetku, so bile vse to le sanje, ki so se prelevile v nočno moro. Vendar kot pri vsakih sanjah se le-te končajo, ko se človek zbudi. In tako sem se zbudil tudi jaz. Upam pa, da bodo sanjači, ki so sanjali z menoj, ostali in sanjali naprej, saj sanjska dežela potrebuje še marsikaj. Stojan Jakin Obvestilo o vložitvi kandidatur oziroma list kandidatov za člane občinskih svetov, kandidature za člane svetov krajevnih skupnosti ter kandidature za župana Občine Vrhnika Obveščamo vas, da je do četrtka, 18. 10. 2018, do 19. ure treba vložiti kandidature oziroma liste kandidatov za člane občinskih svetov, kandidature za člane svetov krajevnih skupnosti ter kandidature za župana Občine Vrhnika. Kandidature vložite do četrtka, 18. 10. 2018, do 15. ure v drugem nadstropju Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika pri Tanji Kohne, od 15.00 do 19.00 ure pa v sejni sobi v kletnih prostorih Občine Vrhnika, Tržaška cesta 1, Vrhnika (po 15.00 uri vhod iz zadnje strani stavbe). Hkrati vas obveščamo, da so vsi dokumenti in obrazci objavljeni na spletni strani Občine Vrhnika v mapi Lokalne volitve 2018. Predsednica Lidija Ravbar, l. r. Kdo si želi županski stolček? V nedeljo 18. novembra 2018 bodo redne lokalne volitve, na katerih bodo v vseh občinah volili člane občinskih svetov in župane. Mi smo nekoliko pobrskali po telefonskem imeniku in sledili govoricam v mestu, ter prišli do nekaj imen. Ker se vsi niso odzvali na naša sporočila, ne moremo reči, da so to edini kandidati, saj bo to znano šele po 18. oktobru, ko bodo tudi uradno vložene kandidature. Začnimo pri vrhu. Sedanji župan Stojan Jakin po dveh mandatih odhaja iz županskega stolčka, a ne tudi popolnoma iz lokalne politike. Kot nam je dejal, bo kandidiral na listi Povezujemo Vrhniko kot kandidat za občinskega svetnika. Na njegovo mesto se po sedanjih podatkih želijo usesti vsaj trije: Daniel Cukjati, Peter Gabrovšek in še - do sedaj nedoločena oseba - iz Liste za razvoj vrhniškega podeželja. Glede slednje si lahko na straneh Našega časopisa - v posebnem intervjuju - preberete, da še nimajo natančno določenega kandidata: ali bo to Viktor Sladič ali pa Grega Kukec. »Lista bo imela svojega kandidata za župana, imeni sta znani, za potrditev pa je še prezgodaj. Konec koncev je rok za oddajo kandidatur 18.oktober,« so nam sporočili iz liste. V listi še pravijo, da na vrednotah, ciljih in načinu izvedbe že intenzivno delajo zadnje pol leta. »Pripravljene imamo konkretne predloge dolgoročne prostorske ureditve Vrhnike, konkretne razvojno turistične projekte, vodimo tudi intenzivne razgovore z investitorji, ki bi takoj znatno investirali v turistično infrastrukturo na Vrhniki.« Peter Gabrovšek bo nastopal kot neodvisni kandidat s podporo liste Povezujemo Vrhniko in stranke SD. V tem trenutku, ko to pišemo, še nima vseh zbranih podpisov (kandidati jih potrebujejo malenkost več kot 100), a ni dvoma, da mu to ne bi uspelo, ker mu jih manjka samo peščica. Tudi on ima predstavitveni intervju v tej številki, kjer pravi, da bodo temeljna smernica njegovega županovanja projekti in ne medsebojno rivalstvo. Bil je direktor proizvodnje v IUV, krizni me-nedžer v Preventovi hčerinski firmi, sedaj pa je vodja Centra za ravnanje z odpadki. »Odločitev za kandidaturo je prišla hitro, saj sem prepričan, da sem kos tudi tej nalogi. Poznam delo na občini, predvsem pa se mi zdi pomembno, da mi je blizu program sedanjega župana in njegove ekipe.« Daniel Cukjati ima že zbrane podpise in bo ravno tako nastopal s podporo volivcev in tudi stranke SDS. »Dogovarjam se za podporo še z drugimi strankami, katere pa me bodo podprle, pa je preuranjeno govoriti.« Zase pravi, da se je kot občinski svetnik s tremi mandati dodobra seznanil z delom in ustrojem lokalne samouprave ter z željami in potrebami občanov, nenazadnje se s tem področjem srečuje skoraj vsakodnevno kot zaposleni na Zavodu Ivana Cankarja za področje športa. Sprehodili smo se še po seznamu strank in list, ki so že v občinskem svetu. Vse se bodo podale v vnovičen boj. Pri listi Povezujemo Vrhniko, ki ima v tem mandatu največ svetnikov, kar 7, da se bodo vseka- kor znova potegovali na volitvah, saj niso »ena izmed tistih list ali strank, ki bi veliko govorila in malo naredila, ampak ravno obratno.« Lista podpira Petra Gabrovška. SDS ima trenutno štiri svetnike in bo kot županskega kandidata podprla Daniela Cukjatija, v SMC pa se še niso dokončno odločili koga bodo podprli. Minuli mandat ocenjujejo kot korekten in uspešen. Od Nove Slovenije, ki ima dva svetnika, nismo dobili odgovora, medtem ko se v SD nadejajo vsaj enega svetniškega mesta več - sedaj imajo dva. SD podpira Petra Gabrovška. Desus se še ni odločil glede podpore, v SLS pa ostajajo v prvem krogu neopredeljeni do kateregakoli kandidata. Izvedeli smo še, da dosedanji svetnik SMC Boštjan Erčulj ustanavlja svojo listo »Lista za lajf«, ki je v sklepni fazi zbiranja podpisov. Kot pravi so v njej sami mladi, saj se nanje rado pozablja. Osnovni cilj bo na izboljšanju kvalitete življenja na Vrhniki za mlade, v okviru tega pa je vzpostavitev mladinskega centra eden od osnovnih ciljev. Podpise zbira tudi Franjo Čretnik, ki bo poskusil kandidirati kot samostojen občinski svetnik. Na politični sceni sta se pojavili še Levica in LMŠ. Pri Levici pravijo, da svojega kandidata nimajo, »o podpori drugim pa je še za prezgodaj govoriti.« Pri Listi Marjana Šarca pa so nam sporočili, da še ne vedo natančno v katerih občinah bodo sodelovali s kandidatno listo in županskimi kandidati, saj so postopki evidentiranja še v teku. »Bolj natančne podatke bomo lahko posredovali predvidoma po 12. 10. 2018,« so še zapisali v odgovoru. Gašper Tominc Slovo cestninske postaje Glede na dolgo podiranje cestninske postaje na Logu je podiranje le-te na Vrhniki potekalo hitro. Rušitvena dela so stekla med 17. in 20. avgustom ter nato še med 24. in 27. avgustom - a spremljevalna dela so se začela že prej. Priključek Vrhnika je bil za promet zaprt samo omenjene dni, preostale dni je potekal tako rekoč nemoteno. DARS bo letos podrl več kot trideset cestninskih postaj, med njimi tudi eno največjih - na Logu, kjer je 20. septembra končno stekel promet nemoteno brez omejitev. Malo pred tem so na Darsu tvitnili: »Še malo in za vedno bo odšla tudi največja cestninska postaja. V mladih letih ji je bilo ime Ljubljana zahod, potem pa Log. Zapustila nas bo v 36. letu starosti, kot npr. Lady Di in Bob Marley. Tudi ona je veliko zaslužila, denar pa namenila za gradnjo in obnovo avtocest.« Zapis je na socialnih omrežjih doživel različne odzive, ne glede na zapisano pa ostaja dejstvo, da je vožnja na omenjeni relaciji po novem varnejša, saj so bile ravno pred cestninsko postajo Log pogoste prometne nesreče. Gašper Tominc NflS Občina Vrhnika 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Pomožno nogometno igrišče v novi preobleki Lani v začetku oktobra je občina v skladu s predpisi o javnem naročanju podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem AS Primus - kot najcenejšim ponudnikom — za gradnjo prizidka k zdravstvenemu domu. Kot pravijo na občini, so imeli do tedaj z njim dobre izkušnje, saj je pred tem že pridobil nekaj občinskih projektov, zato ni bilo dvomov v njegovo iskreno ponudbo. Ko pa so dela stekla, se je intenzivnost del po prvih tednih začela zmanjševati. V podjetju so se pojavile finančne težave, zamenjali so se lastniki, dela pa so tako rekoč zamrla. Trenutno na objektu dela le peščica podizvajalcev, ki jim za opravljeno delo neposredno plačuje kar občina. Načrtno izčrpavanje ali naključje? Poznavalci pravijo, da bi utegnilo iti za načrtno izčrpavanje podjetja AS Primus, saj je imel hkrati odprtih zelo veliko projektov glede na velikost firme: v Krškem, Ajdovščini, Logu -Drago merju, Mirni Peči, Kočevju, Cerknici ... V večini primerov so posle opravljali podizva-jalci, ki so, kot je slišati, ostali neplačani. Tudi v vrhniškem primeru je »izviselo« več izvajalcev, ki sedaj jezni terjajo plačilo kar od občine, a ona jim ne more pomagati, ker je imela pogodbo s krovno firmo AS Primus. Kot so nam pojasnili na občini, so pogodbo z AS Primusom prekinili in naredili popis nujnih del, da bi objekt pripravili na zimo. V okviru tega bodo izbrani izvajalci morali v 45 dneh po podpisu pogodbe stavbo »zapreti«, kar v praksi pomeni, da bo svoje prostore dobila nujna medicinska pomoč, nameščena bo streha in druge zapore, ki so nujne za pripravo objekta na prihajajoče mrzlo obdobje. Duhove buri visoka cena na kvadratni meter Po pogodbeni vrednosti bo občina morala za opravljena dela skupaj z DDV odšteti dobrih 2,433 milijona evrov, to je 2.127 €/m2. Večkrat je bilo slišati, da je znesek prevelik, o čemer smo pred meseci že pisali, zato smo še enkrat povprašali župana Stojana Jakina za pojasnilo. Dejal je, da tako visoko ceno terja projektantska rešitev prizidka, ki je predvidela jekleno konstrukcijo, v kateri je 200 ton jekla, kar ni ravno poceni. »Gradnja bi bila zagotovo bistveno cenejša, če bi bil osnovni objekt drugače grajen, tako da bi temelji in nosilni zidovi lahko sprejeli obremenitev nadzidave. Žal pa v času gradnje prizidka niso razmišljali o možnosti širitve in zato je situacija takšna, kot je. Pa vendar cena ne presega običajnih doseženih cen na tem področju. Po podatkih, ki jih je pridobil nadzorni odbor Občine Vrhnika od Ministrstva za zdravje, Direktorat za zdravstveno ekonomiko, izhaja, da so bili stroški gradnje ZIM Stara gora v letu 2017 2.432 €/m2, kar bistveno presega stroške gradnje vrhniškega ZD. Nadalje je treba vedeti, da v ceni ni zajeta le gradnja novih prostorov ZD, pač pa tudi določena dela v obstoječih. Tu gre predvsem za strojne inštalacije, kar znaša po oceni projektanta okoli 120.000 € skupaj z DDV. To pomeni, da znaša cena za kvadratni meter okoli 2.000 €. To sem že večkrat pojasnil na srečanjih z občinskimi svetniki, kar nekateri razumejo, drugi pa ne.« Ena zgodba vendarle končana dobro Za razliko od zdravstvenega doma pa se je pred nedavnim srečno končala neka druga zgodba z AS Primusom. Le-ta je gradil prizidek k Slomškovi osnovni šoli, kjer so otroci lahko - tako kot je bilo dogovorjeno z izvajalcem -, nemoteno zakorakali v šolske razrede. »Pridobili smo osem novih učilnic, kar je bilo glede na prostorsko stisko nuja tako za učence kot za učitelje. Tudi pri tem projektu smo imeli kar nekaj težav, ki pa smo jih kar uspešno rešili, pri čemer je veliko vlogo igral gradbeni odbor pod vodstvom Leona Marjana Možine.« Odprtje novega šolskega prizidka bo 10. oktobra. Gašper Tominc, foto: gt Pomožno nogometno igrišče končno dobiva novo podobo. Izvajajo se dela, ki so potrebna za položitev umetne trave, ki jo uporabniki Športnega parka nujno potrebujejo. Preko 270 registriranih igralcev nogometa, predvsem otrok in mladine bo sedaj lahko treniralo tudi jeseni in pozimi. Poleg umetne trave bomo namestili tudi reflektorje, ki bodo čas treningov podaljšali v sam večer. Letos bo izvedena prva polovica, drugo leto pa načrtujemo izgradnjo še druge polovice igrišča - če bo volja pri lastniku zemljišča, to je občini. Letošnjo investicijo cca 150.000,00 € krije občina Vrhnika v višini 50.000,00€, Zavod Ivana Cankarja Vrhnika je z izdatno pomočjo Nogometnega kluba Dren-Vrhnika na razpisu Fundacije za šport pridobil 31.823,00€ in še 20.000,00€ na Nogometni zvezi Slovenije. Preostali del cca 50.000,00€ bo zagotovil NK Dren Vrhnika. Brez požrtvovalnega dela predsednika in podpredsednika NK Dren-Vrhnika investicija letos ne bi bila izvedena zato gre velika zahvala ravno njima. Strokovni sodelavec za šport Daniel Cukjati Zdravstveni dom se bo še gradil Vrhnika - Verjetno še ni bilo investicije, ki bi občini povzročila toliko sivih las, kot jih povzroča gradnja prizidka zdravstvenega doma, ki bi moral biti končan 30. septembra letos. Gradbena firma AS Primus je namreč zaradi finančnih težav tako rekoč samo še na papirju, zato so se gradbena dela bolj ali manj ustavila. Posledično je občina pogodbo prekinila, najnujnejša dela pa bodo v prihodnji dneh opravili podizvajalci. Vabilo VABILO ZA KANDIDATE ZA ZUPANE občin Borovnica, Log-Dragomer in Vrhnika, na srečanje z gospodarstvom, 24. oktober ob 17.00 v Domu obrtnikov Politične stranke določijo kandidate za župane, skupine volivcev pa določijo kandidature za župane do 18. 10. 2018. Z 19. 10. 2018 se lahko začne volilna kampanja. Kdo vse bodo kandidati še ne vemo, na OOZ Vrhnika pa bi radi dali možnost vsem, ki boste kandidirali, da se predstavite našim članom. Smo nestrankarska organizacija, ki združuje člane treh občin. Naši člani so samostojni podjetniki in podjetja z različnimi dejavnostmi in različnim številom zaposlenih, vsi pa ustvarjajo novo, dodano vrednost in predstavljajo veliko volilno bazo. Od vas - kandidatov želimo predstavitev vašega pogleda na prihodnost občine, kje vidite možnosti za gospodarski razvoj, kaj so za vas prioritete pri razvoju občine. Ko bodo znana imena kandidatov, vas bomo ponovno povabili na srečanje oz. predstavitev, ki jo bomo organizirali v sredo, 24. oktobra 2018 ob 17. uri v veliki sejni dvorani v Domu obrtnikov, Tržaška 8a, Vrhnika. Predstavili se boste gospodarstvu na območju treh občin. Člane zbornice pozivamo, da ne zamudite te enkratne predstavitve kandidatov za župane. Kandidatom boste lahko tudi sami zastavili kakšno vprašanje. Predsednik OOZ Vrhnika Simon Hlebec, l.r. Vabljeni! NflS Občina Vrhnika 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Reševalna vaja zaščite sil in reševanja (ZiR) - železniška nesreča V Smrečju končali obnovo vodovodnega omrežja Občina Vrhnika (Civilna zaščita, Gasilska zveza Vrhnika, Zdravstveni dom Vrhnika, JP Komunalno podjetje Vrhnika in Zavod Ivana Cankarja) bo v sodelovanju s Slovenskimi železnicami 13. oktobra 2018 na železniški postaji Verd izvedla občinsko vajo Železniška nesreča Verd 2018. Z vajo želijo usposobiti in preveriti strokovno ter materialno usposobljenost organiziranih subjektov sistema zaščite in reševanja. Scenarij vaje predvideva železniško nesrečo med potniškim in tovornim vlakom, ki med drugim prevaža tudi nevarno snov - dizelsko gorivo. Zaradi trka se številni potniki v potniškem vagonu poškodujejo, tovorni vagon z nevarno snovjo pa iztiri. Z vajo bodo preverili učinkovitost sil zaščite, reševanja in pomoči, zlasti ob posredovanju ob nesrečah z nevarno snovjo, nudenju prve pomoči, nujne medicinske pomoči ter triaže. Poskrbeli bodo za tehnično reševanje, zaščito okolice pred požarom in evakuacijo okoliškega prebivalstva, V Krajevni skupnosti Pod- Smrečje je od leta 2015 do 2018 potekala rekonstrukcija vodovodnega omrežja, ki je bil zgrajen pred 50-imi leti (1968). Za tisto obdobje je bila to velika pridobitev, saj so pred tem uporabljali vodo le iz »štern«. Druga prelomnica je bila leta 1996, ko so za vodno oskr- bo Samije zgradili vodohran. Nanj je bil priključen cevovod za hidrantno omrežje in pitno vodo s petimi nadzemnimi hidranti. V zadnjih treh letih pa je potekala še zadnja faza širitve hidrantnega omrežja v zaselkih Kajndol, Celarje in Za-kajnc. Tako so krajani pridobili požarno varnost, izboljšala pa se je tudi zanesljivost vodovodne oskrbe, saj je bilo obstoječe omrežje pogosto v okvari. Po zaključku del je bil v soboto, 1. 9. 2018, na dvorišču Celarske kmetije obnovljeni vodovod predan v uporabo. Zbrane krajane je nagovoril predsednik KS Boštjan Jurjev-či, ter jih na kratko seznanil s potekom in vrednostjo del, ki je znašala okrog 80.000 evrov. Investicija je bila v minulem triletnem obdobju največja postavka za KS . O zgodovini vodovodnega omrežja ter nujnosti rekonstrukcije je spregovoril Jože Malovrh, ki je že dolo upravljavec tega vodovoda. Skozi celotno obdobje rekonstrukcije je pri delih sodeloval, jih organiziral in nadziral. Obstoječe vodovodne cevi PE DN 25 so zamenjali s cevmi PE DN 110 in DN 90 ter vgradili osem nadzemnih hidrantov. Omrežje je bilo tlačno preizkušeno, razkuženo in predano v uporabo. Sledi še vris v zemljiški kataster. Gradbena dela je izvajalo podjetje Franci Zeleznik, s. p., Bagerček s Trčkovega Griča. Ponovno so se izkazali domačini, ki so tudi tokrat pristopili na pomoč pri strojnih ter ročnih delih, da je obnova potekala hitreje in nemoteno. Vsem iskrena hvala. Sledil je simbolični prerez traku in izpust vode, nato pa je podlipski župnik g. Ladimir Jasetič blagoslovil obnovljeno omrežje in uporabnikom zaželel, da bi jim dobro služilo. Druženje se je nadaljevalo v gospodarskem poslopju Celar-ske domačije, kjer so si navzoči lahko postregli z okusnimi kmečkimi dobrotami, ki so jih pripravili Janez in Marinka ter bližnje gospodinje. Najlepša hvala tudi njim. Za KS Podlipa - Smrečje Sonja Malovrh Tudi Vrhnika očistila Slovenijo njihov sprejem, namestitev ter oskrbo. Preverili bodo tudi načrt oskrbe z vodo. Vaja bo potekala 13. oktobra med 12. in 15. uro na območju Krajevne skupnosti Verd in Športnega parka Vrhnika. Zaradi vaje bo v tem času popolna zapora ceste v Verdu, in sicer od nekdanjega križišča Liko (most čez Ljubijo) do železniške postaje Verd med 12. in 15. uro. Omejitve in zapore bodo veljale tudi za obiskovalce, zato vas prosimo, da v času vaje dosledno upoštevate navodila organizatorjev. Vsa podrobnejša navodila o poteku in izvedi vaje bodo objavljena na spletni strani Občine Vrhnika. Gašper Tominc »Kdor hoče prav srečno živeti, mora modro glavo pa žlahtno srce imeti.« Anton Martin Slomšek VABILO Vljudno vas vabimo na osrednjo prireditev ob otvoritvi šolskega prizidka, ki bo v soboto, 6. oktobra 2018, ob 10. uri v telovadnici pri Osnovni šoli Antona Martina Slomška Vrhnika. Vrhnika, 15. september - Svetovni in slovenski akciji čiščenja okolja so se pridružili tudi v nekaterih krajevnih skupnostih v Občini Vrhniki. Prostovoljci na terenu so ugotavljali, da je odpadkov veliko manj kot v prejšnjih letih, še vedno pa kot glavna težava ostajajo gradbeni odpadki, veliko pa je razpršenih odpadkov oziroma t. i. smetenja. Vsekakor je dejansko reševanje težav z odpadki stvar, ki je kompleksnejša od enodnevnih čistilnih akcij in jo moramo nasloviti širše na več resorjev, kot posamezniki pa prenesti v prakso vsakodnevno pozornost zmanjšanja, ponovne uporabe in natančnejšega ločevanja odpadkov. V soboto se je akciji pridružila tudi trgovina z rabljenimi in preoblikovanimi predmeti Depo (Komunalno podjetje Vrhnika) v središču Vrhnike. Tisti dan je bilo mogoče kupiti njene prodajne predmete po polovični ceni, določene pa je bilo mogoče z nekaj retorične in pogajalske spretnosti dobi- ti še ceneje. Hkrati je »Zelena straža« Komunalnega podjetja Vrhnika na tržnici na Sodnij-skem trgu med uporabnike delila vrečke iz blaga, torej vrečke, ki so namenjene večkratni uporabi. Ravno na težave plastike so v parku pred Depojem opozarjali tudi vrhniški taborniki, rod 11. šola, ki so nagovarjali stare in mlade - slednje med drugim tudi z njim »najbolj razumljivo akcijo«, naj se pri pijačah odpovedo slamicam. Sicer pa ste lahko tabornike srečali tudi v središču mesta, kjer so pobirali smeti. Gašper Tominc, foto: GT Vrečke iz blaga - za večkratno uporabo: akcija vrhniške komunale na tržnici na Sodnijskem trgu T Taborniki, rod 11. šola, so nagovarjali staro in mlado, hkrati pa so se odpravili tudi pobirati smeti po mestu. NflS Občina Vrhnika 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Jabolko navdiha za ustvarjalce Cankarja v stripu Pahorje jabolko navdiha podelil vodji projekta Cankar v stripu Urošu Grilcu in vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem, ki so stali za tridelnim stripovskim projektom. Ljubljana, 3. september- Predsednik republike Borut Pahor je na prvi šolski dan podelil jabolko navdiha ustvarjalcem in ustvarjalkam literarnega projekta Cankar v stripu. Zbirko Cankar v stripu so ustvarile tri avtorske dvojice: Andrej Rozman Roza in Damijan Stepančič sta premle-vala Hlapce in ustvarila strip Hlapci - ko angeli omagajo. Boštjan Gorenc Pižama in Tanja Komadina sta pretresala Moje življenje ter spisala in izrisala Moj lajf. Žiga X Gombač in Igor Šinkovec sta pravičniško premišljevala Hlapca Jerneja in njegovo pravico ter ustvarila stripovsko basen Hlapec Jernej in pasja pravica. Del ekipe, ki so prejeli jabolko navdiha, so še likovna urednica Lena Jevnik, urednica besedil Ženja Leiler in oblikovalka projekta Petra Černe Oven. Ustvarjalci projekta so po prepričanju predsednika republike »z domiselnim, drznim in svežim pristopom dragoceno prispevali k popularizaciji dediščine Ivana Cankarja«. Njihovo delo je po Pahorje-vem mnenju navdih mladim in vsem novim spoznavalcem Cankarjeve misli in edinstven poklon velikanu slovenske literature. »Brezčasnim vprašanjem, ki jih Cankar obravnava v svojih delih, so avtorji dali sodobno besedo in podobo, a tudi mesto. Na nekatera morda dajejo celo odgovore sodobnega časa. S stripovskimi pripovedmi in ilustracijami so mladim, pa tudi vsem drugim bralcem is- Iščem podjetje na širšem območju Vrhnike, ki potrebuje osebo (ž), ki: - upošteva roke, dogovore in na katero se lahko zanese-te (odgovorno in zanesljivo), - se bo hitro znašla v novem okolju in usvojila potrebno znanje in veščine (hitro učljivo), - rada sodeluje in dela z ljudmi (komunikativno), se znajde v nepredvidljivih situacijah (iznajdljivo), zna poprijeti za vsako delo (vsestransko oz. 'deklica za vse') - bo poskrbela, da bo delo vedno narejeno (organizirano in ciljno usmerjeno). Imam vrsto let delovnih izkušenj z raznih področij družboslovnega spektra (PR, novinarstvo, socialno delo, prodaja, urednikovanje, vodenje projektov, promocije, izvajanje ustvarjalnih delavnic, varstvo otrok ...). Želim si dinamično delo in dolgoročno sodelovanje. Pripravljena sem začeti na začetku in rasti s podjetjem. Mogoče je tudi delo s krajšim delovnim časom. Če iščete novega sodelavca/sodelavko, mi pišite na novzacetek18@gmail.com. kreno in priljudno približali Cankarjeva dela ter jih spodbudili k razmišljanju o njegovih sporočilih za naše razmere in potrebe. Sto let po svoji smrti je Cankar tako postal del današnje popularne kulture. Legenda, bi rekli njegovi mladi bralci in bralke,« so poudarili v uradu predsednika republike. A Cankar v stripu je precej več kot le knjižna poslastica, so prepričani v uradu predsednika republike. Hkrati s stripi sta nastali še razstava, ki je v desetih mesecih Cankarjevega leta obiskala deset krajev v Sloveniji in zamejstvu, in gledališki performans Cankar strip, ki je doživel že 14 ponovitev. Na slovenskem knjižnem sejmu je bila zbirka nagrajena za najlepše oblikovano knjigo v kategoriji strip in karikatura. Projekt se še razvija in raste naprej - pred mesecem je strip Hlapec Jernej in pasja pravica izšel v nemškem prevodu, že to jesen pa bo Lutkovno gledališče Maribor uprizorilo predstavo Moj lajf. Sicer pa projekt Cankar v stripu nadaljuje svoje popotovanje: po razstavi ilustracij na Ljubljanskem gradu in v Pavlovi hiši v Avstriji se razstava seli na Ravne na Koroškem in v Maribor. Prav v Mariboru bo še ena velika poslastica. Lutkovno gledališče Maribor bo namreč 18. oktobra premier-no uprizorilo Moj lajf, ki je nastal po motivih stripa Boštjana Gorenca Pižame in v režiji Se-bastijana Horvata. Ker strip Moj lajf pripoveduje o Cankarjevem otroštvu, ko je z Vrhnike odšel v Ljubljano ter je zato ta knjiga poklon Vrhniki, bo zanimivo videti, kako bodo podobe Cankarjeve Vrhnike zaživele na odru odličnega Lutkovnega gledališča Maribor. STA/GT, foto: Tamino Petelinšek Tudi dijaki so se poklonili Ivanu Cankarju Ob letošnji stoti obletnici smrti Ivana Cankarja so se nanj spomnili tudi v istoimenskem dijaškem domu na Poljanski cesti v Ljubljani. Skupina mladih - Matej Markovič, Radovan Jaušovec, Blaž Bačar in Aleš Potočnik iz KUD Pozitiv - je na fasadi doma naredila veliko stensko poslikavo, s čimer so se na svoj način poklonili pisatelju. Kot so zapisali, gre za njihovo darilo ob Cankarjevem jubileju, tudi sicer pa ima ustvarjalnost v dijaškem domu pomembno vlogo. (gt, foto: FB Dijaski dom IC) Vabilo na predavanje: preventiva v kurilni sezoni V zdajšnjem času bi težko našli koga, ki bi priznal, da še nikoli v življenju ni prižgal ognja. Pri sodobni tehnologiji, ki nas obkroža, bi kvečjemu našli nekaj posameznikov, ki še nikoli niso podkurili peči, kamina ali kupa drv. Večinoma smo v svojem življenja vsi bili ali smo še vedno v situaciji, ko je ustvarjanje ognja naša vsakodnevna naloga v času od jeseni do pomladi. Pa smo prepričani, da je naša tehnika podžiganja prava? Sta kurilna naprava in postavitev linije ogrevanja pravilno postavljeni? Ali vemo, katera in kakšna gorljiva sredstva so primerna za ogrevanje naših bivališč? Se zavedamo pomena pravilnega prezračevanja stanovanja v času kurilne sezone? Izkušnje kažejo, da smo z navedenim sicer seznanjeni, v praksi pa pridobljenih informacij ne uporabimo vedno na pravi način. Še vedno se pojavljajo kurišča, kjer uporabljajo premalo suha drva ali les z dodatkom lakov in drugih umetnih spojin. Večina dimniških požarov nastane (kljub rednemu opozarjanju dimnikar- skih služb) zaradi katranovih oblog znotraj dimniške tuljave (obloge so posledica nepravilnega izgorevanja in nerednega čiščenja dimnika). Še vedno nastajajo zastrupitve z ogljikovim monoksidom v zaprtih in premalo prezračevanih bivalnih prostorih, v katerih je po navadi nameščena še nepravilno delujoča peč. Kaj lahko storimo kot posamezniki, da se temu izognemo v kar največji meri? Najprej se je treba zavedati resnosti situacije. Temu sledi pridobivanje informacij in nato še prenos pridobljenega znanja v prakso. Prvi korak lahko storite skupaj z nami. V Prostovoljnem gasilskem društvu Bevke bomo organizirali Pravilno kurjenje v torek, 9. oktobra, ob 20. uri predavanje z naslovom PREVENTIVA V KURILNI SEZONI. Preko izkušenj, pridobljenih v realnih situacijah, nas bo mag. Matjaž Klarič popeljal v svet različnih ogrevalnih naprav, pravilnih in nepravilnih načinov kurjenja, pomena namestitve javljalni-ka ogljikovega monoksida . Prisrčno vabljeni vsi, ki imate doma vsaj eno kurilno napravo. Verjamem, da nas je takih kar nekaj. Naredimo nekaj dobrega zase, za svoje domače in tudi za naš svet. Poskrbimo, da bodo zastrupitve z dimnimi plini in dimniški požari preteklost. Z veseljem vas pričakujemo! Andreja Lenarčič, predsednica PGD Bevke N OŠ Občina Vrhnika 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^lOj Vrhnika mora v korak s časom ! Pogovarjali smo se z dvema prepoznavnima Vrhničanoma: prvi je predstavnik Liste za razvoj Vrhnike in podeželja in eden najaktivnejših občinskih svetnikov v Občinskem svetu Občine Vrhnika, ki se vztrajno zavzema za pravice ter za višjo kakovost življenja vseh občank in občanov Vrhnike ter za razvoj turizma in turistične infrastrukture v občini; drugi pa je znan gospodarstvenik, ki je uspel v tujini, dosegel, da je Microsoft poslovenil svojo programsko opremo, in je tudi član Nadzornega odbora Občine Vrhnika. To sta Viktor Sladič in Grega Kukec. O vsakem izmed vas smo imeli priložnost veliko izvedeti že v intervjujih, ki sta jih pred nedavnim, takrat še vsak zase, dala za Naš časopis, pa tudi sicer sta v tem lokalnem okolju dobro znana. Ali tokratni skupni nastop pomeni tudi skupni nastop na bližnjih lokalnih volitvah? Da. Po najin interviujih sva se dobila in spoznala, da razmišljava zelo podobno. Takoj nama je bilo tudi jasno, da skupaj lahko narediva veliko več, kot vsak zase. Dobila sva mandat Izvršnega odbora Liste za razvoj Vrhnike in podeželja, da jo zastopava v javnosti. Izbrana pa sva bila tudi za nosilca list kandidatov za volitve v Občinski svet, vsak v svoji volilni enoti. Kako bi opisali Listo za razvoj Vrhnike in vrhniškega podeželja? Pa dajte vi, Viktor, ker ste njen ustanovni član. Začetki liste segajo v leto 2014, ko sem se na pobudo, takrat predvsem krajanov Verda, v njihovem imenu zavzemal za zakonit, pregleden in pravičen komunalni prispevek in jim pri tem tudi veliko pomagal. Kasneje sem v zvezi s tem kot član Občinskega sveta dosegel tudi precej uspešne in pozitivne spremembe, ki se nanašajo na vse Vrhničane. Ker so me oziroma so nas zanimale tudi druge teme, so se kasneje pridružili tudi drugi krajani Verda in drugih krajevnih skupnosti, zato smo se kmalu organizirali in poimenovali v Listo za razvoj vrhniškega podeželja, ki je na lokalnih volitvah 2014 v drugi volilni enoti dobila eno svetniško mesto, to pa predvsem zato, ker smo se na volitve podali pozno in brez volilne matematike. Vendar so bile vse naše aktivnosti in moja dejavnost v Občinskem svetu od samega začetka usmerjene v probleme, ki zadevajo vse Vrhniča-ne, lotevali pa smo se tudi širših tem od tistih, ki se tičejo predvsem podeželja. Sčasoma je lista rasla in se vsestransko razvijala, tako da je to sedaj močna skupina Vrhničanov, ki s svojimi znanji, izkušnjami in zavzetostjo Vrhniki želi dobro in ki verjame, da mora Vrhnika v korak s časom, da bo vsem Vrhničankam in Vrhničanom bolje. Sedaj, v času priprav na prihajajoče lokalne volitve pa je pravi čas, da se pojavimo tudi z novim imenom, to je Lista za razvoj Vrhnike in podeželja. Ste bili pri svojem delu tudi uspešni? Glede na to, da imamo v Občinskem svetu samo enega občinskega svetnika (drugega bi imeli zagotovo, če bi kandidirali tudi v prvi volilni enoti) menimo, da smo bili. Občanom Vrhnike, pa tudi tistim, ki so to nameravali postati, smo na primer pomagali pri vračilu skoraj 250.000 € preveč in napačno odmerjenega komunalnega prispevka, ki je sedaj tudi sicer za polovico nižji. Denarna nagrada ob rojstvu otroka se je z našo pobudo povečala z 150 € na 250 €. Manj, kot smo predlagali, pa vendar. Z vloženo pobudo smo staršem otrok, vključenih v vrhniške vrtce, zagotovili, da lahko začasen izpis otroka, to je poletno rezervacijo, uveljavljajo za odsotnost že od 14 dni naprej. S tem smo to pravico naredili dostopnejšo za bistveno več staršev in otrok. Z vloženimi amandmaji k proračunu občine Vrhnike smo zagotovili potrebna sredstva za nakup malih komunalnih čistilnih naprav za potrebe novega gasilskega doma v KS Padež, Po-kojišče-Zavrh in obnovljenega vaškega lokala z bodočim hostlom v KS Blatna Brezovica. Prav tako z vloženim amandmajem smo Planinski zvezi Vrhnika zagotovili 20.000 € za gradnjo nove planinske koče na Planini. Z vztrajanjem smo v zvezi z gradnjo lokalnih cest in javne razsvetljave, ravno tako z vloženimi amandmaji, povečali tudi delež sofinanciranja občine iz prejšnjih 25% na sedanjih 50%. Na sejah Občinskega sveta sem kot predstavnik liste podal tudi več kot 100 vprašanj in več deset pobud, s katerimi smo reševali razno -vrstno problematiko »Vrhnika mora v v občini Od gradnje novega mostu čez korak s časom!« Črno Mlako pri Sinji gorici, bodoče ureditve križišča pri cerkvi svetega Lenarta na Vrhniki, do zamenjave cestne odbojne ograje v Zaplani, namestitve spominskega obeležja na rojstni hiši Karla Grabeljška ter še in še bi lahko naštevali. Pripravili pa smo tudi več deset razvojnih projektov, s poudarkom na razvoju turistične infrastrukture in turizma na širšem območju Vrhnike. Predvidevam, da seje med vašim delovanjem število članstva v listi tudi večalo? Res je in zmeraj več nas je. Pridružujejo sem nam novi in novi člani. Še več je takih, ki iščejo kontakt ali le pravi trenutek, da do nas pridejo. Vse počnemo iskreno, z veliko mero entuziazma in z iskreno željo po dvigu kakovosti življenja za vse Vrhničane. Vsi s čim več različnimi znanji in izkušnjami ter z željo po boljši Vrhniki, ste dobrodošli! Zelo smo veseli vsakega novega člana. Tako se je v zadnjem času v listo aktivno vključil tudi Grega, ki ima nesporne uspehe v gospodarstvu. Hkrati je v Nadzornem odboru občine, kjer pa je kljub poznem vstopu sredi mandata, že pustil svoj prepoznaven pečat. Grega, kako pa je videti delo v nadzornem odboru občine? Moram reči, da je bila izkušnja dela v Nadzornem odboru občine ena mojih boljših izkušenj. »Vrhnika v korak s časom, da bo vsem Vrhničankam in Vrhničanom bolje.« Predvsem zaradi sočlanic in predsednika odbora, ki smo si različni, imamo različna znanja in karakterje, a s skupnim ciljem - kaj je dobro za Vrhniko. Vložili smo ogromno ur in delali poglobljeno, konstruktivno in po mojem mnenju strokovno. Sam sem bil še posebej vesel, da se o »politiki« praktično nismo pogovarjali. Naše ugotovitve in priporočila so po mojem mnenju zelo uporabna. Občanom Vrhnike so naša poročila dostopna na spletni strani občine. Hkrati je meni članstvo v Nadzornem odboru tudi pomagalo, da sem pobliže spoznal delovanje občine in tudi hitro ugotovil, da lahko preko Nadzornega odbora več ali manj samo opozarjaš in predlagaš. Podobno kot v Občinskem svetu - to najbolje ve Viktor, če ni kritične mase. Ko vidiš, da tudi za najbolj konstruktivne predloge ni dovolj posluha, se moraš pač odločiti, kaj storiti. Mi v Listi za razvoj Vrhnike in podeželja smo se odločili, da gremo po mandat Vrhničanov, da skupaj izkoristimo priložnosti, ki so na dlani. Vrhničani si enostavno zaslužimo boljše, veliko boljše ! Pa menite, da imate poleg želje tudi dovolj znanja? Kot že rečeno, smo v Listi za razvoj Vrhnike in podeželja ljudje zelo različnih znanj in izkušenj. Od gospodarstva, državne uprave, šolstva, v listi so predsedniki Krajevnih skupnosti in društev, predsednik območne obrtne zbornice, večina nas je družbeno angažiranih. Tudi midva prihajava iz različnih koncev: državne uprave in gospodarstva. Vse pa nas povezujejo skupne vrednote, katerim smo zavezani in prepričanje, da lahko samo Vrh-ničani spremenimo Vrhniko na bolje. Izkušnje kažejo, da samo sodelovanje ljudi z različnimi znanji in podobnimi vrednotami zares pripelje do sprememb. Pa naj zveni še tako kritično. Skupno nam je tudi, da nam ni vseeno, kakšen odnos do vseh nas ima Kemis. Ni nam vseeno, kako lahko m2 zdravstvenega doma v Šentvidu pri Stični stane 1.100 €, pri nas pa več kot 2.100 €. Ni nam vseeno, da je parkirišče Park and Ride v Sinji Gorici (P&R) večinoma prazno ter da Doživljajsko razstavišče Ljubljanica še zdaleč ne dosega obljubljenega obiska ob tem, da so bili finančni vložki v njih visoki. Ni nam tudi vseeno, da bazen ne obratuje, obratuje pa »Močilnik«. Vsekakor vemo, da imamo veliko znanja, a seveda zdaleč od tega, da bi znali vse in imeli odgovor na vsako vprašanje. Zato smo tudi odprti za vsakogar, ki Vrhniki želi bolje. Če koga današnja najava ali pa naše pretekle aktivnosti spodbudijo, da se nam pridruži, je več kot dobrodošel. »Vrhničani si enostavno zaslužimo boljše, veliko boljše!« Lahko kaj povesta o vaših ciljih? Za predstavitev programa še ni pravi čas, je pa končan. Zaenkrat le toliko, da na vrednotah, ciljih in načinu izvedbe vsi v listi intenzivno delamo že zadnje pol leta in smo več kot pripravljeni. Pripravljene imamo konkretne predloge dolgoročne prostorske ureditve Vrhnike, konkretne razvojno turistične projekte, vodimo tudi intenzivne razgovore z investitorji, ki bi takoj znatno investirali v turistično infrastrukturo na Vrhniki. Vendar le, če bo za to posluh občinskega vodstva. V zadnjem času smo obiskali tudi nekaj uspešnih občin, se pogovarjali z župani in iskali dobre prakse, ki so uresničljive na Vrhniki. Tako smo se v Cerknem na primer pozanimali, kako gradijo zdravstveni dom za 1.200 €/m2, kako so pri 4.850 prebivalcih prišli do 550 turističnih postelj in kako so vrtali 2.000 m globoko, da so prišli do termalne vode. Ko smo županu omenili, da jo imamo mi na Mir-kah na površju, je rekel edino: »O, kakšno srečo imate.« Menimo, da ne sme biti nobene dileme. Vrhnika mora v korak s časom ! Kaj pa vaše sodelovanje s tekmeci po volitvah? Absolutno smo pripravljeni sodelovati z vsemi. Gledati moramo samo naprej in v dobro Vrhnike. Vsi mi. In to je edino, kar šteje. In seveda neizbežno vprašanje: Ali bo potem kdo od vaju kandidiral tudi za župana? Da, vsekakor. Vsaj eden od naju. (smeh op.a.). Ha, ha, ha... verjetno se šalita? Ne. Ne glede na pristojnosti, župan sam ne sme biti in ni občina. Vrhnika smo vsi mi Vrhničani. V listi verjamemo, da je nujno, da se Vrhničani družbeno angažiramo in da nas čim več prevzame del skupnega bremena. Vrhnika potrebuje zavzete, strokovne in dobronamerne ljudi za delo v društvih, krajevnih skupnostih, Občinskem svetu, Nadzornem odboru ter v Nadzornih svetih in v svetih javnih zavodov in podjetij. Vsak, ki ima znanja in izkušnje, lahko doda svoj kamenček v mozaiku. Veselje je priti v »Star maln«, na Planino, Teniški klub, Nogometni klub, v Gasilska društva in še in še. Kjer se organiziramo, smo Vrhničani odgovorni in zavzeti, vsak evro pa pred porabo trikrat obrnemo, skratka naredimo, kot je treba. Ni vrag, da ne bi tudi Vrhnike skupaj popeljali v korak s časom in jo naredili boljšo za vse Vrhničane. Hvala vama za ta pogovor! Hvala tudi vam za povabilo in se vidimo čez dober mesec. PLAČANA OBJAVA N OŠ Občina Vrhnika 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^lOj »Med seboj naj tekmujejo ideje, ne ljudje in njihova imena« Peter Gabrovšek s Stare Vrhnike je neodvisni kandidat za župana. Svojo poklicno pot je začel v IUV, jo zapustil ko direktor proizvodnje, nadaljeval kratek čas kot samostojni podjetnik in se nato kalil kot krizni menedžer v eni od Preventovih hčerinskih podjetij. Zadnja leta je vodja Centra za ravnanje z odpadki Vrhnika. Rad ima šport, aktiven je tudi v življenju na vasi. Pravi, da je delaven, iskren in neustrašen, njegov namen pa ni oblast, marveč priložnost za ustvarjanje skupnih ciljev in možnosti. Peter Gabrovšek, pozdravljeni. Krajani vas poznajo kot človeka, ki mu je mar za kraj, za okolje, za počutje, varnost, blagostanje in prihodnost ljudi. Kaj bi rekli, kdo ste? Vrhničan, pravzaprav Starovrhničan od glave do pete. Že več generacij mojih staršev in starih staršev izhaja iz Vrhnike in bližnje okolice. Tudi žena, ki je vzgojiteljica v vrtcu na Vrhniki, je domačinka, celo oba otroka sta si ustvarila družino na Stari Vrhniki. Odraščal sem z bratom in sestro v prijetni družini. Starša sta nas vzgojila v delovne ljudi, ki vemo, da je kakovost življenja odvisna od nas samih. Leta 1983 ste se zaposlili in si do danes nabrali obilico delovnih izkušenj. Svojo poklicno pot sem začel kot izmenovodja v Industriji usnja Vrhnika (IUV) in podjetju ostal zvest enaindvajset let. Zaposleni pa tudi drugi občani smo bili takrat zelo ponosni na našo tovarno in smo do nje čutili posebno pripadnost. Podjetje sem moral žal kot direktor proizvodnje zapustiti, ker se nisem strinjal z načrtovano strategijo razvoja. Že takrat sem opozarjal, da brez korenitih sprememb IUV ne bo preživela. Moja predvidevanja so se uresničila in še danes mi je žal, saj smo bili v nekem obdobju najboljši izdelovalci usnja. V meni še vedno tli iskrica upanja, da bi usnjarstvo obudili z butično proizvodnjo. Ta bi bila lahko tudi pomemben promotor pri razvoju turizma. Za zgled nam je lahko izdelava stekla na otoku Murano v beneški laguni. Po odhodu z IUV ste se preizkusili kot samostojni podjetnik. Oče je bil poznan tapetnik in ker sem dobro poznal materiale ter tapetniško tehniko, sem nekaj časa nadaljeval družinsko tradicijo. Toda želja po novih izzivih vas je vodila v tujino. Takratni direktor Preventa Slovenj Gradec, Jože Kozmus me povabili za prokurist v tovarno usnja Visoko pri Sarajevu. Lotil sem se novih nalog in tri leta opravljal zahtevna dela pri vodenju podjetja. Kasneje sem postal krizni menedžer v podjetju Šepič. Firma, katere lastnik je bil Prevent, ja zašla v težave, v meni pa so videli zanesljivega, vztrajnega in odločnega vodjo. Krizni menedžer je lahko le človek z veliko izkušnjami in posebej izoblikovanimi osebnostnimi lastnostmi. Tisti, ki so se kdaj ukvarjali s tem področjem vedo, kakšen mora biti dober krizni menedžer in kako pomembno je, da sprejema prave odločitve, ki morajo biti hitre, racionalne in pravilne. Napake imajo lahko usoden vpliv za podjetje. Te obveznosti so me še dodatno skalile, me naučile umestiti se in vživeti v delo človeka, ki ustvarja BDP, me naučile prepoznavati delovne lastnosti in navade zaposlenih, biti pozoren, oprezen in ne spregledati pomembnih podrobnosti. Uspešen sem bil tudi na najbolj občutljivih področjih trdnega odločanja, kar je utrdilo mojo delovno samozavest. Je vse vaše dosedanje delo vplivalo tudi na to, da ste zdaj zaposleni v podjetju za odvoz in predelavo odpadkov, kar je kot vemo v zadnjem času vedno bolj zahtevno in izpostavljeno področje. Sem vodja Centra za ravnanje z odpadki na Vrhniki. Vemo, da je smeti vedno več in da so neizbežna stalnica potrošniškega načina življenja, s katerim se dnevno soočamo vsi občani, naloga našega podjetja pa je, da jih s čim manjšim obremenjevanjem okolja zberemo in predelamo v koristne materiale. Torej se strinjate s trditvijo, da se radi izpostavite z vodenjem in skupaj z zaposlenimi ustvarjate uspešno delovno okolje? Nadrejeni so me hitro prepoznali kot perspektivni kader, saj sem v letih od 1983 do 2002 v IUV napredoval od izmenovodje do direktorja proizvodnje usnja. Vaši sodelavci vas opisujejo kot komunikativnega, odločnega, nekoliko tekmovalnega človeka, kije vreden zaupanja. Tako pravijo in če so me tako ocenili, bo že držalo. Ponosen sem, da mi ljudje zaupajo in da si želijo delati z mano. Kar se pa tiče tekmovalnosti, mislim, da je zdrava tekmovalnost gonilo napredka in pot k boljšim ciljem, pa naj bo to v športu, osebnem življenju ali pri poklicnem delu. Razlika je le v tem, da se moramo pri poslu zavedati, da naj med seboj tekmujejo ideje, ne ljudje in njihova imena. Kaj pri ljudeh najbolj cenite? Odkritost, poštenost, znanje in zavedanje, da smo v osnovi vsi enaki. Prepričan sem, da mora dober vodja znati opaziti vrline in vrednote v timu in prav sposobnost njihovega prepoznavanja je zagotovilo za spodbujanje in napredovanje. Zato še posebej cenim ljudi, ki so si z znanjem, delom in poštenostjo ustvarili spoštovanje v okolju, kjer živijo in delajo. In seveda tudi vse tiste, ki se korajžno zazrejo v nepreizkušene situacije. Govoriva samo o vašem poklicnem delu. Dejavni pa ste tudi drugod. Aktivno sem sodeloval na volonterskih akcijah pri obnovi doma krajevne skupnosti,pokopališča in prenovi gasilskega doma in še kaj bi se našlo. Poznamo vas kot družabnega človeka. Kaj vas sprošča in napolnjuje z novo energijo? Veliko stvari polni moje delovne baterije. Na prvem mestu je ples. Z ženo sva kakih deset let hodila na plesne vaje in plesne večere na Drenov Grič. Ta nama tako ljuba popestritev prostega časa naju je pripeljala celo do plesnih tekmovanj in različnih nastopov pred občinstvom. Teh se nisem nikoli bal, saj sem se že kot otrok igral v gledališču. Zadnja leta, ko je časa spet nekoliko več, ljubezen do igre ponovno obujam. Rad sem v dobri družbi, se pogovarjam, poslušam. Zanima me človek, njegovo razmišljanje, ideje, delo, težave, uspehi, hobiji, skratka vse, kar nas spremlja in oblikuje. Hvaležen pa sem, da lahko spremljam rast in občudujem spontanost in neposrednost vnukov. Ste tudi navdušen športnik. Rad imam šport. Poleti balinam in sodelujem v ligaških tekmovanjih, pozimi pa me privlačijo snežne strmine. Vsako leto nestrpno pričakujem smukaška srečanja, ko se poženemo po Korenu ali Žažarju in preverimo, kdo je bolje izbral mažo za smuči. Ali pa, ko se merimo, kdo bo na Strmici najdlje skočil. Ta vaška tekmovanja spremlja in plemeniti živahno družabno rivalstvo. Posebno doživetje, ki je zahtevalo kar nekaj kon-dicije, je bil pohod iz Vrhnike na Triglav. Večkrat ste se za Miklavža iz navadnega Petra prelevili v moža, ki prinaša darila. To, da sem lahko nastopil v tej vlogi in obdaroval najmlajše v naši in sosednji krajevni skupnosti, je bila zame nagrada za vse delo, ki sem ga opravil v dobro vseh nas. Neobremenjene otroške očke radosti, polne pričakovanj, so bile plačilo za ves trud in mi hkrati naložile veliko odgovornost narediti še kaj, da bodo otroci še srečni in da bodo rasli v prijetnem in zdravem okolju. Ste tipičen predstavnik človeka, ki ne miruje in išče nove poti in rešitve. Po svetu hodite z odprtimi očmi in stalno razmišljate, kaj bi še mogli postoriti. Tokrat ste si zadali še posebej zahteven cilj. Tako je. Kandidiral bom za župana Vrhnike. Odločitev je prišla hitro, saj sem prepričan, da sem kos tudi tej nalogi. Poznam delo na občini, predvsem pa se mi zdi pomembno, da mi je blizu program sedanjega župana in njegove ekipe. Moje predstave o nadaljnjem razvoju vrhniške občine so podobne zastavljeni strategiji, zato je bila odločitev za ta korak še toliko lažja. Vem, da so bile v zadnjih dveh mandatih opravljene številne naloge in cilji v dobro občanov, pa tudi države in širše. Vse to dolgoročno prispeva h kakovostnejšemu bivanju in predstavlja temelje za ustvarjanje še boljših življenjskih pogojev. Da ste dober gospodar in gospodarstvenik ste že dokazali. Zakaj pa mislite, da bi bili tudi dober župan? Sem delaven, iskren in neustrašen. Pri vodenju občine bi bilo moje vodilo kakovost življenja občanov in razvoj lokalnega okolja, podrobnejši program pa bom predstavil ob kandidaturi. Zdaj lahko rečem le, da kraja, torej Vrhnike, ne razvijamo in ne oblikujemo samo za nas, za naš trenutni interes in udobje, ampak smo ga dolžni graditi z mislijo, da bodo naše naložbe koristili naši otroci in vnuki. Oboji bodo čez čas želi, kar zdaj bolj ali manj odgovorno sejemo. Je to tisto, s čimer boste prepričali volivce? Ne bom jim trosil veliko obljub, ker te prevečkrat izzvenijo v prazno. Porok za to, da se bom maksimalno potrudil in izpolnil pričakovanja je tudi, da živim v vrhniški občini že štiriinpetdeset let in da vem, kaj potrebujemo in kako to doseči. Poznam veliko ljudi, tako domačinov kot drugih, oni poznajo mene. Izkazal sem se na strokovnih, poslovnih in volonterskih področjih. Verjamem, da uživam podporo številnih občanov, ki mi zaupajo in da bi z novo ekipo zmogel zasnovati in udejanjati pot po kateri se bo občina smiselno, trajnostno razvojno, gospodarsko, kulturno, izobraževalno, turistično, športno in ekološko razvijala. Zdite se odgovorno in smelo naravnani za prihodnost. Se v sebi vseeno srečujete z dvomi? Seveda včasih podvomimo, vendar načeloma verjamem v dobro in v to, da se da s trdim delom, voljo ter pripravljenostjo na kompromise, narediti veliko. Moti me le, ker včasih na žalost opažam, da živimo v družbi, ki se vse manj ozira na življenjske potrebe drugih. Večkrat se zdi, da bi se v določenih okoliščinah rajši odločili za kakršnokoli zabavišče kot na primer za novo šolo za otroke s posebnimi potrebami. Močno si želim, da so moja opažanja zmotna in da se večina le zaveda pomena zdravja, sobivanja, majhnosti v tem velikem svetu in vrednosti tega, da smo skupaj in da cenimo sebe in druge ter živimo tako, da je za vse lepše in bolje. To pomeni tudi, da smo si v oporo in pomoč ter da se zavedamo, da je to boljša izbira kot oviranje in s tem onemogočanje izvajanja ciljev in napredka. Kaj obljubljate Vrhničanom, če boste izvoljeni? Zagotavljam, da bi županovanje vzel kot veliko obveznost in delo za skupnost, za javno dobro in blagor vseh občanov in za ljudi, ki se bodo že čez nekaj let od nas učili gospodarjenja z bivalnim okoljem, torej z naravo in z javnim dobrim, kot so stavbe, infrastruktura, kultura, šport, turizem. Moj namen ni oblast, županovanje vidim samo kot možnost in priložnost, da skupaj s sodelavci uresničimo načrte in cilje, h katerim se bomo obvezali in v katere bomo verjeli in vanje vlagali svoje delo, čas in dobre misli. Je še kaj, kar bi radi sporočili občanom? Rad bi povedal, da ne razmišljam, kaj bi z morebitno izvolitvijo pridobil, ampak kaj bi z mojim delom pridobili Verd, Stara Vrhnika, Pokojišče, Sinja Gorica, Blatna Brezovica, Bistra, Drenov grič, Ligojna, Podlipa, Smrečje, Bevke, Zaplana, skratka, kaj bi z aktivnostmi nove občinske ekipe pridobili Vrhnika in njena okolica. Spremlja me občutek, da je čas, da povrnem kraju, kar je vložil vame, v mojo rast in razvoj in da dam družbi, kar znam in zmorem in kar od mene terja moj notranji nemir. PLAČANA OBJAVA N OŠ Občina Vrhnika 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^lOj Dan odprtih vrat podjetja Kemis Podjetje Kemis se je odločilo, da 13. septembra povabi vse zainteresirane prebivalke in prebivalce Vrhnike, še posebno naše neposredne sosede, na ogled že saniranega dela objekta in na razgovor o nadaljnjih postopkih sanacije ter izboljšav na področju zagotavljanja požarne varnosti. Povod za odločitev, da organiziramo srečanje s krajani, so bili med drugim tudi rezultati javnomnenjske raziskave, ki smo jo opravili v juliju. Le-ti so pokazali, da ima večina anketirancev izkrivljeno predstavo o delovanju Kemisa pred požarom, med njim in po njem. Veliko jih namreč meni, da v Kemisu zbiramo radioaktivne odpadke, da odpadke sežigamo, da je bil za pogin rib v Tojnici, ki se je zgodil v začetku aprila letos, kriv Kemis, če naštejemo le nekatere od najočitnejših trditev, ki nimajo nobenih osnov. Drugi pomemben razlog za srečanje v Kemisu pa je dejstvo, da so mediji, iz katerih zagotovo prebivalci Vrhnike pridobivajo informacije, bistveno bolj naklonjeni publiciranju sen-zacionalističnih in negativnih zgodb v povezavi s Kemisom, ne zanima pa jih trud zaposlenih in navsezadnje sredstva, ki jih vlagamo, da bi uspešno realizirali sanacijo objekta in začeli z rednim delovanjem. Zato se moramo v Kemisu še bolj zavzemati za dialog z lokalnimi skupnostmi in zato smo se tudi odločili, da tistim, ki si to želijo, omogočimo, da nam postavljajo vprašanja v povezavi z našim delovanjem, na katera jim bomo lahko odprto odgovorili in jim omogočiti, da se bodo na lastne oči prepričali, kaj in kako delamo v Kemisu. Predvsem smo jim želeli osebno predstaviti izboljšave požarne varnosti, še posebno zato, ker je bila zgolj četrtina anketirancev seznanjena z našo investicijo, ki znaša več kot milijon evrov za dodatne protipožarne ukrepe. Dneva odprtih vrat se je udeležilo približno 20 krajanov in med njimi so bili tudi člani Civilne iniciative. Dogodka so se udeležili tudi mediji, čeprav je bil namenjen predvsem lokalnemu prebivalstvu. Novinarjev in predstavnikov civilnih iniciativ seveda izvedba sanacije ni najbolj zanimala, ponavljali so vprašanja, na katera smo že nič- kolikokrat odgovarjali ter tako odvzemali prostor in besedo tistim krajanom, ki pa so želeli informacije o našem delovanju in odgovore na vprašanja, kaj in kako bomo delali v Kemi-su v prihodnosti ter predvsem, kako bomo zagotavljali večjo požarno varnost v prihodnosti. V Kemisu se ne bojimo neprijetnih vprašanj, saj se zavedamo, da smo si zaradi požara omajali zaupanje lokalne skupnosti, prizadevamo pa si za vse oblike pogovorov s krajani, da sploh imamo možnost odgovarjati tudi na neprijetna vprašanja. Zato bomo nadaljevali z dnevi odprtih vrat. Naslednjič bomo organizirano odprli vrata proti koncu leta, čeprav so tudi v vmesnem času odprta za vse tiste, ki se želijo pogovarjati z nami. Ob koncu sanacije objekta in ob začetku delovanja na podlagi celovitega okoljevarstvenega dovoljenja pa bomo ločeno organizirali tudi novinarsko konferenco, da bodo lahko vsi tisti prebivalci, ki se bodo udeležili dneva odprtih vrat, prišli do besede in možnosti postavljanja vprašanj. Za organizacijo tovrstnih dogodkov, ki jih namenjamo zgolj lokalnim prebivalcem, imamo tako legalno kot tudi legitimno pravico. KEMIS, d. o. o. Gradnja prizidka Zdravstvenega doma - Velika projektna napaka ? 11. 10. 2017 je župan občine Vrhnika z izbranim izvajalcem, to je podjetje AS-Primus d.o.o., podpisal pogodbo o gradnji prizidka Zdravstvenega doma Vrhnika, ki naj bi bil končan do septembra 2018. Gre za gradnjo prizidka k obstoječemu objektu z skupno površino 1144 m2 in v pogodbeni vrednosti 2.433.792 € z DDV, kar pomeni 2.127 €/m2 gradnje, pri čemer v to ceno ni všteta oprema prostorov, ki naj bi stala približno 250.000 €. Postopek oddaje tega javnega naročila je bil izveden kljub temu, da je Nadzorni odbor občine Vrhnika županu in Občinskemu svetu priporočil, naj s tem postopkom zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri vodenju drugih projektov v občini Vrhnika ne nadaljuje vse do takrat, ko bo končal nadzor nad izbranimi projekti. Nadaljeval pa se je tudi kljub temu, da je predstavnik Liste za razvoj vrhniškega podeželja in občinski svetnik, mag. Viktor Sladic, na 1. seji Komisije za spremljanje investicije nadgradnja Zdravstvenega doma Vrhnika z dne 31.5.2017, zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti in nepravilnosti v investicijski dokumentaciji, ki so se kasneje ob začetku izvajanja gradnje pokazale kot dejstvo, predlagal njeno popravo in dopolnitev. Vendar vse te pripombe, ugotovitve in priporočila niso nikogar od odgovornih in pristojnih zanimala in skrbela, kot tudi nikogar ne skrbi in ne zanima cena prizidka Zdravstvenega doma Vrhnika, ki jo bomo na koncu plačali mi vsi, občanke in občani občine Vrhnika. In zakaj vam vse to govorimo ? Zato, ker bi bilo lahko vse drugače, če bi se tega projekta lotili skrbno in celostno. Občina Cerkno je na primer lansko leto za 300.000 € kupila objekt s površino 2.000 m2, v katerem se je do nedavnega izvajala gospodarska dejavnost. V tem objektu, ki bo razen nosilnih sten in stebrov, torej osnovne statike, in tudi zaradi prejšnje dejavnosti, ki se je v njem odvijala, v celoti obnovljen, bodo nastali prostori splošnih in specialističnih ambulant zdravstvenega doma ter lekarne. Celotna vrednost investicije, skupaj z vso opremo ambulant in lekarne, je ocenjena med 2,1 mio. in 2,4 mio. €. Tak cenovni razpon pa je predviden zato, ker v fazi, ko se pripravlja investicijska dokumentacija, še ni povsem jasno, kakšen poseg v statiko objekta bo morda, če sploh bo, potreben. V nobenem primeru pa celotna investicija ne bo presegla 2.400.000 € ali 1.200 €/ m2, vključno z vso opremo. Sicer še vedno menimo in to smo ves čas tudi poudarjali, da ni vpraša- nje, ali potrebujemo večji in sodobnejši Zdravstveni dom, ker ga brez dvoma potrebujemo. Vprašanje, ki se je ob tem ves čas zastavljalo in se zastavlja vedno bolj je bilo, ali ga res potrebujemo za vsako ceno in na način, na katerega že dlje časa, kot ugotovljeno nepravilnost pri vodenju projektov v občini, opozarja tudi Nadzorni odbor občine Vrhnika. Glede na zadnja dogajanja v zvezi s tem pa lahko žal ugotovimo ali vsaj upravičeno sklepamo, da je vprašanje ali bomo, oziroma kdaj sploh bomo dobili nov Zdravstveni dom, še kako na mestu, še večje vprašanje pa je, za kakšno ceno ga bomo na koncu v resnici dobili. Kot je znano, je izvajalec tako prizidka Zdravstvenega doma, kot tudi prizidka Osnovne šole Antona Martina Slomška v velikih težavah. Podjetje As-Primus, ki je mimogrede sodelovalo pri vseh večjih gradbenih investicijah v naši občini, je šlo po zadnjih podatkih celo v stečaj. In če smo jo z gradnjo prizidka osnovne šole Antona Martina Slomška - hvala Bogu, odnesli dobro, je v primeru gradnje prizidka Zdravstvenega doma zadeva povsem drugačna. Ob tem, da je prvotne prostore v času gradnje prizidka med drugim tudi poplavilo in da zaposleni delajo s pacienti v težkih pogojih, dela na gradbišču že nekaj časa bolj ali manj stojijo, delavcev katerega koli izvajalca pa na njem v glavnem ni. Še največja sprememba v zadnjem času je napis na gradbišču, iz katerega je mogoče sklepati, da je dela prevzel drug izvajalec, to je podjetje Grading. Je pa povsem jasno, da gradnja prizidka Zdravstvenega doma niti slučajno ne bo končana v roku, ki se je v bistvu že iztekel, verjetno pa je ob vsem tem bolj ali manj jasno tudi to, da že v sami osnovi previsokih 2.127 € za m2 prizidka - glede na pogodbeno vrednost in brez opreme seveda, na koncu ne bo dovolj. Prav tako ni jasno, zakaj župan ali podžupan občine Vrhnika oziroma direktor Zdravstvenega doma, molčijo in ne dajejo pojasnil. Tudi ne odgovorijo na vprašanje, kolikšen del pogodbenih obveznosti je Občina Vrhnika izvajalcu že plačala. Tudi iz prispevka v Našem časopisu smo lahko razumeli direktorja Zdravstvenega doma, da ne ve, kateri programi se bodo v njem po novem izvajali. Ob vsem tem se je treba zavedati, da je kvalitetno in celovito pripravljena investicijska, pa tudi projektna dokumentacija, 80% uspeha pri vodenju in izvajanju slehernega projekta, ter da - milo rečeno, ni prav, če projekt ni pripravljen celovito in kakovostno ter v skladu s predpisi, kot tudi ni prav, če dela ne potekajo skladno s termin- skim načrtom. Celoten projekt se tako nepripravljen in na tak način sploh ne bi smel začeti, a so očitno prevladali drugi interesi. Ob vsem ni vseeno, ali se to dogaja pri gradnji na primer manjšega parkirišča, ali pa do tega prihaja pri pripravi in izvajanju tako občutljivega projekta, kot je prizidek Zdravstvenega doma. In vse to le zato, ker projekt ni bil pripravljen tako, kot bi moral biti in ker vse variante rešitev, kot to zahtevajo predpisi in spoznanja stroke, ki lahko vplivajo na sam potek njegovega izvajanja, pa tudi predlogi in pripombe v zvezi s tem, niso bile v ničemer upoštevane, ali poenostavljeno rečeno, ker je bil slabo in površno pripravljen. Posledice takega ravnanja pa čutimo vsi, še najbolj pa zdravstveno osebje in njihovi pacienti, kar smo lahko v vsakem trenutku mi vsi. To pa je zelo, zelo narobe ! Lista za razvoj vrhniškega podeželja Mag. Viktor Sladič, občinski svetnik in predstavnik liste http://lista-za-razvoj-vrhniskega-podezelja.org PLAČANA OBJAVA N OŠ Občina Vrhnika ^lOj 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ODPRTA STRAN Ne, Kemis ni edina vrhniške težava V avgustovski številki Našega časopisa smo med drugim brali Povzetek rezultatov javnomnenjske raziskave o Kemisu in odgovore Emila Nanuta Eko VRHU. Požar v Kemisu ima vsaj eno dobro posledico: splošna okoljska občutljivost Vrhničank in Vrhničanov je po njem močnejša. Če je začela okoljsko ozaveščeno migati tudi politična sfera, če se ljudje osebno angažirajo - toliko bolje! Nikakor pa se vrhniški okoljski akti-vizem ni začel s Kemisom in se z njegovim odhodom ne bo končal, prav tako ni res, da se v letu po požaru »spravljamo« (ob podpori zoprnih medijev) samo na Kemis v nekakšni neracionalni »žlehtnobi«, opremljeni s poleni za metanje pod noge. Ne spreglejmo, da CI Nočemo smradu na Vrhniki deluje že skoraj desetletje! - Že desetletje opozarjamo - v lokalnem in nacionalnih medijih - na onesnaženost vrhniškega zraka zaradi prometa, slabo vzdrževanih, neprimernih individualnih kurišč in smradu, ki prihaja z območja kompostarn. - Letos z MOP zbiramo podatke o smradu s spletno anketo, ki poteka vse poletje in bo trajala do novembra 2018. (Poiščite anketo na FB Nočemo smradu na Vrhniki. Izpolnite jo, kadar vam na Vrhniki smrdi!) - Pomagali smo izvesti oddajo nacionalne televizije, ko je pred leti - na srečo le kratek čas - smrdelo iz Sili-ka. - Sodelujemo z županom, občinskimi svetniki, Ministrstvom za okolje in prostor, varuhinjo človekovih pravic in z mediji. - Letos poleti je bila končno sprejeta Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata. Počasi se vendarle premika. - V CI Eko VRH posamezni člani zbirajo moči in iščejo vire za vzpostavitev okoljskega spletnega portala Čista Vrhnika, kjer bi bili pregledno zbrani vsi podatki o črnih točkah naše lepe in ljubljene občine. - Profil FB Nočemo smradu na Vrhniki spremlja vso vrhniško okoljsko problematiko, obvešča o zakonodaji in predpisih, deli aktualne članke in oddaje, spodbuja, združuje, ima številne sledilce... - Posamezniki iz Eko VRHA so se angažirali na Krošljevem griču, ko je podjetnik skozi naselje po preozki strmi cesti s tovornjaki prevažal na neurejeno odlagališče odpadni material nedoločene sestave. - V Eko VRHU smo se povezali z izkušenimi ekologi: Urošem Macer-lom, Gorazdom Pretnarjem, Tomažem Ogrinom, Antonom Komatom ter z nevladnimi organizacijami. Učimo se. - Če bo novi okoljski minister v stiku z realnostjo in civilnodružbenimi gibanji, se mu bomo odzvali in mu poskušali pojasniti naša prizadevanja. Kar zadeva Kemis, lahko znova in znova navedemo tisti del Eko VRHO-VEGA pisanja, na katerega gospod Nanut ni niti poskusil odgovoriti. V Civilni iniciativi Eko VRH menimo, da je požar v podjetju Kemis pokazal na nesporno dejstvo, na katerega je opozoril Občinski svet Občine Vrhnika (OS OV), ki je 30. 5. 2017 na 5. izredni seji sprejel naslednji sklep: »Občinski svet Občine Vrhnika ugotavlja, da je lokacija, na kateri se nahaja družba KEMIS, d.o.o. neprimerna za dejavnost zbiranja in ravnanja z nevarnimi odpadki in zato zahteva, da se premesti na drugo lokacijo izven občine Vrhnika.« Zaradi tega nespornega dejstva tudi člani Civilne iniciative Eko VRH menimo, da je čas, da se podjetje Kemis preseli na drugo lokacijo, ki bo ustrezno umaknjena od naselij. Žrtev nasilja ima nedvomno razloge, da čuti strah, tesnobo, jezo ... še dolgo potem, ko je neposredna nevarnost minila. Ima pravico, da ohranja varnostno razdaljo tudi potem, ko nasilnež obljublja in zagotavlja poboljšanje. Žrtev ima pravico zahtevati prepoved približevanja. Za okoljsko in politično higieno v Sloveniji bo izjemno katarzič-no, ko bo onesnaževalec prepoznan kot nasilnež, kot krivec - in ko se bo prisiljen preseliti na primerno lokacijo, kjer bo deloval tako pravilno in brezgrajno, kot bi moral že pred »nesrečo«. Če zdaj gospod Nanut odlično ve, kako je treba vzorno urediti obrat za predelavo nevarnih odpadkov in kako zagotoviti varno obratovanje, zakaj tega ni vedel in ni izpolnil prej? Pravočasno. Strokovnjakom, ki rabijo katastrofalen požar, da bi se kaj malega naučili, je nemogoče zaupati. Res pomanjkanje strokovnosti? Ali zgolj pohlep po čim manjših stroških in čim večjih dobičkih? Slavica Remškar, dejavna v CI Nočemo smradu in v CIEkovrh Pereči problemi pred lokalnimi volitvami na Vrhniki Čas pred novimi lokalnimi volitvami je primeren trenutek, da opozorimo na nekatere težave, s katerimi se soočamo v našem lokalnem okolju, in ponudimo ustrezne rešitve, ki jih kot politična stranka zagovarjamo. Opozarjamo na področja treh politik - stanovanja, okoljska in socialna - ki bi jih po našem mnenju morali aktivno naslavljati v naslednjem obdobju. Stanovanjska politika Ena od izstopajočih težav na Vrhniki so stanovanja. Cene novih so se zelo dvignile, prav tako so se povečale cene najemnin, ki so za veliko iskalcev postale nedosegljive. Tudi lastniška stanovanja so nedostopna zaradi nedostopnih posojil. Predlagamo, da občina poleg obstoječih stanovanj poskrbi za dodatna neprofitna stanovanja, ki bi jih lahko uredila z odkupom in sanacijo obstoječih stanovanjskih stavb. To bi omogočilo reševanje te težave tudi zunaj centra Vrhnike, v vaseh, na primer v Ligojni, Stari Vrhniki ali na Za-plani, poleg tega pa bi bilo to bistveno cenejše ter prostorsko in ekološko sprejemljivejše. V Borovnici je okoli 200 novih stanovanj stanovanjskega sklada. Najemniki in lastniki se srečujejo z enormnimi skupnimi stroški upravljanja. Visoki stroški siromašijo družinski proračun in posledično tudi državnega, ki subvencionira najemnine. Okoljska politika Skrb za okolje je v javnem interesu, ki pa je skorajda v celoti prepuščeno v upravljanje zasebnemu kapitalu, cilj katerega so le dobički. Zadnja vlada je med drugim z novelo Zakona o varstvu okolja znižala okoljske standarde in ukinila časovno omejitev okoljevar-stvenih dovoljenj. Po našem mnenju bi potrebovali nov način umeščanja industrijskih obratov v prostor. Nesreče z onesnaženjem okolice so v zadnjem obdobju pokazale izpostavljenost in ogroženost zdravja ljudi zaradi neustrezno umeščene Beremo že dve leti Začelo se je 14. septembra 2016, ko smo se prvič zbrali v Močilniku in brali Cankarjeva besedila. Beremo že dve leti, ker so Cankarjeva dela vizionarska, večna in ker naše branje prerašča v kulturne dogodke. Cankarjevo leto je, 100 let njegove smrti obeležujemo in 130 let rojstva petega najstarejšega turističnega društva ustanovljenega na območju naše države. Stoto bralno sredo smo »praznovali« sredi avgusta, zdaj je za nami že sedem branj več in nadaljevali bomo, ker so nam Cankarjeva besedila zlezla pod kožo, ker se od njega učimo življenjskih modrosti in ker ga ni junaka, ki bi znal tako lepo uporabljati slovensko besedo. V teh dveh letih smo nekajkrat brali tudi na drueih lo- kacijah. Povezali smo se s Cankarjevo knjižnico, brali v tej lepi ustanovi, v Knjižnici pod krošnjami, v Cankarjevem lazu, v Doživljajskem razstavišču Moja Ljubljanica, pri Cankarjevem spomeniku, na Sv. Trojici, v Starem malnu, v Cankarjevem domu na različnih prireditvah. Tudi na Ljubljanske Žale smo šli in brali pri spomeniku umetnikov Moderne. Bralcem in poslušalcem večkrat polepšajo branje tudi naši glasbeno navdihnjeni prijatelji. Imamo se lepo, priteče tudi kakšna solza, tudi smeha ne manjka, vedno se veselimo srečanja, novih bralcev in poslušalcev. Ohladilo se je, zima je pred durmi in tisti december, ko se bo pisala 100. obletnica Cankarjeve fizične smrti. Z nami pa ostaja Ivan Cankar, večen in neponovljiv. Kakšno sredo si vzemite čas in pridite tudi vi! Miriam Suhadolnik industrije. Proizvodnja in predelava nevarnih snovi ne sodita v neposredno bližino stanovanjskih območij. Prav tako ne smemo dovoliti, da o umestitvi obrata v prostor odloča debelina investitorjeve denarnice. Kljub lanski ekološki katastrofi na Vrhniki se objekti za predelavo nevarnih snovi obnavljajo, občani pa nimajo transparentnega in sprotnega pogleda v sanacijo. Potrebujemo nadzor nad vsemi industrijskimi obrati na Vrhniki in v Borovnici. V Borovnici se na območju nekdanjega Loka pripravlja legalizacija proizvodnje polimerov, ki naj bi bila največja v Evropi. Osnovna šola in vrtec sta samo 50 m oddaljena od proizvodnje. Ker civilne iniciative ostanejo pred vrati občinskih svetov, potrebujejo aktivnega zaveznika v politik-- kot je Levica. Velika težava je tudi onesnaženost zraka, ki bi ga bilo treba reševati z boljšim nadzorom ali pa le-tega vzpostaviti. Vzemimo na primer neznosen smrad iz kompostarne na Tojnicah, v katerem se duši stanovanjsko naselje Vrtnarija. Socialna politika Na področju socialne politike je največja težava povečevanje socialnih razlik med ljudmi, kar občutimo tudi na Vrhniki. Najbogatejši na spreten način v spregi z mediji uspešno zahtevajo nizke davke, s tem pa državi želijo odvzeti pravico, da z davki poskrbi za samo sebe (šolstvo, zdravstvo, infra- struktura) in nižji sloj. Medtem ko se cene zvišujejo, minimalna plača, pokojnine, invalidnina in drugi socialni transferji ostajajo na nizki ravni. Zato se je treba glasno zavzeti za občuten dvig omenjenih prejemkov v vsej državi. Vpeljati bi bilo treba tudi vzpodbude za redno zaposlovanje mladih, saj po končanem šolanju obtičijo med visokimi najemninami in življenjskimi stroški ter prekarnim, občasnim in nerednim delom (brez bolniške, dopusta in regresa). Dejavnik neenakosti ostaja tudi spol: ženske še vedno opravijo največ neplačanega gospodinjskega dela in skrbi za otroke, feminizirani poklici pa terjajo tudi več dela in prinašajo manjše plačilo kot drugi poklici. Enakost med spoloma obstaja bolj »na papirju« kot v družbeni realnosti in brez aktivnega naslavljanja tega vprašanja se stvari ne bodo spremenile na bolje. Upam, da bomo prihajajoče volitve in s tem povezano obdobje, ki je pred nami, izkoristili za opozarjanje na težave, čas po volitvah pa za aktivno reševanje težav. Nenci Stevanovski, Levica Borovnica & Marko Močnik, Levica Vrhnika Nfl? Občina Vrhnika a 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Podjetje Fortrade Četrt stoletja obeležili z novo pridobitvijo Vrhnika, 27. avgust - Podjetje Fortrade, ki se ukvarja z veleprodajo pohištva v Sloveniji in tujini, je po petindvajsetih letih obstoja postavilo nov mejnik - odprlo je novo visokoregalno skladišče. Zadnja leta podjetje s preusmeritvijo na tuja zahodna tržišča beleži strmo rast prometa. Kot je ob odprtju dejal Daniel Fortuna, ustanovitelj podjetja, se je njihova pot začela leta 1993, ko so kupili objekt nekdanje vojašnice in ga leta 1995 predelali v prvo skladišče s pisarnami. Zaradi hitre rasti prometa se je pokazala potreba po novem večjem skladišču, ki so ga odprli leta 1999 in potem še dogradili v letih 2003 in leta 2007 in s tem poleg skladišč pridobili še nove upravne prostore in velik razstavni salon. »Sprva smo se usmerjali na slovenski trg, kasneje na bivše- ga jugoslovanskega, zadnja leta pa se usmerjamo predvsem na sever in zahod Evrope. Že pred leti, ko smo stopili v Evropsko unijo, sem dejal, da se nam bodo s tem odprle neslu-tene priložnosti in danes lahko temu pritrdimo. Res sprva ni Prihodnost otrok: da bo iz majhnega zraslo veliko Živimo v času hitrih sprememb, ko je gotovo le to, da je že jutri lahko vse drugače. Ko postanemo starši, se tega zavedamo še toliko bolj, saj se v našem življenju nenadoma pojavi kopica nepričakovanih izzivov in stroškov. Zaradi slednjih je morda težko razmišljati o dodatnem varčevanju, a ravno takrat lahko z najmanjšimi vložki naredimo največ! Korak za korakom ... »Ko je otrok še manjši ali še preden se sploh rodi, je odličen trenutek, da se odločite za postopno varčevanje ali varčevalni račun,« pravi Tinka Marolt. Mesečno to sicer pomeni odpoved majhnemu znesku, a skozi leta lahko privarčujete zajeten izkupiček. Če že v Z odraščajočim otrokom rastejo tudi njegove potrebe. Zato je za njegovo prihodnost dobro poskrbeti že danes. otrokovih mladih letih razpolagate z večjimi prostimi sredstvi, pa se lahko odločite za depozit. »Tako vam denar sicer dlje časa ne bo dostopen, a vam po drugi strani to onemogoči, da bi ga porabili za kaj drugega,« še dodaja. Otroci so naše največje bogastvo Ker je varčevanje za otroke po naravi dolgoročno, je postopno varčevanje v delniških vzajemnih skladih ena bolj donosnih možno- Tinka Marolt, vodja NLB Poslovalnice Vrhnika sti, ki jih lahko izberete. Varčujete lahko že z zelo nizkimi zneski, prednost tovrstnega varčevanja pa je njegova izjemna prilagodljivost tako času kot višini zneska. Pri razmišljanju o otrokovi prihodnosti pa ne smemo pozabiti na najpomembnejšo finančno vzgojo. Finančne injekcije so namreč odlične, da otroku priskočite na pomoč, »a te naj ne bodo edino izhodišče njegovega osamosvajanja. Pomembno je, da ga naučite stati na svojih (finančnih) nogah,« zaključuje sogovornica in vas vabi v NLB Poslovalnico na Vrhniki. OGLASNO SPOROČILO bilo lahko, poslali smo ogromno ponudb, na katere ni bilo dolgo časa nobenega odgovora, a nato se je le odprlo. Tako danes glavnino produktov izvozimo v Nemčijo, Švico, v Španijo, na Finsko, Nizozemsko ...« je pojasnil Fortuna in dodal, da so zato imeli lani veliko rast prometa, podobno naj bi imeli tudi letos. Zaradi povečanega obsega posla se je poja- vila potreba po dodatnih skladiščnih prostorih. Od občine so odkupili sosednje zemljišče, kjer so zgradili približno 1000 m2 veliko in 12 m visoko novo regalno skladišče z računalniško podporo. Gradnja je potekala hitro, tako da so prve skladiščne police zasedli že v letošnjem februarju. Podjetje je uradno odprtje novega skladišča opravilo v ponedeljek, 27. 8. 2018, in tako hkrati obeležilo tudi 25 let obstoja podjetja Fortrade. Odprtja so se poleg družin- skih članov in zaposlenih z družinami udeležili še predsednik Obrtne zbornice Vrhnike g. Simon Hlebec, ki je tudi čestital za pridobitev, izvajalci del, sosedje, sorodniki in prijatelji. Trak nove pridobitve, ki jo je blagoslovil horjulski župnik g. Janez Smrekar, so prerezali ustanovitelj podjetja Daniel Fortuna, direktorja Klemen Fortuna in Petra Urbančnik v družbi najmlajših - »podmladka« družinskega podjetja Fortrade. Gašper Tominc, foto: GT Enajsta šola pod mostom ponovno na Vrhniki? Zavod Sole Libero je s septembrom pod svobodnim soncem začel s šolanjem prve triade. Izvajamo osnovnošolsko Poleg gozdne učilnice smo s izobraževanje po javnem uč- septembrom odprli tudi notra- nem načrtu na izkustven na- njo raziskovalnico, kuhinjo in čin. O življenju se ne učimo, garderobo. Otroci so vsak dan ampak ga raje polno živimo. veliko zunaj, z izleti in doda- tnimi aktivnostmi konkretno predelujemo učno snov javnega učnega načrta. Temu pravimo »kurikulum po naše« :). Izkustva so povsod okoli nas, le poiskati jih je treba. Več o nas na: www.sole-libe-ro.si N OS Občina Vrhnika 1. oktober 2018» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo Župnija Vrhnika vabi na srečanje z gostom iz Indije: Romeo Fernando pričevanje, petje, molitve za potrebe posameznikov Torek, 2. 10. 2018, ob 19.00 v Cukaletovi dvorani (pri cerkvi sv. Pavla na Vrhniki) Vabljeni! Obvestilo Poziv avtorjem fotografij v Cankarjevem albumu Spoštovani! Zavod Ivana Cankarja Vrhnika, Cankarjeva knjižnica Vrhnika in Občina Vrhnika želimo v Cankarjevem letu 2018 ponovno izdati zelo iskan Cankarjev album, avtorja Franceta Dobrovoljca, ki ga je leta 1972 izdala Založba Obzorja. V Cankarjevem albumu so številne fotografije, izmed katerih velika večina nima navedenega avtorstva. Pred izidom bi želeli urediti tudi področje avtorskih pravic. Zato pozivamo vse avtorje fotografij, da se do 30. oktobra 2018 oglasijo ali na Zavodu Ivana Cankarja Vrhnika (mag. Tatjana Oblak Milčinski) ali v Cankarjevi knjižnici Vrhnika (ga. Sonja Žakelj), da uredimo vse kar je potrebno pred izdajo Cankarjevega albuma. Hvala za razumevanje. Boštjan Koprivec - direktor Vabljeni! Pri meni je kupec vedno kralj Nikoli se ne bo pritožila nad življenjem. V vsaki situaciji in v vsaki osebi bo iskala le pozitivno. Spoznajte Jožico Svitlica, partnerko 3DVA, d.o.o., z lokalom na Tržaški 4. Zdi se, da je pri njej lepo tudi ob dnevih, ko ne gre vse prav, saj ima železno voljo. Ob vstopu v lokal te pozdravi z energijo domačnosti. Kot bi bila Tržaška 4 zavetje, kjer si spoštovan in razumljen. Vsako jutro z delovnikom prične zarana. Ob 4.30 pripravi vse potrebno, da prodaja ob 5.00 steče brez zapletov. In tako naprej z veliko delovno vnemo. Človek ima občutek, da vam je to delo pisano na kožo. Se motim? »Ne, ne motite se. Vedno sem bila trgovka. Po srcu in dejansko. Všeč mi je samostojnost, ki jo delo tu ponuja. Čeprav nisem čisto prepuščena sama sebi in svoji volji, imam zelo dobro podporo in tudi zato je tako lepo delati tu. Še posebej pa, ker so moji Vrhničani in Vrhničanke res krasni ljudje. Klasična trgovina mi odgovarja, tu lahko ustvarjaš tesne vezi z ljudmi, ki prihajajo.« Kako poteka vaš običajen delovni dan? »Zjutraj zložim časopise in vnesem vse potrebno v računalnik. Potem si skuham kavo in jo pred lokalom v miru spijem,« se glasno zasmeji. »Včasih pa me kakšen kupec pričaka že navsezgodaj in seveda mu takoj postrežem. Še posebno, če mu je za k jutranji kavici zmanjkalo cigaret. Največ časa nato čez dan posvetim strankam. Če v vrsti ni nikogar več, si vzamemo čas za pogovor. Povemo si, kaj se nam dogaja, kako smo. Pogosto eden drugega bodrimo za lepši dan.« Kaj od človeka zahteva tovrstno delo? »Eno stvar zagotovo: da imaš ta poklic rad. Potem ti ni nič težko. Če imaš rad ljudi, če razumeš, da je enkrat on slabe volje, drugič tudi ti nimaš popolnega dne . potem se ustvari energija, ki se zlije v dolgoročno vez. Stranke jo začutijo in cenijo. Mislim, da se v življenju še nisem skregala z nobeno. Kot trgovec moraš razumeti, da je kupec tvoj kralj.« Vidim, da vam vaše stranke res ogromno pomenijo. Vas kdaj tudi »pocrkljajo«? »Ja, pogosto. Imam recimo eno gospo, ki mi vsako soboto zjutraj prinese sveže pripravljeno pecivo. Strašno prijetna gospa in zelo sem ji hvaležna.« Povejva še kaj o vaši ponudbi. Kaj je tisto, česar človek pri vas niti ne pričakuje? »Poleg očitnega imamo recimo žepne knjige. Pa voščilnice, denarnice, sončna in bralna očala, dežnike, žvečilni tobak. Imamo tudi velik izbor igrač iz priljubljenih serij in risank, zdaj recimo iz Jaz sem Luna in Super kril. Ko gredo otroci iz bližnjega vrtca in šole na sprehod, v izložbi vidijo igrače in se ob tem zares zabavajo, popoldne pa pridejo z mamicami. Luštno, res lepo je tukaj.« Veliko časa z izjemno voljo preživite na delovnem mestu. Kaj pa prosti čas? Si ga vzamete kaj? »Seveda, zjutraj, ko vstanem!« Obe se iz srca za-reživa. »No, šalo na stran. Po službi je moj čas. Najraje vzamem vnuka in vnukinjo ter ju peljem na sprehod. Tudi vikendi so posvečeni predvsem njima, celi moji družini. Pogosto se odpravimo na izlet po naših gričih. Rada pa tudi nabiram borovnice in gobarim.« Kaj je vaše življenjsko vodilo in kaj si želite za prihodnost? »Moji hčeri bi rekli, da sem deloholik,« in znova se znajdeva v spontanem smehu. »Res rada delam, si pa sem in tja že dovolim razmišljati o upokojitvi, ko bom lahko uživala po svoje. Tudi zdaj uživam, ampak takrat bom na drugačen način. A do tja je še vsaj šest let.« Srečanje z Joži, kot jo kličejo tisti, ki jim je zlezla pod kožo, in po le pol ure v njeni družbi vem, da jih je ogromno, je bilo eno tistih, ki se ti vtisne v srce. Pristno, energično in doživeto. Ne dvomim, da to občuti vsak, ki stopi pred njen prodajni pult. 3DVA poslovalnico sicer na Vrhniki najdete tudi na Robovi 6, kjer vas čaka podobna izkušnja. Alenka Ivančič PLAČANA OBJAVA Kje pa vas čaka sreča ? _ Najbogatejše igre Loterije Slovenije. vikinglotto vikino lotto loto'9 N OŠ Občina Vrhnika 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^lOj Po indijanske banane v Veliko Ligojno Andrej Krašna ob plodovih Sredi vrhniške občine uspeva nasad z malo znano sadno vrsto, ki izvira z vzhoda ZDA, okus pa spominja na mešanico manga, banane in ananasa. Govorimo o asimini ali tudi indijanski banani, ki jo v Veliki Ligojni in na ravnici med Ligojno ter Vrhniko goji Andrej Krašna. V treh nasadih, na skupni površini dober hektar, ima že več kot 800 sadik, letos pa tudi prvo konkretno bero pridelka. Asimina je drevo, ki raste v vzhodnih ZDA, pretežno ob rekah in jezerih. Zraste do višine petih metrov in ima plodove, velike kot avokado ali mango. Ker je bila nekoč priljubljena hrana ameriških indijancev in ker plodovi rastejo v skupinah ter z nekoliko domišljije spominjajo na banane, se je rastline prijelo tudi ime "indijanska banana". Plodovi zorijo od septembra do novembra oziroma do prve zmrzali. Iz akvaristike v gojenje asimine Andrej Krašna ima del nasada v Veliki Ligojni, del pa na barjanski ravnici med Veliko Ligojno in Vrhniko. "Pred leti sem v Prekmurju pri sorodnikih prvič okusil ta plod, ki me je s svojim tropskim okusom izjemno navdušil. Nato je sledilo iskanje sadike po internetu in poskusno gojenje petnajstih drevesc. Vse skupaj pa je nato pred približno petimi, šestimi leti preraslo v poslovno odločitev, da gremo v večji nasad, ki ga sedaj tako rekoč vsako leto dopolnjujemo z novimi sadikami," je pojasnil elektroin-ženir, ki je nekoč službo v podjetju IBM zamenjal za akvaristiko, sedaj pa je našel svoj notranji mir v vzgoji asimin. "Trenutno naši nasadi zasedajo površino enega hektarja in okoli 800 sadik. Letos smo se nameravali širiti, a smo potem prihranke raje vložili v zaščito rastlin pred pozebo in točo. Pretekli dve sezoni sta bili namreč ravno zaradi spomladanske pozebe močno okrnjeni." Andrej še izbira najboljšo Letošnje spomladansko "super" vreme za drevesne plodove se pozna tudi v nasadu. Zato je letos pridelek prvič tak, kot so načrtovali, in prvič ga tudi javno promovirajo za prodajo. "V naših nasadih imamo 60 različnih sort asimin. Zakaj tako veliko število? Da najdem optimalne vrste za gojenje v našem okolju in okus ljudi. Številne od njih zaradi svoje mladosti še niso rodile, tako da jih še ne morem oceniti, a ko bomo imeli nekoč vso paleto plodov, se bomo odločili za tiste, ki so tržno najbolj zanimivi." Zorijo lahko do sredine novembra Dobra stran asimin je, da po tistem, ko se sadika "prime", potrebuje razmeroma malo pozornosti. Naravnih sovražnikov skoraj nima, mogoče so še največja nadloga rdeči polži, ki obžrejo na tleh ležeči plod. "Več poskusov sem naredil, kako se jih znebiti, na koncu pa sem ugotovil, da je najbolj učinkovito, če med drevesa spustim kar piščance brojlerje, ki se pomastijo z njimi." Andrej je še povedal, da je listje dreves strupeno, zato ne prija škodljivcem - še več: listje je zato mogoče uporabiti kot škropivo za nadležne listne uši na drugih rastlinah. Asimine začnejo zoreti konec poletja, seveda je odvisno od sorte, najkasnejše pa se z njimi bohotijo še novembra oziroma do prve zmrzali. Sadika rastline sprva potrebuje rahlo senco, kasneje, ko se že razvije, pa več sonca. Ugajajo ji bolj mokra tla. Rastlina dobro prenaša zmrzal, tudi do -20 stopinj. Letos začel s prodajo Če je bila dosedanja letina namenjena domači porabi in za prijatelje, je Andrej letos prvič začel s prodajo Notranjost plodu tudi strankam. "Trenutno večinoma prodajamo preko spleta, kar v praksi pomeni, da nas pokličejo, se pozanimajo in nato pridejo iskat plodove, sadike ali liste. Vse to namreč prodajamo." Načrtuje, da bi asimi-no ponudil na tržnici v Kosezah, ko bodo tam končana obnovitvena dela, namerava pa se predstaviti tudi v lokalni skupnosti. Nekoč v prihodnosti načrtuje tudi sodelovanje z večjimi trgovci, tako jo bo mogoče kupiti tudi v prosti prodaji v vaši priljubljeni trgovini. "Večina ljudi je nad okusom presenečena in hkrati navdušena. Plodove lahko uporabljamo za slaščice, sladoled, smutije, seveda pa lahko jemo tudi surovega. Moje vodilo je, da kjer uporabljamo banano, jo lahko mirne duše nadomestimo z asimino, pa še okusneje bo. Vem, da ima živilo dobre prehranske vrednosti, a sam nisem preveč »mahnjen« na štetje kalorij in vitaminov, pač pa mi je največji dejavnik okus - in ta mi je pri asiminah odličen." Podatke o hranilnih vrednosti plodov smo izbrskali mi, in sicer gre za sadeže, ki so bogati z ogljikovimi hidrati, vitamini in minerali, saj jih vsebujejo kar sedemkrat več kot drugo sadje. Gašper Tominc Več podrobnosti o asiminah najdete na Andrejevi spletni strani: www.asiminafruit.eu Lahko pa ga tudi pokličete na 040 595 687 ali obiščete na domu v Veliki Ligojni 27a. Brezplačne delavnice, tečaji in predavanja Večgeneracijski center Skupna točka Dejavnosti bodo sofinancirane tudi s strani RS, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Direktorat za družino; EU, Evropski socialni sklad, Naložba v vašo prihodnost in Občine Vrhnika. V oktobru vam nudimo kar nekaj zanimivih delavnic oz. predavanj, sicer pa smo za obisk in izvedbo različnih aktivnosti dostopni vsak dan v delavniku, izjemoma tudi ob koncu tedna. Prav tako nudimo VSAKODNEVNO UČNO POMOČ ter BRALNI KOTIČEK. UPORABA RAČUNALNIKA je sedaj mogoča v naših prostorih, veseli pa smo tudi vsakršnega dodatnega predloga oz. ideje z vaše strani. Vse naše storitve so BREZPLAČNE, vabljeni pa ste vsi - od najmlajših do najbolj zrelih. VGC Vrhnika PON-- PET 8.00 - 16.00 v prostorih VGC na Cankarjevem trgu 4 (prvo nadstropje) Kontaktna oseba: koordinator aktivnosti Eva Ličof, e-naslov: eva. licof@zpmmoste.net in tel: 064 259 033. Oktober Ponedeljek, 1., 8., 15., 22., 29. 10. ob 9.00 do 12.00 -ustvarjalno druženje ob kavi (kvačkanje, šivanje ...) (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4). Ponedeljek, 15.10. ob 1.00 -Kako najti pravo ravnovesje v življenju: predavanje vodi Andrej Pešec (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) Zaželene prijave. Torek, 9. 10, ob 1.00 - Šola za starše z dr. ped. Andrejo Jereb (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) Zaželene so prijave. Torek, 16. 10 ob 10.00 - Vabljeni na brezplačno zdravo malico v sklopu svetovnega dneva hrane (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) Zeželene so prijave. Sreda, 3., 10., 17., 24., 31. 10. ob. 9.00 - Skupaj se daleč pride, na vrh Planine (dobimo se pri Štirni, podporno druženje in lahkotni pohod na hrib, zaželene so predhodne prijave, v primeru dežja pohod odpade). Sreda, 3. 10. ob 14.00 - Kemijski poskusi za otroke, znanstvena delavnica (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4). Sreda, 10. 10. od 9.00 do 11.00 - Odprta vrata za zdravje: pomen samopregledovanja dojk delavnica v sklopu rožnatega oktobra (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4). Četrtek, 4., 11., 18., 25. 10. ob 9.30 - delavnica za iskalce zaposlitve (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 ). Četrtek, 4., 11., 18., 25. 10. ob 10.00 - joga: Poskrbimo zase. (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4 ) (obvezne predhodne prijave). Četrtek, 4., 11., 18., 25. 10, od 12.00 do 13.00 - brezplačna fitnes vadba za iskalce zaposlitve (v prostorih BJ Fit Vrhnika, prijave obvezne). Četrtek, 4. 10. ob 17.00 - dan za film in kokice za otroke in mladostnike v sklopu svetovnega tedna otroka (za več informacij in rezervacijo sedeža nas predhodno kontaktirajte v VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4). Petek, 5, 12., 19., 26. 10, ob 10.00 - Mamice na kavici: podporna skupina (VGC Skupna točka, Cankarjev trg 4) (prijave so zaželene). Program dodatnih aktivnosti lahko spremljate na Facebook strani: VGC Skupna točka Vrhnika. i i , Ar"- s CANKARJEVO 1918LET02018 Nfl? Občina Vrhnika 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si a 25. - 27. 10. 2018 Dnevi odprtih vrat v nekdanji vojašnici na Stari Vrhniki Dan suverenosti, evropsko leto kulturne dediščine in mesec požarne varnosti Vrhnika je zgodovinsko pomembno mesto. Pomen ji daje izjemna strateška lega, zaradi česar imamo bogate arheološke najdbe, območja poselitev in vojaško obrambnih sistemov različnih zgodovinskih obdobij, kot sta na primer rimski zaporni zid Claustra Alpi-um Iuliarum ter Alpski zid in Rupnikova linijia postrapalske mejne ureditve. Strateška lega omogoča nadzor nad območjem in komunikacijo, zato prostorska umestitev Vojašnice 26. oktober ni naključna. Na Tičnici, na hribu tik nad Kasarno na Košacih, namreč leži arheološko območje, ki se nanaša na protourbano obzidano po-znobronastodobno naselbino. Novejšo vojaško zgodovino v parku v vojašnici predstavljata dva spomenika NOB, ameriški tank M3A3, v spomin na 1. tankovsko brigado NOV Jugoslavije, in umetniško delo Toneta Svetine z izrazitim proti-vojnim sporočilom. Spomenik v parku in spominska plošča na vratarnici vojašnice obeležujeta spomin na 25. oktober 1991, ko je zadnji vojak JLA zapustil Slovenijo, tisti dan pa je leta 2015, na pobudo Zveze veteranov vojne za Slovenijo in Veteranskega društva SEVER, postal državni praznik, dan suverenosti. Prireditev ob dnevu suverenosti se bo začela v četrtek, 25. 10. 2018, ob 10. uri s polaganjem lovorovega venca na spominsko ploščo ob odhodu JLA iz Slovenije in Vrhnike, tradicionalnim poklonom Območnega združenje veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica in Policijskega veteranskega društva SEVER Ljubljana, Odbor Vrhnika - Logatec. Četrtek, 25., in petek, 26. oktobra, bosta namenjena vzgojnoizobraže-valnim programom za šole, vrtce in skupine, v soboto pa vljudno vabimo k obisku obča- ne in državljane, saj je program namenjen najširši javnosti. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica je pripravilo vodstvo po razstavi Veterani ne skrivamo, hkrati pa boste lahko izvedeli več o novejši zgodovini vojašnice od obdobja JLA, osamosvojitvene vojne in vzpostavitve 530. učnega centra TO RS do ukinitve nabor-ništva in vzpostavitve profesionalne vojske ter 25. Vojaškega teritorialnega poveljstva. Več informacij o sodobnih Več informacij o sodobnih tveganjih boste izvedeli na predstavitvi Sekcije ta kibernetsko varnost Zveze slovenskih častnikov , ki jo je pripravilo Območno združenje slovenskih častnikov Vrhnika - Borovnica, kjer deluje vodstvo sekcije. Veliko težo programu daje sodelovanje Slovenske vojske, ki bo predstavila možnosti vključitve v Slovensko vojsko. Predstavili bodo osebno opremo vojaka in njegovo oborožitev, vojaške tabore, prostovoljno služenje vojaškega roka, možnosti zaposlitve in sodelovanje v pogodbeni rezervi. Obiskovalci se bodo lahko preizkusili na simulatorju streljanja. Rdečo nit programa v vojašnici predstavlja kolo, zato si boste lahko ogledali repliko 5200 let starega kolesa. Vrhniško zaznamuje dolga zgodovina raznovrstnih prometnih komunikacij od prazgodovinskega kolesa in deblaka, fur-manstva, preko južne železnice do gradnje prvega avtocestnega odseka v nekdanji Jugoslaviji Vrhnika-Postojna. Več boste lahko izvedeli tudi o prvi uradni avtomobilistični dirki v Sloveniji, ki je potekala 24. avgusta 1924 s štartom na Vrhniškem klancu in ciljem v Logatcu, ter si ogledali razstavo tekmovalnih vozil ter predstavitev dela Društva Autosport Jazon na področju tehnične kulture in športa. Društvo deluje v javnem interesu, širši pomen tega delovanja pa se kaže v njihovem odnosu do okolja, saj ima društvo največje zasluge, da boste obiskovalci uživali v lepo urejenem parku vojašnice. Autosport Jazon sodi med največje in najuspešnejše klube v Sloveniji, kar so potrdili z osvojitvijo naslova klubskega državnega prvaka v letu 2015. V letu 2009 so se kot prvo društvo v Sloveniji začeli načrtno ukvarjati z vzgojo in podporo mladih voznic in voznikov, velik pomen v vsakodnevnem delovanju pa dajejo varnosti in kulturi v cestnem prometu. Predstavitev tehničnega reševanja pri prometni nesreči bo vrhunec dogodka PGD Stara Vrhnika, ustanovljenega leta 1908. Prelomni dogodek je 1. januar 2017, ko je društvo postalo Gasilska enota širšega pomena za posredovanje ob prometnih nesrečah, to dejavnost pa bo, glede na prometno obremenitev vrhniškega prostora, treba še nadgrajevati. Predstavili bodo tudi gasilski reševalni čoln za posredovanje pri nesrečah na vodi in v njej ter potapljaško enoto, katere dejavnosti bodo v prihodnosti postale nepogrešljive ob razvoju turističnega potenciala porečja Ljubljanice. Poučne bodo tudi predstavitve gašenja za otroke, gašenja smetnjakov in televizije ter demnostracija požara novoletne jelke v dnevni sobi. Oktober je namreč mesec požarne varnosti. Gre za program ozaveščanja, ki ga organizira Gasilska zveza Slovenije skupaj z območnimi zvezami, vključno z Gasilsko zvezo Vrhnika. Letošnja tema je namenjena številki za klic v sili 112, posebno pozornost pa bodo namenili tudi požarni varnosti na stavbah kulturne dediščine. V Občini Vrhnike je kar 177 enot registrirane nepremične stavbne kulturne dediščine, z evropskim letom kulturne dediščine pa se oza-vešča o pomenu in razvojnih potencialih, ki jih dediščina prinaša. Vljudno vabljeni v nekdanjo Vojašnico 26. oktober. Državne in nevladne organizacije bomo med 25. in 27. oktobrom 2018 predstavile svoje delovanje, s katerim zagotavljamo temeljne človekove pravice in skrbimo za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Ljudem želimo predstaviti strateški pomen vrhniškega prostora skozi zgodovinska obdobja in potenciale opuščenega območja nekdanje vojašnice za razvoj dejavnosti v javnem interesu. Organizator: Društvo Autosport Jazon Partnerji: Gasilska zveza Vrhnika, Muzej in galerije mesta Ljubljane, Območno združenje slovenskih častnikov Vrhnika - Borovnica, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Vrhnika - Borovnica, PGD Stara Vrhnika, Pivovarna Človeška ribica, Policijsko veteransko društvo SEVER Ljubljana, Odbor Vrhnika - Logatec, Slovenska vojska, Turistično društvo Blagajana Vrhnika, ZA.POLIS, zadruga za kulturo, Zavod NaNovo, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana Prireditev v evropskem letu kulturne dediščine in v mesecu požarne varnosti bo potekala v sodelovanju s Slovensko vojsko na območju nekdanje vojašnice s soglasjem Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Žiga Gruden, foto: GURS, DOF 50 Lionsi za postavitev kipa Vsa zbrana sredstva od dobrodelnega koncerta 19. novembra bodo namenjena realizaciji postavitve javnega kipa (Kip Tip) pred spominsko hišo Ivana Cankarja. Vsebina bo namenjena slepim in slabovidnim kot informacijski relief s podobo Ivana Cankarja in Brajlevo pisavo s kratkim opisom življenja in dela našega slavnega pisatelja in pesnika. Člani Lions kluba Vrhnika Notranjska uresničujemo načela poslanstva tudi v kulturnih družbenih razmerah, kjer iščemo smoter in bistvo naše organizacije, ki ji pripadamo. Pod sloganom »Pomagamo« spodbujamo večjo mero tolerance in razumevanja, varovanja naravne in kulturne dediščine, okolja in življenja v dialogu kulture ter naše dediščine. (gt) Dobrodelni koncert Nuška Drašček Matjaž Mrak Andrej Jesenovec Družina Juvan (Gai in Miran) Dinamitke iz muzikla Mamma Mia (Alenka Godec, Damjana Golavšek, Simona Franko) Sara Safic Anja Stranjar Katrinas Vokalni band Kreativo Glasba v živo v izvedbi Lions Orchestra (Lions band, Big band Vrhnika in Orkester Simfonika Vrhnika) Cankarjev dom Vrhnika Petek, 9. 11. 2018 ob 19.30 Prodaja vstopnic v TIC Vrhnika in namojekarte.si po ceni 14 EUR. N OS Občina Vrhnika 1. oktober 2018» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Priznanja Blagajana podeljena Na število obiskovalcev je vplivalo lepo vreme ter seveda dobra pogostitev marljivih turističnih vrhniških delavcev članov ekipe v Starem malnu. Komisija za lepše okolje pri Turističnem društvu Blagajana Vrhnika je tudi letos prejela številne predloge za podelitev priznanj. Zato je bila odločitev precej težavna, vendar pa v zadovoljstvo vseh tudi dobro sprejeta. Tako se turistična podoba in ponudba Vrhnike iz leto v leto izboljšujeta in tako samo mesto ter njene kraje umešča na turističnem zemljevidu naše lepe Slovenije. Letos so priznanja prejeli, in to v več »kategorijah«: blagajana za najlepše urejeno hišo z okolico: - Silva in Rajko Pirc, Blatna Brezovica 52 Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika vabi k sodelovanju na prireditvi Veseli december na Vrhniki vse, ki bi radi nastopili, se predstavili ali kako drugače sodelovali. Vaš interes za sodelovanje javite čimprej, najkasneje pa do četrtka, 8. novembra 2018. Razpis za Miklavžev in božično novoletni sejem je objavljen na www.visitvrhnika.si. Info: turizem@zavod-cankar.si, 01 750 66 33 ali 051 661 060. Zavod Ivana Cankarja Vrhnika it V ZIC Vrhnika Stari maln, 9. september - Na tradicionalnem novoletnem srečanju članov Turističnega društva Blagajana Vrhnik, se je zbralo veliko članov, dobitnikov priznanj blagajana in drugih gostov. in Milivoj Jerermic, Ivanka Kenk in družina Mikuletič, za najlepše urejen kotiček pa Fani Šurca, Partizanski tabor 4. Blagajano za ohranjanje sakralne dediščine sta prejeli KS Stara Vrhnika in KS Vrhnika - Vas. Blagajano za spodbudo k ohranjanju kulturne dediščine kozolcev pa je prejela Marija Garafolj iz Velike Ligojne 5. Najlepše urejeni kmetiji sta kmetija Pr Bitin, Drenov Grič 45, in kmetija družine Fortuna, Smrečje 6. Najlepša urejena poslovna objekta sta bila: - Cvetličarna Jana, na Tržaški cesti 3 in - Tomaž bar na Tržaški 4. Dve priznanji za najlepše urejen javni objekt sta prejeli PGD Sinja Gorica in otroško igrišče na Klisu - KS Vrhnika Center. Blagajano za najlepše urejeno tematsko pot je prejela Bobrova pot KS Blatna Brezovica. Najlepše urejena ulica je bila Pot v Močilnik (hišne št. od 1 do 12). Blagajano za najlepše urejen park pa je prejel Lenarčičev park v KS Verd. Letošnja priznanja blagajana sta podeljevala župan Vrhnike Stojan Jakin in predsednica TD Blagajana Vrhnika Mirjam Suhadolnik. Praktične nagra- Prejemniki priznanj blagajana de je prispeval glavni dolgoletni sponzor Unichem iz Sinje Gorice, ki skrbi za kakovostne izdelke za prehrano in varstvo rastlin pod imenom Plantel-la in Bio Plantella. Dobitniki so tako prejeli njihova gnojila Plantella ter od TD Blagajana sadike jagod, vzgojene v Vrtnarstvu Hlebec. Za prelepo popoldansko druženje so poskrbele simpatične mladenke Saks ladies, ki že osem let skupaj na saksih izvajajo jazz in pop glasbo ter neizčrpna voditeljica programa Anita Čretnik. Izkazala se je tudi ekipa Starega malna z dobro in okusno postrežbo. Vse to pa pomeni, da vrhniški turistični delavci dobro delujejo, izpolnjujejo svoj program, včasih s težavami, predvsem pri reševanju našega in Cankarjevega Močilnika. Simon Seljak Družinica Marinč je prejela blagajano za lepo urejeno hišo z okolico. KUD Drenov Grič - Lesno Brdo - Darinka in Roman Novak, Gabrče 5 - družina Jurca, Podlipa 62 - družina Drašček, Cesta gradenj 5 - Jožica in Zvone Marinč, Marinčev grič 29 - Marija Vehar, Bevke 26 Za najlepši cvetoči balkon so blagajano prejeli stanovalci bloka na Ljubljanski 2, Vrhnika: družina Jeremic, Zdravko Večer na vasi - »slačenje« turšce Jesenska opravila so v polnem teku. Za letošnji dogodek večera na vas, smo si zadali druženje ob kmečkem opravilu »slačenja« turšce. Pri uresničitvi te želje nam je priskočila na pomoč domačija Pr' Birt. Lepo sončno vreme je pripomoglo, da je bil dogodek že v prvi polovici septembra. Predpriprava je bila trganje koruze. V petek zvečer, 14. 9. 2018, pa smo se pod gospodarskim poslo-pjemPr' Birt zbrali željni tega dogodka. Delo je potekalo v veselem in sproščenem vzdušju. Tudi mlajši so se udeležili dogodka in delali, da smo jih lahko samo občudovali. Da je bilo delo še zanimivejše, so se v kupu koruze skrivala presenečenja. Zato se zahvaljujemo našim podpornikom dogodka, ki so bili: mesarstvo Bitenc iz Horjula (suhomesnati izdelki), član KUD Jure Petrač (domače vino), ZiC, DG69 (prispe- vek sadja). Seveda pa velja zahvala tudi gospodinji Joži Zitko za strežbo in gostoljubnost, pa tudi soprogu Tadeju. Ob koncu dela smo se okrepčali z jedačo in pijačo. Zapeli smo narodne slovenske pesmi in pripovedovali šale ter spomine. Na koncu smo vsi menili, da mora biti v naslednjem letu kup turšce mnogo večji! Zapisal: B.Bizjak Nfl? Občina Vrhnika a 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Društvo Nauportus viva med poletjem ni mirovalo Poleti je društvo organiziralo dva dogodka: kolesarski izlet in pevski nastop mladih pevk v Domu upokojencev. V nedeljo, 29. julija 2018, smo se kljub vročini člani NV odpravili s kolesi po Barju. Pot nas je vodila po Opekarski do Sinje Gorice, Blatne Brezovice, do »Kamina« v Bevkah. Tam smo imeli krajši postanek, kjer smo obujali spomine na dni, V a b i l o ko smo se nekateri kot otroci še kopali v mrzli in tedaj še dokaj čisti Ljubljanici. Pot smo nadaljevali po barjanski učni poti in ob »stari Ljubljanici« do Podpeči in naprej do jezera. Tam smo se najprej okrepčali z dobrotami iz nahrbtnika, po- VABILO NA POHOD PO BARJU Vabimo vse, ki jih zanima voden pohod po Barju. Društvo Kneipp Vrhnika je organizator skupaj z Glotta Nova šolo iz Ljubljane. Uvodno bomo slišali predstavitev o Barju in njegovem pomenu. Pomoč nam bo nudil T I C Vrhnika, ki nam da tudi vodnika. Zbrali se bomo 13. 10. 2018, v soboto, ob 10. uri pred Hotelom Mantova. Minimalni prispevek bomo zbrali na koncu, ko bo znano dokončno število udeležencev. Vabljeni v lep jesenski dan 13. 10. 2018. Društvo Kneipp Vrhnika V a b i l o PRAVLJIČNE URICE V PODLIPI Dragi starši in otroci! Obveščamo vas, da bomo v sodelovanju s Cankarjevo knjižnico Vrhnika in Krajevno skupnostjo Podlipa -Smrečje tudi v tem šolskem letu v Podlipi organizirali Pravljične urice. Potekale bodo tako kot po navadi, in sicer ob ponedeljkih od 17.30 do 18.15 v prostorih šole v Podlipi. Lepo vabljeni vsi otroci od 4. do 9. leta starosti, da se nam pridružite na popotovanjih v svet pravljičnih junakov in ustvarjanja. Začeli bomo v ponedeljek, 1. oktobra 2018. Pravljičarka Barbara Vabljeni! „Neizceljivo ne obstaja!' Bruno Gröning Pot k zdravju telesa in duše Izceljeni poročajo, kako so ozdraveli. Strokovnjaki predstavijo dokumentirane izcelitve. Predavatelji posredujejo vedenje Bruna Groninga, tako da lahko vsakdo na sebi doživi njegovo izjavo „Neizceljivo ne obstaja!" £1 Predavanji: Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta Kardeljeva ploščad 17 (Plava dvorana) Kranj: Gimnazija Franceta Prešerna Kidričeva cesta 65 (Zlato polje) Predavateljica: Dr. med. E. Doggendorf Kontakt: Tel. 041/777-128 Vstop prost, prosimo za prostovoljne prispevke 06.10.2018, 10:00 06.10.2018, 17:00 I evrrr Strahovi Alergije-" □ep re sija Bul ¡míja Migrena Artritis tem pa so najbolj »korajžni« zaplavali in se ohladili v vodi našega »najglobljega kraškega jezera«. Nazaj smo se odpravili preko Notranjih Goric, Loga in Drenovega Griča. Za prijetno počutje in spoznavanje sveta ni treba iti daleč v svet - saj imamo veliko lepot tako rekoč na dlani. Ena od njih je naše Barje. Drugi tak dogodek je bil nastop dekliškega seksteta v Domu upokojencev na Vrhniki. Prizadevno osebje Doma upokojencev je vsako sredo v letošnjem juliju in avgustu za stanovalce doma priredilo »dan palačink«. Na teh srečanjih je bilo najprej poskrbljeno za prekrvavitev oskrbovancev oz. stanovalcev DU. Temu je bila namenjena telovadba, s katero se je začela prireditev. Telovadbi je sledilo družabno srečanje s palačinkami in osvežilno pijačo. V sredo, 29. avgusta 2018, pa je sekcija za kulturno dejavnost našega društva stanovalcem doma dan popestrila še s pevskim nastopom šestih deklet iz okolice Vrhnike in Logatc, ki so ustanovile sekstet in se pridružile našemu društvu. Dekleta so po večini študentke in nastopajo skupaj šele eno leto. Vse sodelujejo v različnih zborih in jim pevskih veščin ne manjka. Na omenjeni prireditvi so zapele tri pesmi, in sicer prekmursko Zrejlo je žito, slovensko popevko Pustite nam ta svet in eno tujo - Loli-pop. Za konec smo vsi skupaj zapeli še narodno Kje so tiste stezice. Jana Rus, foto: Polde Rus Prometno dopoldne Na sončni petek, 21. 9. 2018, smo imeli v oddelkih od 1. do 5. razreda Podružnične šole IC Vrhnika z nižjim izobrazbenim standardom naravoslovni dan o prometu in prometni varnosti. Pri izvedbi programa Aktivni za varnost v cestnem prometu so nam prijazno ponudili roko Franjo Čretnik s sodelavci iz Združenja šoferjev in avtomehanikom Vrhnike. Namen našega naravoslovnega dne je bil popeljati otroke preko igre v prometni svet in jih seznaniti s prometno varnostjo v bližnji okolici, kjer se gibljejo v okviru šolskih obveznosti. Dan smo začeli na košarkarskem asfaltnem igrišču, kjer smo se, razdeljeni po skupinah, seznanili s prometnimi znaki, s katerimi se srečujemo v okolici šole, s prometnim poligonom in se pomerili v štafetnih igrah o semaforju. Vsem učencem je bil najbolj všeč poligon, saj je imel vsak možnost, da se je preveril v vlogi različnih udeležencev v prometu: tako v vlogi pešca, kolesarja kot tudi voznika osebnega vozila, avtobusa, policijskega vozila in celo tovornjaka. Vloga voznika skiroja in voznika policijskega av- tomobila sta bili najbolj priljubljeni. Drugi del našega druženja je bil prometni potep po Vrhniki, kjer smo praktično preverili naše na novo pridobljeno znanje ob prečkanju semaforiziranega prehoda ob šoli in še dveh prehodov, ki nista semaforizirana in kjer moramo biti še posebno pozorni. Naučili smo se tudi, da se morajo kolesarji voziti v pravilni smeri po kolesarski stezi in da se pešci lahko na pločniku gibajo v obe smeri. Vsi udeleženci v prometu moramo odgovorno skrbeti za lastno varnosti in s tem tudi za varnost drugih, kajti na cesti nismo nikdar sami. Nataša Beden N OŠ Občina Vrhnika 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^lOj Poletni utrinki s Stare Vrhnike Počasi se poslavljamo od letošnjega poletja, ki je bilo pri nas, na Stari Vrhniki, kar aktivno. Čez vse o poletje je bilo kaj početi, saj tako se zdi, ko se ozremo nazaj proti juniju. Ljudje so odhajali proti morju, v hribe, nekateri še dlje, vas kot samo naselje pa je bila v gibanju: malo nove gradnje, obnove, športa in kulture je bilo v tem dihu, mirno, skoraj ne opazno, ampak rezultati so vidni. Poletje je bilo lepo, če se ozremo nazaj, in jesen bo še lepša, vsaj po pridelkih sodeč. Pa pojdi-mokar po vrsti. Pohod na morje - ŠD Povž Junija, od 15. do 17. 6. 2018 smo kot skupina Povžarji krenili proti morju, peš seveda. Avto je pokvarjen, za avtobus je zmanjkalo, vlak je predaleč, letališča nimamo in smo jo po polžje ucvrli proti Jadranskemu morju (Sesljan - ITA). Pot nas je vodila čez hribe in doline Notranjske, Vipavske, Krasa in Obale; vse skupaj 86 km. Še ekipo, ki se je odpravila na to pomorsko pot, je treba predstaviti: veterani - Jani, Susi, Branko - Šid, mladinci -Anže, Simon, Seba, Matic in par - Slavko, Milena, ne smemo pa pozabiti še na našo logistiko; Franci in Sandi. Vse se je srečno končalo, ostali bodo spomini naših prehojenih korakov, spomini vasi, skozi katere smo šli, in pa predvsem dobrosrčnih ljudi, ki smo jih srečevali na sami poti. Vse tri dni nas je spremljalo lepo vreme, malo tudi prevroče, ampak smo zmogli s polžjo vnemo. Do konca prideš, če le hočeš . Tu bi se zahvalil celotni ekipi odprave, našim sponzorjem, dobrim ljudem na poti in vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je dogodek nastal - pot na morje. Naši »ruzaki« že čakajo za prihodnje poti, upam, da bomo šli še kam . Idej je veliko . Dela na pokopališču Kmalu po prihodu s popotovanja do morja je bila že akcija: obnova notranjosti mrliške vežice. Je že toliko let, kar smo jo usposobili za to dejavnost, tako da so bili potrebni popravki, nova obloga sten, nov omet ter beljenje (Janez Starič). Tako je sedaj zopet v svojem sijaju, znotraj in tudi zunaj (prebeljena spomladi - Roman Žakelj). Tu bi se zahvalil družini Ratkovic, ki je namesto rož za pokojno ga. Andrejo darovala denar za obnovo mrliške vežice. Ostajamo na cerkvenih tleh domače vasi. S povečanim številom prebivalcev na vasi je treba zagotoviti grobne prostore na pokopališču. Tako so v ju- liju in avgustu potekala dela na novem pokopališču: izgradnja - trasiranje novega dela. Položeni so bili tlakovci, urejena je potka na novem delu in prostor za 36 novih grobov. Delo je opravila ekipa Bojana Nadliška. KD Stara Vrhnika na 75. Villacher Kirrchtag 4. 8. 2018 smo nadaljevali poletje z odhodom narodnih noš s Stare Vrhnike in prijateljev od drugod (Vrhnika,Vrzdenec, Dragomer, Dolenjska) v Beljak na avstrijsko Koroško, in to s konjsko vprego, s pritrkovalci in drugimi člani Kulturnega društva Stara Vrhnika. Ob tem velja pohvala organizaciji priprav in izvedbe (Joži Krvina), pomoči pri prevodih z organizatorji (Stane Smrtnik), konjarju za pripravo voza in konj (Boštjan Grdadolnik), pri-trkovalcem za popestritev prireditve (Matic Ogrin), pripravi šopkov z domačega vrta (Ema Goričan), ki jih razdelimo med obiskovalce povorke. To tradicijo gojimo že devet let in navdiha nam ne zmanjka, tako da se bomo naslednje leto zopet srečali. 110. obletnica PGD Stara Vrhnika Proti koncu avgusta je kot po navadi pri nas gasilska veselica in tudi letos je bila, in sicer zelo uspešna, čeprav je tisti večer lilo kot iz škafa. PGD Stara Vrhnika v letu 2018 slavi 110. obletnico svojega obstoja, hkrati pa je v najem za dobo deset let pridobilo prostore v stari domači vojašnici. Slovesna akademija je bila v domu KS Stara Vrhnika, kjer je slavnostno spregovoril predsednik Gasilske zveze Vrhnika g. Vinko Kržmanc, kasneje pa smo se preselili v objekt »han- ger« - skladišče, ki je kot naročen prišel pravi čas v uporabo. Gasilci se zahvaljujejo za pomoč svojim članom in prostovoljcem pri hitri pripravi prostora za izvedbo veselice. Prvi nogometni turnir Prestopili smo v september in tu je že nov dogodek: 8. 9. 2018 je potekal prvi nogometni turnir na travi - Stara Vrhnika 2018, ki bo sedaj tradicionalen, tako pravijo športniki ŠD Povž, ki so turnir tudi pripravili. Prijavilo se je osem ekip iz širše okolice in dve domači. Tekme so bile zanimive, vreme je ustrezalo, pijača je bila ohlajena, gledalcev ni zmanjkalo vso soboto in v večernih urah smo dobili zmagovalca: ekipo TAK TIKiz Vrhnike. Tako se je s športnim dogodkom končalo poletje. Za konec utrinkov z vasi naj omenim še povorko narodnih noš v Kamniku 9. 9. 2018, ki jo je podrobno opisala ga. Anita Garafolj. Za eno od naslednjih številk Našega časopisa bomo predstavili jesenske utrinke, če ne bo indijanskega poletja. Lep pozdrav z vasi. Zapisal Jani Krvina, foto arhiv KS Stara Vrhnika F reverftivni zdravstveni projekt % t X / 0% ti SPOZNAJ ŠTEVILKE SVOJEGA ZDRAVJA Ste se že kdaj vprašaji. kakšen je najbolj zdrav na£in življenja, katere so najbolj zdrave in najdlje živeče populacije na svetu, katera je najbolj zdrava prehrana, kako se izogniti kroničnim ne-nalezljivlm boleznim in kako celostno poskrbeti za svoje fiiično in duievno zdravje? V nedeljo, 2. septembra 2G1B, bo od 10. do 14, ure prJ Koči PJanlna nad Vrhniko potekal preventivni idravstvEnl projekt Spozna] tte- kjer boste brezplačno dobili odgovore na ta vprašanja, izmerili svoj IT M, krvni tlak, stanje srca. se lahko posvetovali o zdravi prehrani ter pogovorili z zctravntkom. IZMENJAVA PODARIM DOBIM ČILIČ*,' ZDRAVI KDAJ: SOBOTA, 13. OKTOBER 2018 9:00 - 12:00 KJE: KULTURNI CENTER VRHNIKA, TRŽAŠKA CESTA 32, PREDDVERJE RAZSTAVIŠČA MOJA LJUBLJANICA Izmenjava sezonskih oblačil za otroke in odrasle, knjig, otroške opreme in igrač, uporabnih in okrasnih predmetov. Stvari naj bodo čiste, uporabne in delujoče. Organizira Skupina mamic Sončnice v sodelovanju z razstaviščem Moja Ljubljanica in Cankarjevo knjižnico Vrhnika. -Lf MLAVA^Vi» f.MTTVi.Al^rih-S* N OS Občina Vrhnika 1. oktober 2018» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Povžarski gasilci aktivni tudi poletje Prikaz nepravilnega gašenje jedilnega olja z vodo Člani operativne enote PGD Stara Vrhnika ob 110-letnici Letos naše društvo praznuje 110 let, zato smo se odločili, da temu namenimo tudi naše aktivnosti čez vse poletje. V maju smo snovali načrte za organiziranje dneva odprtih vrat ter kako bi Vam najbolje predstavili naše delo in vizije o prihodnosti našega gasilskega društva. Priprave so bile zelo aktivne in naporne, saj smo širši javnosti želeli pokazati, kaj vse delamo na terenu. 9. 6. 2018 je bilo vse nared za odprtje našega dneva odprtih vrat v vojašnici na Stari Vrhniki. V improvizirani kuhinji smo prikazali pravilno in nepravilno gašenje jedilnega olja na štedilniku. Vsi obiskovalci so si lahko ogledali našo gasilsko reševalno opremo po vozilih. Letos smo več pozornosti namenili tudi potapljaški ekipi našega društva. V sodelovanju s kompostarno Rosa in kmetijo Rotar z Brezovice pri Ljubljani smo za to pripravili improviziran bazen in prav vsak je lahko poizkusil, kako se je potapljati z avtonomno potapljaško oprem, pod budnim očesom voditelja potapljanja. Prav ta bazen je letos zagotovo požel največ pozornosti, zlasti med najmlajšimi obiskovalci, katerim je prijala osvežitev v prijetni vodi ob visokih poletnih temperaturah. Kolegi iz reševalne postaje Ljubljana so na delovni točki predstavili temeljne postopke oživljanja in uporabo avtomatskega defibrilatorja, obiskovalci pa so se lahko v tem tudi preizkusili. Gorska reševalna služba Ljubljana je postavila svoje vozilo in opremo na ogled in za najmlajše pripravila zip line. Sposodili smo si plinski simulator za gašenje in vsak se je lahko sam preizkusil in pogasil monitor ali koš za smeti z gasil-nikom na vodo. Obiskovalce so ozaveščali tudi o pomenu pasu SOS na avtocestah. Vrhunec dneva odprtih vrat je bila vaja, na kateri smo uprizorili prometno nesrečo dveh vozil. Vajo smo želeli prikazati kolikor mogoče čim bolj realno. Kot prvi se je na kraj dogodka pripeljal policist na motorju in poskrbel za zavarovanje kraja nezgode, nato smo na kraj prišli gasilci in začeli z delom. Prikazali smo, kako posredujemo, ko je osebno vozilo prevr-njeno na bok. S tehničnim posegom smo izvlekli voznika iz vozila, ga imobilizirali in pripravili na transport v bolnišnico. Pri tem smo uporabili veliko tehnike, da so obiskovalci lahko tudi sami videli, za kaj se jo uporablja. Na koncu je tudi policist prikazal, kako opravi svoj postopek ob prometni nesreči. Vsi obiskovalci so se lahko okrepčali z napitki in vročim pasuljem. Dan odprtih vrat je bil zelo dobro obiskan in nadejamo se, da ga bomo ponovili tudi prihodnje leto. Ob tem se bi rad zahvalil PP Grič, NMP Lj, GRS Lj, vaščanom Stare Vrhnike in seveda našim sponzorjem Kompostarna Rosa, Libela - Gašper Petkovšek, s. p., kmetija Rotar in Servis potapljaške opreme - Boštjan Turk, s.p. Poleti smo posredovali na 42 intervencijah in jih do zdaj beležimo že 65 v tem letu. Posredovali smo: 11 x požari, 14 x prometne nesreče, 11 x smo nudili tehnično pomoč, 2 x pomoč reševalcem, 3 x odpiranje vozil in 1 x reševanje na vodi in iz nje. Poudariti pa je treba dve intervenciji, ko smo dvakrat odpirali osebna vozila, v kate- rih sta bila zakljenjena otroka. Naša ekipa je otroka zelo hitro rešila iz vozila, tako da ni bilo nobenih posledic kljub zelo visokim temperaturam, ko lahko hitro nastane dehidracija v razgretem avtomobilu. 25. 8. 2018 smo pripravili slavnostno akademijo ob praznovanju 110-letnice obstoja našega gasilskega društva. Zaradi zelo slabega vremena je Krožek šole Hosta predvideni postroj gasilskih enot odpadel in tako smo pripravili slavnostno akademijo v prostorih Krajevne skupnost Stara Vrhnika. Na njej je bil postroj praporščakov s prapor-ji sosednjih gasilskih društev. Nato je predsednik PGD Stara Vrhnika tovariš Boris Remžgar prebral kratko kroniko našega društva od ustanovitve do današnjih dni, nato je sledil slavnostni nagovor predsednika GZ Vrhnika tovariša Vinka Keršmanca in župana Občine Vrhnika g. Stojana Jakina. Na slovesnosti sta predsednik in poveljnik PGD Stara Vrhnika podelila zahvale za sodelovanje vsem sosednjim gasilskim društvom, kolegom iz GB Lj, GZ Vrhnika, gasilskemu poveljstvu Občine Vrhnika, štabu CZ Vrhnika, ekipi NMP Vrhnika, častnemu poveljniku tovarišu Pavletu Bizjanu in podporniku društva g. Janezu Čepljaku. Poveljnik in predsednik GZ Vrhnika pa sta ob tej priložnosti podelila tudi priznanja članom Gasilskega društva Stara Vrhnika, za kar jim vsi iskreno čestitamo. Na koncu je sledil ob koračnici odhod praporščakov s prapori gasilskih društev iz dvorane. Slavje smo nadaljevali v hangarju nekdanje vojašnice na Stari Vrhniki z gasilsko veselico. Igral nam je Ansambel Smeh in ob dobri glasbi, pijači in dobri jedači smo veselo rajali pozno v noč, kar pa ne bi bilo mogoče brez naših sponzorjev in vaščanov Stare Vrhnike. Gozd naš prvobitni dom Reči otroku »Pomiri se!« med tem, ko ga obdaja nemir v vseh oblikah, je nasilje svoje vrste. Postavimo ga raje v mirno okolje in molčimo... Šola Hosta vabi malčke od (3)4 leta dalje in mlade do 15 let na gozdne dogodivščine, ki v otroku prebujajo najbolj pristno in najbolj neokrnjeno. Ne vzgajajmo otroka z govorjenjem, primimo ga za roke in ga odvedimo v gozd. Pustiti otroku dihati in biti je velika stvar, ki terja od odraslega veliko osebne moči, saj nam naša 'skrb' zanj nenehoma prigovarja strahove, zaradi katerih dušimo otroka in ga motimo v njegovem doživljanju trenutka. Gozd je velik Učitelj, le dovolj dolgo moramo biti v njem in na nas izlije vse svo- je darove... mir, potrpljenje, radost, mehkobo, trdoživost, ubranost, gibkost, krotkost, idejnost, navdušenje, marljivost, zadovoljnost, odsotnost vseh nezdravih potreb in odvisnosti, svobodnost v vsakem oziru... in še bi lahko jadrali v NRAV živih, katerim se je treba le voljno prepustiti, da nas napolnijo s samimi seboj. In ravno tu se skriva bojevniški pouk... kako postati voljan za priliv moči...kakšno notranja klima mora vladati človeku, da je odprt zanje... Vabljeni enkrat mesečno na Gozdne urice: Prvič v soboto 6. 10. ob 10h pri cerkvi sv. Trojice, oziroma na našem placu, potem, ko izveste, kje je. Sobota 27.10.2018 ob 10h. Sobota 24.11.2018 ob 10h Sobota 22.12.2018, Sobota 26.1.2019 Sobota 23.2.2019 Sobota 30.3.2019 Sobota 20.4.2019 (predzadnja sobota) Sobota 18.8.2019 (predzadnja sobota) Zadnje srečanje 15.6.2019 s pogostitvijo staršev, starih staršev, bratov, sester in drugih domačih. Prehrana Na vsako srečanje naj otrok prinese s seboj nekaj za na žar oz. odprt ogenj, kakšen kos sadja, kaj sladkega in nekaj za pit. Cena: letna članarina 30 eur. Mesečna članarina 25 eur za člane (35 eur za nečlane). Vodi: Marjeta O. Šumrada, Vrhnika - hosta.delavnice@ outlook.com 031 481 014. N OS Občina Vrhnika 1. oktober 2018» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si - spet smo tu! Vozniki pozor Naslov članka in transparent z naslovom Vozniki pozor - spet smo tu!, ki visi čez Tržaško cesto opozarja vse voznike, da so med nami zopet šolarji. Transparent je le ena od novosti, za katero smo poskrbeli člani ZŠAM Vrhnika v sodelovanju s SPV Občine Vrhnika. V samo zgodbo varovanja ob prvih šolskih dneh se kot nosilci akcije vključujemo člani ZŠAM Vrhnika in smo tako v sodelovanju s PP Vrhnika, občinskim redarstvom in prostovoljci poskrbeli, da so otroci varno zakorakali v šole in vrtce. Poudariti je treba, da žal na Vrhniki prometna infrastruktura poka po vseh šivih. Kolone so nekaj vsakdanjega in prava anarhija vlada ob nesrečah na avtocesti. Tik pred začetkom pouka so delavci uspešno porušili cestninsko postajo in obnovili del vozišča skozi Vrhniko. Uspešno gradijo kolesarsko pot ob pokopališču in vse to so projekti, ki obetajo, vendar nikakor ne zmanjšujejo prometne obremenjenosti Vrhnike. Upam, da bosta nova občinska in državna vlada našli posluh za nujno potrebni obvoznici proti Borovnici in v smeri Logatca. Število otrok, ki zakorakajo v vrtce in šole, se zaenkrat še ne zmanjšuje, kar je dober znak za narod, s stališča prometne varnosti pa je pogled drugačen. Prizidek ob Slomškovi šoli je delno razbremenil OŠ Ivana Cankarja, s tem pa pridobil tudi redno avtobusno linijo, ki prihaja z Drenovega griča. Avtobus v jutranjih urah odloži učence pred vrati obeh vrhniških šol, vendar pa se dogaja, da vozniki ne upoštevajo talnih oznak in parkirajo na mestu, kjer avtobus že tako težko izvede vozni manever. Torej velja opozorilo, da ne parkirajte na mestu, kjer dostopa avtobus redne linije, in seveda tudi drugih šolskih linij! Zaradi povečanega prometa smo letošnje varovanje izvajali deset delovnih dni. V prvem se je izvajalo intenzivno varovanje in vključevanje v šole, kjer smo otrokom, predvsem najmlajšim, predstavili na njihov razumljiv način, kako naj ob spremstvu staršev zakorakajo v prometni labirint. Tudi odraslim smo podali nekatere koristne informacije. Učenci OŠ Antona Martina Slomška in učenci POŠ Bevke so bili ob uspešno izpeljanem prometnem poligonu deležni sladke sadne nagrade. V drugem delu varovanja učencev smo se člani preoblekli v manj vpadljiva oblačila AVP-ja. Namen je bil opazovati promet, vozila in gibanje drugih udeležencev v prometu. Uporaba telefonov, vožnja v rdečo luč, nestrpnost in podobno je naš zaključek poročila jutranjega opazovanja voznikov. V času slabega vremena, dežja, se prometna situacija samo še poslabša. V nevarnosti ste tudi vsi kolesarji, ki brez čelade vozite po napačni strani ceste. Naj opozorimo, da je do 18. leta obvezna uporaba čelade. Letos smo, v sodelovanju s PP Vrhnika in Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom Vrhnika, delovali na 17 ključnih točkah. Delujemo preventivno in tako bomo delovali tudi v prihodnje. Vsaka naša odločitev ali beseda je namenjena varnosti ne glede na pripombe, ki smo jih bili deležni nekateri. Prometna vzgoja se začne na domačem dvorišču, ob pomoči in zgledu staršev in skrbnikov otrok. Vsi drugi lahko le osveščamo in vam pri prometni vzgoji ponudimo roko. Veliko otrok se vozi tudi z avtobusom. O pomembnosti privezovanja, pravilne namestitve šolske torbe, obnašanja na avtobusu ter vstopanja in izstopanja iz avtobusa bomo člani izvedli kratko seznanitev kar med vožnjo na vseh relacijah. To je naš aktivni prispevek k večji varnosti v prometu v Občini Vrhni- ka in nanj smo lahko ponosni. V prihodnjih dneh in mesecih bomo člani ZŠAM Vrhnika, ob sodelovanju s PP Vrhnika, izvajali preventivne akcije nadzora privezanosti otrok v vozilih in uporabi avtosedežev za otroke. Obiskali bomo okolice vrtcev v Občini Vrhnika in preverili, kako poskrbite za svoje nado-budneže. V oktobru se bomo v sodelovanju s SPVC srečali na prireditvi Dan brez avtomobila. Zanimivo bo. Vabljeni! Sodelovanje s Policijsko postajo Vrhnika, Medobčinskim inšpektoratom in redarstvom Vrhnika in prostovoljci, ki so priskočili na pomoč v projektu Varovanje ob prvih šolskih dnevih je bilo dobro. Na tem mestu se jim zahvaljujem in računam na njihovo pomoč tudi v prihodnje. Zahvala tudi Občini Vrhnika, SPVC Vrhnika, Osnovni šoli Ivana Cankarja, Osnovni šoli Antona Martina Slomška in Gostilni pri Kranjcu za pomoč ob izvedbi naloge. Svoj trud in čas smo v naši akciji s sloganom Aktivni za varnost v prometu v prvih septembrskih dnevih vložili: Marija Zemljič, Ignac Ze-mljič, Karol Jurjevčič, Slavko Jereb, Janez Šuštaršič, Nace Jeri-na, Anja Čretnik, Milan Jeršin, Jože Mesec, Franc Modrijan, Dušan Rodošek, Tone Tomšič, Jure Jakopič, Zlatko Drmota, Jože Keršmanc, Milan Nartnik, Irinka Štefančič in Franjo Čre-tnik. Iskrena hvala za vaš trud. Vsem voznikom želimo strpno vožnjo in ne pozabite na pravočasen odhod na pot. Franjo Čretnik, predsednik ZŠAM Vrhnika Zimzeleni namesto na Dobrač do Koče v Krnici Dobrač, gora nad Ziljsko dolino, nas je že dolgo izzivala in pričakovali smo, da jo bomo osvojili konec junija. Bili smo že blizu! Toda v Kranjski Gori smo zavili proti Vršiču, in sicer z razlogom. Ob pogledu na avstrijsko stran meje so se že vlekli sivi oblaki, ki niso obetali nič lepega. Pri Mihovem domu smo se poslovili od našega prijaznega voznika Miha in se usmerili proti planini v Klinu in Mali Tamar. Po prijazni gozdni poti smo se spustili do planine v Klinu. Tamkajšnja planinska koča, na višini 1113 m, ima kuliso navpičnih sten proti vzhodu, severu in zahodu! Potešili smo lakoto in žejo ter se po poti, polni grušča, ob potoku vračali do vršiške ceste. Na poti smo napasli oči na rdečih naglavkah, rodo- dendronu, celo arniki, zvončicah, dvolistnem vi-menjaku, divjakovcu, pojalniku, gnezdovnicah ... Marsikdo je prvič videl lepi čeveljc, a ne izdamo, kje. Prehitro se je končala pot ob divji strugi Velike Pišnice in že smo hiteli proti Mojstrani, kjer smo slavljencem zapeli in jim zaželeli še mnogo lepih pohodov. Ob tem pa smo se čisto pozabili zahvaliti vodnikom za vso skrb in vodenje in si zaželeti, da bi se kmalu spet videli, a bo za to še čas. Vsem našim pohodnicam in pohodnikom, drugim planincem, vsem, ki to berete, predvsem pa našim štirim vodnikom in organizatorkam srečno na poteh, varen korak, obilico dobre volje in potrpežljivosti ter zdravja v imenu vseh, ki se radi družimo in živimo razgibano. Nasvidenje v jeseni! Zapisala: Elica Brelih Sončki na Svetih Višarjih Na zadnji junijski izlet smo se odpeljali skozi Trbiž do vasi Zabnica. Pri obeležju Nebeške romarske poti iz Ogleja do Svetih Višarij so nam dobrote nove sedemdesetletnice dale energijo, ki je prav prišla za premagovanje strmine po stoletja stari poti čez Višarski graben. Med samo hojo je bil čas za Sončkov klepete, za opazovanje oblik kamenja pod nogami in previdno stopanje čez drevesne korenine na robu Višarske planine. Na levi so se odprli prvi razgledi na visoke skalne stene, ki so dali zagon za vzpon in kmalu sem med hojo ob leseni ograji v pobočju prvega vrha občudovala Kamnitega lovca in stene Viševe in Montaževe skupine. Po spustu na sedlo sem zagrizla v zadnje pobočje in kmalu spet zagledala zvonik višarske cerkve z Dolomiti in Visokimi Turami v ozadju. Obstala sem na najvišjem vrhu na n.v. 1766 m. Vsak je našel svoj prostor med travami in na robovih stez, oči pa so občudovale vrhove Dobrača, Mangarta in mimogrede sem bila tudi v stenah Jalovca. Počasi smo sestopili med hiše v posebni arhitekturni skladnosti do Marijine romarske cerkve, božje poti Slovanov, Germanov in Romanov. V zgodovini je bila večkrat poškodovana in obnovljena, ohranil pa se je Marijin kip z Jezusom. Znotraj je ladjo obdajala tihota in edino svetlobo oddajala pozlačena s srebrom tkana obleka Matere Božje z Detetom na glavnem oltarju ter rumena barva njenega plašča na poslikavi slikarja Toneta Kralja na glavnem oboku, zunaj pa me je zajel vrvež prodajalcev, romarjev in obiskovalcev Višarij. Vrnili smo se z gondolo s pogledom na Kanalsko dolino in svet gora nad njo, na poti domov pa me je tudi malo »zmanjkalo«. Pot na Višarje sem že dolgo hodila v mislih, danes pa je bila malo težja. Nisem bila le poho-dnik, ampak tudi romar, saj sem poleg svoje teže prinesla gor vse, ki mi kaj pomenijo in teh ni bilo malo, ni čudno, da sem komaj zmogla. Marija Dolinar, foto Tatjana Rodošek Nfl? Občina Vrhnika a 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si UPOKOJENSKI KOTIČEK Družabno srečanje starejših članic in članov Društvo upokojencev Vrhnika že od leta 1986 vsako leto organizira srečanje starejših od 75 let konec avgusta. Srečanja so bila organizirana na različnih lokacijah, v zadnjem času pa na vrtu Pri Kranjcu. Prostovoljke in prostovoljci pripravijo pester program, ki se začne z dobrodošlico, nadaljuje z živo glasbo in drobnimi pozornostmi do starej- ših. Seveda ne manjkata tudi odličen bograč in domači vrhniški štruklji. Najpogumnejši se ob zvokih glasbe tudi zavrtijo. Vsako leto poskrbimo za prevoze, po potrebi od doma in nazaj, pa tudi iz Doma upokojencev. Udeleženke in udeleženci so veseli, ko se srečujejo s svojimi vrstniki, saj se bolj poredko videvajo. Zadovoljni se zahvaljujejo za pozornost in prijaznost, ki jim jo namenjamo, in si želijo, da bi se videvali še več let na takih prireditvah. Hvala vsem prostovoljkam in prostovoljcem za njihov prispevek. Zapisala. Elica Brelih, foto: Željko Jadanic Barjani na Šentviški planoti Veselo razpoloženi smo se Barjani malo meglenega 11. septembra odpeljali proti Šentviški planoti. Po vijugasti cesti po dolini Zale in ob vseh rdečih semaforjih ob Idrijci smo v vasi Slap ob Idrijci zapeljali desno proti Šentviški planoti, ki se razprostira med rekama Idrijco in Bačo, do vasi Šentviška gora. Pričakalo nas je sonce, v dolini pa je še vedno vztrajala megla. Odpravili smo se proti severu po poti, ki se je vzpenjala mimo opuščenih kamnitih stavb, skozi mešan gozd, dokler nismo prispeli na severni rob Šentviške planote. Pred nami se je prikazala Kojca, v daljavi pa Porezen, Rodica, Črna prst in Okrogli jubileji v septembru Anton Lenarčič, Cesta Gradenj, Vrhnika (1923) Terezija Nagode, Na Livadi, Vrhnika (1923) Marija Majda Opačic, Na Zelenici, Vrhnika (1926) Marjana Opeka, Verd, Vrhnika (1926) Branko Fabjan, Vrti, Vrhnika (1927) Ljudmila Seliger, Kolodvorska ul., Vrhnika (1928) Karolina Mikuž, Dom starejših občanov, Vrhnika (1928) Jože Dimnik, Voljčeva cesta, Vrhnika (1928) Franc Levec, Verd, Vrhnika (1928) Matevž Burjak, Delavsko naselje, Vrhnika (1928) Frančišek Kavčič, Drenov Grič, Vrhnika (1933) Slavka Lukančič, Stara Vrhnika (1938) Ivana Ahčan Golobič, Bevke, Vrhnika (1938) Bernarda Šušteršič, Prisojna cesta, Vrhnika (1938) gore vse tja do Krna. Obdani s čudovitimi pogledi smo prav počasi pomalicali, se razgovorili in Milanu na fotografiji pomahali v pozdrav. Ob nadaljevanju poti smo si ogledali propadajočo stavbo, v kateri je bila do leta 1957 osnovna šola z enim razredom in hkrati učiteljevo stanovanje. Po krajši poti smo se vrnili do Šentviške gore. Ob poti do vrha in nazaj so nas spremljale enoletne suholetnice, nekaj zapoznelih cvetov šentjanževke, smetlike, ciklame in prvi znanilci jeseni, jesenski podleski. Tudi naši gobarji so prišli na svoj račun, saj so »uplenili« nekaj jurčkov in dežnikaric. Ob vrnitvi smo se v Slapu ob Idrijci ustavili še na odličnem kosilu. Hvala Sonji za varno izpeljan pohod, hvala vsem za prijetno druženje. Zapisal: Milan Pavlin, foto: Sonja Zalar Bizjak Sončki na Zadeli in Ojstrem hribu Kdor ravno ni doma izpod teh dveh vrhov, se bo vprašal, kje sta. Kdor ju želi obiskati, se mora peljati iz Rakitne po asfaltni cesti proti Cerknici in izstopiti v zaselku Pikovnik na sedlu, kjer se cesta prevesi proti Begunjam pri Cerknici. Greben Zadele in Ojstrega hriba se nad sedlom širi v smeri proti jugovzhodu in je z višinami okoli 950 metrov tudi razvodnica. Vode se na severni strani stekajo v Zalo, na jugu pa v Cerkniščico. Sončki smo se odločili za to pot, ker vremenska napoved ni bila najugodnejša, pa še poletni čas z vročimi dnevi ni bil primeren za utrjevanje kondicije. Pot smo začeli v zaselku Pikovnik, se povzpeli na Zadelo, kjer zaradi gozda ni razgleda, prečili še Ojstri hrib in se po cesti, ki vodi iz Zimzeleni na razgledni gori vulkanskega izvora (Kranjska reber) Prvi jesenski pohod smo namenili raziskovanju Kranjske rebri s prelaza Volovljek od Kranjskega Raka preko Kašne planine do vrha in v dolino na prelaz Črnivec. Po makadamski cesti med bogatimi smrekovimi gozdovi smo prišli na pašno planino, kjer smo takoj opazili drugačna tla z rastjem in več rjavkasto zelenkastih mlak. Tla so namreč neprepustna, ker je Kranjska reber vulkanskega izvora tako kot Smrekovec. Sv. Vida, spustili v Župeno. V sosednjem zaselku Beč smo krenili na makadamsko gozdno cesto in se začeli spuščati proti Peklu pri Borovnici. Pot nam je hitro minevala, saj smo si po dvomesečni ločitvi imeli dosti povedati. Pri odcepu za Krimsko jamo smo se spomnili na medvojne dogodke, ki so za večno zaznamovali to kraško brezno. Od vrha Strmca smo sledili gozdni poti na zahodni strani grebena nad Koželjskim grabnom, ki nas je pripeljala pod Železnik. Hrib je dobil ime po boksitni rudi z večjo količino železa, ki so jo v preteklosti celo talili. Od tam je sledil le še krajši spust po grapastem kolovozu in že smo zagledali avtobus, ki nas je čakal ob cesti pod Pristavo, med Ohonico in gostiščem v Peklu. Tako blizu Vrhnike, pa tako neznano! Primerno za oblačne dni, ko ni razgledov, hoje je pa dovolj. Besedilo: Sonja Zalar Bizjak, foto: Tatjana Rodošek Med travišči se bogato razraščajo borovničevje in grmički brusnic, a na žalost smo bili prepozni za te naravne dobrote. Uživali pa smo v čudovitih razgledih proti Grintovcem, Menini planini, Goltem, Raduhi, celo Snežnik je sramežljivo kukal iz meglene koprene. Človek bi kar obsedel do večera, ko bi opazoval lučke v Ljubljanski kotlini ... Toda vodnika Frenk in Jože, ki je bil prvič z nami, sta imela časovnico, po kateri se je bilo treba ravnati. Zadovoljni smo bili, da smo se po dveh mesecih spet družili kljub zrelim »srebrnim« letom in brez naporov zmogli pot. Tako smo zakoračili v petnajsto leto naših druženj. Zapis: E. Brelih, foto: Ž. Jedanic p * % m- FILMSKO DOPOLDNE V KINU VRHNIKA«j^Vc^p Vsak zadnji četrtek v mesecu. Po filmu kava in čaj. Vsem jubilantom iskreno čestitamo za visok jubilej, čestitke pa tudi vsem, ki so praznovali septembra. Za več informacij obiščite www. kino-vrhnika.si ali pišite na info@kino-vrhnika.si N OS Občina Vrhnika 1. oktober 2018» 19 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Številka: 3500-1/2015 (5-08) Datum: 27. 8. 2018 TEHNIČNA POPRAVKA STALIŠČ do pripomb in predlogov, podanih v času javne razgrnitve dopolnjenega osnutka Sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika Popravlja se navedba pripombe št. 145, in sicer gre za kapno višino 5 m in ne največjo višino 5 m, kot je navedeno v stališčih z dne 8. 8. 2018. Stališče se ne spremeni. Pravilna navedba pripombe št. 145 se glasi: PRIPOMBA št. 145: Pripomba se nanaša na dopolnitev PPIP za EUP DG_1638 (zemljišča s parc. št. del 1589/2,1590/3 in 1590/4, k. o. Velika Ligojna) z dopustitvijo postavitve montažnega šotora za skladiščenje, dimenzij največ 26 x 71 m in kapne višine 5 m. STALIŠČE: Pripombi se ugodi. Popravlja se navedba pripombe št. 181, in sicer gre za zemljišče s parc. št. 1561/4, k. o. Zaplana, in ne 1361/4, k. o. Zaplana, kot je navedeno v stališčih z dne 8. 8. 2018. Stališče se ne spremeni. Pravilna navedba pripombe št. 181 se glasi: PRIPOMBA št. 181: Pripomba se nanaša na popravek izrisa poteka meje EUP ZA_107 in po-pravek podrobnejše namenske rabe za preostali del zemljišča s parc. št. 1561/4, k. o. Zaplana, iz površin počitniških hiš (SP) v površine razpršene poselitve (A). STALIŠČE: Pripombi se ugodi. Župan Stojan Jakin, l. r. Na podlagi 87. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Vrhnika je Občinski svet Občine Vrhnika na svoji 27. seji, dne 27. 9. 2018 sprejel ODREDBA o spremembah in dopolnitvah Odredbe o prometni ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika 1. člen Spremeni se 5. člen Odredbe o ureditvi in uvedbi časovno omejenega parkiranja na javnih parkiriščih v Občini Vrhnika, ki se glasi: Javne parkirne površine, kjer je parkiranje časovno omejeno, so ustrezno označene parkirne površine na naslednjih lokacijah: - parkirišče pri Črnem orlu (delno), - parkirišče pri Cankarjevem hramu, - parkirišče pri avtobusni postaji nasproti OŠ Ivana Cankarja, Tržaška cesta 2 na Vrhniki, - parkirišče na trgu Karla Grabeljška (v celoti), - parkirišča v naselju Vrtnarija - jugozahodni del. Parkiranje je časovno omejeno od ponedeljka do petka od 8.00 do 17.00 na 2 uri. 1. člen Spremeni se Priloga VII. 4. člen Ta odredba se objavi v uradnem občinskem glasilu Naš časopis in prične veljati osmi dan po objavi. Številka: 007-3/2017 - (6-08) Datum: 28. 9. 2018 ŽUPAN OBČINE VRHNIKA Stojan Jakin l.r. Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 11/18 - ZSPDSLS-1 in 30/18) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 430/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 27. redni seji dne 27. 9. 2018 sprejel naslednji SKLEP O PRENEHANJU STATUSA JAVNEGA DOBRA I. Nepremičninama, parc. št. 2597/2 in 2597/3, obe k.o. Stara Vrhnika (2001), preneha status javnega dobra, ki je v zemljiški knjigi zaznamovan pod ID omejitve 16260162. II. Sklep začne veljati osmi dan po objavi v občinskem glasilu Naš časopis. Številka: 478-62/2015 (6-03) Datum: 28. 9. 2018 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin Na podlagi 119. člena in v povezavi s 115. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Ur. l. RS, št. 61/17) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 365/09) je Občinski svet Občine Vrhnika na 27. redni seji dne 27. 9. 2018 sprejel O D L O K o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Hrib - Gradišče) 1. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) S tem odlokom se, ob upoštevanju usmeritev iz Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika (Ur. l. RS, št. 27/14, 50/14 - teh. popr., 71/14 - teh. popr., 92/14 - teh. popr., 53/15, 75/15 - teh. popr., 9/17, 9/17 - teh. popr., 79/17 - teh. popr., 12/18 - teh. popr.), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za prenovo mestnega jedra Vrhnike (del Hrib - Gradišče), (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelal Urbi Oblikovanje prostora d.o.o., Ljubljana, št. projekta 1508. (2) OPPN za prenovo je prostorski izvedbeni akt, s katerim Občina Vrhnika podrobneje načrtuje prostorske ureditve in določa pogoje za graditev in poseganje v prostor v območju varovane naselbinske dediščine mestnega jedra Vrhnike (del Hrib - Gradišče). (3) OPPN je izdelan na podlagi Konservatorskega načrta za prenovo mestnega jedra Vrhnike - analitični del, ki sta ga izdelala Inštitut Villa Sancti, junij 2010 in LUZ d.d., Ljubljana, september 2016 ter Konservatorskega načrta za prenovo Hrib - Gradišče za OPPN Hrib - Gradišče - načrtovalski del, ki ga je izdelal Populus Prostorski inženiring d.o.o., št. projekta 411-09-15. Konservatorski načrt za prenovo je obvezni sestavni del OPPN. 2. člen (vsebina odloka) OPPN določa: 1. SPLOŠNE DOLOČBE 2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 3. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 3.1 Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji 3.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin 3.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 3.3.1 Skupni pogoji za urbanistično oblikovanje 3.3.2 Skupni pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov 3.3.3 Posebni pogoji za oblikovanje objektov 3.3.4 Pogoji za pomožne objekte in vzdrževanje objektov 3.3.5 Pogoji za urejanje zelenih površin 4. NAČRT PARCELACIJE 5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 6. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 7. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE 8. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM 9. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV 10. KONČNE DOLOČBE 3. člen (sestavni deli OPPN) OPPN vsebuje: 1. Besedilni del: odlok o OPPN 2. Grafični del: Karta 01 Izsek iz kartografskega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika s prikazom lege OPPN M 1:2.000 Karta 02 Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem M 1:2.000 Karta 03 Vplivi in povezave s sosednjimi območji M 1:2.000 Karta 04 Ureditvene enote M 1:2.000 Karta 05 Ureditvena situacija M 1:1.000 Karta 06.1A Prometna situacija, varianta A M 1:1.000 Karta 06.2A Prometna situacija - ulični profili, varianta A M 1:50 Karta 06.3A Prometna situacija - ulični profili, varianta A M 1:50 Karta 06.1B Prometna situacija, varianta B M 1:1.000 Karta 06.2B Prometna situacija - ulični profili, varianta B M 1:50 Karta 06.3B Prometna situacija - ulični profili, varianta B M 1:50 Karta 07 Načrt komunalne, energetske in telekomunikacijske ureditve M 1:1.000 Karta 08 Načrt parcelacije M 1:1.000 Karta 09 Ureditve za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom M 1:1.000 3. Priloge: - Izvleček iz OPN Občine Vrhnika, - Prikaz stanja prostora, - Smernice in mnenja, - Obrazložitev in utemeljitev OPPN, - Povzetek za javnost, - Konservatorski načrt prenove, - Katalog urbane opreme. 4. člen (pomen izrazov) (1) V odloku so uporabljeni izrazi, ki imajo enak pomen kot izrazi v OPN Občine Vrhnika, in še dodatni. (2) Osnovni (glavni) objekt je objekt, ki je po značaju in dejavnosti osnoven, glaven, prevladujoč na zemljišču namenjenemu gradnji. (3) Pomožni objekti so: objekti za lastne potrebe, začasni objekti, objekti za spremljanje stanja okolja, ograje, podporni zidovi, urbana oprema, objekti za oglaševanje in spominska obeležja. Po načinu dovoljevanja so lahko enostavni ali nezahtevni. (4) Novogradnja kot nadomestitev objekta je odstranitev objekta in novogradnja objekta na isti lokaciji, z enakimi ali drugačnimi gabariti, odmiki in/ ali namembnostjo. (5) Zemljišče namenjeno gradnji je zemljišče, ki je sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo obstoječemu objektu, ali je predvidena ureditev površin, ki bodo služile predvidenemu objektu. (6) Vodnogospodarske ureditve so gradnja gradbeno--inženirskih objektov za urejanje voda. (7) Izraz „vidno neizpostavljeno" pomeni v tem odloku fasado ali strešino, ki: - ni orientirana na javno površino, - ni v smeri pogleda iz druge ulice. Za vizualno neizpostavljeno se šteje tudi fasada ali strešina objekta, ki je odmaknjena od ulice najmanj 12 m. 5. člen (skupni in posebni pogoji) (1) Odlok vsebuje skupne in posebne prostorske izvedbene pogoje. (2) Skupni prostorski izvedbeni pogoji veljajo za posamezna področja urejanja prostora (urbanistično in arhitekturno oblikovanje, infrastrukturno urejanje ipd.) in ureditvene enote, razen, če je s posebnimi pogoji za posamične lokacije ali za posamezne objekte določeno drugače. (3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji so določeni za posamične lokacije ali objekte. 2. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 6. člen (območje urejanja) (1) Območje OPPN obsega center mesta Vrhnika, in sicer območje ob Voljčevi cesti (del) in ulici Hrib (del) in Gradišče (del). (2) Z OPPN se urejajo enote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP), ki jih določa OPN Občine Vrhnika: VR_1364, VR_1367, VR_1368, VR_1369, VR_1373, VR_1691, VR_1878, VR_2060, VR_2602, kar je grafično prikazano na Karti 01_Izsek iz kartografskega dela Občinskega prostorskega načrta Občine Vrhnika s prikazom lege OPPN. (3) Območje OPPN obsega 5,34 ha in vključuje naslednje parcele ali dele parcel: *221/1, *221/2, *221/3, *226, *227/2, *228, *231, *232, *234/1, *234/2, *235, *261 del, *262, *263, *266, *269/1, *269/2, *271, *272, *273/1, *273/2, *274, *279, *282, *284, *286, *287/1, *287/2, *296, *297, *298, *299, *300, *301, *390, *546, 1842/2 del, 1847/1, 1847/2, 1847/3, 1847/4, 1847/5, 1847/6, 1847/7, 1847/8, 1848/1, 1848/3, 1848/4, 1848/5, 1848/6, 1848/7, 1858/3, 1858/5, 1858/6, 1858/7, 1862, 1863, 1865/1, 1865/2, 1866, 1868/1, 1868/2, 1868/3, 1868/4, 1868/5, 1870, 1871/1, 1871/2, 1871/4, 1871/5, 1871/6, 1871/7, 1871/8, 1871/9, 1871/10, 1879/1 del, 1882, 1885/2, 1886, 1889, 1890/3, 1893/2, 1894/2, 1900/1, 1900/2, 1900/3, 1900/5, 1911/8, 1938/2 del, 1943/1, 1943/2, 1943/3, 1944/1, 1947, 1951/3, 1951/4, 1951/5, 1951/6, 1954, 1955/4, 1959, 1960, 2857/2 del, 2882/5, 2882/13, 2892/1 del, 2892/2, 2910 del, 2913/1 del, 2961/1, 2961/2, vse k. o. Vrhnika. (4) Meja območja urejanja z OPPN je določena in prikazana v grafičnem prikazu: Karta 02, Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem. 7. člen (način, vrsta in namen prenove) (1) Za mestno jedro Vrhnike (del Hrib-Gradišče) je z OPPN prostorsko načrtovana celovita prenova območja, in sicer: - prenova javnih površin, - revitalizacija območja VR_1367, - prenove, rekonstrukcije, nadomestne gradnje, - obnova fasad objektov - objektov stavbne dediščine in drugih, ki še nimajo obnovljenih fasad s sprejemljivimi ukrepi energetske sanacije (streha, okna, dvoriščna fasada, ulična fasada itd.), - določitev možnosti nadzidav in prizidav, - določitev možnih pomožnih objektov in oblikovanja le-teh, - določitev oblikovanja ograj, - določitev in ureditev parkirnih mest, - določitev oblikovanja urbane opreme, - določitev lokacij in oblike objektov za oglaševanje na javnih površinah ter na zasebnih objektih za lastne potrebe, - določitev lokacij in oblikovanje ekoloških otokov, - določitev prostora za letne vrtove, oblikovanje senčnic, podov, ograj ipd. (2) Namen prostorske prenove je dolgoročno in trajnostno ohranjanje naselbinske, stavbne in druge kulturne dediščine in sočasno omogočanje vzdržnega razvoja, predvsem pa: - ohranjanje „genius loci" in morfološke strukture starega jedra Vrhnike - del Hrib - Gradišče, - ohranjanje arhitekture stavb, gabaritov in detajlov z revitalizacijo, - ohranjanje prostorov in povezav med objekti, - ohranjanje in razvoj dejavnosti v območju, - umirjanje prometa na Voljčevi cesti, - povezovanje območja z drugimi predeli Vrhnike, - ureditev in opremljanje javnih površin, - urejanje in dopolnjevanje gospodarske javne infrastrukture. 3. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 3.1.Vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji 8. člen (povezave) (1) Območje OPPN se povezuje v sosednja območja po obstoječih prometnicah: - na sever po Voljčevi cesti čez mostiček na Cesto 6. maja in z odcepom Na Klisu; - na vzhodu čez Gradišče s priključkom na Tržaško cesto; - na jug po Voljčevi cesti s priključkom na Tržaško cesto; - na zahod čez Hrib s priključkom na Tržaško cesto. (2) Ohranjajo in prenavljajo se peš povezave v sosednja območja. Načrtovana je peš pot iz območja, ob pokopališkem zidu do parkirišča pred pokopališčem. (3) Povezave so prikazane na karti 03 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji. 3.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin 9. člen (vrste dejavnosti) (1) Območje OPPN je po OPN namenjeno stanovanjskim površinam za stanovanjske stavbe na ravnem terenu (SSea) in drugim območjem centralnih dejavnosti brez bivanja (CD). (2) V območju z namensko rabo SSea so, če ta odlok za posamezne obstoječe objekte ne določa drugače, dopustne dejavnosti: - bivanje, - pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrtne, trgovske in storitvene, gostinstvo in turizem, poslovne, družbene in druge. Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte: - da služijo zadovoljevanju vsakdanjih potreb lokalnih prebivalcev; - da nimajo negativnega vpliva na okolje in bivanje; - dovolj velika površina parcele, namenjene gradnji, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje dejavnosti, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami; - da je možen neposreden dovoz na najmanj javno mestno ali krajevno cesto za promet z večjimi tovornimi vozili (priklopniki in polpriklopniki); - objekti za kmetijstvo so dopustni le na parceli namenjeni gradnji, ob obstoječih kmetijah, gradnja objektov za rejo živali ni dovoljena; - v primeru novogradnj e obj ekta, kjer bo del obj ekta namenjen za spremljajoče dejavnosti ali spremembe namembnosti ali rabe dela objekta za spremljajoče dejavnosti, je dopusten delež teh prostorov do 50 % BTP celotnega objekta; - največja dopustna velikost objektov za obrt in poslovne dejavnosti je do 200 m2 BTP objekta ali dela objekta; - največja dopustna velikost objektov za trgovino, storitve, gostinstvo, turizem, družbene in druge je do 300 m2 BTP objekta ali dela objekta. (3) V območju z namensko rabo CD so, če ta odlok za posamezne obstoječe objekte ne določa drugače, dopustne dejavnosti: - trgovske in storitvene dejavnosti, - gostinstvo in turizem, - poslovne dejavnosti, - družbene dejavnosti. (4) Dopustne so spremembe namembnosti delov stanovanjskih objektov za spremljajoče dejavnosti. (5) Dopustne so spremembe namembnosti gospodarskih objektov v okviru dopustnih dejavnosti in ob ohranjanju historične oblikovne značilnosti objektov. 10. člen (vrste gradenj) (1) V območju OPPN so, če ta odlok ne določa drugače, dopustne naslednje vrste gradenj: - za obstoječe objekte so dopustna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, odstranitve objektov, - odstranitev enot kulturne dediščine oz. arheološke ostaline je dopustna le s pridobljenim kul-turnovarstvenim soglasjem za raziskavo in odstranitev, skladno s predpisi o varstvu kulturne dediščine, - dopustne dozidave, nadzidave objektov, razen na objektih kulturne dediščine in objektih s posebnimi pogoji, - novogradnje objektov, - novogradnje kot nadomestitve obstoječih objektov, - gradnja, rekonstrukcija in vzdrževalna dela prometne, energetske, komunalne infrastrukture, telekomunikacijskega omrežja in naprav, - vodnogospodarske ureditve, - ureditev zelenih površin. (2) Dopustni so pomožni objekti, ki so določeni v tem odloku. (3) Vzdrževalna dela so dopustna v skladu s pogoji tega odloka. 3.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo 3.3.1 Skupni pogoji za urbanistično oblikovanje 11. člen (ureditvene enote) OPPN določa ureditvene enote s pogoji za urbanistično oblikovanje objektov, ki so razvidne na karti 04 Ureditvene enote, in so: - v-1 zazidava jedra vasi, - v-2 vaška gručasta zazidava, - v-3 zazidava jedra vasi z objekti stavbne kulturne dediščine, - v-4 objekti večjega merila. 12. člen (ureditvena enota „v-1") Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje za osnovne objekte so: - faktor zazidanosti - FZ: največ 40 %, - faktor odprtih bivalnih površin - FOBP: najmanj 30 %, - izraba: do dve stanovanjski enoti, - orientacija: prečno ali vzdolžno na smer ulice Gradišče, - odmiki: • ohranitev obstoječe lege objektov in odmikov od ceste; v primeru novogradnje in novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta od 0 do 1 m od parcele ceste; večji odmik je dopusten izjemoma v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta in interesa širitve prometne površine za povečanje varnosti; večji odmik uskladita in določita občinski organ, pristojen za ceste in pristojni organ za varstvo kulturne dediščine; • odmik od drugih sosednjih parcelnih mej: enak ali večji od obstoječega, za novogradnjo kot nadomestitev objekta soglasje soseda ni potrebno predložiti; • osnovni objekti na isti parceli (npr. stanovanjski in gospodarski) se lahko medsebojno stikajo. 13. člen (ureditvena enota „v-2") Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje za osnovne objekte: - faktor zazidanosti - FZ: največ 50 %, - faktor odprtih bivalnih površin - FOBP: najmanj 25 %, - izraba: do dve stanovanjski enoti, - orientacija: ni predpisana, - odmiki: • ohranitev obstoječe lege objektov in odmikov od ceste; v primeru novogradnje in novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta od 0 do 1 m od parcele ceste, večji odmik je dopusten izjemoma v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta in interesa širitve prometne površine za povečanje varnosti; večji odmik uskladita in določita občinski organ, pristojen za ceste in pristojni organ za varstvo kulturne dediščine; • odmik od drugih sosednjih parcelnih mej: enak ali večji od obstoječega, za novogradnjo kot nadomestitev objekta soglasje soseda ni potrebno predložiti; • osnovni objekti na isti parceli (npr. stanovanjski in gospodarski) se lahko medsebojno stikajo. 14. člen (ureditvena enota „v-3") Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje objektov stavbne kulturne dediščine: - izraba: do dve stanovanjski enoti na površinah z namensko rabo SSea, - orientacija: enaka obstoječi, - odmiki: ohranitev obstoječe lege objektov in odmikov od ceste; večji odmik od ceste je dopusten izjemoma v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta in interesa širitve prometne površine za povečanje varnosti; večji odmik uskladita in določita občinski organ, pristojen za ceste in pristojni organ za varstvo kulturne dediščine. 15. člen (ureditvena enota „v-4") Prostorski izvedbeni pogoji za urbanistično oblikovanje so: - faktor zazidanosti - FZ: največ 50 %, - faktor odprtih bivalnih površin - FOBP: najmanj 30 %, - orientacija: ni predpisana, - odmiki: ohranitev obstoječe lege objekta, orientacije in odmikov od ceste, - osnovni objekti na isti parceli se lahko medsebojno stikajo. 16. člen (odmiki osnovnih objektov) Odmik objektov se meri horizontalno od ravnine najbolj izpostavljenega dela fasade objekta (za izpostavljeni del fasade se ne štejejo venci, obrobe, balkoni, napušči in drugi elementi fasade) do meje javne površine ali meje sosednje lastniške parcele. 3.3.2 Skupni pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov 17. člen (tloris in višinski gabarit) (1) Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje tlorisa in višinskega gabarita stanovanjskih objektov: - tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 1 : 1,4 do 1 : 2, - višina: • do K + P + 1N + M, višina kolenčnega zidu do 80 cm, • ali do K + P + M, višina kolenčnega zidu do 140 cm, • pritličje pri vhodu do + 35 cm nad urejenim terenom, pri objektih na nagnjenem terenu kota pritličja ni predpisana, • pri objektih na nagnjenem terenu so na najvišjem delu objekta dopustni do dve vidni etaži nad terenom. (2) Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje tlorisa in višinskega gabarita gospodarskih objektov in objektov drugih dejavnosti so: - tloris podolgovat z razmerjem stranic najmanj 2 : 3, - višina: • do K + P + podstrešje, • pritličje pri vhodu do + 35 cm nad urejenim terenom. (3) Pri rekonstrukciji se ohranja etažnost obstoječega objekta, višina kapi in slemena pa lahko odstopata od obstoječih višin. 18. člen (dozidave in nadzidave) (1) Dozidani ali nadzidani del objekta je treba oblikovno povezati v enotno in skladno oblikovano stavbno maso, nakloni strešin in kritina pa morajo biti enaki. Dozidave so dopustne v vzdolžni smeri objekta. (2) Dozidave vetrolovov in sorodnih manjših volumnov na ulični strani objektov in na vidno izpostavljenih delih fasad niso dopustne. 19. člen (odstranitev dela objekta) V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega objekta ohrani, del pa odstrani, je treba ohranjeni del obstoječega in nov objekt povezati v enotno in skladno oblikovano stavbno maso, nakloni strešin in kritina morajo biti enaki. 20. člen (fasade objektov) (1) Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje fasad objektov so: - fasade morajo biti vertikalne; nagnjene fasade in previsi niso dopustni, - dopustna je uporaba svetlih tonov zemeljskih barv ter dodaten svetlejši ton za okvire odprtin na fasadi. (2) Na fasadah je treba ohranjati tradicionalno razporeditev odprtin (osi), velikost in razmerja odprtin. 21. člen (streha) (1) Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje streh objektov so: - dopustna je dvokapnica s simetričnim naklonom od 35 do 45°; - sleme mora biti v smeri daljše stranice objekta; - širina napušča mora biti najmanj 60 cm; manjša širina napušča je dopustna na čelnih fasadah v primeru tradicionalnega oblikovanja napušča z zaokroženim ometom; - dopustni so čopi; - dopustna je opečna kritina v obliki zareznika ali bobrovca v odtenkih opečne rdeče barve. (2) Prostorski izvedbeni pogoji za arhitekturno oblikovanje streh gospodarskih objektov so: - dopustna je dvokapnica s simetričnim naklonom od 35 do 45°; - dopusten je asimetričen napušč; - sleme v smeri daljše stranice objekta; - dopustni so čopi; - dopustna je opečna kritina v obliki zareznika ali bobrovca v odtenkih opečne rdeče barve. 22. člen (frčade in strešna okna) (1) Odpiranje strešin je dopustno s klasičnimi fr-čadami (z dvokapno streho in vertikalnimi stenami). (2) Pogoji za oblikovanje klasičnih frčad z dvoka-pno streho in vertikalnimi stenami so: - frčade z dvokapno streho in vertikalnimi stenami ne smejo biti širše od enega razstoja špirovcev; - strešine frčad morajo biti v enakem naklonu kot osnovna streha; - sleme frčad ne sme segati nad sleme osnovne strehe; - razporeditev frčad mora biti skladna z razporeditvijo odprtin na fasadi objekta; - čopi na frčadah niso dopustni. (3) Odpiranje strešin s strešnimi okni je dopustno na vidno neizpostavljenih strešinah in s pogoji: - razporeditev strešnih oken na strešini mora biti skladna z razporeditvijo odprtin na fasadi objekta; - strešna okna morajo biti vgrajena med špirovce in ne smejo biti širša od enega razstoja. (4) Kombinacija odpiranja (frčade in strešna okna) na eni strešini ni dopustna. (5) Odpiranje strešin na gospodarskih objektih ni dopustno. 23. člen (stavbno pohištvo) (1) Vhodna vrata morajo biti masivna lesena ali iz drugih materialov in barvno usklajena z ostalim stavbnim pohištvom. (2) Okna so lahko lesena ali plastična z večslojno zasteklitvijo. (3) Za barve stavbnega pohištva (okenske okvirje, vrata) se uporabi rjave odtenke (različne barve lesa) ali belo barvo. (4) Dopustna zunanja senčila oken so simetrična dvokrilna polkna, rolete ali roloji s skritimi škatlami. Senčila morajo biti v barvi stavbnega pohištva. Zunanje žaluzije niso dopustne. 24. člen (objekti stavbne kulturne dediščine) (1) Prostorski izvedbeni pogoji za celostno ohranjanje objektov stavbne kulturne dediščine (navedeni v 62. členu) določajo: - ohranitev tlorisnih in višinskih gabaritov, dozidave in nadzidave niso dopustne; - ohranitev oblike in naklona strešin; - ohranitev členitve fasad in fasadnih elementov; - ohranitev razporeditve in velikosti oken in vrat; - ohranitev portalov; - ohranitev oken in zunanjih vrat, kjer so ohranjene historične ali oblikovne značilnosti, oz. njihova zamenjava z novimi v enakih dimenzijah, členitvah in ostalih oblikovnih značilnostih prvotnega stavbnega pohištva. Pri dvojnih oknih je okna na zunanji strani fasadnega ovoja treba ohraniti kot originalna lesena z enojno zasteklitvijo, na notranji strani je dovoljena vgradnja oken z večslojno zasteklitvijo; - odpiranje strešin s klasičnimi frčadami (z dvoka-pno streho in vertikalnimi stenami) je dopustno pod pogoji za oblikovanje frčad; - odpiranje strešin s strešnimi okni je na vidno ne-izpostavljenih strešinah dopustno izjemoma, če to ne vpliva na varovane vrednote posameznega objekta in jo potrdi ZVKDS na podlagi vizualiza-cije; - dopustna je opečna kritina v obliki zareznika ali bobrovca v odtenkih opečne rdeče barve; - barvo fasade določi ZVKDS na podlagi obveznega sondiranje fasade; - za potrebe dejavnosti v pritličju objekta so dopustne spremembe velikosti odprtin in njih razporeditev, obstoječe zazidane odprtine je treba pre-zentirati na fasadi kot slepa okna ali vrata, nova zapiranja odprtin niso dopustna; Priloga VIL Prikaz lokacije časovno omejenega parkiranja na trgu Karla Grabeljška na Vrhniki. Nfl? Občina Vrhnika a 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si - toplotna izolacija na zunanji strani fasade načeloma ni dopustna, razen s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije; - dopustna so notranja senčila in simetrična dvo-krilna polkna kot zunanja senčila; - varstvo zemeljskih plasti z arheološkimi ostalina-mi. (2) Pri novogradnjah kot nadomestitvah obstoječih objektov se poleg upoštevanja skupnih pogojev za arhitekturno oblikovanje objektov ohranja etažnost obstoječega objekta, pri čemer lahko višina slemena in kapi deloma odstopata od obstoječih višin. 3.3.3 Posebni pogoji za arhitekturno oblikovanje in vzdrževanje objektov 25. člen (posebni pogoji za objekte na Gradišču) Za objekte v nadaljevanju veljajo naslednji posebni pogoji za arhitekturno oblikovanje: (1) Objekt Gradišče 1: - stanovanjski objekt: • pri prenovi ali rekonstrukciji ni dopustno spreminjati oblike strehe; - gospodarsko poslopje: • dozidave in nadzidave obstoječega gospodarskega poslopja niso dopustne; • pri prenovi ali rekonstrukciji je treba ohraniti širok enostranski napušč in prezentirati leseno konstrukcijo. (2) Zemljišči s parc. št. 1886 in 1889, k. o. Vrhnika: - novogradnjo stanovanjskega objekta se locira na severno zahodno stran parcele; - dopustna je višina objekta do P + 1; - sleme objekta mora biti orientirano pravokotno na ulico Gradišče; - ograjo ob ulici Gradišče je treba postaviti na parcelno mejo. (3) Objekt Gradišče 2: - dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne; - pri prenovi ali rekonstrukciji ni dopustno spreminjati oblike strehe; - pri zamenjavi oken je treba izbrati ustreznejša (tridelna s prečkami, barvni ton in material); - pri prenovi ali rekonstrukciji fasade je potrebno barvo fasade izvesti v skladu s skupnimi pogoji za arhitekturno oblikovanje. (4) Objekt Gradišče 3: - pri novogradnji je treba ohraniti lego ob ulici in orientacijo objekta; - dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. (5) Objekt Gradišče 6: - nadzidave obstoječega objekta niso dopustne; - za novogradnjo je dopustna enaka etažnost P + M; - pri prenovi ali rekonstrukciji strehe je treba obliko strehe poenotiti, tako da se doseže enovita strešina preko posameznih stavbnih volumnov. (6) Objekt Gradišče 7: - pri novogradnji je treba ohraniti lego ob ulici in orientacijo objekta; - pri prenovi ali rekonstrukciji objekta je treba ohraniti širok napušč in opečne mreže/zračnike. (7) Objekt Gradišče 9: - stanovanjski objekt: • pri novogradnji je treba ohraniti lego ob ulici in orientacijo objekta; • dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. Enaka etažnost velja tudi v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta; • pri prenovi ali rekonstrukciji objekta je treba ohraniti vhod iz dvorišča ter velikosti, razmerja in razporeditve odprtin. - gospodarsko poslopje: • pri novogradnji je treba ohraniti lego ob ulici in orientacijo objekta; • dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. Enaka etažnost velja tudi v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta; • pri prenovi ali rekonstrukciji objekta je treba ohraniti vhod iz dvorišča, enostranski široki napušč ter opečne mreže. (8) Objekt Gradišče 10: - pri novogradnji je treba ohraniti lego ob ulici in orientacijo objekta; - za novogradnjo velja enaka etažnost P + M; - pri prenovi ali rekonstrukciji strehe se frčade izvedejo v skladu s kakovostnimi značilnostmi arhitekturnega oblikovanja območja in skupnimi pogoji za arhitekturno oblikovanje. (9) Zemljišče s parc. št. 1900/1, k. o. Vrhnika: - novogradnjo stanovanjskega objekta se locira na severno-zahodno stran parcele. (10) Objekt Gradišče 11: - stanovanjski objekt: • pri novogradnji je treba ohraniti lego ob ulici in orientacijo objekta; • potrebna je ohranitev reliefa nad kamnitim skle-pnikom; dopustna je prestavitev reliefa na drugo mesto na fasadi. - kozolec: • pri vzdrževanju objekta niso dopustni posegi, ki bi spreminjali izgled kozolca; • dopustna je tudi rušitev kozolca in eventuelna nadomestitev z objektom, ki bi ohranjal obulično lego, orientacijo in posnemal oblikovanje gospodarskih objektov. 26. člen (posebni pogoji za objekte na Voljčevi cesti) Za objekte na Voljčevi cesti, navedene v nadaljevanju, veljajo naslednji posebni pogoji za arhitekturno oblikovanje: (1) Objekt Voljčeva 17: - nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. Enaka etažnost velja tudi v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta; - pri novogradnji je treba ohraniti lego ob ulici in orientacijo objekta; - ohraniti je treba kamniti portal in spominsko ploščo na fasadi. (2) Objekt Voljčeva 17a: - nadzidava obstoječega objekta ni dopustna. Enaka etažnost velja tudi v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta; - pri novogradnji je treba ohraniti lego ob ulici in orientacijo objekta. (3) Objekt Voljčeva 18: - dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. Enaka etažnost velja tudi v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta; - dopustna je novogradnja pomožnega objekta (drvarnice) in nadstrešnice za vozila na zemljišču s parc. št. 1955/4, k. o. Vrhnika, v skladu z grafičnim prikazom na karti 05 Ureditvena situacija in drugimi pogoji tega odloka; - ohraniti je treba oblikovanje strešine (dvokapni-ca, čopi) in členitev fasade (zidci, okenski okvirji v ometu, razporeditev in dimenzije okenskih odprtin (razen odprtin v pritličju - poslovnem delu stavbe). (4) Objekt Voljčeva 20: - dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. Enaka etažnost velja tudi v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta; - ohraniti je treba lesen portal „in situ" na zahodni fasadi, prezentirati ga je treba kot slepi portal ali zastekliti s steklom v enem kosu; - ohraniti je treba kamniti vhodni portal na stopnišču na vzhodni strani objekta; - ohraniti je treba motiv ganka. (5) Objekt Voljčeva 21 in 21a: - Staro župnišče: • dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. Enaka etažnost velja tudi v primeru no- vogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta; • ohraniti je treba oblikovanje strešine ter razporeditev in dimenzije okenskih odprtin; - južni del objekta Voljčeva 21a: • dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. Enaka etažnost velja tudi v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta; - garaža: dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. (6) Objekt Voljčeva 24: - stanovanjski objekt: • dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. Enaka etažnost velja tudi v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta; • ohraniti je treba oblikovanje strešine; • pri novogradnji je treba ohraniti lego ob ulici in orientacijo objekta; • ohraniti je treba kamniti portal „in situ"; - gospodarsko poslopje: • dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. Enaka etažnost velja tudi v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta; • ohraniti je treba oblikovanje strehe; • ohraniti je treba opečne mreže; - kozolec je treba ohranjati v avtentični podobi. (7) Objekt Voljčeva 25: pri novogradnji je treba ohraniti lego ob ulici in orientacijo objekta. (8) Objekt Voljčeva 27: dopustna je rušitev objekta. 27. člen (posebni pogoji za objekte na Hribu Za objekte na Hribu, navedene v nadaljevanju, veljajo naslednji posebni pogoji za arhitekturno oblikovanje: (1) Objekt Hrib 3: dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. Enaka etažnost velja tudi v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta. (2) Objekt Hrib 7a: - dozidave obstoječega objekta niso dopustne; - ohraniti je treba lesen ramenski portal na zahodni fasadi; - ohraniti je treba okni na zahodni fasadi s kamnitim škatlastim okvirjem, profilirano preklado in kovano mrežo; - ohraniti je treba kamniti vhodni portal na dvorišču; - dopustna je novogradnja pomožnega objekta (nadstrešnice za vozilo) na zemljišču s parc.št. 1848/6, k. o. Vrhnika, v skladu z grafičnim prikazom na karti 05 Ureditvena situacija in drugimi pogoji tega odloka; - dopustna je novogradnja nadstreška nad stopniščem. (3) Objekt Hrib 8: dopustna je dozidava oz. novogradnja pomožnega objekta na zemljišču s parc. št. *231, k. o. Vrhnika, v dopustnih dimenzijah v skladu z grafičnim prikazom na karti 05 Ureditvena situacija in drugimi pogoji tega odloka. Streha mora biti dvokapnica nad poenotenim pomožnim objektom. (4) Objekt Hrib 9: dopustna je ureditev dovoza po zemljišču s parc. št. 2910, k. o. Vrhnika, v širini najmanj 3,5 m. Ker zemljišče s parc. št. 2910, k. o. Vrhnika nima zadostne širine, se območje za izvedbo dovoza širi na sosednja zemljišča. (5) Objekt Hrib 10: dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. Enaka etažnost velja tudi v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta. (6) Objekt Hrib 16: nadzidave obstoječega objekta niso dopustne. Enaka etažnost velja tudi v primeru novogradnje kot nadomestitve obstoječega objekta. 28. člen (posebni pogoji za objekte na Tržaški cesti) Za objekte na Tržaški cesti, navedene v nadaljevanju, veljajo naslednji posebni pogoji za arhitekturno oblikovanje: (1) Objekt Tržaška cesta 33 in 33a: - pri prenovi ali rekonstrukciji strehe objekta Tržaška cesta 33a se frčade izvedejo v skladu s kakovostnimi značilnostmi arhitekturnega oblikovanja območja in skupnimi pogoji za arhitekturno oblikovanje; - pri prenovi ali rekonstrukciji fasade objekta Tržaška cesta 33 je treba ustrezno prezentirati originalni vhod s kamnitim portalom in odstraniti balkon; - pri prenovi ali rekonstrukciji fasade je potrebno barvo fasade izvesti v skladu s skupnimi pogoji za arhitekturno oblikovanje. (2) Objekt Tržaška cesta 35: pri rekonstrukciji objekta je treba poenotiti višinske gabarite in oblikovanje strehe. (3) Objekt Tržaška cesta 36: - dozidave in nadzidave obstoječega objekta niso dopustne; - ohraniti je treba oblikovanje strešine in zatrepnih delov ter razporeditev in dimenzije okenskih odprtin. 29. člen (posebni pogoji za objekte kulturne dediščine) OPPN za posamezne objekte stavbne kulturne dediščine poleg skupnih pogojev določa še posebne pogoje. V primeru razlike med skupnimi in posebnimi pogoji veljajo posebni pogoji: (1) Objekti Voljčeva 13 - domačija (EŠD 12418): - dopustna senčila so simetrična dvokrilna polkna; - nadstreški niso dovoljeni; - obstoječa enokrilna okna v nadstropju se lahko ohrani, lahko se jih tudi zamenja z dvokrilnimi; - gospodarski objekt ob Voljčevi (št. stavbe 253): • dopustna je sprememba pretežne namembnosti objekta v storitvene dejavnosti ali v javni program. Manjšemu delu gospodarskega objekta (do 50 %) je dopustna sprememba namembnosti v stanovanjsko ob zagotovitvi zadostnega števila parkirnih mest; • dopustna je zapolnitev dveh večjih odprtin z opečnato mrežo po vzoru manjših odprtin in zasteklitev vseh štirih odprtin z notranje strani. (2) Objekt Voljčeva 14 - domačija (EŠD 12419): - pri prenovi fasade je potrebno ustrezno prezenti-rati zazidane okenske odprtine kot slepa okna; - dopustna senčila so simetrična dvokrilna polkna; - nadstreški niso dovoljeni; - dopustna je novogradnja gospodarskega ali pomožnega objekta na delu zemljišča s parc. št. 1960, k. o. Vrhnika, v skladu z grafičnim prikazom na karti 05 Ureditvena situacija in drugimi pogoji tega odloka. (3) Objekt Voljčeva 15 - hiša (EŠD 12446): - pri prenovi ali rekonstrukciji objekta je treba odstraniti prizidek s teraso in pločevinaste nadstreške nad vhodnimi vrati; - pri prenovi ali rekonstrukciji je potrebno barvo fasade izvesti v skladu s skupnimi pogoji za arhitekturno oblikovanje; - dopustna senčila so simetrična dvokrilna polkna; - nadstreški niso dopustni; - ohraniti je treba originalno tlakovanje pred vhodom. (4) Objekt Voljčeva 16 in 16A - hiša (EŠD 12447): pri prenovi ali rekonstrukciji je potrebno ustrezno re-interpretirati velike odprtine dvoriščnega objekta. (5) Objekt Voljčeva 19 - hiša (EŠD 17956): - ohranijo se lesena in kovana polkna, - ohrani se dostop do objekta z zahodne smeri, - ohrani se originalni tlak ob južni fasadi. (6) Objekt Voljčeva 26 - domačija (EŠD 12420): ohrani se fragment portala z letnico 1798. (7) Objekt Gradišče 4 (EŠD 12425): - pri prenovi ali rekonstrukciji je potrebno v pritličju zamenjati stavbno pohištvo - okna v original- no obliko dvokrilna z nadsvetlobo; - nadstreški niso dovoljeni. (8) Objekt Gradišče 5 (EŠD 12426): - odstraniti je potrebno klimatsko napravo iz ulične fasade; - pri prenovi ali rekonstrukciji je potrebno zamenjati stavbno pohištvo - okna v originalno obliko dvo-krilna in barvo fasade izvesti v skladu s skupnimi pogoji za arhitekturno oblikovanje. (9) Objekt Gradišče 8 (EŠD 12427): - pri rekonstrukciji je potrebno odstraniti vse pritlične prizidke ter nadstrešek na zahodni fasadi gospodarskega objekta; - odstraniti je potrebno izvesek na ulični fasadi, nadomestiti v skladu s skupnimi pogoji odloka; - dopustna senčila so simetrična dvokrilna polkna; - nadstreški niso dovoljeni. (10) Objekt Hrib 1 (EŠD 12428): ohraniti je treba zidani reprezentančni vhod na parcelo z vzhodne smeri. 3.3.4 Pogoji za pomožne objekte in vzdrževanje objektov 30. člen (skupna določila za pomožne objekte) (1) Pomožni objekti, ki so dopustni v območjih z namensko rabo SSea so: objekti za lastne potrebe, začasni objekti, vadbeni objekti, objekti za spremljanje stanja okolja, ograje, podporni zidovi, urbana oprema, objekti za oglaševanje, spominska obeležja in telekomunikacijski objekti in naprave. (2) Pomožni objekti, ki so dopustni v območjih z namensko rabo CD so: začasni objekti, vadbeni objekti, objekti za spremljanje stanja okolja, ograje, podporni zidovi, urbana oprema, objekti za oglaševanje, spominska obeležja in telekomunikacijski objekti in naprave. (3) Na obstoječih delujočih kmetijah so dopustni tudi kmetijski pomožni objekti, razen objektov za rejo živali. (4) Pomožni objekti niso namenjeni bivanju in ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte GJI. 31. člen (pomožni objekti za lastne potrebe) (1) Pomožne objekte za lastne potrebe je dopustno postavljati na funkcionalnih zemljiščih osnovnih objektov v območju z namensko rabo SSea. (2) Dopustne so gradnje pomožnih objektov za lastne potrebe in sicer: - nadstrešek: prostostoječ pomožni objekt, namenjen zaščiti osebnih motornih vozil in koles, z bruto površino največ 36 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta; praviloma z dvokapno streho z naklonom 35 - 45° in opečno kritino. Izjemoma, če ni vpliva na varovane lastnosti enote, so možna odstopanja, ki jih potrdi pristojni organ za varstvo kulturne dediščine; - garaža kot prostostoječ pomožni objekt ni dopustna; - drvarnica: prostostoječ enoetažen pomožni objekt, namenjen hrambi trdega kuriva, s podolgovatim tlorisom in bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom, praviloma z dvokapno streho z naklonom 35 - 45° in opečno kritino, obod iz lesenih pokončnih letev. Izjemoma, če ni vpliva na varovane lastnosti enote, so možna odstopanja, ki jih potrdi pristojni organ za varstvo kulturne dediščine; - lopa: prostostoječ enoetažen pomožni objekt, namenjen shranjevanju orodja, vrtne opreme ipd., z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, pri katerem je streha hkrati strop nad prostorom, praviloma z dvokapno streho z naklonom 35 - 45° in opečno kritino, obod iz lesenih pokončnih letev. Izjemoma, če ni vpliva na varovane lastnosti enote, so možna odstopanja, ki jih potrdi pristojni organ za varstvo kulturne dediščine; - uta oz. senčnica: enoetažna, navadno lesena, delno odprta stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, z bruto površino največ 15 m2 in višino najvišje točke največ 3,5 m, merjeno od najnižje točke objekta, praviloma z dvokapno streho z naklonom 35 - 45° in opečno kritino, obod iz lesenih pokončnih letev. Izjemoma, če ni vpliva na varovane lastnosti enote, so možna odstopanja, ki jih potrdi pristojni organ za varstvo kulturne dediščine; - zbiralnik za kapnico: montažen ali obzidan in nadkrit prostor za vodo, prestreženo ob padavinah, navadno s strehe, prostornina do 30 m3, praviloma vkopani. (3) Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti odmaknjeni: - 1,5 m od meje javne prometne površine, manjši odmik je dopusten s pisnim soglasj em upravlj avca javne površine; - 1,5 m od meje zemljišča namenjenega gradnji, manjši odmik od 1,5 m je dopusten s pisnim soglasjem soseda; - 1,5 m od osnovnih objektov. (4) Navedeni pomožni objekti so dopustni kot enoe-tažni objekti, postavljeni so lahko kot posamični ali tako, da se stikajo oz. imajo skupne konstrukcijske elemente in/ali streho. Pomožni objekti morajo biti postavljeni na parcelo tako, da ne zakrivajo osnovnih objektov proti ulici. (5) Čopi in strešne frčade na pomožnih objektih za lastne potrebe niso dopustni. (6) Konzolni nadstreški nad vhodi niso dopustni. 32. člen (pomožni kmetijski objekti ) Na obstoječih delujočih kmetijah so dopustni tudi pomožni kmetijski objekti: - kozolec: lesena konstrukcija za sušenje in shranjevanje kmetijskih pridelkov, praviloma krme, s tlorisno velikostjo največ 150 m2, če gre za dvojni kozolec (toplar) oz. z dolžino največ 30 m in z višino najvišje točke objekta največ 6 m, če gre za enojni kozolec; oblikovanje mora slediti tradicionalnim regionalnim vzorom; - kmečka lopa: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju kmetijske mehanizacije in lesnih goriv, z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; - skedenj: enoetažen, pritličen objekt za opravljanje kmečkih opravil in shranjevanje sena ali slame z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; oblikovanje mora slediti tradicionalnim regionalnim vzorom; - senik: enoetažen, lesen, pritličen objekt za shranjevanje sena z bruto površino največ 150 m2 in višino najvišje točke največ 6 m, merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; - kašča: enoetažen, pritličen objekt, namenjen shranjevanju žita, koruze in drugih poljščin, z bruto površino največ 20 m2 in višino najvišje točke 3,5 m merjeno od najnižje točke objekta, katerega streha je hkrati strop nad prostorom; oblikovanje mora slediti tradicionalnim vzorom; - silos: objekt v obliki korita za hranjenje in skladiščenje snovi v razsutem stanju oz. za konzerviranje krme - pri koritastem silosu je tlorisna površina največ 150 m2; - gnojišče: objekt za skladiščenje hlevskega gnoja, zgrajen kot za vodo neprepustna ploščad, dre-nirana v za vodo neprepustno gnojnično jamo in brez odvoda v površinske ali podzemne vode, tlorisna površina največ 200 m2 in višina najvišje točke objekta največ 1,3 m, merjeno od najnižje povprečne točke terena; - zbiralnik gnojnice ali gnojevke: za vodo neprepustna laguna ali drug podoben za vodo neprepusten objekt, prostornine do 150 m3 - do višine 1,3 m. 33. člen (pomožni začasni objekti) (1) V območju OPPN je v območju z namensko rabo SSea kot pomožni začasni objekt dopustno postaviti: odprt gostinski vrt in oder z nadstreškom. (2) V območju OPPN je na namenski rabi CD kot pomožni začasni objekt dopustno postaviti: odprt gostinski vrt, pokrit prostor z napihljivo konstrukcijo ali montažni šotor, oder z nadstreškom in tribune. 34. člen (pomožni vadbeni objekti) V območju OPPN je na namenski rabi SSea in CD dopustno urediti kot pomožni vadbeni objekt: igrišče na prostem, kolesarsko stezo, sprehajalno pot ali stezo. 35. člen (ograje) (1) V območju OPPN je dopustno postavljati medso-sedske ograje do višine 150 cm. (2) Ograje je dopustno postaviti do meje zemljiške parcele, na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče. Medso-sedsko ograjo je dopustno postaviti na parcelno mejo s pisnim soglasjem soseda. (3) Ograja je lahko postavljena do meje javne prometne površine s soglasjem upravljavca prometne površine. (4) Ograje ob ulici so dopustne v naslednjih materialih in oblikah: - zidani ometani ali betonski stebri in parapetni zidovi do višine 30 cm s kovinskim polnilom (kovinske palice ali mreža), - kovinske ograje (kovinske palice ali mreža), - tradicionalen lesen plot s pokončnimi letvami, - živa meja, ki ima lahko tudi žično mrežo in/ali masivne stebre. (5) Vstopna in uvozna vrata ograje se morajo odpirati na zasebno zemljišče in ne na javno površino ceste ali ulice. 36. člen (podporni zidovi) (1) V območju OPPN je dopustno postavljati podporne zidove. (2) Višina podpornega zidu je največ 1,20 m. Večje višinske razlike se premošča z gradnjo podpornih zidov v terasah. Razdalja med dvema podpornima zidovoma v terasah je najmanj 0,70 m in mora omogočati zasaditev vegetacije. Skupna višina podpornih zidov v terasah je največ 3,50 m. (3) Gradnja podpornega zidu, višjega od 1,20 m, je dopustna za potrebe gradnje gospodarske javne infrastrukture in dostopne ceste. (4) Podporni zid je lahko kamnit ali betonski. Vidna stran betonskega podpornega zidu mora biti obložena s kamnom ali intenzivno ozelenjena. 37. člen (urbana oprema in gostinski vrtovi) (1) Oblikovanje urbane opreme je določeno s Katalogom urbane opreme Občine Vrhnika, ki je priloga OPPN. (2) Postavitev urbane opreme ne sme ovirati gibanja pešcev. Postavitev urbane opreme je dopustna izven najmanjših potrebnih površin za zagotavljanje varnega peš prometa. Postavitev urbane opreme na ožinah ni dopustna. (3) Določila veljajo tudi za gostinske vrtove na javnih površinah. 38. člen (objekti za oglaševanje) (1) Oglaševanje za lastne potrebe je dopustno na zemljiščih objektov, v katerih se izvaja oglaševana dejavnost. Oglaševanje je dopustno s prostosto-ječimi informacijskimi tablami višine cca. 1,60 m, širine največ 0,80 m. Napisi ali oglasne table na fasadah objektov niso dopustni. (2) Oglas v obliki izveska na fasadi je dopusten v primerih pritličij z dejavnostmi; spodnji rob izveska mora biti najmanj 2,80 m nad utrjeno peš površino, izvesek sme segati do 1,50 m od ravnine fasade. Postavitev oglasa v kakršnikoli obliki nad sleme objekta ni dopustna. (3) Oglaševanje drugih vsebin je dopustno samo na oglasnih panojih ali drugih sorodnih objektih za oglaševanje na površinah javnega dobra, s katerimi upravlja pooblaščeni upravljavec za oglaševanje. (4) Oblikovanje oglasnih panojev in drugih sorodnih objektov za oglaševanje je določeno s Katalogom urbane opreme Občine Vrhnika, ki je priloga OPPN. (5) Oglasni panoji za jumbo plakate niso dopustni. 39. člen (spominska obeležja) Arhitekturno oblikovana spominska obeležja je dopustno pritrjevati na fasade objektov ob soglasju lastnika objekta. 40. člen (vzdrževanje objektov) (1) Za vzdrževanje objektov stavbne kulturne dediščine je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje. (2) Vzdrževanje objektov - inštalacije in naprave na objektu (namestitev naprav in z njimi povezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode, pridobivanje energije, komunikacije in zveze) je dopustno nameščati na vidno neizpostavljene strešine in do višine slemena streh. (3) Klimatskih naprav in sorodnih naprav ni dopustno nameščati na fasade, ki so vidne iz javnih površin. 3.3.5 Pogoji za urejanje zelenih površin 41. člen (skupna določila za zelene površine) Načrtovane ureditve zelenih površin so razvidne iz grafičnih prikazov na karti 06.1A, 6.1B Prometna situacija. 42. člen (vrtača Farovška dolina VR_1878 ZD) Za vrtačo Farovška dolina VR_1878 ZD veljajo naslednji pogoji: - pobočje vrtače se ureja kot zelena bariera proti Tržaški cesti. Zasaja naj se z avtohtonimi drevesnimi vrstami tega območja; - na delu zemljišča s parc. št. 1858/6, k. o. Vrhnika, (območje je označeno na karti 5 Ureditvena situacija) je dopustna postavitev pomožnih objektov, skladno z določbami poglavja 3.3.4. tega odloka. 43. člen (zelene površine na zemljišču s parc. št. 1882, k. o. Vrhnika) Na zeleni površini, zemljišče s parc. št. 1882, k. o.Vrhnika pod župniščem, gradnja objektov ni dopustna, razen gospodarske javne infrastrukture, medso- sedske ograje, urbane opreme in opornih zidov. 44. člen (vrt na posestvu s parc. št. 1943/2, k. o. Vrhnika) Za oblikovan vrt na posestvu s parc. št. 1943/2, k. o. Vrhnika, veljajo naslednji pogoji: - gradnja objektov ni dopustna, razen gospodarske javne infrastrukture, medsosedske ograje, opornih zidov in urbane opreme; - zagotoviti je treba redno vzdrževanje, dopustni sta rekonstrukcija in prenova. 45. člen (zelene površine na zemljišču s parc. št. 1960, k. o. Vrhnika) Na zeleni površini, zemljišče s parc. št. 1960, k. o. Vrhnika, v okljuku Hribskega potoka, gradnja objektov ni dopustna, razen gospodarske javne infrastrukture, medsosedskih ograj, urbane opreme in opornih zidov. 46. člen (zelene površine na zemljišču s parc. št. 1871/1, k. o. Vrhnika) Na zeleni površini, zemljišče s parc. št. 1871/1 -del, vzhodno od objekta Tržaška 33, ni dopustna gradnja objektov, razen gospodarske javne infrastrukture, medsosedskih ograj in opornih zidov. 47. člen (zelena površina na severnem delu zemljišča s parc. št. 1868/1, k. o. Vrhnika) Na zeleni površini na severnem delu zemljišča s parc. št. 1868/1, k. o. Vrhnika, veljajo naslednji pogoji: - površina se ureja kot zelena bariera. Zasaja naj se z avtohtonimi drevesnimi vrstami tega območja; - gradnja objektov ni dopustna, razen gospodarske javne infrastrukture, medsosedskih ograj in opornih zidov. 48. člen (zelene površine na delu zemljišča s parc. št. 1900/1, k. o. Vrhnika) Na zeleni površini, zemljišče s parc. št. 1900/1 - del, k. o. Vrhnika, severno od objekta Gradišče 11, niso dopustne novogradnje objektov, razen gospodarske javne infrastrukture, medsosedskih ograj in pomožnih objektov za lastne potrebe. 4. NAČRT PARCELACIJE 49. člen (1) Na karti 08 Načrt parcelacije so grafično določene parcelacije zemljišč za prometne ureditve priključka Voljčeve na Tržaško cesto. (2) Dopustne so tudi druge parcelacije zemljišč, razen na območju stavbne kulturne dediščine. 5. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO 50. člen (gradnja GJI) (1) Na območju OPPN je obstoječa in načrtovana izboljšava oz. dopolnitev gospodarske javne infrastrukture: prometno omrežje in prometne površine, oskrba s pitno vodo, odvod odpadnih vod, odvod meteornih vod, oskrba z električno energijo, javna razsvetljava, plinovodno omrežje, telekomunikacijsko omrežje in CATV omrežje, odstranjevanje odpadkov. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro je razvidna iz kart 6.1A in 6.1B Prometna situacija in 7 Načrt komunalne, energetske in telekomunikacijske ureditve. (2) Dovoljena je gradnja nove gospodarske javne infrastrukture, za katero trase še niso načrtovane oziroma so v fazi načrtovanja. (3) Pri realizaciji prostorskega akta so dopustni premiki tras in izvedba komunalnih naprav in prometnih ureditev glede na grafično prikazane trase v primeru prilagajanja stanju na terenu, izboljšave tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega ali okolj evarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smej o poslabšati prostorski in okoljski pogoji in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. (4) Priključevanje na posamezno infrastrukturno omrežje se izvede na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca omrežja. 51. člen (prometne površine) (1) OPPN določa dve varianti prometne ureditve na kartah 6.1 A in 6.1 B Prometna situacija. (2) Po varianti A, prikazani na karti 6.1 A, je načrtovana ureditev za dvosmerni promet. Cestni profili so prikazani na kartah 6.2 A in 6.3 A in so naslednji: opis cestnega profila širine prometnih površin skupna širina Voljčeva V1-V1 peš površina 1.00 m vozišče - dvosmerni 5,00 m peš površina 1.00 m 7,00 m Voljčeva V2-V2 peš površina 0.60 m vozišče - dvosmerni ¡,00 m peš površina 0.70 m 4,30 m Voljčeva V3-V3 peš površina 0.70 m Parkirišče 5,00 m vozišče -dvosmerni 5,00 m peš površina 1.30 m 12,00m Voljčeva V4-V4 peš površina 1.20 m vozišče - dvosmerni 5,00 m peš površina 1.00 m 7,20 m Gradišče G1-G1 peš površina 0.50m vozišče - dvosmerni 4,50 m peš površina 1.10 m 6,10 m Gradišče G2-G2 peš površina 1.40 m vozišče - dvosmerni 4,50 m peš površina 0I80m 6,70 m V tabeli so navedene širine posameznih prometnih površin uličnega profila za karakteristične profile značilnih odsekov. Dopustna so odstopanja od navedenih širin in grafično določenih funkcionalnih prometnih površin, vendar pri tem ne sme biti zmanjšana prehodnost za pešce in funkcionalno ovirane osebe. (3) Z varianto B prikazano na karti 6.1B je načrtovana ureditev za enosmerni promet na ulici Gradišče in Voljčevi cesti. Ulica Gradišče se na odseku od Voljčeve ceste do križišča pri objektu h. št. 10 uredi kot enosmerna cesta s smerjo vožnje proti vzhodu, obojestransko se izvede površina za pešce. Ulica Gradišče se na odseku od križišča pri objektu h. št. 10 proti vzhodu uredi kot dvosmerna cesta. Voljčeva cesta se preuredi v enosmerno cesto: - na odseku od mostu preko Hribskega potoka do križišča s cesto Gradišče s smerjo vožnje proti jugu, - na odseku od križišča s cesto Gradišče do cerkve s smerjo vožnje proti severu. Odsek Voljčeve ceste od križišča pri h. št. 15 do križišča pri h. št. Hrib 2 se uredi kot območje umirjenega prometa oz. „shared space". Odsek Voljčeve ceste od križišča pri h. št. Hrib Hasčasopis Občina Vrhnika __ „s^™: © 2 proti jugu do Tržaške ceste se uredi kot dvosmerna cesta, brez sredinske črte, obojestransko se izvede površina za pešce. Križišče Voljčeve in Tržaške ceste se semaforizira. Cesta vzporedna z Voljčevo cesto (od h. št. 15 do h. št. Hrib 2) se preuredi v površino za pešce z dopustnim dovozom do obstoječih objektov. Cestni profili variante B so prikazani na kartah 6.2 B in 6.3 B in so naslednji: opis cestnega širine prometnih površin skupna širina Voljčeva V1-V1 pes površina 2.00 m vozišče - enosmerni ¡.00 m peš površina 2,00 m 7.00 m Voljčeva V2-V2 peš površina 0,60 m vozišče - enosmerni ¡.00 m peš površina 0,70 m 4.30 m Voljčeva V3-V3 peš površina 0,70 m Parkirišče 5,00 m vozišče -dvosmerni 5.00 m peš površina 1,30 m 2.00m Voljčeva V4-V4 peš površina 1,20 m vozišče - dvosmerni 5.00 m peš površina 1,00 m 7.20 m Gradišče G1-G1 peš površina 1,20 m vozišče - enosmerni ¡.00 m peš površina 1,90 m 6.10 m Gradišče G2-G2 peš površina 1,90 m vozišče - enosmerni ¡.00 m peš površina 1,80 m 6.70 m V tabeli so navedene širine posameznih prometnih površin uličnega profila za karakteristične profile značilnih odsekov. Dopustna so odstopanja od navedenih širin in grafično določenih funkcionalnih prometnih površin, vendar pri tem ne sme biti zmanjšana prehodnost za pešce in funkcionalno ovirane osebe. Varianta B dopušča ureditev parkirišč in gostinskih vrtov na javnih površinah. V tem primeru mora biti med površino za parkirišče oz. gostinski vrt in voziščem zagotovljeno min. 1,2 m površine za pešce. (4) V obeh variantah prometne ureditve se hitrost vožnje na cestah omeji do 30 km/uro, razen v območju umirjenega prometa. (5) Površine z umirjenim prometom so prometne površine, na katerih so dopustne ureditve in ukrepi za umirjanje prometa, kar pomeni zmanjšanje hitrosti motornega prometa in prednost pešcev pred drugimi udeleženci v prometu. Površine se uredijo v enem nivoju, brez fizičnih ločitev med voziščem in površinami za pešce. Celotna površina je enotno tlakovana, npr. z granitnimi kockami. Vozišče je označeno le z drugačnim vzorcem tlakovanja ali talnimi kovinskimi oznakami ipd. Hitrost vožnje se omeji na 10 km/h. (6) Površine cest se uredijo v enem nivoju, brez fizičnih ločitev med voziščem in površinami za pešce. Vozišče in površine za pešce se ločijo v tlaku, npr. vozišče je asfaltirano, površine za pešce tlakovane z granitnimi kockami. Novo tlakovanje se uredi na celotnem prostoru ulice, od objekta do objekta, kjer ta meji neposredno na ulični prostor. (7) Površine za pešce se ureja kot enovito ravno površino, ki bo ugodna za peš hojo in za funkcionalno ovirane osebe. Tlakovanje peš površin naj bo izvedeno z nedrsečimi materiali. Stopnice in drugi robovi morajo biti izvedeni tako, da so dobro vidni tudi funkcionalno oviranim osebam. (8) Pri rekonstrukcijah cest je treba višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami vhodov v objekte, tako da se pri tem dostopnost do objektov ne poslabša. (9) Rekonstruira se križišče Voljčeve in Tržaške ceste na način, da bo ta prometno varen. Ob križišču je dopustna ureditev postajališča za kolesarje z urbano opremo in informacijskimi tablami. (10) Pešpot od h. št. Hrib 9 do h. št. Hrib 16 se tlakuje, uredi se premostitev višinskih razlik, uredi se odvodnjavanje in javna razsvetljava. (11) Za občinske javne ceste je varovalni pas določen z občinskimi predpisi s področja javnih cest. Posegi v varovalnem pasu cest so dopustni pod pogoji upravljavca ceste. 52. člen (priključki na javne ceste) (1) Vse cestne priključke je treba graditi v skladu z upoštevanjem predpisov s področja projektiranja, gradnje in vzdrževanja javnih cest. (2) Priključki na lokalne ceste morajo biti izvedeni tako, da se pri tem zagotavlja prometna varnost. (3) V območju priključevanja na javno cesto je treba zagotoviti pregledno polje, ki ga definira hitrost na glavni prometni smeri in vzdolžni naklon glavne prometne smeri. 53. člen (parkirišča) Za stanovanjske objekte je potrebno zagotoviti naslednje število parkirnih mest: - 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto na zemljišču namenjenemu gradnji ali na drugem zemljišču; - za novogradnje objektov (na nezazidanih stavbnih zemljiščih) je treba zagotoviti 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto na zemljišču namenjenemu gradnji. 54. člen (vodovod) (1) Obstoječe vodovodno omrežje se vzdržuje, obnavlja in dopolnjuje skladno s potrebami za vodooskrbo posameznih parcel ali območij (ulic). (2) Priključevanje na vodovodno omrežje se izvede na podlagi pogojev pristojnega upravljavca vodovodnega omrežja. (3) Posegi v varovalnem pasu vodovoda so dopustni pod pogoji in s soglasjem upravljavca vodovodnega omrežja. 55. člen (kanalizacija) (1) V območju OPPN se obstoječe omrežje sanitarne kanalizacije vzdržuje, obnavlja in dopolnjuje. (2) Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je treba priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje. (3) Priključevanje na kanalizacijsko omrežje se izvede na podlagi pogojev pristojnega upravljavca kanalizacijskega omrežja. (4) Posegi v varovalnem pasu kanalizacijskega voda so dopustni pod pogoji in s soglasjem upravljavca kanalizacijskega omrežja. (5) Do sistema javne kanalizacije mora biti omogočen in zagotovljen neoviran dostop s komunalnim vozilom za vzdrževanje, praznjenje in čiščenje kanalizacije. (6) Nad kanalom niso dopustne gradnje objektov, dodatno nasi-pavanje ali odvoz materiala, gradnje ograj, podpornih zidov in drugih komunalnih vodov. 56. člen (odvajanje meteornih vod) (1) V območju OPPN se obstoječe omrežje meteorne kanalizacije vzdržuje, obnavlja in dopolnjuje. (2) Meteorne vode iz javnih in zasebnih površin se odvaja z javno meteorno kanalizacijo. Meteorne vode s prometnih površin, parkirišč in dovozov je treba odvajati v meteorno kanalizacijo preko lovilcev olj. (3) Meteorne vode se zadržuje in ponika na funkcionalnem zemljišču objekta oz. na posamezni parceli namenjeni gradnji. (4) Če zadrževanja in ponikanja meteornih vod na parceli namenjeni gradnji ni možno zagotoviti, ali zaradi drugih tehničnih ali geoloških razmer, je dopustno meteorne vode iz take parcele odvajati v javno meteorno kanalizacijo. Neposredno priključitev na javno meteorno kanalizacijo presodi in odobri upravljavec meteorne kanalizacije. (5) Za učinkovitejše zadrževanje meteornih vod na parcelah namenjenih gradnji objektov se priporoča izvedba utrjenih dvorišč, peš poti in drugih utrjenih površin z zagotovitvijo pronicanja vode v zemljino. 57. člen (elektroenergetsko omrežje) (1) Napajanje območja OPPN z električno energijo je izvedeno iz transformatorskih postaj: TP Vrhnika Hrib ter TP Vrhnika Konfekcija in TP Vrhnika Samski dom. (2) Elektroenergetske vode v območju OPPN je treba izvesti v kabelski izvedbi, obstoječe prostozračne elektrovode je treba kablirati. Kabliranje se izvede ob izboljšavi obstoječega omrežja po posameznih odsekih. (3) Priklop načrtovanih objektov na distribucijsko omrežje se izvede glede na priključne moči preko novih NN priključkov iz obstoječega NN omrežja oz. preko novih NN vodov iz obstoječih transformatorskih postaj. Priključitev objekta na parceli, namenjeni gradnji na elektroenergetsko omrežje je obvezna. (4) Postavitev priključno merilnih omaric (PMO), ki lahko po potrebi omogočajo vgradnjo večjega števila merilnih mest za načrtovane objekte, je potrebno zagotoviti na stalno dostopnem mestu. (5) Vsi novi zemeljski vodi, ki bodo potekali pod povoznimi površinami oz. bodo križali komunalne vode, se uvlečejo v njim namenjeno kabelsko kanalizacijo s kabelskimi jaški ustreznih dimenzij. (6) Po trasi priključnega NN zemeljskih vodov je potrebno položiti ozemljitveni valjanec Fe-Zn 4 x 25 mm. (7) Za vse posege v varovalni pas elektroenergetskih vodov je obvezno pridobiti projektne pogoje in soglasje operaterja distribucijskega sistema. 58. člen (javna razsvetljava) (1) Javna razsvetljava se vzdržuje, obnavlja in dopolnjuje skladno s potrebami za razsvetljavo posameznih območij (ulic). (2) Svetilke javne razsvetljave se pritrjujejo na fasade objektov ali so samostojne kandelabrske svetilke. (3) Svetila javne razsvetljave se izberejo iz Kataloga urbane opreme, svetila morajo ustrezati določilom Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. 59. člen (plinovodno omrežje) (1) V območju OPPN se obstoječe plinovodno omrežje vzdržuje, obnavlja in dopolnjuje. Načrtovana je povezava plinovoda PE 100 d225 (Voljčeva 18) po ulici Gradišče do plinovoda PE 100d160 (Gradišče 13). (2) Vse nove objekte je treba načrtovati in graditi tako, da bo po izgradnji plinovodnega omrežja možna priključitev na to omrežje. (3) Po izgradnji plinovodnega omrežja je treba odstraniti vse posamične plinske rezervoarje in objekte priključiti na novo plinovodno omrežje. (4) Priključevanje na plinovodno omrežje se izvede na podlagi pogojev in s soglasjem sistemskega operaterja plinovodnega omrežja. (5) Posegi v varovalnem pasu plinovoda so dopustni pod pogoji in s soglasjem sistemskega operaterja plinovodnega omrežja. 60. člen (telekomunikacije in CATV omrežje) (1) V območju je obstoječe telefonsko in komunikacijsko omrežje, ki se vzdržuje, obnavlja in dopolnjuje. (2) Priklop načrtovanih objektov na telekomunikacijsko omrežje je potrebno izvesti v kabelski kanalizaciji. (3) Priključevanje na telekomunikacijsko in CATV omrežje se izvede na podlagi pogojev in s soglasjem upravljavca omrežja. (4) Posegi v varovalnem pasu telekomunikacijskega in CATV omrežja so dopustni pod pogoji in s soglasjem upravljavcev teh omrežij. 61. člen (odstranjevanje odpadkov) (1) Odvoz odpadkov na komunalno deponijo izvaja pooblaščeno podjetje. (2) OPPN določa lokacije ekoloških otokov, ki so določene v grafičnih prikazih na kartah 6.1A, 6.1B Prometna situacija in 7 Načrt komunalne, energetske in telekomunikacijske ureditve. Lokacije je dopustno razširiti, če to terja tehnološki proces zbiranja in sortiranja odpadkov. Prav tako so dopustne spremembe vrst zabojnikov oz. prostorov za zbiranje odpadkov, če to terja tehnološki proces ali izboljšava tehnologij. 6. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 62. člen (kulturna dediščina) (1) V OPPN so naslednje enote kulturne dediščine: - EŠD 844 Vrh. - Arh. najdišče Nauportus, arh. najd. - EŠD 843 Vrh. - Trško jedro, nasel. ded. - EŠD 12425 Vrh. - Hiša Gradišče 4, stavb. ded., prof. st. ded. - EŠD 12419 Vrh. - Domačija Voljčeva 14, stavb. ded., prof. st. ded. - EŠD 12418 Vrh. - Domačija Voljčeva 13, stavb. ded., prof. st. ded. - EŠD 12428 Vrh. - Hiša Hrib 1, stavb. ded., prof. st. ded. - EŠD 12420 Vrh. - Domačija Voljčeva 26, stavb. ded., prof. st. ded. - EŠD 23345 Vrh. - Sp. pl. I. Cankarju, Voljčeva 25, memo. ded. - EŠD 23346 Vrh. - Sp. pl. I. Cankarju, Voljčeva 17, memo. ded. - EŠD 12446 Vrh. - Hiša Voljčeva 15, stavb. ded., prof. st. ded. - EŠD 12447 Vrh. - Hiša Voljčeva 16, stavb. ded., prof. st. ded. - EŠD 12427 Vrh. - Hiša Gradišče 8, stavb. ded., prof. st. ded. - EŠD 12409 Vrh. - Šola Hrib 2, stavb. ded., prof. st. ded. - EŠD 12426 Vrh. - Hiša Gradišče 5, stavb. ded., prof. st. ded. - EŠD 2681 Vrh. - Cerkev sv. Pavla, stavb. ded., sakr. st. ded. - EŠD 17956 Vrh. - Hiša Voljčeva 19, stavb. ded., prof. st. ded. (2) Za registrirano kulturno dediščino velja varstveni režim določen v OPN Občine Vrhnika ter skupni in izvedbeni pogoji, določeni v tem OPPN. (3) Označevanje kulturnih spomenikov ureja Pravilnik o označevanju kulturnih spomenikov (Ur. l. RS, št. 57/11). (4) Kulturna dediščina se med gradnjo varuje pred poškodovanjem in uničenjem. (5) Za vsak poseg v enoto dediščine je treba pridobiti kulturnovar-stvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. 63. člen (arheološka najdišča) (1) Območje urejanja je v območju arheološkega najdišča Vrhnika -Arheološko najdišče Nauportus, EŠD 844. (2) Arheološka najdišča se varujejo pred posegi ali uporabo, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenili njihov vsebinski in prostorski kontekst. Prepovedano je predvsem: odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake, poglabljati morsko dno in dna vodotokov ter jezer, ribariti z globinsko vlečno mrežo in se sidrati, gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča. Izjemoma so dovoljeni posegi v arheološka najdišča, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, in v prostor robnih delov najdišč: - če ni možno najti drugih rešitev ali - če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo. Posegi in dejavnosti v prostoru se načrtujejo in izvajajo tako, da se arheološka najdišča ohranjajo. (3) Za posege v zemeljske plasti je treba pridobiti kulturnovarstve-ne pogoje in soglasje. Obseg in faznost predhodnih arheoloških raziskav določi pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije z izdajo kulturnovarstvenih pogojev. Stroške predhodne arheološke raziskave nosi investitor, če predpisi o varstvu kulturne dediščine ne določajo drugače. 7. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE 64. člen (varstvo tal) (1) Varstvo tal pred onesnaženjem se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji tega odloka, določenimi v pogojih za komunalno urejanje. (2) Rodovitno prst z območja gradnje je treba deponirati za rekulti-vacijo in sanacijo zemljišča po gradnji. Deponijo je treba urediti tako, da se ohranja rodovitnost in količina prsti in tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo. (3) Na odkopnih površinah je treba po zaključenih delih izvesti protierozijske ukrepe kot so zatravitev razgaljenih površin, od-vodnjavanje padavinskih vod in sorodne ukrepe za preprečitev erozije. 65. člen (varstvo voda in vodnih virov) (1) Za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, je treba pridobiti vodno soglasje. (2) Vse obstoječe vodne vire je treba ohraniti, varovati pred onesnaževanjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost. (3) Odlaganje izkopnega ali odpadnega gradbenega materiala v vodotoke ni dopustno. 66. člen (varstvo pred hrupom) (1) Na območjih urejanja so dopustni posegi, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot ga dopušča uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. Območja varstva pred hrupom so določena v skladu z uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Ur. l. RS, št. 43/18) za posamezne podrobnejše namenske rabe prostora. (2) OPPN povzema z OPN določene stopnje varstva pred hrupom, in to so: - na območju stavbnih zemljišč se določa III. stopnja varstva pred hrupom, - na območju PC - prometnih površin se določa IV. stopnja varstva pred hrupom. 8. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI TER VARSTVO PRED POŽAROM 67. člen (1) S posegi v prostor je treba preprečevati tiste, ki bi lahko bistveno spremenili funkcioniranje v prostoru v primerih elementarnih nesreč (poplav, plazov, potresov, izlitij nevarnih snovi ipd.) ali vojnega ogrožanja. (2) Pri projektiranju in gradnji objektov morajo biti upoštevani prostorski in gradbeno tehnični ukrepi, s katerimi bodo zagotovljeni: - pogoji za varen umik ljudi in premoženja iz objekta (ustrezna kapaciteta poti umika, ustrezna razporeditev poti umika, ustrezno število poti umika, ustrezne dostope do poti umika); - potrebni odmiki med objekti, ki upoštevajo smernice in na osnovi teh so postavljene ustrezne požarne ločitve objektov s katerimi se zagotavlja omejevanje širjenja ognja ob požaru; - zadostna oskrba z vodo, ki upošteva ognjeodpornost konstrukcije objekta in gorljivih materialov v objektu in predvideno prostornino objekta oziroma največjega požarnega sektorja (požarna voda mora biti zagotovljena ali iz vodovodnega omrežja ali z drugimi tehničnim rešitvami; požarna voda mora biti zagotovljena pred tehničnim pregledom objektov). (3) Pri projektiranju in gradnji objektov morajo biti upoštevana požarna tveganja: - povečana možnost uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov mora biti zajeta in se omejuje na določene posamezne prostore, ki morajo imeti definirane gradbene in tehnološke ukrepe; - intervencijski dostopi morajo imeti nosilnost poti minimalno 10 ton osnega pritiska, minimalna širina poti 3,5 m, svetla višina poti minimalno 3,5 m na katerikoli točki, odmik od objektov je minimalno 3 m in maksimalno 9 m z ustreznimi vzdolžnimi in prečnimi nakloni; - postavitvene površine (za nosilnost osnega pritiska 10 ton) in z ustreznimi vzdolžnimi in prečnimi nakloni zajemajo minimalno širino 3,5 m, na strani od objektov pa je ob postavitveni površini pas proste površine širine 2 m potreben za manipulacijo gasilske lestve; postavitvene površine za požarna intervencijska vozila so dopustna na vseh javnih površinah; - s površinami za umik ljudi, predvidenimi na zunanjih dvoriščnih in parkirnih površinah. (4) Za intervencijski promet in intervencijske dostope do objektov se namenjajo obstoječe in načrtovane prometne površine. (5) V delu območja so nujne omejitve iz varnostnih in tehničnih vzrokov in sicer je treba za vsako novogradnjo visoko nad 18 m pridobiti projektne pogoje in soglasje ministrstva pristojnega za obrambo. 68. člen (poplavna območja) (1) Območje ob Hribskem potoku je ogroženo s poplavami in ima določene razrede poplavne nevarnosti. (2) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag Poplavna študija za območje občine Vrhnika, Hidrološko-hidravlična študija s predlogom ukrepov za območje Občinskega prostorskega načrta za območje Občine Vrhnika (april 2011, dopolnitev 2013). (3) Na poplavnem območju so dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah. (4) V območju poplavne nevarnosti ob Hribskem potoku niso dopustne gradnje in ureditve, ki bi povečale poplavno ogroženost - nivo ceste se z obnovo vozišča ne sme dvigniti, ograje ob potoku morajo tudi v naprej omogočati nemoten pretok vode. 69. člen (varstvo pred potresi) Objekti morajo biti protipotresno projektirani in grajeni, upoštevajoč projektni pospešek 0,225. 9. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKIH UREDITEV 70. člen (1) Na območju OPPN se gradnja in drugi posegi v prostor lahko izvajajo neodvisno en od drugega. (2) Ureditve javnih površin in GJI se lahko izvajajo v več etapah, katerih zaokroženost se določi na podlagi funkcionalnih zahtev, fizičnih razmer za izvedljivost posamezne etape in razpoložljivih sredstev. (3) Ureditve javne GJI naj vsebujejo tudi izvedbo komunalnih in energetskih priključkov za objekte ob ulici ali javni površini, priključki se izvedejo do parcelne meje, tako da se objekti kasneje lahko priključijo brez poseganja v javno površino. Ureditve komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvajajo pred ali najmanj sočasno z izgradnjo posamičnih objektov. 10. KONČNE DOLOČBE 71. člen OPPN je stalno na vpogled na Občini Vrhnika, na pristojnem oddelku za prostor. 72. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. 73. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Našem časopisu. Odlok se objavi tudi na spletni strani Občine Vrhnika. Številka: 3505-14/2015 (5-08) Datum: 28. 9. 2018 Župan Občine Vrhnika Stojan Jakin, l.r. Na podlagi Zakona o športu (Uradni list RS, št. 29/17 in 21/18 - ZNOrg), Resolucije o nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023, (Uradni list RS, št. 26/14), Izvedbenega načrta Resolucije o Nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji za obdobje 2014-2023 (Sklep Vlade, št. 00727-13/2014/7 z dne 26. 8. 2014) in 22. člena Statuta Občine Vrhnika (Naš časopis, št. 530/15) je Občinski svet Občine Vrhnika na 27. redni seji 27. 9. 2018 sprejel ODLOK O SOFINANCIRANJU LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI VRHNIKA I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Ta odlok določa pogoje, postopke, merila in kriterije za vrednotenje in razdelitev sredstev, namenjenih za uresničevanje javnega interesa na področju športa v Občini Vrhnika (v nadaljevanju: občina), v okviru letnega programa športa občine (v nadaljevanju: LPŠ). (2) Sredstva za sofinanciranje LPŠ se zagotovijo v proračunu občine. 2. člen Javni interes na področju športa v občini obsega naloge lokalnega pomena na vseh področjih športa, ki se uresničujejo tako, da: - se zagotavljajo finančna sredstva za sofinanciranje nacionalnega programa športa, in sicer programov, ki so v javnem interesu občine, - spodbuja in zagotavlja pogoje za opravljanje in razvoj športnih dejavnosti, - načrtuje, gradi, posodablja in vzdržuje lokalno pomembne javne športne objekte. 3. člen Izvajalci LPŠ so: - športna društva, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva s sedežem v občini, - zavodi, pravne osebe in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, ki izvajajo javnovel-javne programe, - ustanove, ki so ustanovljene za splošno koristen namen na področju športa, v skladu z zakonom, ki ureja ustanove, - lokalne skupnosti, - samostojni podjetniki posamezniki, registrirani za opravljanje dejavnosti v športu v Republiki Sloveniji, - zasebni športni delavci. 4. člen (1) Izvajalci iz prejšnjega člena imajo pravico do sofinanciranja programov športa, če izpolnjujejo naslednje pogoje: - so registrirani in imajo sedež v občini najmanj eno leto, - imajo za prijavljene športne programe: o zagotovljene materialne (športna oprema in rekviziti) in prostorske (sklenjeno pogodbo o najemu ali uporabi objekta, dokazilo o lastništvu objekta ali pogodbo o vzdrževanju objekta) pogoje, razen pri programih, ki se izvajajo v/na brezplačnem prostoru ter ustrezno izobražene ali usposobljene strokovne delavce za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v športu, O izdelano finančno konstrukcijo, iz katere je razviden predviden vir prihodkov in stroškov za izvedbo programa, O izvajajo športne programe, ki so predmet razpisa vsaj 30 vadbenih tednov letno v obsegu najmanj 60 ur (razen če je obseg izvajanja posameznega programa v merilih drugače opredeljen), O izvajajo programe za prebivalce občine (razen, če je v merilih drugače opredeljeno), o evidenco o udeležencih programa, o športna društva in zveze društev imajo urejeno evidenco članstva in evidenco o plačani članarini članov. (2) Športna društva imajo pod enakimi pogoji prednost pred drugimi izvajalci športa. 5. člen (1) Občina sofinancira šport v skladu s proračunskimi možnostmi in ob upoštevanju načela, da so proračunska sredstva dostopna vsem izvajalcem pod enakimi pogoji, na naslednjih področjih: A. Športni programi 1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 1.1 Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok 1.2 Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.3 Prostočasna športna vzgoja mladine 1.4 Športna vzgoja otrok v pripravljalnih programih 2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami 3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 3.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 3.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 3.3 Občinska panožna športna šola 4. Kakovostni šport 5. Vrhunski šport 6. Šport invalidov 6.1 Športna vzgoja invalidov, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 6.2 Kakovostni šport invalidov 6.3 Vrhunski šport invalidov 6.4 Športna rekreacija invalidov 7. Športna rekreacija 8. Šport starejših B. Razvojne dejavnosti v športu 1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 2. Spremljanje pripravljenosti športnikov, svetovanje o športni vadbi in strokovna podpora programov 3. Založništvo v športu 4. Znanstveno raziskovalna dejavnost v športu 5. Informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa C. Organiziranost v športu 1. Delovanje športnih organizacij D. Športne prireditve in promocija športa E. Športni objekti (2) Za izbor in finančno vrednotenje posameznih področij LPŠ so določena merila in kriteriji za vrednotenje in izbor programov, ki vsebujejo: - programe, ki so v javnem interesu, - kriterije vrednotenja posameznih programov, - za športne programe njihov obseg in elemente vrednotenja, - razvrstitev športnih panog glede na razširj enost in uspešnost za programe tekmovalnega športa. (3) Vrednotenje programov se izraža v točkah. Vrednost točke se določi na podlagi višine sredstev, zagotovljenih v proračunu, deleža sredstev za posamezno področje oziroma programa v LPŠ in skupnega števila točk, ki jih dosežejo izbrani prijavitelji v posameznem področju oziroma programu. (4) Merila in kriteriji za vrednotenje in izbor programov športa so sestavni del tega odloka. II. LETNI PROGRAM ŠPORTA 6. člen (1) LPŠ sprejme občinski svet. (2) Z LPŠ se določi vsebine in programe, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev in obseg sredstev, ki se zagotavljajo iz občinskega proračuna. (3) Pred sprejetjem LPŠ mora občinski svet pridobiti mnenje Izvršnega odbora Športne zveze Vrhnika. Ta mora mnenje podati najkasneje v 30 dneh po prejemu predloga LPŠ, ki mu mora biti priložena analiza o izvedbi predhodnega LPŠ. V nasprotnem primeru se šteje, da je mnenje podano. III. JAVNI RAZPIS 7. člen (1) Na podlagi sprejetega LPŠ občina najmanj enkrat letno izvede javni razpis. Javni razpis se izvede v skladu z veljavno zakonodajo in tem odlokom. (2) Pred objavo javnega razpisa župan s sklepom imenuje komisijo, ki vodi postopek javnega razpisa. (3) Mandat članov komisije je vezan na mandat župana. Župan lahko člana komisije razreši pred iztekom mandata in imenuje novega člana. (4) Komisija je sestavljena iz petih članov, od katerih morajo biti naj manj trij e imenovani na predlog Športne zveze Vrhnika (naj manj en predstavnik kolektivnih in en predstavnik individualnih športnih panog). Predsednika komisije imenuje komisija na svoji prvi seji soglasno izmed svojih članov. V kolikor imenovanje ni možno, predsednika imenuje župan. (5) Predsednik in člani komisije ne smejo biti z vlagatelji, ki kandidirajo za dodelitev sredstev, interesno povezani v smislu poslovne povezanosti, sorodstvenega razmerja (v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), v zakonski zvezi, v zunajzakonski skupnosti, v svaštvu do vštetega drugega kolena tudi, če so te zveze, razmerja oziroma skupnosti že prenehale. Prav tako ne smejo sodelovati pri delu komisije, če obstajajo druge okoliščine, ki bi vplivale na njihovo neobjektivnost in nepristranskost (npr. osebne povezave). (6) Predsednik in člani komisije podpišejo izjavo o prepovedi interesne povezanosti. (7) Če je član komisije z vlagateljem poslovno, sorodstveno ali osebno povezan se izloči iz komisije in se to evidentira v zapisniku. (8) Komisija se sestaja na rednih in izrednih sejah. Seje lahko potekajo tudi korespondenčno. Komisija o poteku sej in o svojem delu vodi zapisnik. Za sklepčnost komisije je potrebna absolutna večina članov, za odločanje pa navadna večina članov. Vsebina razpisa in objava 8. člen (1) Javni razpis se objavi na podlagi sklepa župana. (2) Razpis mora vsebovati predvsem: - naziv in sedež izvajalca razpisa; - pravno podlago za izvedbo javnega razpisa; - predmet javnega razpisa; - navedbo pogojev za kandidiranje na javnem razpisu in meril; - predviden obseg javnih sredstev za sofinanciranje; - določitev obdobja, v katerem morajo biti porabljena dodeljena Nfl? Občina Vrhnika a 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si sredstva; - rok, do katerega morajo biti predložene vloge za dodelitev sredstev; - datum odpiranja vlog za dodelitev sredstev; - rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa; - kraj, čas in osebo, pri kateri lahko vlagatelji dvignejo razpisno dokumentacijo, oziroma elektronski naslov, na katerega lahko zaprosijo zanjo. (3) Z dnem objave razpisa je zainteresiranim omogočen vpogled v razpisno dokumentacijo in dvig razpisne dokumentacije. V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi potrebni podatki, ki bodo vlagatelju omogočili izdelati popolno vlogo za dodelitev sredstev. (4) Javni razpis se objavi istočasno v občinskem glasilu, na spletni strani občine in na spletni strani javnega zavoda Zavod Ivana Cankarja za kulturo, šport in turizem Vrhnika (v nadaljevanju: zavod). (5) Javni razpis se objavi najkasneje 45 dni po sprejemu LPŠ, oziroma v prvi številki Našega časopisa, ki izide po sprejemu LPŠ. (6) Rezultate javnega razpisa se objavi javno, in sicer na spletni strani zavoda, najkasneje en mesec po podpisu pogodb z izvajalci LPŠ. (7) Strokovna in administrativna dela za potrebe razpisa, vključno s pripravo razpisne dokumentacije, opravlja zavod. Postopek razpisa 9. člen (1) Vloga na razpis mora vsebovati: - podatke o vlagatelju (naziv, sedež, e-naslov, ime in priimek zakonitega zastopnika, matična in davčna številka, številka tran-sakcijskega računa, ime in priimek kontaktne osebe, tel. številka kontaktne osebe); - navedbo vsebin in programov, za katere prijavitelj kandidira; - druge zahtevane podatke iz razpisne dokumentacije. (2) Ce prijavitelj prijavlja več programov znotraj iste vsebine, mora: - vsak program prijaviti na ločenem obrazcu, - dokazilo o izpolnjevanju pogojev vložiti v enem izvodu (na enem obrazcu). (3) Vloga mora biti vložena v roku in v skladu s pogoji, določenimi v razpisu. (4) Predložena vloga mora biti v zapečatenem ovitku, ovitek pa mora biti označen z »ne odpiraj - vloga« z navedbo razpisa, na katerega se nanaša. Ovojnica je lahko označena tudi na drug ustrezen način, iz katerega izhaja, da gre za vlogo na določen javni razpis. (5) Ovojnica, ki ni označena v skladu s prejšnjim odstavkom, se vrne vlagatelju. 10. člen (1) Odpiranje prejetih vlog opravi komisija in se izvede v roku, ki je predviden v javnem razpisu. Odpirajo se samo v roku posredovane vloge, v pravilno izpolnjenem in označenem ovitku. (2) Odpiranje prejetih vlog ni javno. (3) Komisija na odpiranju vlog ugotavlja ali je pravočasna, ali jo je podala upravičena oseba in popolnost vlog glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti (formalna popolnost). (4) O odpiranju vlog se vodi zapisnik, ki vsebuje: - kraj in čas odpiranja dospelih vlog, - imena navzočih članov komisije, - naziv vlagateljev, navedenih po vrstnem redu odpiranja, - ugotovitve o popolnosti posamezne vloge oz. o nepopolnosti posamezne vloge ter navedbo manjkajoče dokumentacije. (6) Zapisnik podpišejo predsednik in prisotni člani komisije. (7) Vlogo, ki ni pravočasna ali je ni vložila upravičena oseba, izvajalec razpisa zavrže s sklepom. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. 11. člen (1) Komisija najkasneje v roku 8 dni po končanem odpiranju vlog pisno pozove vlagatelje, katerih vloge niso bile popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od 8 dni in ne daljši od 15 dni. (2) Nepopolne vloge, ki jih vlagatelji v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se s sklepom občinske uprave zavržejo. Pritožba zoper sklep ni dovoljena. (3) Komisija opravi strokovni pregled popolnih vlog, jih vrednoti v skladu z merili in pripravi predlog razdelitve proračunskih sredstev. Komisija v postopku vrednotenja vlog od vlagateljev lahko zahteva dodatne informacije. Dodatne informacije in pojasnila lahko pridobi tudi od drugih pristojnih organizacij. (4) O delu komisije se vodi zapisnik, iz katerega je za vsakega vlagatelja razvidno, kateri programi so uvrščeni v LPŠ, njihov obseg in število udeležencev programa. Za programe, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev v LPŠ, mora biti v zapisniku naveden razlog. Zapisnik komisije je sprejet, če ga potrdi večina prisotnih članov komisije. (5) V kolikor na posamezno razpisano vsebino ni bilo prijav, se sredstva v sorazmernem deležu s sprejetim LPŠ porazdelijo med športne programe navedene v točki A, prvega odstavka 5. člena tega odloka. (6) Na podlagi predloga komisije o izbranih in neizbranih programih z odločbo odloči občinska uprava najkasneje v 90 dneh od datuma odpiranja vlog. (7) Komisija pripravlja tudi predloge, mnenja in pobude za spremembo odloka. 12. člen (1) Odločba o izbiri je podlaga za sklenitev pogodb o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. (2) Ob izdaji odločbe o izbiri, izvajalec razpisa vlagatelja pozove k podpisu pogodbe o sofinanciranju izvajanja letnega programa športa. Ce se vlagatelj v roku osmih dni ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje letnega programa športa. 13. člen Pritožbeni postopek (1) Vlagatelj, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopravičeno niso bila dodeljena , lahko v roku osmih dni od vročitve odločbe vloži ugovor pri izvajalcu razpisa. Vložen ugovor ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi vlagatelji. (2) Predmet ugovora ne more biti primernost meril za ocenjevanje vlog. (3) Izvajalec razpisa o ugovoru odloči v roku 30 dni od njegovega prejema. Odločitev o izbiri je s tem dokončna. IV. SKLEPANJE POGODB Z IZBRANIMI IZVAJALCI LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA 14. člen (1) Z izbranimi izvajalci LPŠ se sklenejo pogodbe o sofinanciranju izbranih programov. V pogodbi se opredeli: - naziv in naslov izvajalca; - vsebino in obseg izbranega programa; - čas realizacije programa; - višino in rok za zagotovitev finančnih sredstev; - način nadzora nad namensko porabo proračunskih sredstev; - vračilo sredstev, ki jih mora izvajalec ob ugotovljeni nenamenski porabi vrniti v proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi; - obveznost poravnanih vseh obveznosti izvajalca iz predhodnih koledarskih let do občine in zavoda, po potrebi pa tudi do drugih občinskih javnih zavodov, pred nakazilom sredstev izvajalcu; - druge medsebojne pravice in obveznosti. V. SPREMLJANJE IN NADZOR NAD PORABO SREDSTEV 15. člen (1) Izvajalci LPŠ so dolžni izvajati izbrane programe najmanj v obsegu, opredeljenem v pogodbi, sredstva pa nameniti za izbrani program v skladu s pogodbo. (2) Nadzor nad izvajanjem pogodb z izvajalci in porabo proračunskih sredstev izvaja delavec zavoda, pristojen za področje športa. Zavod mora omogočiti občinski upravi vpogled v dokumentacijo, vezano na javni razpis, izvajanje programov in namensko porabo dodeljenih sredstev. (3) V kolikor se ugotovi, da se programi ne izvajajo v obsegu, opredeljenem v pogodbi, se sofinanciranje takoj ustavi, že prejeta sredstva pa mora izvajalec vrniti v občinski proračun skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Ce prejemnik sredstev ne vrne v določenem roku, se izvede postopek izterjave. (4) O izvedbi sofinanciranih športnih vsebin morajo izvajalci v pogodbenem roku na predpisanem obrazcu zavodu predložiti: - poročilo o izvedbi sofinanciranih programov; - finančno poročilo o izvedbi posameznih programov. (5) Izvajalec, ki krši določila tega člena, ne more kandidirati za sredstva na naslednjem javnem razpisu občine. VI. UPORABA JAVNIH ŠPORTNIH OBJEKTOV 16. člen (1) Programi športa, ki se izvajajo v okviru obveznega ali razširjenega dela vzgojno izobraževalnega programa na javnih športnih objektih in površinah za šport v naravi, imajo prednost pred izvajalci letnega programa športa in drugimi uporabniki. (2) Izvajalci LPŠ imajo za izvajanje le tega, pod enakimi pogoji, prednost pri uporabi javnih športnih objektov pred drugimi uporabniki. Prednost med izvajalci LPŠ imajo izvajalci za izvajanje programov po naslednjem vrstnem redu: - prostočasna športna vzgoja otrok in mladine in športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, - športna vzgoja otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport ter športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, - šport starejših, - kakovostni šport in kakovostni šport invalidov, - vrhunski šport in vrhunski šport invalidov, - športna rekreacija in športna rekreacija invalidov. (3) Športna društva, ki izvajajo letni program športa, imajo za izvajanje nacionalnega programa pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi pred drugimi izvajalci in uporabniki. (4) Športna društva, ki ne izvajajo letnega programa športa, imajo pa status društva v javnem interesu na področju športa, imajo pod enakimi pogoji prednost pri uporabi javnih športnih objektov in površin za šport v naravi, ki so v lasti lokalne skupnosti, pred drugimi uporabniki, ki niso izvajalci letnega programa športa. VII. PREHODNI DOLOČBI 17. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Pravilnik o sofinanciranju letnega programa športa v občini Vrhnika (Naš časopis, št. 423/2015). 18. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu Občine Vrhnika, Našem časopisu. Številka: 007-3/2018 (3-01) Datum: 27. 9. 2018 OBČINA VRHNIKA Župan Stojan Jakin MERILA IN KRITERIJI ZA VREDNOTENJE IN IZBOR PROGRAMOV ŠPORTA A. Športni programi 1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine 1.1 Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok 1.2 Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.3 Prostočasna športna vzgoja mladine 1.4 Športna vzgoja otrok v pripravljalnih programih 2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami 3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 3.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 3.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport 3.3 Občinska panožna športna šola 4. Kakovostni šport 5. Vrhunski šport 6. Šport invalidov 6.1 Športna vzgoja invalidov, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 6.2 Kakovostni šport invalidov 6.3 Vrhunski šport invalidov 6.4 Športna rekreacija invalidov 7. Športna rekreacija 8. Šport starejših B. Razvojne dejavnosti v športu 1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu 2. Spremljanje pripravljenosti športnikov, svetovanje o športni vadbi in strokovna podpora programov 3. Založništvo v športu 4. Znanstveno raziskovalna dejavnost v športu 5. Informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa C. Organiziranost v športu 1. Delovanje športnih organizacij D. Športne prireditve in promocija športa E. Športni objekti A. Športni programi I. Kriteriji za vrednotenje športnih programov 1. Splošni kriteriji izbire in vrednotenja športnih programov a) Izvajalci športnih programov, ki so registrirani na podlagi Zakona o društvih, lahko kandidirajo le s svojimi člani in sicer na podlagi urejene evidence o članstvu in dokazila o plačani članarini. b) Posameznika se v isti športni panogi vrednoti le pri enem izvajalcu in v enem programu. c) Programe se vrednoti v obsegu dejanskega izvajanja, vendar ne več kot je opredeljeno z merili. d) Pogoj za vrednotenje strokovnega kadra je ustrezna izobrazba oziroma usposobljenost za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v športu. e) Pogoj za vrednotenje objekta je pogodba o uporabi objekta, pogodba o najemu objekta, pogodba o vzdrževanju objekta ali dokazilo o lastništvu objekta, razen za programe športnih panog za objekte, uporaba katerih je možna le ob plačilu karte oziroma vstopnice. f) V primeru odstopanja števila udeležencev v vadbeni skupini od velikosti vadbene skupine, opredeljene v posameznih programih, se v programu vrednoti število udeležencev v deležu glede na velikost vadbene skupine, opredeljene v merilih, vendar ne več kot je največje število udeležencev posameznega programa določenih v merilih. 2. Kriteriji vrednotenja prostočasne športne vzgoje otrok in mladine, športne rekreacije invalidov, športne rekreacije in športa starejših 1. Vrednoti se udeležence programov s prebivališčem v občini, ki niso vključeni v tekmovalne sisteme nacionalnih panožnih športnih zvez (v nadaljevanju NPŠZ) oz. Zveze za šport invalidov Slovenije - Paraolimpijskega komiteja (v nadaljevanju ZŠIS-POK). Izjema so programi »1.4 Športna vzgoja otrok v pripravljalnih programih«, kjer se vrednotijo udeleženci, ki so registrirani v panožni zvezi ter tekmujejo na neuradnih tekmovanjih v okviru NPŠZ. 2. Propagando gradivo se vrednoti le v primeru, če le-to ni brezplačno. V merilih je opredeljeno število točk na posameznega udeleženca. 3. Ne vrednoti se uporabe objektov izven občine, razen uporabe plavalnega bazena za tečaj prilagajanja na vodo in tečaj za neplavalce. 4. Šolska športna tekmovanja se vrednoti le v tistih športnih panogah, v katerih se na šoli v skladu z letnim delovnim načrtom šole izvaja interesna športna dejavnost. 5. Ne vrednoti se programov, ki se izvajajo: - v času poslovanja vrtca in šole (razen tečaja prilagajanja na vodo in tečaja za neplavalce), - v okviru obveznega programa v osnovni šoli in - v okviru razširjenega programa v osnovni šoli, v kolikor ga vodi strokovni delavec šole oziroma plačilo zunanjega strokovnega sodelavca zagotavlja šola. 3. Kriteriji vrednotenja športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, športne vzgoje invalidov, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, kakovostnega športa, kakovostnega športa invalidov, vrhunskega športa in vrhunskega športa invalidov a) Udeleženci programov so lahko le športniki, registrirani v NPŠZ oziroma ZŠI - POK v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji, in sicer: - Športniki v individualnih in miselnih športnih panogah, ki so pred letom, za katerega je objavljen razpis, tekmovali v tekmovalnem sistemu NPŠZ oz. ZŠI - POK. V najnižji starostni kategoriji je lahko vključenih 50 % športnikov, ki so registrirani samo v NPŠZ in ne izpolnjujejo kriterija udeležbe na tekmovanjih. - Športniki v kolektivnih športnih panogah, ki so vključeni v tekmovalni sistem NPŠZ v času prijave na javni razpis. b) V programih mora biti vključenih najmanj 70 % udeležencev s stalnim prebivališčem v občini. c) V programu vrhunskega športa in vrhunskega športa invalidov se vrednoti vse vrhunske športnike, ne glede na kraj prebivališča. d) Udeleženca programa se vrednoti samo v eni starostni kategoriji, ki je v skladu s tekmovalnimi kategorijami NPŠZ v uradnem tekmovalnem sistemu, ki ga potrdi OKS - ZŠZ. e) V kolektivnih športnih panogah se v posamezni starostni kategoriji v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport lahko vrednoti več vadbenih skupin, v kolikor so samostojno vključene v uradni tekmovalni sistem NPŠZ. f) Kategorijo mlajših članov in članov se uvrsti v programe v kategorije, ki veljajo za pridobitev kategorizacije v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji. g) V vrhunskem športu se vrednoti udeležence programa, ki so v skladu s Pogoji, pravili in kriteriji za registriranje in kategoriziranje športnikov v Republiki Sloveniji v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo razpisa navedeni kot člani športnega društva s sedežem na Vrhniki in imajo naziv športnika olimpijskega razreda (v nadaljevanju OR), svetovnega razreda (v nadaljevanju SR) ali mednarodnega razreda (v nadaljevanju MR). II. Razvrstitev športnih panog Športne panoge, v katerih se izvaja programe športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport ter programe kakovostnega in vrhunskega športa, so razvrščene v tri skupine: 1. skupina: izvajalci programov v individualnih športnih panogah 2. skupina: izvajalci programov v kolektivnih športnih panogah 3. skupina: izvajalci miselnih športnih panog Miselne športne panoge se razvrsti v samostojno skupino, v kolikor se v občini izvajajo programi v najmanj treh miselnih športnih panogah, v nasprotnem primeru se jih razvrsti znotraj individualnih športnih panog. Športne panoge se znotraj vsake skupine razvrsti v razrede glede na razširjenost in uspešnost na osnovi podatkov, pridobljenih na javnem razpisu in izpolnjenih kriterijih za vrednotenje programov. 1. Razširjenost V sistemu točkovanja se kot kazalce za razširjenost športne panoge upošteva: 1. Število registriranih športnikov, uvrščenih v programe izvajalcev LPŠ. 2. Število registriranih športnikov, uvrščenih v programa športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. 3. Število vseh registriranih športnikov v NPŠZ, po podatkih OKS-ZŠZ v začetku koledarskega leta, za katerega je objavljen razpis. 2. Uspešnost V sistemu točkovanja se kot kazalci za kakovost športnih dosežkov upoštevajo: - število kategoriziranih športnikov, objavljenih v zadnji objavi OKS-ZŠZ pred objavo razpisa, navedeni kot člani športnega društva s sedežem v občini Razred kategorizacije OR SR MR PR DR MLR Število točk 16 12 8 6 3 2 PR=perspektivni razred DR= državni razred, MLR = mladinski razred - naslova državnega prvaka* v individualnih športnih panogah od 12.leta dalje. Izjema velja za individualne panoge, pri katerih lahko na svetovnih prvenstvih v članski kategoriji nastopajo mlajši od 18 let. Pri teh se upoštevajo naslovi državnih prvakov od 10. leta dalje. KATEGORIJA MDt SDI KAD ML ČL Število točk posameznik 0,4 0,6 0,8 1 1,2 ekipa 0,8 1,2 1,6 2 2,4 - naslov državnih prvakov* in nivo tekmovanja ekip** v kolektivnih športnih panogah NASLOV DRŽAVNEGA PRVAKA NASTOPANJE V LIGI Državne lige Regionalne lige II III IV KATEG. Število točk SDI 3 1,5 1,2 0,9 0,6 0,3 KAD 4 2 1,6 1,2 0,8 0,4 ML 5 2,5 2 1,5 1 0,5 ČL 6 3 2,4 1,8 1,2 0,6 *Upošteva se osvojene naslove državnih prvakov v tekmovalnih kategorijah uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, potrjenega s strani OKS - ZŠZ. **Vrednoti se vključenost vseh ekip v uradni tekmovalni sistem NPŠZ. Ce sistem tekmovanj v posamezni starostni kategoriji poteka samo v okviru ene lige, se vključenost ekipe vrednoti s ^ točkami. 3. Vrednotenje dobljenih rezultatov a) Vsako športno panogo se vrednoti v vsaki od spremenljivk razširjenosti in uspešnosti v deležu, glede na skupno število točk v vsaki od spremenljivk. b) Na podlagi vsote spremenljivk, ki določajo razširjenost in uspešnost, se določi povprečna vrednost spremenljivke. c) Glede na dosežene vrednosti se športne panoge znotraj vsake skupine razdeli v tri razrede, in sicer: Razred Vrednost razširjenosti Vrednost uspešnosti 1 nadpovprečna nadpovprečna 2 nadpovprečna podpovprečna podpovprečna nadpovprečna 3 podpovprečna podpovprečna d) Glede na razvrstitev športne panoge v razred se končno število dobljenih točk v programu množi s pripadajočim faktorjem, in sicer v individualnih športnih panogah: Razred Faktor 1 1,3 2 1 3 0,8 in v kolektivnih športnih panogah: Razred Faktor 1 1,2 2 1,1 3 1 III. Merila za vrednotenje športnih programov Programe se vrednoti v točkah. Vrednost programa predstavlja vsoto točk, ki jih prejme izvajalec na osnovi dobljenih točk za program. V nadaljevanju kratice v preglednicah pomenijo: • TP - število točk programa predstavlja zmnožek ur programa izvajalca in koeficienta med številom uvrščenih v program in velikostjo vadbene skupine iz meril • TSK - število točk za strokovni kader predstavlja zmnožek med TP in faktorjem strokovnega kadra iz preglednice 9 ali 10 • TO - število točk za objekt predstavlja zmnožek TP in faktorja objekta iz preglednice 11 • TKŠ - število točk, ki jih pridobi izvajalec za vsakega kategoriziranega športnika • TPG = število točk za propagandno gradivo • TT = število točk za šolsko športno tekmovanje V preglednicah navedene točke za strokovni kader in objekt predstavljajo izračun ob predpostavki, da je: - velikost vadbene skupine izvajalca enaka kot je navedena v preglednicah, - obseg programa enak kot je naveden v preglednicah, - strokovni kader vrednoten s faktorjem 1 in - objekt, ki ga uporablja izvajalec vrednoten s faktorjem 1. 1. Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine Prostočasna športna vzgoja otrok in mladine zajema športne programe, namenjene otrokom in mladini, ki niso vključeni v uradni tekmovalni sistem NPŠZ in so vzgojno naravnani. Iz sredstev LPŠ se sofinancira programe celoletne vadbe, promocijske športne programe (v celoti ali delno), če niso sofinancirani iz drugih javnih virov in udeležbo na regijskih šolskih športnih tekmovanjih v športnih panogah, za katere šola izvaja program interesne športne dejavnosti. 1.1 Prostočasna športna vzgoja predšolskih otrok Programi so namenjeni predšolskim otrokom. 10-urni tečaj prilagajanja na vodo je namenjen predšolskim otrokom ali učencem prvega razreda v sklopu programa »Naučimo se plavati«. Preglednica 1.1 Naziv programa Vel. skupine Ure Program Str.kad. Objekt Prop.grad. TP TSK TO TPG Celoletna vadba 20 60 60 60 60 / Tečaj prilagajanja na vodo 10 10 10 10 10 Mali sonček, Zlati sonček / / / / / 1,5 Ciciban planinec * 10 7,5 7,5 7,5 / 1,5 * V programu Ciciban planinec se vrednoti do 5 planinskih izletov v trajanju posameznega izleta v obsegu 1,5 ure. 1.2 Prostočasna športna vzgoja šoloobveznih otrok Programi so namenjeni osnovnošolskim otrokom (do starosti 15 let). 10-urni tečaj prilagajanja na vodo je namenjen predšolskim otrokom ali učencem prvega razreda v sklopu programa »Naučimo se plavati«. 15-urni tečaj za neplavalce je namenjen neplavalcem v sklopu programa »Naučimo se plavati« in se izvaj a v šestem razredu osnovne šole. Šolska športna tekmovanja predstavljajo nadgradnjo šolske interesne športne dejavnosti. Preglednica 1.2 Naziv programa Vel. skupine Ure Program Str.kad. Objekt Prop. grad. Tekm. TP TSK TO TPG TT Celoletna vadba 20 80 80 80 80 / / Tečaj -prilagajanje na vodo 10 10 10 10 10 Tečaj za neplavalce 10 15 15 15 15 / / Zlati sonček, Krpan / / / / / 1,5 / Ciciban planinec* 15 10 10 10 / 1,5 / Mladi planinec** 15 48 48 48 10 1,5 / Pohodi in planinski izleti *** 15 48 48 48 48 / / Šolska športna tekmovanja / / / / / / 30 * V programu Ciciban planinec se vrednoti do 5 planinskih izletov v trajanju posameznega izleta v obsegu 2 uri. ** V programu Mladi planinec se vrednoti do 8 planinskih izletov v obsegu 6 ur. Za 20 % ur programa se vrednoti zaprti objekt (učilnice, klubski prostori). *** V programu pohodov in izletov se vrednoti pohode in planinske izlete, ki niso vključeni v program Mladi planinec. Vrednoti se do 8 planinskih izletov oz. pohodov v obsegu 6 ur. Taborni prostor se vrednoti le v primeru, če se programi izvajajo v okviru planinskega tabora. 1.3 Prostočasna športna vzgoja mladine Programi so namenjeni srednješolski mladini (do 19. leta starosti). Preglednica 1.3 Naziv programa Vel. skupine Ure Program Str.kad. Objekt TP TSK TO Celoletna vadba 20 80 80 80 80 Pohodi in planinski izleti* 15 48 48 48 48 * V programu planinski izleti se vrednoti do 8 planinskih izletov v obsegu 6 ur. Taborni prostor se vrednoti le v primeru, če se programi izvajajo v okviru planinskega tabora. 1.4 Športna vzgoja otrok v pripravljalnih programih Programi so namenjeni osnovnošolskim otrokom do starosti 12 let, ki so registrirani v panožni zvezi ter tekmujejo v okviru NPŠZ. V programu vadbe se vrednotita strokovni kader in objekt v dveh starostnih kategorijah. Do dopolnjenega 10. leta (CI, CE) in od 10. do dopolnjenega 12. leta (PDI/PDE-pripravljalni dečki/deklice). Vrednoten program se v individualnih športnih panogah poveča za 10 %, v kolektivnih športnih panogah pa za 30 % točk. Preglednica 1.4 - Športna vzgoja otrok v pripravljalnih progra-mih Naziv programa Vel. skupine Ure Program Str.kad. Objekt TP TSK TO CI, CE Preglednica 8 180 180 180 180 PDI, PDE Preglednica 8 240 240 240 240 2. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami Programe športne vzgoje otrok in mladine s posebnimi potrebami se vrednoti enako kot programe prostočasne športne vzgoje predšolskih otrok, šolskih otrok in mladine, s tem da je velikost vadbene skupine v vsakem programu manjša za 50 %. 3. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 3.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhun- N OŠ Občina Vrhnika 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ^lOj ski šport. V programih športne vzgoje otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport se v programu vadbe vrednotita strokovni kader in objekt v dveh starostnih kategorijah. Vrednoten program se v individualnih športnih panogah poveča za 10 %, v kolektivnih športnih panogah pa za 30 % točk. Preglednica 2 - Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport Naziv programa Vel. skupine Ure Program Str.kad. Objekt TP TSK TO MDI, MDE* Preglednica 8 240 240 240 240 SDI, SDE Preglednica 8 330 ¡30 ¡30 330 Naziv programa Vel. skupine Ure Program Str.kad. Objekt Kategorizacija MLR PR TP TSK TO TKŠ TKŠ KAD, KADE Preglednica 8 440 440 440 440 60 ML, MLE Preglednica 8 440 440 440 440 Naziv programa Vel. skupine Nivo tekmovanja Ure Program Objekt Kategorizacija ČL TP TO TKŠ Individualne športne panoge Preglednica 8 320 320 320 75 Kolektivne športne panoge Preglednica 8 1. DL 320 320 320 2. DL 280 280 280 i. DL 240 240 240 4. DL 220 220 220 Regionalne lige 200 200 200 5. Vrhunski šport V program vrhunskega športa so uvrščeni aktivni športniki s statusom OR, SR, MR. V programu vadbe se vrednotita strokovni kader in objekt. V kolektivnih športnih panogah se kot vrhunski šport vrednoti ekipa, v kateri sta najmanj dva športnika s statusom vrhunskega športnika. Za kategoriziranega športnika pridobi 130 točk za športnika MR in 160 točk za športnika SR in 190 točk za OR. Vrednoten program se v individualnih športnih panogah poveča za 10 %, v kolektivnih športnih panogah pa za 30 % točk. Preglednica 5 Naziv programa Vel. Ure Program Str.kad. Objekt Kategorizacija skupine MR SR OR TP TO TSK TKŠ Individualne šp.panoge Preglednica 8 800 800 800 800 130 160 190 Kolektivne Preglednica 8 800 800 800 800 šp.panoge Naziv programa Vel. skupine Ure Program Str.kad. Objekt TP TSK TO Celoletna vadba 20 80 80 80 80 Planinski izleti, pohodništvo 20 80 80 80 80 8. Šport starejših V programe športa starejših so vključene osebe, starejše od 65 let in razširjene družine. V programu se vrednoti celoletne gibalne programe. Vrednotita se strokovni kader in objekt. Ob celoletnih programih se vrednoti tudi planinske izlete (do 10 izletov v trajanju do 8 ur). Preglednica 7 Naziv programa Vel. skupine Ure Program Str.kad. Objekt TP TSK TO Celoletna vadba 20 80 80 80 80 Planinski izleti, pohodništvo 20 80 80 80 80 * MDI/MDE od 10 let do dopolnjenega 12. leta. Velja samo za individualne olimpijske športne discipline, kjer lahko na svetovnih prvenstvih v članski kategoriji nastopajo mlajši od 18 let. 3.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport V programih športne vzgoje mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport se v programu vadbe vrednotita strokovni kader in objekt v dveh starostnih kategorijah. Za kategoriziranega športnika z nazivom MLR pridobi izvajalec 45 točk, PR pridobi izvajalec 60 točk. Vrednoten program se v individualnih športnih panogah poveča za 10 %, v kolektivnih športnih panogah pa za 30 % točk. Preglednica 3 - Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport IV. Velikost vadbenih skupin V programih - športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, - kakovostni šport in - vrhunski šport se kot osnovna velikost vadbene skupine, za katero je mogoče pridobiti celotno število točk programa v posamezni športni panogi in starostni kategoriji, upošteva naslednjo velikost: Preglednica 8 Individualne športne panoge in miselne športne panoge 3.3 Občinska panožna športna šola Naziv občinske panožne športne šole pridobi izvajalec LPŠ pod naslednjimi pogoji: • Izvajalec mora imeti v programih športne vzgoje otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, športnike v vseh starostnih kategorijah uradnega tekmovalnega sistema NPŠZ, potrjenega na OKS - ZŠZ. • Izvajalec mora imeti v program uvrščene športnike v kakovostnem ali vrhunskem športu. • Ob vrednotenju programov doseže najmanj 1000 točk (TP). V kolikor ima izvajalec, ki izpolnjuje pogoje občinske panožne športne šole, zaposlenega strokovnega delavca z ustrezno izobrazbo športne smeri in opravljenim strokovnim izpitom, se izvajalcu sofinancira plača zaposlenega strokovnega delavca v višini bruto zneska minimalne plače, ki velja v času razpisa. Izvajalcu, ki preseže 1000 točk (TP), se za preseženi del strokovni kader vrednoti v skladu z merili. 4. Kakovostni šport V program kakovostnega športa so uvrščeni aktivni registrirani športniki, v kategoriji članov. V programu vadbe se izvajalcem vrednoti objekt. Za kategoriziranega športnika z nazivom DR pridobi izvajalec 75 točk. Vrednoten program se v individualnih športnih panogah poveča za 10 %, v kolektivnih športnih panogah pa za 30 % točk. Preglednica 4 Športna panoga MDI MDE SDI SDE KAD KADE ML MLE KŠ - VŠ Alpinizem- šp. plezanje 8 8 6 6 6 Atletika 12 12 10 8 6 Avtomobilizem 5 5 5 5 Balinanje / 8 9 8 8 Borilni športi 8 8 8 8 8 Gimnastika ritmična/ akrobatika/ orodna 10 8 6 6 6 Konjeništvo 8 8 8 6 6 Letalstvo-jadralno pad. / / / 6 6 Lokostrelstvo 10 8 6 6 6 Namizni tenis 10 8 6 6 6 Navijaštvo / 10 8 6 6 Ples športni / 8 parov 6 parov 6 parov 6 Smučanje alpsko 7 7 6 6 6 Smučanje teki 12 10 8 6 6 Strelstvo trap / / 6 6 6 Strelstvo zračna puška 10 8 8 6 6 Šah / 10 8 6 6 Tenis 10 8 6 6 6 Velikost skupine v individualnih športnih panogah v pripravlja nih programih (1.5) do 12 let Športna panoga CI CE PDI PDE Atletika 12 12 Borilni športi 7 8 Balinanje 10 10 Gimnastika ritmična/akrobatika/orodna 10 / Lokostrelstvo 10 10 Namizni tenis 10 / Navijaštvo 20 10 Ples športni 12 parov 10 parov Smučanje alpsko 7 / Smučanje teki 12 / Strelstvo zračna puška 10 / Šah 10 10 Tenis 10 / Kolektivne športne panoge Športna panoga SDI SDE KAD KADE ML MLE KŠ - VŠ Košarka 10 10 10 10 Mali nogomet 10 10 10 10 Nogomet 12 16 16 16 Odbojka 12 12 12 12 Rokomet 12 12 12 12 Druge panoge 16 Velikost skupine v kolektivnih športnih panogah v pripravljalnih programih do 12 let Športna panoga CI CE PDI PDE Košarka 10 10 Mali nogomet 10 10 Nogomet 10 12 Odbojka 12 12 Rokomet 12 12 Druge panoge 16 16 6. Šport invalidov Navedene športne programe invalidov se vrednoti kot je navedeno, le da je velikost vadbene skupine v vsakem programu manjša za 50 %. 6.1 Športna vzgoja invalidov, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport kot športna vzgoja _ otrok in mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. 6.2 Kakovostni šport invalidov kot kakovostni šport. 6.3 Vrhunski šport invalidov kot vrhunski šport. 64 Športna rekreacija invalidov kot športna rekreacija in šport starejših. 7. Športna rekreacija V program so vključene osebe, starejše od 19 let, ki niso vključene v uradne tekmovalne sisteme NPŠZ. V programu športne rekreacije se vrednoti celoletne programe, ki imajo visok zdravstveni učinek (splošna gibalna vadba, korekcija telesne drže, aerobne vsebine ipd.). Vrednotita se strokovni kader in objekt. Ob celoletnih programih se vrednoti tudi planinske izlete (do 10 izletov v trajanju do 8 ur). Preglednica 6 Strokovni delavec Usposobljenost 1. stopnja* Usposobljenost 2. stopnja Usposobljenost i. stopnja Izobrazba** Korekcijski faktor 0,8 1,5 2 *Strokovne delavce s 1. stopnjo usposobljenosti se vrednoti samo v zakonsko predpisanem prehodnem obdobju (3 leta). **Strokovnemu delavcu s 3. stopnjo usposobljenosti, ki vodi program: Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport ali Vrhunski šport se upošteva korekcijski faktor 2. Po prehodnem obdobju se za vrednotenje strokovnega kadra uporablja naslednje korekcijske faktorje: Preglednica 10 Strokovni delavec *** Usposobljenost 1. stopnja Usposobljenost 2. stopnja Izobrazba **** Korekcijski faktor 1,5 2 ***Strokovni delavec, ki bo na novo pridobil usposobljenost v prehodnem obdobju, se vrednoti po preglednici št. 10. ****Strokovnemu delavcu z 2. stopnjo usposobljenosti, ki vodi program »Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport ali Vrhunski šport« in je imel v preteklosti v individualni panogi, ki jo trenira, kategorizacijo višjo od DR ali v kolektivni panogi, če j e igral najmanj 2 leti v 1. slovenski ligi oz. primerlj ivi tuji ligi, se upošteva korekcijski faktor 2. VI. Objekti 1. Vrednotenje športnih objektov V športnih programih se vrednoti uporabo objekta, ki ga izvajalec uporablja za izvajanje programa vadbe, s faktorji iz preglednice 11. Preglednica 11 Zaprti objekti faktor Športna dvorana A. M. Slomška 3/3 6,75 Športna dvorana A. M. Slomška 1/3 2,25 Športna dvorana A. M. Slomška - galerija 0,87 Večnamenski objekt pri OŠ I. Cankarja 2,50 Mala telovadnica pri OŠ I. Cankarja 1,50 Telovadnica Partizan Vrhnika 2,00 Fitnes 0,56 Telovadnica v Kulturnem centru Vrhnika 2,01 Telovadnica razredne stopnje OŠ I. Cankarja 2,25 Vrtec Stara Vrhnika 1,17 Strelišče Črni orel (10 strelnih mest) 1,00 Strelišče zračna puška (12 strelnih mest) 1,20 Lokostrelska dvorana 1,20 Dvorana za borilne športe - 1 1,83 Dvorana za borilne športe - 2 1,83 Učilnice, klubski prostori 0,96 Plezalni center Verd 1,40 Dvorane gasilskih domov, krajevnih skupnosti, 1,00 Pokriti bazeni 2,50 Odprti objekti Glavno nogometno igrišče Vrhnika 1,74 Pomožno nogometno igrišče Vrhnika 0,80 Pomožno nogometno igrišče z umetno travo (Vrhnika) 1,70 Nogometno igrišče z umetno travo (DREN) 1,20 Nogometno igrišče Drenov Grič 1,00 Travnata igrišča za mali nogomet (po KS) 0,50 Atletski poligon Vrhnika 1,04 Peščeno teniško igrišče 0,64 Igrišče za odbojko na mivki 0,64 Asfaltne ploščadi 0,30 Strelišče trap 1,00 Lokostrelski poligon 0,30 Balinišče 0,40 Odprti bazen 1,00 Smučišče 1,50 Tekaške smučarske proge 0,10 Planinske poti, taborni prostori 0,10 Konjeniški poligoni 0,30 Poligon za avtomobilizem 0,50 Vzletna steza za jadralno padalstvo 0,50 2. Razmerje vrednotenja uporabe zaprtih in odprtih objektov Pri vrednotenju ur programa za objekt se upošteva razmerje med uporabo odprtega in zaprtega objekta iz preglednice 12. Preglednica 12 Športna Zaprt objekt Odprt objekt Atletika 40 % 60 % Balinanje 20 % 80 % Lokostrelstvo 40 % 60 % Nogomet 30 % 70 % Odbojka 70 % 30 % Planinstvo 20 % 80 % Smučanje 30 % 70 % Smučanje teki 30 % 70 % Tenis 40 % 60 % KŠ = kakovostni šport, VŠ = vrhunski šport V. Strokovni kader V športnih programih se vrednoti ustrezno izobražen oziroma usposobljen strokovni kader, ki je vpisan v razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu. Strokovne delavce se vrednoti na podlagi pogodbe med izvajalcem in strokovnim delavcem. V vsakem programu se vrednoti en strokovni delavec. Za vrednotenje vodenja programa s strani strokovnega delavca z zakonsko predpisano ustrezno usposobljenostjo oz. izobrazbo se uporablja faktor iz preglednice: Preglednica 9 Naziv programa Št.točk/ Usposabljanje - pridobitev usposobljenosti 7 Usposabljanje - pridobitev usposobljenosti 1. stopnje 4 Izpopolnjevanje - mednarodno licenciranje 2 Izpopolnjevanje - licenciranje 1 Naziv programa Št. točk/ kandidata Spremljanje pripravljenosti športnikov 2 Svetovanje pri vključevanju otrok v šport 4. Znanstveno - raziskovalna dejavnost v športu Izvajanje temeljne, uporabne in razvojne raziskave s področja športa ter prenašanje izsledkov v prakso. Iz proračuna občine se vrednotijo projekti, če imajo izsledki raziskav aplikativno vrednost za področje športa v občini in je zagotovljen sorazmeren delež drugih financerjev. Za pridobitev ustreznih točk za izvajanje znanstveno - raziskovalnega dela morajo izvajalci predložiti projekt znanstveno - raziskovalnega dela. Izvajalec pridobi sredstva za vrednotenje znanstveno - raziskovalnega dela na osnovi poročila o opravljenem delu, kateremu morajo biti priloženi izsledki dosedanjega poteka dela (1. faza - poročilo o opravljenih meritvah oz. anketiranju...; 2. faza -poročilo o opravljenih meritvah in obdelavi podatkov, 3. faza - zaključno poročilo znanstveno raziskovalnega dela). Izvajalec lahko kandidira za sredstva za izvedbo vsake faze posebej (celotni projekt v treh letih), dveh faz projekta v enem letu (1. in 2. ; 2. in 3.) ali za sredstva izvedbe celotnega znanstveno - raziskovalnega dela v enem letu (vse tri faze). Vodja projekta znanstveno - raziskovalnega dela mora imeti znanstveni naziv. Projekt znanstveno - raziskovalnega dela mora vsebovati naslednja poglavja: •Uvod - širša predstavitev obravnavane problematike •Predmet, problem in namen dela •Cilji in hipoteze •Metode dela (vzorec merjencev, vzorec spremenljivk, metode zbiranja podatkov in metode obdelave podatkov) Preglednica 16 Št. točk/raziskavo Naziv programa 1. leto 2.leto 3. leto Celotna izvedba (meritve, obdelava rezultatov in interpretacija) znanstveno -raziskovalnega dela, pomembnega za razvoj športa v občini 21 17 10 Meritve in obdelava podatkov znanstvenoraziskovalnega dela, pomembnega za razvoj športa v občini 11 7 - Izvedba meritev za izdelavo znanstveno - raziskovalnega dela, pomembnega za razvoj športa v občini 4 - - VII. Cena programa V športnih programih se vrednoti tudi cena programa za udeleženca. V kolikor je program plačljiv, se program vrednoti s faktorjem 1, v kolikor je program za udeležence brezplačen, se vrednoti s faktorjem 1,1. B. Razvojne dejavnosti v športu 1. Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu a) Na ravni lokalne skupnosti se sofinancira usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih delavcev, ki pri izvajalcih LPŠ opravljajo strokovno delo pod naslednjimi pogoji: • Usposabljanje se izvaja po veljavnem programu usposabljanja, sprejetem v skladu z Zakonom o športu. • Po zaključenem usposabljanju strokovni delavec pridobi 2. stopnjo usposobljenosti za opravljanje strokovnega dela v športu. • Izpopolnjevanje - licenciranje se izvaja v skladu s pravili mednarodne športne zveze, NPŠZ oziroma izdajatelja licenc. Izvajalec lahko kandidira z dvema kandidatoma za pridobitev usposobljenosti. Za izpopolnjevanje - licenciranje lahko izvajalec kandidira z vsemi usposobljenimi strokovnimi delavci, ki pri izvajalcu opravljajo strokovno delo v športnih programih. b) Kandidat, ki se mu sofinancira usposabljanje, se s pogodbo obveže, da bo pri izvajalcu LPŠ v občini opravljal strokovno delo še najmanj eno leto po pridobljenem nazivu (stopnji usposobljenosti). Preglednica 13 5. Informacijsko komunikacijska tehnologija na področju športa Program omogoča centralno podporo zbiranju in predstavitvi informacij na področju športa na lokalni ravni. Na lokalni ravni je ključni izvajalec Nacionalnega programa športa na tem področju občinska športna zveza, občinski zavod za šport ali druge športne organizacije, ki izvajajo tovrstno dejavnost. Sofinancirajo se: • Spletni in mobilni servisi v športu • Razvoj in nakup poslovnih aplikacij za podporo poslovodenju športnih organizacij C. Organiziranost v športu 1. Delovanje športnih organizacij Za osnovno delovanje nepridobitnih športnih organizacij, t.j. športnih društev in njihovih zvez se iz proračuna občine zagotovijo sredstva za kritje osnovnih materialnih stroškov in dohodkov zaposlenih, za športne zveze pa tudi za stroške dejavnosti, ki jih izvajajo za svoje člane oz. članice v smislu njihovega uspešnejšega delovanja. Sofinancira se delovanje: • Športnih društev, ki so na javnem razpisu izbrana kot izvajalec vsaj enega športnega programa, • Zvez športnih društev, ki jih ustanovijo društva na območju občine. Športno društvo pridobi za svoje delovanje 1 točko za vsakega člana s plačano članarino in 2 točki za vsakega člana društva, ki je registriran pri NPŠZ ter je vpisan v evidenco registriranih in kategoriziranih športnikov. Zveze športnih društev, ki jih ustanovijo društva za posamezna območja ali za posamezne športne panoge, pridobijo za svoje delovanje 200 točk za vsako športno društvo z območja občine, včlanjeno v zvezo in s plačano članarino. Društva in zveze, s statusom društva delovanja v javnem interesu, pridobijo za svoje delovanje še dodatnih 50 točk. Preglednica 17 društvo zveza Št. točk/člana Št. točk/registriranega člana 2 Št.točk/društvo 200 Status delovanja v javnem interesu 50 50 D. Športne prireditve in promocija športa Iz LPŠ se sofinancirajo materialni stroški izvedbe športnih prireditev, ki upoštevajo trajnostne kriterije, kot jih predpišejo javni so-financerji in niso sofinancirane iz drugih občinskih javnih sredstev. Izvajalcu se sofinancirata največ dve športni prireditvi. 1. Velike mednarodne športne prireditve, ki so v koledarju NPŠZ in mednarodne športne zveze. 2. Druge mednarodne športne prireditve, ki so v koledarju NPŠZ in mednarodne športne zveze. 3. Športne prireditve (razen tekmovanj v ligaškem sistemu v kolektivnih športnih panogah) vključene v uradni tekmovalni sistem NPŠZ, na katerih lahko sodelujejo le registrirani športniki in so v koledarju NPŠZ (npr. državno prvenstvo, pokalna tekma, finalni turnir.). 4. Športne prireditve, na katerih lahko sodelujejo registrirani športniki in so regijskega značaja. 5. Športno rekreativne prireditve, ki so uvrščene v koledar prireditev zveze, članice OKS-ZŠZ ali v koledar športno rekreativnih prireditev. 6. Športno rekreativne prireditve, ki so objavljene v koledarju občinskih prireditev oziroma na krajevno običajen način. 7. Promocijske prireditve, ki pripomorejo k razpoznavnosti športa in nimajo tekmovalnega značaja (npr. Mini olimpijada, dan ...). Preglednica 18 2. Spremljanje pripravljenosti športnikov, svetovanje o športni vadbi in strokovna podpora programov Iz proračuna občine se sofinancira: • Spremljanje pripravljenosti športnikov • Svetovanje pri vključevanju otrok v šport Izvajalci te vsebine so organizacije, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za izvajanje teh dejavnosti. Preglednica 14 3. Založništvo v športu Iz proračuna občine se sofinancira tiskane strokovne in znanstvene publikacije s področja športa, ki prispevajo k razvoju športne stroke in znanosti, izrazoslovju ter rasti športne razgledanosti prebivalstva. Pogoj za pridobitev točk za izdajo publikacij je predložitev vsebinske zasnove publikacije z opredeljenim ciljem in namenom izdaje publikacije ter natančen finančni načrt. Preglednica 15 Vrsta prireditve št. točk Velike mednarodne športne prireditve... 100 2. Druge mednarodne športne prireditve. 50 3. Športne prireditve, vključene v uradni :ekmovalni sistem NPŠZ. 20 4. Športne prireditve regijskega značaja (za registrirane športnike) 10 5. Športno rekreativne prireditve, uvrščene v koledar zveze, članice OKS ali v koledar športno rekreativnih prireditev 10 6. Športno rekreativne prireditve, objavljene v koledarju občinskih prireditev. 5 7. Promocijske prireditve 15 Naziv programa Št. točk Strokovna in znanstvena publikacija 5 Ostale publikacije 2 E. Športni objekti Iz LPŠ se sofinancira posodabljanje in investicijsko vzdrževanje obstoječih športnih objektov in površin za šport v naravi, novogradnjo športnih objektov, izjemoma tudi pripravo projektne dokumentacije za največje investicijske projekte po Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ. Prednost pri sofinanciranju iz LPŠ imajo vadbeni športni objekti in površine za šport v naravi, ki so brezplačno dostopne vsem (npr. otoki športa za vse, trimske steze, zunanja igrišča, planinske, tekaške, kolesarske poti, naravna kopališča ipd). 16 16 16 NflS Občina Borovnica 1. oktober 2018» yn elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Sodobna kolesarska povezava med Borovnico in Pakim Javni razpis za finančno podporo za pospeševanje obrti, podjetništva in sobodajalstva v Občini Borovnica Na začetku septembra je stopil v veljavo nov pravilnik o spodbujanju obrti in podjetništva v Občini Borovica (https://www.borovnica.si/wp--content/uploads/2018/09/Ur-l-RS_Pravilnik_Podpore-malemu-go-spodarstvu-ob%C4%8Dina-Borovnica.pdf), ki vključuje tudi področje sobodajalstva. Na njegovi osnovi sta Občina Borovnica in OOZ Vrhnika na spletni strani Občine Borovnica (https://www.borovnica.si/uradne--objave/razpisi/) 14. 9. 2018 objavili JAVNI RAZPIS ZA DODELJEVANJE FINANČNE POMOČI ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA OBRTI, PODJETNIŠTVA IN SOBODAJALSTVA V OBČINI BOROVNICA V LETU 2018. Predmet razpisa je dodelitev proračunskih sredstev Občine Borovnica in sredstev Območne obrtno-podjetniške zbornice Vrhnika za pospeševanje razvoja obrti in podjetništva ter sobodajalstva v letu 2018. Skupaj je razpisanih sredstev 25.000 evrov, od tega Občina Borovnica prispeva 20.000, Območna obr-tno-podjetniška zbornica Vrhnika pa 5.000 evrov. Rok za oddajo vlog je 12. 10. 2018. Več na spletni strani Občine Borovnica. Vabilo Ogled novega podjetja Graft Polymer v Borovnici V nekdanji Likovi coni je 25. maja odprlo vrata novo podjetje Graft Polymer. Podjetje ima sedež v Veliki Britaniji, strokovnjaki so iz Rusije, kapital je izraelski, stroji so narejeni na Kitajskem. Ponuja se možnost spoznati notranjost podjetja in se seznaniti s proizvodnimi in ostalimi načrti vodstva podjetja. Ogled bo v torek, 9. oktobra ob 17. uri. Vabljeni! OBČINSKE NOVICE Nov prostorski načrt Občine Borovnica V Uradnem listu RS, št. 61/2018, je bil 14. septembra objavljen Odlok o drugih spremembah in dopolnitvah Občinskega prostorskega načrta občine Borovnica, ki je začel veljati naslednji dan po objavi. Besedilo odloka je objavljeno na spletni strani občine Borovnica, v rubriki Občinski akti. Grafični del sprememb pa je možno videti na spletni strani iobcina.si oz. povezavi https://gis.iobcina.si/gisapp/Default.aspx?a=borovnica, v rubriki Občinska uprava, Prostor, Občinski prostorski načrt (SD2, OPN, 2018). Nov občinski urbanist S 1. oktobrom bo z delom v občini Borovnica začel novi občinski urbanist. Pogodba o upravljanju urbanističnih storitev je podpisana s podjetjem Kaliopa iz Ljubljane. Uradne ure občinskega urbanista bodo tako kot do sedaj ob sredah med 14.30 in 16.30 v sejni sobi Občine Borovnica. Lokalne volitve 2018 Občina Borovnica je na svoji spletni strani (www.borovnica. si), pod aktualno, odprla posebno rubriko Lokalne volitve 2018, kjer lahko zainteresirani dobijo potrebne informacije v zvezi s prihajajočimi volitvami. Objavljeni so tudi obrazci in ostala spremljajoča dokumentacija, ki se nanaša na lokalne volitve, ki bodo 18. novembra. S sredstvi iz dogovora za razvoj regij do konca leta 2021 do sodobne povezave za kolesarje in pešce med središčem Borovnice in koncem naselja Pako. S potrditvijo identifikacije investicijskega projekta Kolesarska povezava Borovni-ca-Pako so občinski svetniki omogočili, da občina do konca leta 2023 izkoristi 622.000 evrov nepovratnih sredstev iz kohezijskih sredstev EU in proračuna RS (v razmerju 85 % : 15 %) za gradnjo na 970.000 evrov ocenjene 3,5 km dolge povezave za kolesarje in pešce med središčem Borovnice (Molkov trg) in mejo z občino Brezovica pri naselju Pako. Ta sredstva si je občina zagotovila s pravočasno vložitvijo vloge na poziv RRA LUR za prijavo projektov na področju kolesarskih povezav, ki povezujejo urbana središča v LUR med seboj ali pa z bližnjimi podeželskimi naselji. Pogoj za samostojno prijavo projekta je bila tudi sprejeta Celostna prometna strategija, ki je bila sprejeta konec letošnjega februarja. Po prvih načrtih bo povezava v Borovnici potekala od Molko-vega trga po Mejačevi ulici kot kolesarski pas na vsaki strani vozišča, med mostovoma čez Borovniščico na Mejačevi ulici in Ljubljanski cesti pa kot kolesarska pot, kar bo omogočilo dostop do parcel tudi lastnikom zemljišč. Med Borovnico in Bregom do ovinka pred tovarno Fenolit je povezava zamišljena kot prostorsko ali nivojsko ločena kolesarska steza na levi strani vozišča (gledano s strani Borovnice) in kot kolesarski pas na desni strani vozišča. Tako naj bi se tudi nadaljevala ob regionalni cesti na odseku med podhodoma (»kolonco«) v naselju Breg in naseljem Pako. Vmes so predvideni pločnik na levi strani vozišča ter kolesarska pasova na vsaki strani vozišča. Od »kolonce« pri Pakem do konca naselja pa je predvidena nivojsko ločena kolesarska steza na desni strani cestišča, na nasprotni strani pa kolesarski pas na vozišču. Ob gradnji bo regionalna cesta razširjena in obnovljena, tako da bo vsak vozni pas širok 3 m. Gradnja bo predvidoma potekala v treh fazah: od Mol-kovega trga do mostu čez Bo-rovniščico na Ljubljanski cesti, od tam do gasilskega doma na Bregu pri Borovnici in od tam do konca naselja Pako oz. meje z občino Brezovica. Katera od teh faz bo prva, je v prvi vrsti odvisno po eni strani od pridobivanja soglasij lastnikov oz. odkupa zemljišč, po drugi strani pa za oba odseka ob regionalni cesti tudi od DRSC. Zaradi gradnje kolesarske povezave ne bo prišlo tudi do gradnje pločnika med Borovnico in Bregom, ki je bila za leto 2019 že dogovorjena med občino in DRSC, razen na krajšem odseku med Fenolitom in gasilskim domom. Ker zakonodaja pešcem, v primeru da ni infrastrukture za pešce, obstaja pa infrastruktura za kolesarje, dovoljuje uporabo površin, namenjenim kolesarjem (obratno pa ne), in ker ne pričakujemo, da bi bilo na omenjeni povezavi istočasno večje število pešcev in kolesarjev, smo prepričani, da bomo na ta način zagotovili varno, neposredno in udobno povezavo tako za kolesarje kot tudi za pešce. V času ko se je projektiral pločnik med Borovnico in Bregom, še ni bilo znano, da bodo dopolnitve dogovora za razvoj regij, ki so bile za Ljubljansko urbano regijo dokončno potrjene šele konec julija 2018, omogočile gradnjo kolesarskih povezav med urbanimi občinskimi središči in podeželskimi naselji. Tako niso upravičena morebitna negodovanja nad tem, da občina ni že pred tem namesto pločnika med Borovnico in Bregom načrtovala gradnje kolesarske povezave. Predvidene povezave so bile že predstavljene pristojnim v Službi za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo, ki se s predlogi strinjajo. Opravljen je bil tudi sestanek z DRSC, kjer je bilo doseženo soglasje o tem, da se državna sredstva, zagotovljena za rekonstrukcijo regionalne ceste v primeru gradnje pločnika do Brega, namenijo za rekonstruk- cijo ceste ob gradnji omenjene kolesarske povezave. Predstavniki DRSC so prav tako zagotovili pripravljenost na koordinirano reševanje izzivov, povezanih z rekonstrukcijo regionalne ceste in zagotavljanjem ustreznih profilov kolesarske povezave. Do omenjenih sredstev pa bo občina imela dostop le, če bo do 15. 9. 2020 vložila popolno vlogo z gradbenim dovoljenjem in vsemi soglasji. Zato izgradnja omenjene povezave za kolesarje in pešce ni odvisna le od občinske uprave, temveč tudi od lastnikov zemljišč. Z nekaterimi so bili že opravljeni prvi razgovori in zaenkrat kaže, da zaradi tega projekt ne bo »nasedel«. Občina je sicer vključena tudi v širši projekt izgradnje kolesarskih povezav na Ljubljanskem barju, ki ga je spodbudila Občina Vrhnika in predvideva tudi izgradnjo kolesarske povezave med Vrhniko in Borovnico. Tudi za ta projekt je že izdelan DIIP. Vendar po presoji občinskega vodstva v dogovoru za razvoj regij predviden obseg namenjenih kohezijskih sredstev na eni strani ter na drugi strani težavnost umeščanja kolesarske povezave na nekaterih odsekih med Borovnico in Bistro zaenkrat ne omogočata izgradnje kolesarske povezave tudi do Bistre. Občinska uprava NflS Občina Borovnica 1. oktober 2018» yn elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Kdaj bo zaživel otroški grad? Otroški grad bo zaživel prihodnje leto, če bodo za zagotovitev varnosti zagotovljena proračunska sredstva. Na začetku poletja je nasproti vhoda v nekdanjo industrijsko cono Liko začelo nastajati novo otroško igrišče v obliki lesenega otroškega gradu. Prvi takšen grad, v celoti plod domačega znanja, materialov in dela, se je lani pojavil v enem izmed vrtcev v občini Postojna. Otroci so ga navdušeno sprejeli in po besedah ravnateljice pomaga povezovati otroke z drugo dimenzijo časa, v katerem je bilo življenje drugačno, ter razvijati socialne stike in simbolno igro. Dober glas seže v deveto vas in tako je glas o postojnskem otroškem gradu prišel tudi do Borovnice. Po ogledu gradu je župan Bojan Čebela dal pobudo za postavitev podobnega in mu namenil občinsko zemljišče ob križišču Meja-čeve in Gradišnikove ulice. Postavitev otroškega gradu v Borovnici je bila v celoti podprta s sponzorskimi prispevki obstoječih in novih podjetij na oživljenem območju Struge, kjer je nekoč domovalo propadlo lesno-pre-delovano podjetje Liko. Na ta način je bilo zbranih dovolj sredstev za postavitev gradu in varovalne ograje okoli njega. Kot lesena struktura nasproti vhoda v nekdanji Liko tudi otroški grad ohranja spomin na žalostno propadlega borovniškega »industrijskega velikana« in celotno večstoletno tradicijo žagarstva in lesarstva v Borov- 201 3 PGD SOROVNICA [ Milil ■■ ililk IV Ii DAN ODPRTIH 6. lO. 201B OD 11. DO 1č>, URE GASILSKI DOM BOROVNICA * PREDSTAVITEV OPREME IN V02IL -- SERVIS IN PRODAJA GASILNIH APARATOV -- PRODAJA DETEKTORJEV OGCJ, MONOKSIDA -- DELAVNICE ZA NAJMLAJŠE - + VELIKO ZANIMIVEGA PRIDI IN SPOZNAJ DELO GASILCEV niški dolini. Seveda pa bo v prvi vrsti namenjen otroški igri. Otroci so lahko grad preizkusili 14. julija v sklopu Praznika borovnic in bili navdušeni. Da bi se lahko varno igrali tudi brez stalnega nadzora vzgojiteljic ali staršev, pa bo grad treba opremiti še z varnostno opremo in zagotoviti varen vhod. V gradu se lahko istočasno na precej omejenem prostoru igra večje število otrok različnih starosti, leži pa ob dveh prometnih cestah. Z vidika zagotavljanja varnosti ga tako ni mogoče primerjati z otroškima igriščema pri novem blokovskem naselju in Športnem parku Borovnica. Poleg tega bo treba ob gradu postaviti tudi klopi in zasaditi drevesa. Vsega tega s sponzorskimi sredstvi ne bo mogoče zagotoviti, zato bo treba zagotoviti sredstva v občinskem proračunu za leto 2019. Za prihodnji občinski svet in župana bo zagotavljanje varnosti in vzdrževanje ter zavarovanje tveganj na območju gradu še dodaten izziv in motiv za to, da se najdejo sistemske rešitve za upravljanje tovrstne in podobne (športno-rekreacijske) infrastrukture. Na javnih igri, športu in rekreaciji namenjenih površinah bo za varno igro vseh, ne le otrok, treba najti nove rešitve. Izhodišča za to bodo vsebovali akcijski načrti na področju športa, rekreacije, kulture in turizma, ki bodo pripravljeni do konca leta. Občinska uprava Gradnja sodobnega parkirišča pri železniški postaji S sprejetjem sklepa o začetku javnega naročila za izvedbo projekta je na začetku septembra Občina Borovnica izpolnila še zadnji pogoj za podpis pogodbe za sofinanciranje gradnje parkirišča pri železniški postaji Borovnica. 11. 9. 2018 smo tako s strani pristojnega ministra Petra Gašperšiča podpisano pogodbo prejeli v podpis. Zakaj je novo parkirišče sploh potrebno? Iz naše občine se veliko občanov vozi na delo ali izobraževanje v Ljubljano z vlakom, predvsem zato ker je za tiste, ki jim je cilj potovanja širši center Ljubljane, to najhitrejši in udoben način potovanja. Zaradi pri-rasta prebivalstva na eni ter vse bolj restriktivne parkirne politike Mestne občine Ljubljana na drugi strani, se je število potnikov v zadnjih petih letih povečalo za petino. Nadaljevanja politike omejevanja motornega prometa v mestu Ljubljana, posodobitve železniške proge in novih garnitur potniških vlakov pa bodo predvidoma privedli do tega, da se bosta število in delež tistih, ki se v Ljubljano vozijo z vlakom, še povečala. Sedanje parkirišče pri železniški postaji po velikosti sicer še zadošča, a nima ustreznega statusa, ki bi tudi omogočal, da ga upravlja in vzdržuje občina, njegova neurejena podoba pa na obiskovalce kraja ne naredi pozitivnega vtisa. Za zadosti- tev prihodnjih potreb po ustreznem številu parkirnih mest, zagotavljanju parkirnih površin za invalide in javnih polnilnih postaj za električna vozila, prav tako pa tudi za sodobno ureditev in videz javnih parkirnih površin in celotnega območja okoli železniške postaje, se je bilo nujno lotiti projekta, ki bo odgovoril na vse te izzive. Osnovni pogoji in postopek za pridobitev nepovratnih sredstev EU in RS Na osnovi prenosa lastninske pravice za del zemljišč pri železniški progi, ki so bila pod režimom Javne železniške infrastrukture in so z njimi upravljale SŽ, z države na občino ter sprejete Celostne prometne strategije je občina Borovnica sredi letošnjega marca oddala vlogo za sofinancira- nje izgradnje sodobnega parkirišča in kolesarnice pri železniški postaji Borovnica na konec leta 2017 objavljen razpis Ministrstva za infrastrukturo za sofinanciranje gradnje parkirišč Parkiraj in presedi (P+R) iz proračunskih sredstev RS ter kohezijskih sredstev za spodbujanje trajnostne mobilnosti, s katerimi upravlja RS. Na začetku julija smo prejeli zahtevek za dopolnitev vloge in jo pravočasno in popolno dopolnili. Sredi septembra je na tej osnovi župan z Ministrstvom za infrastrukturo podpisal pogodbo o sofinanciranju gradnje omenjenega parkirišča v višini 250.000 evrov. Kje in kakšno bo novo parkirišče ter kdaj bo zgrajeno? Parkirišče, ki ga bodo lahko uporabniki storitev potniškega prevoza SŽ uporabljali brezplačno, bo zgrajeno na 6500 m2 velikem, po ocenah okoli 150.000 evrov vrednem zemljišču med Borovniščico in sedanjimi površinami za parkiranje vozil na Mejačevi cesti pri železniški postaji Borovnica. Na njem bo 99 parkirnih mest za osebne avtomobile, od tega 4 za invalidne osebe. Že na začetku bo ustrezno število mest opremljenih s polnilnimi postajami za električna vozila, katerih število se bo povečevalo ob naraščanju števila električnih avtomobilov v občini. Na parkirišču bodo tudi eno parkirno mesto za avtobuse ter dve pokriti parkirišči za skupaj 50 koles s stojali, ki omogočajo varno zaklepanje. S projektno nalogo ocenjena vrednost parkirišča je slabih 340.000 evrov, od tega je 312.500 upravičenih stroškov in za to jih bo 250.000 evrov, kar je maksimalen možni znesek za sofinanciranje takih tipov parkirišč v okviru omenjenega razpisa ministrstva, mogoče dobiti iz kohezijskih sredstev EU in državnega proračuna. Parkirišče mora biti zgrajeno do konca septembra 2019, vsi postopki pa zaključeni do konca prihodnjega leta. Občina Borovnica z javnim naročilom že išče izvajalca za gradnjo parkirišča. Če ne bo zapletov pri ponudbah in pritožb na izbor ponudnika in če bo to omogočalo vreme, bodo zemeljska dela končana že do konca leta, parkirišče pa naj bi bilo zgrajeno do konca junija 2019. Na koncu se zahvaljujemo vsem v postopke vpletenim uslužbencem holdinga SŽ, pristojnim uradnikom na ministrstvih za infrastrukturo in gospodarstvo ter Družbi RS za investicije, še posebej pa donedavnemu državnemu sekretarju g. Juretu Lebnu in našemu sokrajanu Pavlu Zalokarju za podporo in trud, da so bili pravočasno izpeljani zahtevni in včasih različno interpretirani postopki za izpolnjevanje vseh pogojev za uspešno kandidiranje za sofinanciranje operacije. Nekajkrat je šlo, kot se temu reče, za mišjo dlako. Kogar zanimajo informacije o številnih predhodnih dejavnostih, ki so omogočile uspešno prijavo na omenjeni razpis, se o tem lahko pozanima na: http://www.borovnica.si/ novice/6512/#more-6512. Občinska uvrava HB-I IUI Ii Ml hI llill NflS Občina Borovnica 1. oktober 2018» yn elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Evropski teden mobilnosti v Borovnici V okviru Evropskega tedna mobilnosti 2018 so Borovničani kombinirali potovanja s kolesi, vlakom in ladjico, spoznavali električna vozila in se pogovarjali o prevozih na klic. Evropski teden mobilnosti 2018 je bil tudi v Borovnici v znamenju letošnjega mota Združuj in učinkovito potuj. Zaradi železniške lega in tradicije kraja ter dobrih povezav z vlaki je bilo v ospredju združevanje potovanj z vlakom in kolesom. V številnih primerih le ta kombinacija danes lahko ponudi resno alternativo prevozu z osebnim avtomobilom tako na vsakdanjih poteh kot tudi za izlete ob koncu tedna in v počitniškem času. Za uvod v ETM 2018 se je 16 kolesarjev/k od 7. do 67 leta starosti v nedeljo, 16. 9. 2018, ob 10.00, v Borovnici vkrcalo na vlak in pol ure kasneje izstopilo na Rakeku. Od tam so se v lepem vremenu dobro razpoloženi podali na dobrih 40 km dolgo čudovito kolesarsko turo okoli Cerkniškega jezera. Polovica se je v Borovnico vrnila z Rakeka z vlakom, druga polovica pa jo je mahnila iz Cerknice čez hribe s kolesi. V sredo, 19. 9. 2018, so se člani Gorsko-kolesarskega krožka OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica skupaj z mentorji podali na kolesarsko iskanje novih divjih odlagališč odpadkov v občini. Na ta način so se dejavnosti ETM 2018 prekrile z akcijo Očistimo Slovenijo 2018. Kako priročna je kombinacija zložljivega kolesa in vlaka na poteh v službo, šolo in po opravkih v Ljubljani, je v četrtek, 20. 9. 2018, spoznala tudi manjša skupina osmošolcev OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica. V spremstvu mentorja Klemna Jamnikarja in enega glavnih promotorjev somodalnosti vlaka in kolesa v Sloveniji ter koordinatorja priprave kolesarske strategije mesta Ljubljana Andreja Klemenca, so se z zložljivimi kolesi znamk Dahon in Bigfish vkrcali na vlak. V Ljubljani so na kolesih spoznavali kolesarjem in pešcem prijazne prometne ureditve v središču mesta, sistem izposoje mestnih koles Bicikelj in dostavo z električnimi tricikli. Spoznali pa so tudi kako zelo omejene so, celo v primeru uporabe zložljivih koles, ki ne presegajo maksimalnih dimenzij dovoljene prtljage, zmogljivosti za prevoz koles na vlakih SŽ, saj je na poti v Ljubljano vlak, poln potnikov, komaj sprejel sedem zložljivih koles. O združevanju drugačne vrste je bilo v četrtek popoldan govora na sedežu Društva upokojencev Borovnica, ki je v sodelovanju z občino pripravilo razgovor o možnostih in smiselnosti uvedbe prevoza na klic za starejše občane. Razgovor je temeljil na kratkem anketnem vprašalniku, ki je bil razposlan vsem 400 članom društva in na katerega je odgovorilo 65 članov. Med njimi so prevladovale ženske, starejše od 75 let brez lastnega avtomobila. Anketa je pokazala, da je za veliko večino javni prevoz na Vrhniko premalo pogost in da prevoz iz Borovnice ne rešuje problema prevoza iz drugih naselij. Menilo so, da je smi- selno nadaljevati načrtovanje uvedbe prevoza na klic in sklenili, da bodo s pomočjo anketarjev, ki bodo prišli na dom in podatke vnesli tudi v elektronsko bazo, poskušali ugotoviti potrebe, možnosti in želje vseh upokojencev v občini, starejših od 65 let. Na tej osnovi bi se prihodnje leto odločili ali bi kazalo poskusno za dobo od šestih mesecev do enega leta uvesti prevoz na klic na osnovi prostovoljcev in električnega avtomobila v občinski lasti. Petek, 21. 9. 2018 je potekal v znamenju električne mobilnosti. Še pred tem je zjutraj skupinica otrok iz vrtca v spremstvu vzgojiteljic s sprehodom preko prenovljenega, varnejšega prehoda za pešce pri gostilni Godec na obnovljenem krajšem odseku Zalarjeve ceste, simbolno predala prehod njegovemu namenu. Dopoldne so se skupine starejših osnovnošolcev seznanile s posebnostmi električnih pogonov, njihovimi prednostmi in omejitvami, spoznale električni avtomobil Renault Zoe in preizkusila običajna in zložljiva električna kolesa slovenske znamke S bike. V popoldanskem času pa so poleg že omenjenega vozila in koles občani Borovnice spoznali še BMW i3, Hyundai Ionic, Kio Soul SV, Nisan Leaf ter nekaj v električna vozila doma predelanih običajnih avtomobilov. Poleg domačih lastnikov vozil so pri tem sodelovali tudi člani Društva za električno mobilnost Slovenije. Po postavitvi prve javne polnilnice za električna vozila v občini v lanskem letu se je število električnih avtomobilov v občini povečalo z dveh na devet, v sklopu prihodnje leto zgrajenega par- kirišča pri železniški postaji Borovnica pa je predvideno deset polnilnih mest za tovrstna vozila. Izvedbo za v soboto, 22. 9. 2018, načrtovanih treh kolesarskih izletov v bolj in manj bližnjo okolico, s katerimi bi obeležili Dan brez avtomobila, je onemogočil dež. Zato pa so se v nedeljo, 23. 9. 2018, v manjšem številu podali na izlet, na katerem so ob pomoči vlaka in ladjice na običajnih, zložljivih in električnih kolesih kolesih spoznavali Kras, Obalo in Trst, ki je po dolgih letih tudi z Borovnico spet povezan z vlakom. Ta je sicer v lasti železnic dežela Furlanije Julijske krajine in lahko ob večjem številu zložljivih koles sprejme tudi 6 običajnih. Ko bodo začele voziti nove vlakovne garniture SŽ, ki naj bi imele prostor vsaj za 10 koles in ko bodo SŽ tudi vlake Siemens Desiro predelale tako, da bodo lahko sprejeli vsaj 8 koles, se bodo možnosti za združevanje potovanj z vlakom in lastnim kolesom vsaj malo izboljšale tudi pri nas. Za sodelovanje in podporo pri izvedbi ETM 2018 se zahvaljujemo OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, Društvu upokojencev Borovnica, Društvu za električno mobilnost Slovenije, HUD Karel Barjanski, LKM, članom Gorsko--kolesarskega krožka OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica, podjetjema AC ŠPAN d. o. o. in AVTERA d. o. o, kolesarskemu servisu Omega sport iz Ljubljane, lastnikom električnih avtomobilov iz Borovnice, učitelju Klemnu Jevnikarju ter prof. dr. Alešu Vahčiču, Jožetu Zormanu in Jožetu Pristavcu. Občinska uprava Čiščenje brezna Cicifuj se je pričelo Že dolgo znano brezno na »Lužah« za Planino so jamarji borovniškega jamarskega kluba lani tudi uradno potrdili kot največjo ilegalno deponijo odpadkov v občini. Brezno se je že kmalu na široko odprlo. Podatek jamarskega katastra, da ima jama dno na desetih metrih, je bil točen. A to dno je na vrhu gore smeti, ki se nadaljuje še vsaj sedem metrov v globino, površina dna pa znaša 3,5 x 3,5 metrov. Nič čudnega, da so ga prvi obiskovalci krstili za brezno Cicifuj. Je pa zadeva hudo kočljiva, ne le z vidika estetike, temveč, ker se brezno nahaja v vodonosnem zaledju našega vršaja. Oziroma krajše povedano, voda iz naših pip teče tudi skozi to brezno. Zato sta moči združila občina in Jamarski klub Borovnica, ki namerava letos izvleči prvih 20 m3 odpadkov iz jame. Prva faza čiščenja roba brezna je zdaj že za nami. Vse kaže, da so domačini v nedavni preteklosti z avtomobilskimi karoserijami zadelali vhodni del brezna, nakar se je preko njih nasulo skalovja in gradbenih odpadkov. Sčasoma pa je železje pregnilo in brezno se je zopet odprlo. V obodu je tako nastal izjemno nestabilen venec avtomobilskih karoserij, gospodinjskih aparatov in druge nesnage, pomešanih s skalovjem in gramozom. V to kislo jabolko je bilo konec avgusta potrebno najprej zagristi z gradbeno mehanizacijo. Z veliko preciznostjo in občutkom je Aleš Debevec sloje odpadkov počasi odstranjeval in pri tem pazil, da bi karseda malo materiala zdrsnilo v globino. Po večurnem delu je prej skorajda neopazno brezno na široko zazevalo, na drugi strani ceste pa se je nabralo za dober tovornjak odpadkov. Prednjačile so karoserije Zastavinih vozil, številni deli motorjev, sedeži, kolesa, itd. Našle so se tudi barve, laki, deli vozov, polivinil, izolacijski materiali, pa navadni gospodinjski odpadki in še in še. Skratka, novejša zgodovina kraja v malem. Za konec so bile okoli brezna zložene še primerno velike gromade skal, da ne bi kdo po nesreči zapeljal notri, ali pa tja kaj pripeljal na sveže strest. Naslednje akcije čiščenja brezna sledijo jeseni, vsak prostovoljec pa bo pričakan z odprtimi rokami. Damjan Debevec, Foto: Damjan Debevec, Peter Svete N OS Občina Borovnica 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Zavrhovski mlin V soteski Pekel je približno trideset metrov nad današnjim kamnitim jezom nad petim slapom, postavljenim na ruševinah Pokojiško-Padeškega mlina, ter pred izrazitimi ruševinami Colnarjeve žage v okljuku potoka, na levem bregu Otavščice (st. p. 139 na p.š. 3018/34, k.o. Borovnica) stal mlin vaščanov Zavrha. Letos poleti očiščene razvaline stavbe so še precej dobro ohranjene (kamnite stene, tloris približno 6,5 x 4 oz. 4,5 metra). Mlin je imel eno lopatno kolo (v nasprotju s korčnim, kot ga ima mlin pred Peklom) s premerom približno 2,5 metra, ki je vrtelo par črnih kamnov. Oba sta bila letos izkopana in razstavljena praktično »in situ«. Izbiro tipa vodnega kolesa je narekoval majhen vodni padec na kratkem odseku potoka med drugima vodnima pogonoma ter neposredna bližina lesenega jezu. Streha stavbe je bila, kot drugod, pokrita s krajniki. Do njega je od širše gozdne ceste, speljane s Padeža na Colnarjevo žago, vodila ozka steza, ki danes služi planinski poti. Po ustnem izročilu so v tem mlinu mleli z Zavrha: Mele - Rutarček, Švi-gelj - Ženton, Meden - Tagornji oz. Medenov, Švigelj - Franclov in Suha-dolnik (prej Merkun) - Lipovc, verjetno pa še kdo. Pokojni Ivan Dragar s Pokojišča mi je nekoč pripovedoval, da naj bi tu mlel še kot mlad fant. Najlepši del opravila pa mu je bil, ko si je pred mlinom zakuril ogenj in na njem spekel kruh iz še sveže moke. Mlin sicer že najdemo v Franciscej-skem katastru iz leta 1823, ko so bili njegovi lastniki Martin Debevc s Pa-deža 2 in ostali (et consorti). V katastru iz leta 1869 je tod presenetljivo vpisana žaga na vodi z 18 kv. sež. Leta 1884 so kot solastniki žage v zemljiški knjigi vpisani Andrej De-bevec s Padeža 3, Franc Matičič s Pa-deža 4, Janez Mele z Zavrha 4 ter Jakob Švigelj z Zavrha 1. V skoraj stoletju in pol se lastništvo ni prav dosti spremenilo, danes so lastniki enakovrednih deležev stavbe Jožef Mele, Anton Su-hadolnik ter Franc Švigelj z Zavrha in pa Bernard Rot iz Borovnice. Mlin je obratoval do leta 1942, ko so Italijani vrgli kamne s tečajev in poslopje zažgali. Po vojni so ga vaščani nameravali popraviti, pa jim oblast zaradi uvajanja centralnih valjčnih mlinov ni dala soglasja. Kar je bilo med ruševinami še uporabnega, so tedaj odnesli, zato med nedavnim čiščenjem prav dosti niti ni bilo najdenega. Poleg mlinskih kamnov sta bili pravzaprav najimenitnejši najdbi kladivo za klesanje kamnov ter ključ od vhodnih vrat mlina. Ključavnice naj bi namreč tod uvedli šele ob odprtju soteske Pekel za turiste. Morebiti pa se bo nekoč našlo še toliko dobre volje, da se bo ruševine temeljiteje zavarovalo pred nadaljnjim propadanjem in s tem za zanamce ohranilo pomemben del narodne dediščine, ki je skozi stoletja dajal kruh in tako tudi življenje številnim generacijam Meniševcev. Damjan Debevec, Foto: DD Na Barju je zgorel bivalni zabojnik Jesenske noči na Barju so praviloma meglene, zato verjetno nihče - razen storilcev - ni opazil, da je v noči s 13. na 14. september v bližini vodnega zajetja na Barju zagorel manjši bivalni zabojnik. Da nekaj ni v redu, so opazili šele prvi jutranji mimoidoči, lastniki barjanskih nasadov, ki so interventnim službam nemudoma sporočili, da se iz zabojnika ob cesti kadi. Dežurni policisti so prispeli na še tleče pogorišče, zato so na pomoč poklicali borovniške gasilce. Ob ogledu je bilo ugotovljeno, da je požar zabojnik in njegovo vsebino (gospodinjske aparate in pohištvo) popolnoma uničil. Policija nadaljuje z zbiranjem obvestil, zato podrobnejših informacij o primeru ne daje. So se pa oglasili zaskrbljeni lastniki okoliških parcel, ki se zdaj boje za svoje lesene lope, še posebej če gre v tem primeru za začetek novega piromanskega pohoda, kot ga je borovniška dolina nedavno tega že izkusila. Damjan Debevec, Foto: DD PREJELI SMO Kaj ti je pa tega treba bilo? To je bila prva reakcija prijatelja, ko sem mu povedal, da bom jeseni kandidiral za župana Borovnice. In po svoje je imel prav. V zadnjih dveh letih sem na noge postavil uspešno podjetje. Delam s strankami, ki me spoštujejo in se zanašajo na moje znanje in večletne izkušnje. Sedaj pa se podajam v politiko, kjer je pametnejši vsak, ki ima pet minut časa in kjer je za vse vedno kriv župan. A ne bi mirno spal, če ne bi svojega znanja in dolgoletnih izkušenj ponudil tudi svojemu kraju. Večina me pozna predvsem po tem, da vsake toliko časa objavim kakšen udaren članek, vedno propagiram kakšno novo stvar v našem kraju in nenazadnje na svetovni splet postavim kakšno zanimivost. Tak sem, preprosto se ne znam obrniti vstran in odmahniti z roko - češ, briga me za vse skupaj. Ko čutim, da me kraj potrebuje, ko vidim, da se v glavah izvoljencev ljudstva plete kaj slabega, vzamem v roko tipkovnico in napišem kaj. To je tudi edino orožje, ki ga kot občan imam. Moje besede vedno odmevajo in moram priznati, da se marsikoga dotaknejo. Preprost človeški pogled na perečo problematiko in kakšna preprosta anekdota dasta misliti marsikomu. Zgodi se, da se tok dogodkov obrne v ko- rist občanov, odlok se izboljša ali pa me politiki s strahom ignorirajo. In zakaj zdaj v politiko? Nobena skrivnost ni, da se mi politika gnusi. Vsakodnevne debate, ki jih je pri poročilih nemogoče prezreti, ne pomenijo ničesar dobrega. A to je visoka politika. V našem kraju zanjo ni prostora. Naš kraj potrebuje človeka, ki bo prepoznal probleme, predlagal rešitve in nenazadnje imel tudi vizijo, kako naprej. Pa bo šlo? Vsekakor ne bo lahko. Za razliko od drugih bom z veseljem uporabil orod- ja sodobnih tehnologij ter vašo pomoč. V sodelovanju in skupnem delu vidim rešitev in boljšo prihodnost. Pa program? Ja, imam ga. Podrobnosti vam bom korak za korakom predstavil pred volitvami. Ko bo šlo zares, pa ga bomo skupaj oblikovali, izboljševali ter ga prilagajali potrebam kraja. Gradov v oblakih seveda ne bo. Stojim na trdnih tleh in se zavedam, da občinska blagajna ni moj osebni račun, ki bi mi izpolnjeval otroške želje. Vsak cent je treba skrbno porabiti, za vsak cent je potrebna odobritev občinskega sveta. In ko svetniki dajo zeleno luč, je treba skrbno bdeti nad izvajalci, da je delo kakovostno in dobro opravljeno. Mi bo uspelo? Prepričan sem, da bo. Zame mesto župana ni želeni cilj, dobro plačana služba. To je vsakodnevno delo za vas, Vi boste moje stranke, jaz bom popravljal in reševal probleme. Zavedam pa se, da vsega ne bo moč narediti. Ga ni junaka, ki bi imel čarobno palico. Treba bo preprosto zagristi in gristi, dan za dnem, naslednja štiri leta. Igor Trček, kandidat za župana Borovnice NflS Občina Borovnica 1. oktober 2018» yn elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ekološka kmetija Pr' Laškarju v centru postavila multimat V Borovnici, na tržnici pred pošto, od 14. julija stoji multimat, v katerem lahko 24 ur na dan kupite ekološka živila, pridelana in predelana na ekološki kmetiji Pr' Laškarju v Zabočevem pri Borovnici. Kako deluje: izberete številko ob izdelku, vstavite denar (multimat razliko vrne), vratca se sprostijo, ročno odprete vratca, vzamete izdelek in vratca zaprete. Kmetija ima certifikat za ekološko kmetovanje že 18 let in stremi k samooskrbi ter pridelavi in prodaji brez odpadkov s čim manjšim vplivom na okolje, zato bodo veseli tudi vrnjene embalaže svojih proizvodov. Ponudba je odvisna od sezone in razpoložljivih količin. Trenutno lahko izberete pirino polnozr-nato moko, pirin rižek, ješprenj, vloženo rdečo peso, med, sadni kis in sok. (gt) Vabljeni na razstavo HUD Karel Barjanski vas vabi na ogled risb in slik Antonije Hrovatin Guduric. Odprtje razstave bo 27. septembra ob 17. uri v galeriji Barje, Rimska cesta 28, Borovnica, ogled pa bo možen še ob ponedeljkih in četrtkih med 17. in 19. uro do vključno 22. oktobra. univerzi za tretje življenjsko obdobje pod mentorstvom akademske slikarke Zdenke Zidov. Njena dela odlikujejo sproščene poteze, močne barve ter spogledovanje z velikimi impresionističnimi mojstri, ki jih odkrito občuduje. Antonija ustvarja in redno razstavlja petindvajset let, v Borovnici pa je že imela samostojno razstavo leta 2004. Antonija Hrovatin Guduric je že v mladosti čutila nagnjenje do likovnega ustvarjanja, vendar je zares začela slikati šele po upokojitvi. Slikarsko znanje je pridobila pri Društvu likovnih samorastnikov in kasneje izpopolnila na Vabilo Dragi otroci! Jesen je tu in z njo daljši večeri, ravno pravšnji za prebiranje knjig. Če ste stari 4 leta ali več, radi poslušate zgodbe in tudi ustvarjate, vabljeni na pravljične urice, ki v Knjižnici dr. Marje Boršnik potekajo vsak ponedeljek med 17. in 18. uro. Prvič se srečamo 1. oktobra. Lepo pa vabljeni tudi na glasbeno pravljico Vesela kahlica v Cankarjevo knjižnico Vrhnika, in sicer v sredo, 3. oktobra, ob 18. uri. Vabljeni Popisan list in kava na poti Vsi smo na isti poti, vsak z svojimi talenti, a najbolj pomembno je, da najdemo dovolj poguma, ki nas dvigne nad prah naših prehojenih poti, da zmoremo talente tudi deliti. Vsi, ki smo jo poznali od soseda do kulturnika, vsi smo vedeli za njen optimizem in njeno pripravljenost za boljši jutri. Milena tista, ki nas je vodila in spodbujala pri naših vzponih in padcih, tista, ki je začutila z nami, ko smo pluli v vodah ljubiteljske kulture. Danes pač nič več ni stvari, ki bi bila samoumevna, marsikoga dobesedno omreži že njegova vsakodnevna služba, zaradi kapitalno opranih misli človeka v kapitalistični dobi ni prostora za drugega še manj za hobi ali delo v širši skupnosti in to brez plačila. Milena je to zmogla in včasih je bilo njeno plačilo le kup negativnih kritik in slaba volja ljudi, ki so križem rok čakali na nekaj ... , sami pa nič naredili. Kljub njeni diagnozi, je bila zgled vsem, ni obupala ampak upala in njeno upanje je dobilo plačilo v večnosti. Seveda jo pogrešamo in to se ne da spremeniti, ampak smo vsi, ki smo jo poznali veseli, da je bila z nami se trudila in nas vzpodbujala, ko smo obupavali. Hvala in veseli, da smo lahko uživali s tabo kavo na poti. Kulturno društvo Borovnica Angleški tabor v borovniški šoli V tednu od 27. do 31. avgusta smo v šoli v sodelovanju z jezikovno šolo The English Experience iz mesta Norwich (Anglija) izvedli enotedenski tabor English camp. Tabora se je udeležilo 45 učencev od 1. do 9. razreda naše šole. Bili so razdeljeni v štiri skupine, poučevalo pa jih je pet naravnih govorcev angleščine. Preizkusili so se v umetnostnih, športnih, dramskih aktivnostih in angleških igrah. V angleščini so bili dejavni približno 30 ur. Angleški tabor je bil krasna priložnost za to, da so učenci lahko aktivno upora- bljali angleščino na drugačen način, hkrati pa tudi enkratna in nepozabna izkušnja. Zaradi dobrih izkušenj bomo tabor organizirali tudi prihodnje leto. Tanja Plohl, koordinatorica za angleški tabor NflS Občina Borovnica 1. oktober 2018» yn elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Društvo podeželskih žena Ajda Borovnica vsako leto bolj uspešno Društvo podeželskih žena Ajda Borovnica je odločno zakorakalo v prvo polletje in posledično prišlo do novih uspehov. Za njim je tradicionalni Praznik borovnic, prejelo je županovo priznanje, člani pa so bili na strokovni ekskurziji v Posočju. Ajdovke torej nikoli ne počivajo in ne spijo na svojih lovorikah. Posebno priznanje župana Borovnice boto so se na stojnicah v centru Borovnice predstavljala različna društva, pridelovalci borov- tudi stojnica Društva podeželskih žena Ajda, ki je bila ves čas kar precej oblegana. Ajdovke so tudi letos poskrbele, da obiskovalci praznika niso ostali lačni, žejni ali praznih rok. Na vroč poletni dan so ponujale hladen domač bezgov sok in različne slaščice, ki so jih spekle pridne članice. Na stojnici so prodajale različno mešano pecivo, kot se spodobi za Praznik borovnic, predvsem iz borovnic. Obiskovalci so povedali, da vsako leto z veseljem obiščejo njihovo stojnico, saj vedno ponudijo kaj okusnega. V prostorih OŠ dr. Ivana Korošca Borovnica je v času Praznika borovnic potekala razstava klekljarskih del, v preddverju pa so bila razstavljena kvačkana in pletena ročna dela, ki so jih izdelale tudi članice društva Ajda. Pisane odeje, torbice, različni okraski, rokavice in voščilnice so rezultat zimskega druženja deklet, ki so se tedensko zbirale, ustvarjale in družile. Posebno županovo priznanje »Večno mlada, nasmejana in tako kot gasilci vselej na pomoč pripravljena dekleta nic in drugi. Med njimi je bila in žene so si priznanje zaslu- žile tako zaradi inovativnega ohranjanja najboljšega, kar so znale speči naše mame in babice, kot tudi zaradi srčnosti in pripravljenosti na sodelovanje.« Tako so obrazložili posebno županovo nagrado, ki jo je letos prejelo Društvo podeželskih žena Ajda Borovnica. Ob tej priložnosti bi se društvo rado zahvalilo vsem prejemnikom letošnjih nagrad in županu, ki je prepoznal njihov trud ter jim v znak podpore podelil omenjeno priznanje. Hvala tudi podjetju Jurček in pridelovalcem borovnic: Suha-dolnik, Kržič, Pirc, Palčič, Rot za vse okusne borovnice, ki so bile namenjene nadaljnjemu ustvarjanju in peki. Na koncu bi se rade zahvalile vsem članicam društva, brez katerih priznanje ne bi imelo smisla, saj so njihove pridne roke zaslužene za celoten uspeh društva. »Združena dobra dela ljudi premikajo svet na bolje in plemenitijo vsakega posameznika. Delajmo dobro in spreminjajmo svet na bolje« je še povedala predsednica društva Tina Mazi. Za Društvo podeželskih žena Ajda Špela Bizjak Društvo podeželskih žena Ajda Borovnica je začelo samostojno delovati leta 1992. Trenutno društvo šteje skoraj 100 članic, ki opravljajo najrazličnejše poklice in dejavnosti, velika večina pa jih prihaja prav iz občine Borovnica. Društvo združuje in povezuje dekleta in žene ter skrbi za dodatno izobraževanje svojih članic. Redno sodelujejo na različnih kultur- nih, družabnih in krajevnih prireditvah, kjer s ponosom predstavljajo svojo občino. Ker se zavedajo, kako pomembno je oživljanje starih običajev, v sodelovanju z različnimi organizacijami organizirajo tečaje in delavnice - kuharske, šiviljske in delavnice ročnih spretnosti. Poleg tega si prizadevajo, da s predavanji s področja kmetijstva, gospodinjstva, urejanja Razstava ročnih del vrta, zdrave prehrane in zdravstva poskrbijo, da se članice in njihove možganske celice ne kratkočasijo. Redno se udeležujejo tudi čistilnih akcij in tako skrbijo, da je okolje čisto in so zgled mlajšim generacijam. Ajda na Prazniku borovnic Kot vsako leto je bilo tudi letos na Prazniku borovnic v Borovnici veselo. V petek in so- NflS Občina Horjul 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Jesen je čas za pobiranje pridelkov in pripravo načrtov za naslednje leto Spoštovane občanke in občani, s prvim septembrom se je začela šola in ob cesti ste lahko v prvih tednih opazili naše prostovoljce, ki so poskrbeli, da so otroci, predvsem tisti najmlajši, torej prvošolčki lahko varno prišli po svoji poti do šole in domov. Obnova dvorane v Prosvetnem domu v Horjulu Za vse otroke, ki se s to potjo še spoznavajo, so prav ti prvi dnevi še kako pomembni. Zato ste lahko opazili tudi prisotnost redarjev medob-črnske redarske službe in policistov prometnikov s postaje Ljubljana Vič. Kljub temu da je zdaj september že za nami, je prav, da smo v naseljih in v okolici šole še posebej previdni med vožnjo. Ob tem bi se rad še enkrat zahvalil vsem upokojencem, ki so s svojim prostovoljnim redarskim delom poskrbeli, da je spoznavanje varne poti v šolo za otroke potekalo nemoteno in brez nezgod. Sicer pa se na občini intenzivno ukvarjamo s projekti, ki so v procesu pridobivanja gradbenih dovoljenj. Na upravni enoti je vse skupaj je že nerazumljivo, zakaj postopki potekajo tako počasi. Skušali smo razumeti, da so bile julija in avgusta počitnice in da to lahko nekoliko upočasni procese, vendar je to, kar se dogaja, že zelo moteče, saj vse skupaj v javni upravi poteka prepočasi z nerazumnimi zahtevami in počasnim ukrepanjem. Ne preostaja nam drugega kot da z maksimalnimi močmi in napori pridobimo gradbena dovoljenja za začetek gradnje poslovilne vežice na Vrzden-cu, izgradnjo kanalizacije in večnamenske dvorane Žažar ter vrtec v Horjulu. To so zdaj naši odprti projekti z najvišjo prioriteto. Za njihovo izgradnjo imamo sredstva v proračunu rezervirana in želimo začeti z gradnjo takoj, ko dobimo gradbena dovoljenja. V drugi polovici septembra pa nas čaka izgradnja pločnika iz Horjula do športnega parka ter prepusta Ljubgojščice pri novi čistilni napravi. Lotili smo se tudi priprave načrtov za prihodnje leto. Zato smo se že sestali z vsemi vaškimi odbori in skrbno zabeležili vse želje in predloge. Sedaj moramo vse to finančno ovrednotiti in ugotoviti, kakšne so možnosti in koliko predlogov lahko tudi uresničimo. Sam upam, da bo tega čim več, da bomo uskladili proračun z vašimi željami za naslednje leto. Vaški svetniki vedo, da vedno delamo nekajletne planske usmeritve, prioritetno pa gredo tisti najpomembnejši projekti v letni načrt za prihodnje leto. Želje so sicer kar velike, a realne, najprej pa moramo seveda končati s projekti, ki smo jih že začeli. Zato hvala prav vsem, ki ste aktivno sodelovali s predlogi in idejami ter preko vaških odborov izrazili svoje želje in pričakovanja. Župan, Janko Prebil Lansko leto so na novo opremili prostore za vajo v centru kulturnega dogajanja v Horjulu in s tem omogočili boljše pogoje za delo. Po temeljiti prenovi tega dela prosvetnega doma pa je prišla na vrsto tudi dvorana, kjer intenzivno potekajo obsežna obnovitvena dela. Klemen Černigoj, predsednik prosvetnega društva, ki bdi nad samo obnovo, je predstavil, kaj je že bilo narejenega in kaj bo treba še postoriti, da bo dvorana zaživela v vsem svojem novem sijaju: "Po prenovi severnega trakta z garderobami in pomožnimi prostori v lanskem letu se prenova nadaljuje. Letos se je po zaključku sezone, torej junija, začela prenova dvorane in odra. Nekatere stvari bodo bolj vidne, kot so na primer nova okna in nekatera vrata, nova glavna zavesa ter nova senčila in zavese v dvorani, nekatere stvari pa bodo bolj skrite. Med te sodi tudi popolnoma nova električna inštalacija - splošna, za razsvetljavo in ozvočenje. Po zaključku del zato načrtujemo tudi nakup nove opreme. Da boste lahko uživali v sodobni zvočni in vizualni kulisi, bodo poskrbele mešalna miza za ozvočenje, nekaj mikrofonov in dodatni zvočniki ter mešal- na miza za razsvetljavo, nekaj novih reflektorjev, klasičnih in modernejših LED. V fazi prenove bodo na novo obložili strop dvorane, ki sicer ostaja lesen, nove bodo stenske obloge v dvorani, medtem ko bodo parket v dvorani obnovili, pre-brusili in polakirali. Nekoliko drugačen bo tudi oder, saj bo sistem stopnic drugačen, dodali bodo tudi konstrukcijo, ki bo omogočala podaljšanje odra ob stenah dvorane, kadar bo to potrebno. Preostanek odra bomo prav tako na novo pobrusili in prebarvali. Na začetku septembra so vse stene dvorane in preddverja ter delno tudi odra mojstri prebrusili, sanirali (delno tudi s sanirnim ometom proti vlagi) ter jih na novo zgladili.'' Dela trenutno dobro napredujejo, so se pa zavlekla zaradi obnove stropa, kar v prvi fazi ni bilo predvideno oziroma potrjeno. Po zaključku vseh večjih gradbenih del bosta sledila finalno beljenje ter montaža opreme. Po pričakovanjih bodo ta dela prišla na vrsto v drugi polovici oktobra. Če ne bo dodatnih zapletov, v prosvetnem društvu pričakujejo, da bo dvorana na začetku novembra pripravljena za nove prireditve. Besedilo in foto: Peter Kavčič Zamenjava prepusta na državni cesti pri podjetju Argo V teh dneh je gradbeno podjetje Mapri proasfalt začelo z gradnjo manjkajočega 218 m dolgega dela hodnika za pešce od uvoza na bencinski servis do obstoječega hodnika za pešce, ki vodi proti Športnemu parku Horjul. V sklopu del bo izvajalec zamenjal tudi obstoječi prepust na državni cesti pri podjetju Huliot (bivši Argo). Menjava prepusta je uvodni korak k zmanjšanju poplavne ogroženosti dela naselja Horjul vzdolž potoka Ligojščica in ga predvideva projektna dokumentacija Omilitveni ukrepi za zmanjševanje poplavne ogroženosti na Ligojščici pri tovarni Argo, ki jo je za Občino Horjul izdelalo podjetje Hidrotehnik. Prepust bo imel 4,12 m svetle širine in bo prevajal visoke vode s povratno dobo 100 let z varnostno višino več kot 0,5 m. Prepust bo omogočal prehod državne ceste, široke 10,10 m s karakterističnim prerezom 2 x 2,05 m (pločnik levo in desno) + 2 x 3 m (vozni pas levo in desno). Celotna menjava prepusta in gradnja manjkajočega hodnika sta vredni dobrih 255.000 evrov. Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo bo prispevala 155.000 in Občina Horjul pa 100.000 evrov, delitev je skladna s podpisanim sofinan-cerskim sporazumom. Dela bodo predvidoma zaključena do novembra. V tem času bo zaradi gradnje promet na cesti Vrhnika-Horjul urejen izmenično enosmerno, oktobra pa tudi s popolno zaporo z urejenim obvozom, saj tehnologija gradnje prepusta drugačne ureditve prometa žal ne omogoča. Uradni obvoz do Vrhnike in obratno je urejen po obstoječih cestah v sosednjih občinah Dobrova - Polhov Gradec, Brezovica, Log -Dragomer in Vrhnika. Za potrebe lokalnega prebivalstva in pod pogoji obstoječe prometne signalizacije je možen obvoz po cesti Zagorica-Vrzdenec-Horjul oziroma Horjul-Vrzdenec-Žažar. Zaradi vsega navedenega prosimo udeležence v prometu, da tekoče spremljajo obvestila o zaporah na spletni strani občine Horjul: www.horjul.si. Lokalne volitve 2018 Predsednik državnega zbora RS v Horjulu Leto 2018 je leto lokalnih volitev na katerih se voli župan in svetniki občinskega sveta. Volitve so razpisane za 18. november 2018. Čas za vlaganje kandidatur že poteka, skrajni rok za vložitev kandidatur pa je 18. oktober 2018 do 19. ure. Kandidature za župana in svetnika občinskega sveta se do navedenega roka vložijo na upravi Občine Horjul, kjer jih bo prevzela Občinska volilna komisija. Kandidature se vlagajo ali preko političnih strank, kjer kandidiranje poteka po pravilih stranke ali pa neodvisno s podpisovanji oz. pisnimi podporami. Število potrebnih podpor določi občinska volilna komisija na podlagi določb zakona o lokalnih volitvah. Kandidati, ki nastopajo neodvisno s podpisovanji morajo za kandidiranje za župana zbrati najmanj 23 podpisov, za kandidiranje v občinski svet pa najmanj 30 podpisov, overjenih s strani Upravne enote. Več o kandidiranju in lokalnih volitvah pa si poglejte na naši spletni strani www.hor-jul.si v zavihku Lokalne volitve 2018, strani Ministrstva za javno upravo ter Državni volilni komisiji. Občino Horjul je v času opravljanja te funkcije obiskal predsednik Državnega zbora Republike Slovenije mag. Matej Tonin. Župan Janko Prebil mu je predstavil pomembnejše projekte občine, predvsem izgradnjo čistilne naprave Horjul in kanalizacije ter obnovo vodovoda ter spremljajoče infrastrukture v Zaklancu in na delu Stare ceste v Horjulu, kar bo imelo pomemben vpliv na varovanje okolja. Hkrati je izrazil željo, da bi poslanci z naklonjenostjo gledali na določitev višine sredstev, ki jih država nameni občiname, saj le-te iz leta v leto dobivajo nove naloge. Župan je izrazil zadovoljstvo, da je občina Horjul ena tistih, kjer je demografska slika dobra. Poziv poslancem državnega zbora in izvršilni veji oblasti pa je, da bi občina lažje spreminjala namensko rabo zemljišč iz kmetijske v stavbno, saj bodo družine le na ta način imele pogoje, da ostanejo v domačem okolju. Takratnega predsednika državnega zbora je župan seznanil tudi s projekti, ki so v teku: izgradnja kanalizacije v Žažarju, izgradnja poslovilnega objekta na Vrzdencu, širitev vrtca idr. Podžupan Lado Prebil je prenesel poziv gasilcev, da naj država pripravi strategijo na področju delovanja in financiranja prostovoljnih gasilskih društev, saj so v nesreči prav oni tisti, ki prvi nesebično pomagajo, kasneje jih pa pozabijo. Tonin je obljubil pomoč pri omenjeni problematiki. Za zaključek so predstavniki občine goste peljali na ogled prenovljenih fresk in oltarjev v cerkvi sv. Kancija-na na Vrzdencu. NflS Občina Horjul 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Zlata medalja za hojev med Na letošnjem sejmu Agra v sklopu Pomurskega sejma 2018 so strokovnjaki ocenjevali med iz šestih držav in v močni konkurenci je prav med iz naših krajev prejel zlato medaljo, ki je najvišje priznanje za kakovost. Dobitnik zlate medalje Janko Prebil je takole komentiral vno- vičen uspeh: "Letošnja letina vsekakor ni bila slaba, nekako povprečna zaradi deževja in ploh ob koncu pomladi oziro- ma na začetku poletja. Lahko pa rečem, da sem imel to srečo, da sem bil ob pravem času na pravem mestu. Tako mi je uspelo natočiti lepo količino cenjenega hojevega medu. To je dokaz, da smo horjulski čebelarji sposobni pridelati med vrhunske kakovosti." Ocenjuje se več različnih parametrov, vsebnost vode, čistost medu, vsebnost ostankov v medu pa seveda okus, barvo in vonj. Del točk pri ocenjevanju prinesejo analize, drugi del pa degusta-cija sodnikov. V zadnjih petih letih je to že šesta zlata medalja za predsednika čebelarskega društva Dolomiti - Polhov Gradec. Septembra so imeli čebelarji tradicionalni piknik, kjer se srečajo in pogovorijo med seboj v sproščenem vzdušju. Piknik je potekal pri Marinki Košir v Prošci. No, tokrat pa je imel piknik tudi izobraževalni del, saj je področna veterinar-ka dr. Lucija Žvokelj pripravila predavanje o različnih temah, povezanih s čebelarjenjem. Med drugim je izpostavila po- men evidentiranja in urejenega prevoza čebel z ene pašne lokacije na drugo, pa četudi gre samo za sosednjo parcelo, kajti le tako lahko veterinarska služba pravočasno ukrepa v primeru bolezni čebel ali zaznavanja škodljivih vplivov. Največ bolezni čebel se prenaša z nelegalnimi prevozi. Izpostavila je "hudo gnilobo", najbolj nevarno bolezen za čebele, kjer je v primeru okužbe treba čebelje družine zažgati, panje pa dez-inficirati. Za čebelarja je to nekaj najhujšega, kar se mu lahko zgodi, saj nenehno skrbi za čebele, potem pa jih mora ob pojavu te neozdravljive bolezni dobesedno uničiti. Besedilo in foto: Peter Kavčič Na kmetiji Pr' Jurhc dan in noč sveže mleko Krave ne jedo silažne krme, kar zagotavlja pristen okus mleka, kakršnega so pili nekoč, pravijo na kmetiji Pr'Jurhc. Na dvorišču kmetije Pr' Jurhc v središču Horjula od konca julija stoji mlekomat s polnomastnim svežim surovim kravjim mlekom. Tega lahko natočite v lastno embalažo, če je nimate, pa avtomat omogoča tudi nakup steklenice. Na kmetiji poudarjajo, da njihove krave ne jedo silažne krme, kar zagotavlja pristen okus mleka, kakršnega so pili nekoč. Dodajajo, da so registriran pridelovalec mleka in imajo vsa dovoljenja veterinarske inšpekcije, kakovost mleka pa redno preverjajo pristojne službe. Svežino zagotavlja tudi sam mlekomat, ki ne dovoljuje točenja mleka, starejšega od 24 ur. Mlekomat najdete na naslovu Ljubljanska cesta 70 v Horjulu. Ulični piknik na Vrzdencu Leto je spet naokoli in prišla je spet prva septembrska sobota, ki je v naši ulici rezervirana za ulični piknik. Ker vreme ni kazalo najbolje, nam je Nuška spet odstopila prostor pod njenim nadstreškom. 38 iz treh generacij nas je bilo letos zagretih za prijetno druženje. Starejši in še malo starejši smo ob razvajanju brbončic klepetali, medtem ko najmlajših ni bilo veliko na vidiku. Ulica je dolga in vsake toliko je mimo švignila četica otrok s kolesi, skiroji, poganjalčki ... Za hrano ni bilo ravno časa. No, sladoled pa jim ni ušel. Pri vlečenju vrvi v spopadu "zgornji : spodnji" so letos spodnji kljub okrepitvam žal spet izgubili. Tako smo ob pestrem dogajanju in ker smo seveda žene med klepet spustile tudi svoje može in fante kar uspešno preganjali dež in vmes je celo posijalo sonce. Naj bo to dober obet za naslednje, že peto leto! Mateja Skubic Vabilo Vabljeni na pinkponk turnir -V0' "tiftUi CANKARJEVO 1918LET02018 Sobota, 13. oktober je letošnji datum, ko se bomo zbrali v gasilskem domu na Vrzdencu na letošnjem pinkponk turnirju. Tudi letos bomo iskali prvaka med Vrzdenčani in v super kategoriji prvaka celotne občine. Vabljeni vsi zainteresirani Vrzdenčani, kot tudi ostali iz občine Horjul. Prijave: Uroš Mrzlikar, 051 661 952. ŠD Vrzdenec Vabljeni! NflS Občina Horjul 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Povabljen na kavo - Peter Kavčič, dopisnik Občine Horjul »Ko spoznavam domačine, sem velikokrat pozitivno presenečen« Pogovarjali smo se z našim dopisnikom za horjulsko občino Petrom Kavčičem, ki ga s horjulsko dolino in okoliškimi hribi vežejo tudi sorodstvene vezi. Spregovoril je o tem, kako so ga lokalni sogovorniki prijetno presenetili in kako nekatere stvari v lokalni skupnosti niso samoumevne. Objavljamo pa tudi njegove kontaktne podatke, da ga boste lažje poklicali, vaša zgodba pa bo nato objavljena v Našem časopisu. Peter, se lahko najprej predstaviš, od kje prihajaš, kaj te veže na Horjulsko dolino? Prihajam iz Male Ligojne, torej iz »sosednje doline«. S horjulsko dolino pa sem povezan že od malih nog, saj od tam izvira moja mama. Tako sem še kot otrok dodobra spoznal Vrzdenec in njegove skrite kotičke, ko smo kot »mulci« raziskovali tamkajšnje zaklade. Ker imam ne tem koncu pol »žlahte« in prijatelje, ki so naseljeni po okoliških vaseh, kot so Samotorica in Šentjo-št ter Butajnova, mi je ta konec zelo blizu. Tudi zato sem se odločil, da se prijavim na razpis za dopisnika, saj sem se nekako počutil domače, na pol Vrzdenčana. Sedaj že leto dni sodeluješ pri Našem časopisu, a zate to ni edini medij, pri katerem si ali še sodeluješ. Tako je, v bistvu sem vstopil v svet medijev čisto po naključju, ko me je kolegica, ko sem bil še v študentskih letih, povabila k sodelovanju pri reviji Grad Prix Magazine, ki je pokrivala področje avto-moto športa. Moja velika strast je namreč motošport in motorji. No, od teh začetkov je sedaj minilo že 22 let in v tem času sem zaplaval v novinarske in nato še v marketinške. Danes sicer sodelujem z veliko mediji, skozi mojo izkušnjo, ko sem delal tudi kot PR-ovec pa sem navezal mnoga poznanstva v številnih medijskih hišah v Sloveniji. Moje glavno delo danes je sicer trženje, kot novinar in urednik pa sodelujem pri Avto--magazinu kjer pokrivam področje motocikliz-ma, občasno, odvisno od tematike, pa napišem kaj še za druge revije in spletna mesta založniške hiše Adria Media Ljubljana. Torej sodelujem z revijami kot so Avto Magazin, Playboy, Jana, Lady, Story, Liza in Nova - če naštejem le nekaj večjih. Poleg tega pa je danes tako, da se je delo novinarja zelo spremenilo. Poleg tega, da moraš poiskati zanimive zgodbe, je zelo pomembno da si tudi hiter z informacijo, sploh na internetu. Prakse ti torej ne manjka, delo pri Našem časopisu pa je specifično. Gre za drobne dogodke in zgodbe posameznikov. Včasih slišim, da to ni vredno pisanja. Kako pa ti dojemaš lokalne novice? Vsaka novica je pomembna, vsaka novica šteje. Nekoč je Miran Stanovnik dejal znameniti stavek: »Če pride papež v Slovenijo in o tem noben nikjer nič ne napiše, potem je tako, kot da ga ni bilo.« To še kako drži. Popolnoma enako je tudi na tej naši mikro ravni. Če nekega dogodka, neke zanimive zgodbe, ne napišemo, je ni, zgodba ne doseže širine, ki bi jo sicer lahko. Morda je treba Sprejem prvošolcev na OŠ Horjul Letos je šolski prag osnovne šole Horjul prvič prestopilo 43 prvošolcev in prvošolk. V šolski avli jih je naprej pozdravil ravnatelj Primož Garafol, ki jim je izrekel dobrodošlico in spodbudne besede, ki so bile namenjene tako prvošolcem kot njihovim spremljevalcem. Ob tej priložnosti jih je obiskal tudi župan Janko Prebil, ki je zbranim predstavil vlogo občine v procesu izobraževanja in ključnega pomena izobrazbe na življenjski poti vseh zbranih otrok. Ob tem je še povedal kako si občina prizadeva, da omogoča čim bolj kakovostno izvedbo učnega programa in na sploh celotnega šolanja v osnovni šoli. Otroci so nato spoznali tudi svoji razredničarki, ki jih bosta spremljali in poučevali v tem šolskem letu. V prvem A je to učiteljica Marija Kovač, v prvem B pa Petra Mrzlikar. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv res narediti selekcijo, kaj gre v veliko zgodbo, kaj pa je zanimivo za novico, tu je treba biti objektiven in toliko kritičen, da se skušaš poglobiti v ljudi, ki bodo vzeli Naš časopis v roke. Moram pa priznati, da sem dostikrat, ko spoznavam ljudi iz te naše okolice, zelo pozitivno presenečen. Navdušen sem nad tem koliko zanimivih in dobrih zgodb se najde, koliko ljudi, ki živijo z žarom za neko stvar, pa naj bodo to gasilci, športniki, kulturniki ali pa kak posameznik. Da dosežemo čim širši spekter ljudi, torej čim večjo pokritost kraja s poročanjem, kako naj ravnajo občani? Kaj predlagaš? Predvsem bi dejal, da kdor želi svojo zgodbo ali zanimivost podati naprej, naj kontaktira ali uredništvo ali pa mene na telefonsko številko 041 863 943 ali pa mi pošlje elektronsko sporočilo na peterkavcic3@gmail.com. Naj ne dela sam pri sebi cenzure v smislu kaj je zanimivo, saj je za to konec koncev postavljen urednik, ki ima zadnjo besedo pri tem kakšna bo objava. Svoje poslanstvo vidim predvsem v tem, da prinašam zanimive in pozitivne zgodbe med ljudi, to je tisto kar me zanima. V Horjulu se dela dobro, v zadnjem letu je bilo ogromno narejenega in rezultat tega so tudi številne otvoritve novih in-frastrukturnih pridobitev. Poročanje s takšnih dogodkov me še posebno veseli, ker so znamenje napredka celotne skupnosti v tej dolini. Nova čistilna naprava se zdi marsikomu samoumevna, prav tako vodovodno omrežje, ki poskrbi, da iz pipe priteče čista pitna voda. A povem vam, da ni povsod tako. Poleg tega pa so tu še prireditve kamor me povabijo društva in posamezniki, ki jih organizirajo. Izredno zanimivi so mi tudi majhni dogodki. Od raznih razstav, do branja Cankarjeve besede ali izdelovanja rož iz krep papirja. Všeč mi je da se ljudje, ki jih zanimajo iste stvari, dobijo in ob tem bogatijo sebe in druge. Priznam, da pred tem nisem poznal tako v podrobnosti tega dogajanja in ko sedaj to gledam iz drugačne perspektive si upam, zatrditi, da imamo še potencial, da delamo dobro in zanimive prispevke. Le pravočasno moram kot dopisnik priti do teh informacij. Gašper Tominc V 76. letu starosti je prenehalo biti srce Franceta Brusa, dolgoletnega dopisnika Našega časopisa za občino Horjul. France je zadnje vrstice za Naš časopis napisal leta 2012, ko se je s svojo lepšo polovico Minko preselil iz Horjula v Kranj. Pred tem je bil zvest dopisovalec z odlično fotografijo. Kako tudi ne, ko pa je bila fotografija njegov hobi, če že ne ljubezen. V omarah v dnevni sobi v Horjulu je imel polno fotoaparatov, ki jih ni želel zavreči, na stenah pa nagrajene fotografije. S fotografskim aparatom je spremljal družbeno življenje v Horjulu, za katerega se je tisti trenutek zdelo, da ni pomembno. A ko so čez leta iskali fotografije z dogodka, so krajani vedeli na čigava vrata morajo potrkati. Francetove sanje biti mornar se mu niso uresničile, je pa zato toliko raje opravljal delo učitelja - najprej v Kočevju in nato v Horjulu. V Kočevju so se mu, kot je nekoč pripovedoval, prav zasvetile oči, ko so mu pri predstavitvi šole odprli vrata tudi v fotografsko temnico, s katero doslej ni nihče vedel kaj početi. Fotoaparat je postal njegov zvesti spremljevalec, fotografiral je vse, kar se mu je zdelo V spomin France Brus 1942 - 2018 zanimivo. Tako so se mu odprla vrata vprenekateri slovenski časopis: Pionirski list, Dnevnik, Kmečki glas, Lovec, Delavska enotnost, Naša komuna... Pot ga je iz Kočevja vodila v Horjul, kjer je nastopil mesto učitelja tehničnega pouka. Fotografiral je vse: promet, gasilce, stare navade, cerkve, kipe, dogodek... Postal je zvesti kronist dogajanja, ne glede na dan ali uro. Iz Horjula je naprej dopisoval v lokalni časopis Naša komuna, kasneje pa v Naš časopis, kjer so se tudi srečale najine poti. Če sem imel sprva nekoliko spoštljiv zadržek do njega kot starejše osebe, je zadržanost hitro minila, saj je znal razbiti začetno tremo in nelagod-je, tako da je beseda med nama hitro stekla. Podobni interesi na področjufo-tografije so nama dale kar nekaj tem za debato, ki sva jih zaključila v smislu »no, pa fajn bodi!«. Tako se je zaključil tudi najin zadnji pogovor pred meseci po telefonu. France, »fajn bodi«, kjer koli že si. Nekoč se snideva in takrat zopet kakšno porečeva o fotografiji. Gašper Tominc, urednik Našega časopisa NflS Občina Horjul 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vzpon na Koreno Letošnji zmagovalec je zbral kar 118 vzponov V soboto, 15. septembra, je potekal že 18. tradicionalni vzpon na Koreno, zaradi katerega se je v Horjulu zbralo lepo število tekačev, kolesarjev in duatloncev. Čeprav gre za tekmovanje, je celotna prireditev potekala v izredno sproščenem in zabavnem vzdušju. Med kolesarji je s Vabilo 6 kilometrov dolgim vzponom in 360 metri višinske razlike najhitreje opravil Tilen Potisk iz Poljan. Od starta pred špor- Aktiven dan brezplačno - pridite in preizkusite Center starejših Horjul zgodaj jeseni odpira svoja vrata in navezuje stike z lokalnim okoljem. 11. oktobra ob 9.30 vas vabi na dan odprtih vrat. Predstavili vam bomo Aktiven dan - socialnovarstveni program, namenjen dvigu kakovosti življenja najstarejše skupine prebivalstva, ki še biva v svojem domačem okolju. Pridite in izkusite, kako poteka aktiven dan. Začeli bomo s kavo. Vmes bomo telovadili in naredili kaj koristnega za izboljšanje spomina in splošnega počutja. Program bomo končali ob 12.30. Več informacij lahko dobite osebno na recepciji Centra starejših Horjul, po telefonu 01 7591 300 ali elektronski pošti info.horjul@deos.si. Slavi Kosec Vabljeni! tnim parkom v Horjulu do cilja pri cerkvici na vrhu Korene je potreboval samo 15 minut, 29 sekund in 7 stotink. Na kolesarski dirki je sicer kolesarilo 43 moških in 6 žensk. Najhitrejša od nežnejšega spola je za to isto progo potrebovala 23 minut, 23 sekund in 9 stotink. Že devetič pa so se med seboj pomerili tudi gorski tekači. Tokrat jih je startalo 11, med moškimi je s 3 kilometre dolgo progo in 360 metri višinske razlike najhitreje opravil Miha Juvan. Za vzpon je potreboval neverjetnih 17 minut, 56 sekund in 3 stotinke. Med ženskami pa je pritekla prva na vrh Tamara Čelesnik s časom 24 minut, 46 sekund in 7 sto-tink. Tamara je zmagala tudi v duatlonu, za kar ji še posebej čestitamo. Med moškimi je v duatlonu slavil Blaž Oblak. Še posebej veselo je bilo ob podelitvi medalj za opravljene vzpone na Koreno od 1. maja do 1. septembra, ob tem da v seštevku velja le en vzpon na dan. Za en sam vzpon je bil boljši od vseh ostalih konkurentov Matic Filipič, ki se je na Koreno povzpel kar 118-krat! S 117 vzponi mu je sledil Gorazd Petkovšek, tretje mesto pa sta si delila Boštjan Zamejc in Ludvik Leben, oba sta zbrala prav tako neverjetnih 111 vzponov. Ker gre pri tem tekmovanju predvsem za druženje in šport, je podelitev minila z veliko smeha, saj so prejemniki medalj pripovedovali anekdote, kaj vse se jim je pripetilo, ko so tudi ob zelo nenavadnih urah poganjali pedala v hrib. Zbranim športnikom je čestital tudi župan Janko Prebil in najboljšim podelil priznanja za njihove dosežke. Organizatorji, kolesarski klub Zapravljivček, so bili z obiskom vzpona na Koreno več kot zadovoljni, saj je v tem času veliko podobnih prireditev v bližnji in daljni okolici, kar tudi dojemajo kot priznanje za dobro delo. Kljub uspešno izpeljanemu tekmovanju pa ne spijo, ampak že razmišljajo o novih izzivih, med katerimi je tudi tekaško oziroma poho-dniško tekmovanje. Za vse, ki radi hodite v hribe ali tečete, pripravljajo podoben izziv, le da tokrat brez kolesa. Njihov načrt je, da bi s 1. oktobrom začeli zbirati vzpone na Kore-no pohodniki, izziv pa se bo predvidoma končal do konca strani www.zapravljivcek.si ali marca prihodnje leto. Vse no- na njihovi Facebook strani. vice in tudi celotne rezultate Besedilo in foto: si lahko preberete na spletni Peter Kavčič HORJUL vabi nove člane j | dekleta in fantje od 5 leta dalje JU v septembru in oktobru, ob petkih, ob 16. uri ej v športni dvorani pri OŠ Horjul J GSM (Zdenka Troha): 041 519 979 E-naslov: zdenka.troha@gmail.com Več informacij: Twirling in mažorete sta dejavnosti, ki združujeta spretnosti s palico, gimnastiko in ples. V našem društvu tudi veliko nastopamo na raznih prireditvah, se udeležujemo tekmovanj in se ob tem zabavamo ter spoznavamo nove prijatelje. f PRIDRUŽI SE IN ZAPLEŠI Z NAMI! (( Najbolje se orientirajo horjulske gasilke 15. september bo od zdaj naprej imel posebno mesto v koledarju PGD Horjul; tega dne so namreč naše mladinke Tinkara, Irena in Janja postale državne prvakinje v gasilski orientaciji! Že spomladi sta se ekipi mladink in pripravnikov preko sita občinskega in regijskega tekmovanja uvrstili med več kot 190 najboljših ekip v državi, razdeljenih v šest kategorij. Po poletnem predahu in napetem iskanju organizatorja so letos državno tekmovanje gostile Moravče. Naše mladinke je že zjutraj doletela posebna čast, da so skupaj z ekipo gostujoče gasilske zveze odprle prireditev s svečanim dvigom zastave. Tekmovanje je potekalo tekoče, tekmovalci so se na progo podajali s samozavestjo, ki so jo pridobili z zavzetimi pripravami v preteklih te- dnih, pa tudi z malo vraževerja, saj so za srečo s seboj nosili štiriperesno deteljico. :) Progo so uspešno premagali, po prihodu v cilj pa se je začelo čakanje na končne rezultate. Sčasoma se je pokazalo sonce in poskrbelo za lepo kuliso zaključne slovesnosti. Med razglasitvijo rezultatov se je dvigovala napetost, saj smo se odločili, da ne bomo spremljali neuradnih rezultatov v živo, ampak počakali na uradno razglasitev. Nazadnje je sledilo neizmerno veselje mladink, ki takega uspeha niso pričakovale, so se pa zanj zelo trudile. Veselje so še dopolnili pripravniki, ki so dosegli 10. mesto, in praznovanje se je lahko začelo. Kot najboljšim mladinkam je dekletom pripadla tudi naloga spusta tekmovalne zastave, tako da so tekmovanje zaključile enako svečano, kot so ga začele. Ob prihodu domov pa nas je pričakalo še prijetno presenečenje, saj so kolegi gasilci zmagovalkam pripravili pravi mali sprejem s "špalirjem" in pogostitvijo. Ob tej priložnosti še enkrat čestitamo in se zahvaljujemo dekletom in fantom, ki si radi vzamejo čas za gasilce in zastopajo naše barve na različnih tekmovanjih in druženjih, hvala pa tudi vsem mentorjem in članom, ki skrbijo za opremo, vaje in kakovostno delo z mladino. Jerneja Grdadolnik N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec Ho] 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obnova regionalne ceste se nadaljuje Ministrstvo za infrastrukturo, direkcija za investicije v sodelovanju z Občino Dobrova -Polhov Gradec uspešno zaključuje rekonstrukcijo regionalne ceste v Srednji vasi. Pospešeno pa nadaljuje z ureditvijo in rekonstrukcijo novih odsekov, saj sta bila julija letos že izdelana izvedbeni načrt ureditve regionalne ceste do odcepa za Podreber (od km 10.600 do km 10.750) ter projekt za izvedbo (PZI) rekonstrukcije regionalne ceste na pododseku Polhov Gradec-Dobrova (od km 12.000 do km 15.600). V Srednji vasi, kjer je predvideno nadaljevanje gradnje do odcepa za Podreber (približno 150 metrov) bo ureditev regionalne ceste obsegala ureditev odvodnjavanja ter fekalne in meteorne kanalizacije, pa tudi izgradnjo hodnika za pešce z javno razsvetljavo. Vrednost ureditvenih del v javno korist znaša okvirno 421.000 evrov. Skupna vrednost del rekonstrukcije regionalne ceste je ocenjena na približno 5 milijonov evrov, dela se bodo začela prihodnje leto, v skladu s terminskim in finančnim načrtom izvedbe. Dela bodo v skladu z izdelanimi projekti potekala po fazah, začela se bodo pred parkiriščem pri An-drejc in zaključila za odcepom na Katarino v Žirovnikovem Grabnu (3.598 metrov): 1. faza rekonstrukcije: 655 metrov (km 12,620 do km 13,275), od mosta na Belici do Loga pri Polhovem Gradcu. 2. faza: 1.119 metrov (km 13,275 do km 14,394), od Loga pri Polhovem Gradcu do kamnoloma Hrastenice, sočasno s 1. fazo. Urejeni bosta obe avtobusni postaji, v naselju Log bo zgrajen hodnik za pešce z javno razsvetljavo, tako da bo vsem prebivalcem omogočen varen dostop do avtobusne postaje. 3. faza: 620 metrov (km 12,000 do km 12,620), od makadamskega parkirišča pri Andrejc do konca mostu na Belici. Na Belici bosta urejeni avtobusni postaji. 4. faza: 1.204 metrov (km 14.394 do km 15.598), od kamnoloma Hrastenice do Gabrja, za odcepom za Katarino. V Hrastenicah in Žirovnikovem bodo uredili avtobusne postaje in zgradili hodnik za pešce z javno razsvetljavo, tako da bo dostop do avtobusnih postaj varen za vse vse prebivalce. Pripravljajo pa se tudi že na nadaljevanje rekonstrukcije regionalne ceste od križišča pri hišni številki Srednja vas 1 do parkirišča pri Andrejc (začetek 3. faze), kjer bodo prostor na najprimernejših mestih našle tudi nove avtobusne postaje. Ta odsek je eden od zahtevnejših, saj cesta poteka skozi ozek del naselja Dvor. Obnova ceste predvideva tudi rušitev starejšega objekta, ki stoji tik ob cesti in ga je direkcija za infrastrukturo v ta namen že odkupila. Objekt bo predvidoma porušen še letos jeseni. Prav tako bodo po informacijah DRSI izdelali nov projekt za rekonstrukcijo makadamskega dela regionalne ceste med Brišami in Ljubljanico. Novi projektni pogoji so že pridobljeni in usklajeni tudi z nara-vovarstveniki, ker ta odsek leži na zaščitenem območju Natura 2000. Direkcija pa vzporedno že pripravlja tudi projekt za zagotovitev prometne varnosti na Dobrovi, saj je avgusta lani začela izdelovati projektno nalogo za ureditev križišč, pločnikov in avtobusnih postajališč na območju od križišča proti Stranski vasi, kjer naj bi odstranili (prestavili) staro transformatorsko postajo, uredili avtobusna postajališča in jih opremili z ustrezno prometno signalizacijo ter osvetlili prehod za pešce, vključno z rondojem, do naselja Razori, kjer se občina dogovarja za sočasno urejanje z gradnjo novega poslovnega centra. Ker pa je konec lanskega leta Občina Dobrova - Pol- hov Gradec z ministrstvom za infrastrukturo podpisala dogovor o sodelovanju pri urejanju in gradnji kolesarskih povezav, bo načrtovanje in gradnjo le--teh v delih, kjer bo to mogoče, tudi združevala. V tem tednu se na terenu s prometnimi ogledniki preverja ustreznost terena za gradnjo kolesarskih povezav. Naj spomnimo: na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec se načrtuje gradnja 39,3 km kolesarskih povezav v skupni vrednosti 6 milijonov evrov (ministrstvo 4,3, občina 1,7 mio evrov). Projekt se bo izvajal po odsekih in bo predvidoma zaključen leta 2025. Urejanje in gradnjo kolesarskega omrežja je občina razdelila na 7 odsekov. Odsek 1 tako predstavlja 13,1 km dolgo relacijo Dobrova-Polhov Gradec (od krožišča Horjulske in Polhograjske ceste proti Polhovemu Gradcu). Trasa se bo nadaljevala skozi ali mimo naselij Šujica, Gabrje, Hrastenice, Belica, Dvor pri Polhovem Gradcu; cilj bo avtobusna postaja Polhov Gradec. Občina bo v sodelovanju z državo z načrtovanimi deli bistveno prispevala k posodobitvi obstoječe in gradnji nove prometne infrastrukture. Občinska uprava Obnova čistilne Prerez traku na novem naprave na Selu Občina je pristopila k sanaciji čistilne naprave na Selu v Hruševem, z deli pa naj bi zaključili do konca leta 2018. V naselju Selo v vasi Hruše-vo je postavljena mehansko--biološka čistilna naprava iz betona, na katero je trenutno priključenih od 260 do 280 prebivalcev. Do druge polovice leta 2014 jo je upravljala Krajevna skupnost Dobrova, nato pa jo je prevzela občina s pogodbo o prenosu. Po pregledu zaradi zagotavljanja rednega obratovanja in tekočega vzdrževanja je občina ugotovila, da čistilna naprava ne obratuje v skladu z normativi in zakonodajo, zato je bilo potrebno takojšnje ukrepanje s sanacijo obstoječega stanja. Najprej je bilo treba urediti dostop do čistilne naprave, kar je občina uredila z novo dostopno cesto, potem pa je poskrbela še, da je bilo vzpostavljeno strojno delovanje čistilne naprave. Za izvedeni deli je občina že namenila 13.277 evrov proračunskih sredstev. Zaradi preobremenjenosti in nezadovoljivega končnega čiščenja odpadnih voda pa se je občina letos odločila za obsežno obnovo te čistilne naprave, ki jo bodo opravili z vključevanjem že obstoječih objektov. Očiščena voda, ki se izteka iz tako zasnovane biološke čistilne naprave, mora namreč ustrezati zahtevam iz Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode. Trenutno je bila zaključena faza izbora izvajalca, najugodnejši ponudnik je bil S5 Projekt. Dela naj bi zaključili do konca letošnjega leta in poskrbeli za ustrezne izpuste v skladu z zakonodajo. Opisana celostna sanacija čistilne naprave Selo bo občinski proračun obremenila še za dodatnih 94.132,76 evra. Nadja Prosen Verbič odseku obnovljenih cest V Jernejčkovem grabnu, na križišču cest Butajnova-Pusti vrh in Zalog-Planina-Suhi dol, so v petek, 14. septembra, uradno odprli 1500 metrov obnovljene ceste. "Vsaka obnova ceste je pomembna, saj pomeni varnejšo in hitrejšo vožnjo, enostavnejše vzdrževanje in okolju prijaznejšo pridobitev," je ob slovesnem odprtju povedal župan Franc Setnikar ter se zahvalil vsem, ki so sodelovali in pomagali pri obnovi. Dodal je še željo po čim več takšnih dogodkih in druženjih ob novih pridobitvah. Skupaj s predsednikom Krajevne skupnosti Polhov Gradec Alojzom Stanovnikom sta prerezala trak in cesto predala namenu. Povezovalka je povedala, da gre za pomembno pridobitev, za poti, ki združujejo tri krajevne skupnosti: Črni Vrh, Polhov Gradec in Šentjošt. Začetki obnove ceste Butajnova-Pusti vrh ter odcepa Gričer segajo že v leto 2010, ko je občina začela z urejanjem poti. Leta 2013 se je nadaljevala obnova od razcepa do Gričarja in Pustega vrha. Zaključili pa so jo letos. Uredili so odvajanje meteornih vod, obnovili in as- faltirali 1500 m cestišča za 175.000 evrov, k čemur je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo primaknilo 66.000 evrov, ostalo je poravnala občina. Obnovljene ceste so bile predane tudi v božje varstvo. Blagoslov je opravil diakon Samo Športa in dejal, da se s cestami in križišči človek srečuje tako fizično kot duhovno, ob tem pa prosil za varnost ljudi na vsakem koraku. Po zaključku uradnega dela so bili vsi navzoči povabljeni v dvorano gasilskega doma v Zalogu, kjer je bil ob prigrizku in pijači čas, namenjen druženju. Fotografija in besedilo: Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec Ho] 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Referenčna ambulanta tudi v Polhovem Gradcu in na Dobrovi Letos aprila je ambulanta družinske medicine Polhov Gradec postala tudi referenčna, pet mesecev kasneje je svoje delovanje razširila tudi ambulanta družinske medicine Dobrova. Diplomirana medicinska sestra Martina Dolinar je v obeh ambulantah zadolžena za spremljanje parametrov določenih kroničnih bolezni ter preventivne aktivnosti pacientov. Prve referenčne ambulante so s svojim delom po Sloveniji začele v letu 2011, trenutno pa deluje nekaj manj kot 800 tovrstnih ambulant v okviru kar okrog 80 % vseh ambulant družinske medicine. Gre za program ministrstva za zdravje in prispevek k izboljšanju dostopnosti prebivalcev do kakovostne in varne zdravstvene oskrbe ter skrajšanju čakalnih dob. Sicer pa je referenčna ambulanta naziv za ambulanto družinske medicine, kjer se medicinski sestri in zdravniku družinske medicine pridruži še diplomirana medicinska sestra, ki je zadolžena za opravljanje preventivnih pregledov določene ciljne populacije ter vodenje kroničnih bolezni. Vabljeni vsi nad 30 let in kronični bolniki Na podlagi vloge zdravnika oziroma nosilca dejavnosti ter odločbe zavoda za zdravstveno zavarovanje je ambulanta družinske medicine Polhov Gradec z referenčno dejavnostjo začela aprila letos, ambulanta družinske medicine Dobrova pa septembra. V obeh jo opravlja diplomirana medicinska sestra Martina Dolinar iz Pra-proč nad Polhovim Gradcem, in sicer jo najdete v Polhovem Gradcu v prijetno urejenem in ustrezno opremljenem prostoru nad ambulanto, gre za nekdanji prostor Krajevne skupnosti Polhov Gradec, in na Dobrovi v enem od prostorov zdravstvenega doma poleg ambulante. Dolinarjeva pojasnjuje, da so v referenčno ambulanto vabljeni vsi, ki so opredeljeni v ambulantah Polhov Gradec in Dobrova ter so starejši od 30 let. Namen obravnave je zgodnje odkrivanje obremenjenosti ljudi z dejavniki tveganja (telesna nedejavnost, nezdrava prehrana, kajenje, zvišan krvni tlak, zvišane maščobe v krvi in drugi), ki vodijo v razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni sodobnega časa. Poleg teh oseb obravnava še kronične bolnike, torej osebe z že znanimi boleznimi, kot so arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen tipa 2, kronična pljučna bolezen, osteoporoza, astma in druge. Pacienti prejmejo vabilo po pošti skupaj z napotnico za laboratorij ali jih osebno pokliče, pogosto pa jih k njej napoti osebni zdravnik. Krvna slika in vprašalniki podlaga za svetovanje Ob obisku referenčne ambulante pacient opravi reden postopek tehtanja, merjenja pritiska, spirometrije idr. Zatem se skupaj z diplomirano medicinsko sestro pogovorita in izpolnita vprašalnike za odkrivaje dejavnikov tveganja in kroničnih bolezni. Pred pregledom v referenčni ambulanti pacient obišče laboratorij, katerega rezultate ob pregledu tudi izve. Dolinarjeva poudarja, da ji precej časa vzame priprava na pogovor oziroma pregled pacientovega kartona. Glede na obravnavo lahko pacienta napoti na katero od delavnic ali pa mu v branje ponudi zloženke in drug material. S tem se pacient seznani z morebitno boleznijo, predvsem pa s preventivnimi ukrepi oz. zdravim načinom življenja in preprečevanjem kroničnih ne-nalezljivih bolezni. Postavljanje diagnoz, uvajanje zdravil in vodenje zdravljenja so še vedno v domeni zdravnikov. Gre torej za timsko obravnavo. Po besedah Martine Doli-nar obisk v referenčni ambulanti lahko traja tudi dlje časa, saj gre za poglobljeno obravnavo in pogovor. Delovanje ambulant družinske medicine je tako bolj celostno v smislu obravnave kroničnih bolnikov in preventivne obravnave pacientov, kar naj bi dolgoročno prineslo ugodne učinke na zdravje populacije. Pacienti ste zato vljudno nagovorjeni, da se odzovete na vabilo na preventivni pregled v referenčni ambulanti. Fotografija in besedilo: Nadja Prosen Verbič Ambulanta družinske medicine Polhov Gradec Ambulanta družinske medicine Dobrova Telefon: 040-345-457 Telefon: 068-630-715 Ponedeljek 12.45 - 19.15 Torek 12.45 - 19.15 Sreda 6.45 - 13.15 Četrtek 6.45 - 13.15 Petek 6.45 - 13.15 (vsak drugi petek) 6.45 - 13.15 (vsak prvi petek) Občina pridobila dodaten delež koncesij za zobozdravstveno dejavnost Povpraševanje po zobozdravstveni dejavnosti na območju občine Dobrova - Polhov Gradec se iz leta v leto povečuje, tudi zaradi naraščanja števila prebivalstva. Letos je vlada le prisluhnila opozorilom občine ter delež koncesij za zobozdravstveno storitve povečala, in sicer za odrasle za 0,5 tima in 0,7 tima za mladino. Trenutno na območju občine Dobrova - Polhov Gradec na področju zobozdravstvene dejavnosti delo izvajata kon-cesionarja: v zobni ambulanti na Dobrovi Tržan - Makovec d.o.o. (Breda Tržan Grozdanov in Tadeja Makovec) v obsegu 1,15 tima zobozdravstva za odrasle in 0,40 tima zobozdravstva za mladino ter v zobni ambulanti Polhov Gradec 0.4, zobozdravstvene storitve d.o.o. (Gregor Knafelc) v obsegu 0,70 tima zobozdravstva za odrasle in 0,30 tima zobozdravstva za mladino. Takšen obseg koncesij je nespremenjen že nekaj desetletij, kar pa je zaradi naraščanja števila prebivalstva v občini postajalo iz leta v leto bolj nevzdržno. Statistični urad RS razpolaga s podatki iz leta 1997, ko je bilo na območju občine Dobrova - Polhov Gradec s stalnim prebivališčem prijavljenih 6325 prebivalcev, medtem ko je na dan 31.12.2017 ta številka poskočila že na 7661 prebivalca. V obdobju dvajsetih let je tako nastal prirastek 1336 oseb. K temu je potrebno dodajati še trend vse višje povprečne starosti, do katere prihaja na tem območju. Zakon o pacientovih pravicah sicer pacientu dajejo možnost, da si ta lahko zobozdrav- nika izbere kjerkoli v Sloveniji, toda praksa govori drugače, in sicer, da si ga ljudje največkrat izberejo v bližini kraja stalnega prebivališča. Tudi interes občanov na območju občine, da bi storitve zobozdravstva lahko opravili v svoji občini, v domačem okolju, je bil zelo velik. Posledično so se tako s strani občanov kot tudi izvajalce zobozdravstvenih storitev na občino, ki je dolžna storitev omogočiti, vršili pritiski. Ta je več let redno opozarjala pristojne organe o preobremenjenosti programov na območju občine, saj podatki pričajo o vsakoletnih presežkih realizacije zobozdravstvenih storitev. V zobni ambulanti na Dobrovi je na primer indeks (razlika med planom in realizacijo) iz leta 2014, ko je bil pri odraslih 134,58 in mladini 121,83 v letu 2017 zrasel na 157,67 oziroma 135,28. Do nedavnega je bila tudi občina Dobrova - Polhov Gradec v situaciji, ko ji je država naložila dolžnost opravljanja naloge, ustreznih pogojev za to izvajanje pa ni zagotovila, posledice neuspešno izvedenih nalog pa je nosila občina oz. v tem konkretnem primeru največ izvajalci zobozdravstvenih storitev in državljani/občani. Vabilo Po letih napornih pogajanj in opozarjanj s strani občine na preobremenjenost programov in trend večanja števila prebivalcev v občini se bo s 1.1.2019 obseg zobozdravstvenih storitev za odrasle povečal za 0,5 tima in 0,7 za mladino, kar je zapisano tudi Aneksu št. 1 k Splošnemu dogovoru za po- godbeno leto 2018, ki je bil podpisan s strani vseh pomembnih partnerjev zdravstvene dejavnosti na državni ravni . Tako se bodo morda namere mnogih občanov, da si zobozdravnika poiščejo v svojem domačem okolju, morda končno lahko tudi udejanjile. Nadja Prosen Verbič na dobrodelni pohod Društvo Lep je dan z roko v roki z OŠ Polhov Gradec in vrtcem pri njej vabi šolarje, vrtičkarje, starše in stare starše, učitelje in vzgojitelje ter vse ljudi dobre volje na tretji tradicionalni dobrodelni pohod na Stari grad za šolski in vrtčevski sklad. Dobimo se v soboto, 13. oktobra, ob 9. uri pred OŠ Polhov Gradec. V primeru slabega vremena pohod odpade. N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec Ho] 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Vabilo Spoštovani! Vljudno vas vabimo na slavnostno prireditev, ki bo potekala v Domu krajanov Črni Vrh, dne 12.10.2018, s pričetkom ob 18. uri. Po končani prireditvi bo sledil ogled prostorov šole in vrtca, skupno druženje, pogostitev ter presenečenje za otroke. Simona Planine l. r. vodja POŠ Črni Vrh Ilinka Kueler l. r. ravnateljica OŠ Polhov Gradec Franc Setnikar l. r. župan v, Odvoz nevarnih gospodinjskih odpadkov in odpadne električne in elektronske opreme Jesensko zbiranje in odvoz nevarnih gospodinjskih odpadkov in odpadne električne in elektronske opreme v Občini Dobrova - Polhov Gradec bo organizirano: - na parkirišču pri KS Polhov Gradec 5. in 6. novembra in - pri gasilskem domu na Dobrovi 7. in 8. novembra. Zbiranje nevarnih gospodinjskih odpadkov in manjših kosov OEEO s premično zbiralnico bo potekalo na obeh lokacijah med 9.30 in 17. uro. V premično zbiralnico oziroma zabojnik za ločeno zbiranje nevarnih odpadkov lahko občani prinesete nevarne odpadke iz gospodinjstev ter manjšo odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), motorna in jedilna olja, akumulatorje in baterije, čistilna sredstva, barve, lake in topila, zdravila in pesticide, kartuše/tonerje, monitorje in računalniške pripomočke, elektronske medije, male kuhinjske aparate, električna orodja, odslužene telefone, žarnice in plinske sijalke, električne igrače. Občanom bo pri oddajanju odpadkov v pomoč strokovno usposobljen sodelavec podjetja Snaga. Več dodatnih informacij s področja ravnanja z raznimi odpadki lahko dobite tudi na spletni strani Javnega podjetja Snaga: www.snaga.si. Občina Dobrova - Polhov Gradec Rumene rutice si je letos nadelo 92 prvošolcev Prag osnovnih šol Dobrova in Polhov Gradec je letos prvič prestopilo 92 učencev, ob tem pomembnem koraku jih je spremljal tudi župan Franc Setnikar. Prvi šolski dan je bil za vsakega izmed nas velika sprememba. V občini Dobrova - Polhov Gradec je v šolskem letu 2018/2019 prvošolcev 92. Prav vse je poleg njihovih staršev na pot učenosti pospremili tudi župan občine Franc Setnikar. Skupaj z ravnateljico Ilinko Kucler in predsednikom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Dobrova - Polhov Gradec Stanislavom Dvanajščakom je sprva obiskal prvošolce v podružničnih osnovnih šolah v Črnem Vrhu in Šentjoštu, nato pa skupaj z ravnateljem Viljem Kovačičem pozdravil še najmlajše šolarje na Dobrovi in se pridružil dobrodošlici ravnateljice v Polhovem Gradcu. Vse je nagovoril s spodbudno mislijo, naj radi hodijo v šolo, saj se bodo v njej veliko novega naučili, spoznali nove prijatelje ter srečali mnogo zanimivega. Izročil jim je knjigo Ti si moje srce ter jih posladkal s sladkim presenečenjem. Staršem, ki so prvič v šolo pospremili otroke, je položil na srce, naj otrokom pripravijo dan, ki ga ne bodo nikoli pozabili, učiteljem in šolskemu osebju pa zaželel uspešno delo in sodelovanje skozi celo šolsko leto. V vseh šolah so prijetno vzdušje na prvi šolski dan ustvarili tudi drugi učenci šole, ki so se predstavili s pri jaznimi programi ter svoje najmlajše prijatelje lepo sprejeli medse. Nadja Prosen Verbič Država prispevala za nova okna V preteklem mesecu so v stavbi, kjer domujejo občina, matični urad in vrtec na Dobrovi, začeli menjati okna, za katera bo del sredstev prispevala država oziroma Eko sklad. Občina je v tem letu pristopila k menjavi oken v stavbi, kjer so vrtec Dobrova, matični urad in občina. Za izvedbo del je bilo z razpisom izbrano podjetje Tim-trade iz Grosuplja. Trenutno je investicija v polnem teku, in sicer se menja 54 oken, poleg tega pa se bodo zamenjale še zunanje in notranje police, na zunanjo stran pa se bodo namestile zunanje ža- luzije oziroma krpanke. Notranje police ostanejo le v prostorih občine, klet pa tako kot do sedaj ostaja brez polic, prav tako tam ne bodo nameščene ža-luzije. Občina je investicijo s pogodbeno vrednostjo 144.495,82 evrov z DDV prijavila na Eko sklad, ki ob uspešnem kandidiranju sofinancira 25 % investicije po predloženih računih. Postopek poteka tako, da se pred gradnjo fotografira vsa obstoječa okna, ki so predvidena za menjavo, ter se vloži vloga za sofinanciranje skupaj z izjavami o lastnosti novih oken. Po končanju del je potrebno ponovno dokumentiranje, da se preuči upoštevanje pravil Eko sklada glede ma- terialov in funkcij nove pridobitve. Zahteve sklada so namreč konkretne, čemur je bil prilagojen tudi javni razpis za izbiro izvajalca. Objekt, kamor so nekoč po znanje hodili krajani Dobrove, danes pa se tod odvijajo uradniški posli in vrtčevska dejavnost, bo v kratkem dobil novo zu nanjo podobo, hkrati pa se bo povečala energetska učinkovitost zgradbe, kar posledično pomeni tudi zmanjšanje nekaterih stroškov, nenazadnje pa bo nova investicija prispevala k povečanju bivanjskega okolja vseh otrok in zaposlenih v vrtcu, matičnem uradu ter občini. Nadja Prosen Verbič Prijetnejše počutje v šoli Občina je v tem letu prisluhnila prošnjam zaposlenih in staršev otrok osnovne šole Polhov Gradec in na celotni južni strani objekta namestila zunanje žaluzije. Po prenovi osnovne šole Polhov Gradec so se v prostorih na južni strani objekta pojavile težave z visokimi temperaturami ob sončnih in vročih dneh. Na stavbi so bili namreč nameščeni zunanji "srceenro-loji", ki pa niso zagotavljali ustrezne zaščite pred vpadi sončnih žarkov, posledica pa je bila segrevanje učilnic in igralnic na južni strani. Predstavniki vodstva šole, zaposlenih in staršev so podali pobude, ki jim je občina v tem letu prisluhnila. Odločila se je za večjo investicijo in na celotni južni strani stavbe namestila zunanje žaluzije -krpanke. Preko javnega razpisa je bilo za izvajalca del izbrano podjetje Tim-trade iz Grosuplja, ki je za podi-zvajalca za montažo senčil najelo podjetje Roletarstvo Medle iz Novega mesta. Celoten strošek del, določen s pogodbo, naj bi z DDV znašal 25.521,02 evra. Sredstva je občina zagotovila z rebalansom proračuna 2018, in sicer marca letos, ko so se zagotovila dodatna sredstva (NRP OB021-12-0094 Investicijsko vzdrževanje OŠ) za zamenjavo stavbnega pohištva z žaluzijami na vrtcu Dobrova ter postavitev zunanjih žaluzij na južni strani objekta OŠ Polhov Gradec. Investicija je trenutno še v teku, ravnateljica Ilinka Kucler pa pravi, da so spremembe občutne: "Temperatura v igralnicah in učilnicah se je takoj znižala za nekaj stopinj Celzija, kar predstavlja za nas veliko olajšanje. Otroci in vzgojiteljice v vrtcu se bolje počutijo, učenci in učitelji pa so lahko bolj zbrani pri svojem delu." Ob tem se iskreno zahvaljuje Občini Dobrova - Polhov Gradec in županu Francu Setnikarju za posluh pri delu s šolo in vrtcem v Polhovem Gradcu. Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] Veseli nove ceste Ob uspešno zaključenem projektu je v petek, 21. septembra potekalo uradno odprtje ceste Gabrje - Trpin, ki so ji prisostvovali predstavniki občine, krajevne skupnosti in vaščani. Projekt je bil, ne glede na to, da obsega zgolj 360 metrov poti, obsežen. V času od letošnjega marca pa do julija je bila cesta Gabrje - Trpin asfal- tirana, urejeno je bilo odvajanje meteornih voda z vozišča, saniran je bil spodnji in zgornji ustroj ceste, zgrajeni sta bili fekalna kanalizacija in javna razsvetljava, ki sedaj pokrivata celoten kraj Gabrje. Občina je v sodelovanju z izvajalci projekta tako naredila pomemben korak k večji prometni varnosti in udobju uporabnikov te ceste ter okoliških prebival- cev, hvaležna pa je tudi narava, saj so odpadne vode sedaj ustrezno odvajane, ozračje pa manj prašno. Investicija je skupno znašala 165.533,40 evra, k temu je levji delež v višini 118.233 evrov prispevalo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ostanek pa je financirala občina Do-brova-Polhov Gradec. Župan Franc Setnikar je ob odprtju izrazil zadovoljstvo, saj je neustrezno urejenih cest v občini še kar nekaj in prav vsak občan si zasluži ureditev ceste kot je ta. Zahvalil se je vsem, ki so potrpežljivo prenašali čas izgradnje ceste in vsem, ki so pripomogli k uspešno zaključenem projektu. Skupaj s predstavnikom krajevne skupnosti Dobrova Janezom Zdešarjem sta nato prerezala trak in cesto tudi uradno predala namenu. Sledil je blagoslov ceste, ki ga je opravil župnik Alojzij Golob ter se ob spremljavi zvonjenja gabrških zvonov zahvalil za mir ob 100-letnici konca prve svetovne vojne. Po uradnem zaključku so asfaltirano cesto prvi preizkusili otroci, ki so se na kolesih in s čeladami na glavi ter veselih obrazov prevažali gor in dol, nato pa se prišli odžejat pod lipe, kjer je bil prostor za druženje in klepet navzočih. Fotografija in besedilo: Nadja Prosen Verbič Ločujte pravilno - inšpekcija na delu V sredo, 19. septembra, je na območju občine Dobrova - Polhov Gradec potekal redni letni nadzor nad ločevanjem odpadkov na petih lokacijah, kjer so nameščeni ekološki otoki. Podanih je bilo nekaj priporočil in izdanih nekaj kazni. Medobčinski inšpektorat in redarstvo je v sodelovanju s predstavniki komunalnega podjetja Snaga d.o.o., kot izvajalcem komunalne javne službe ter predstavnikom občine Dobrova - Polhov Gradec v tednu, ko se je po vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo še zadnjič« zares veliko govorilo o pravilnem ločevanju in ravnanju z odpadki, preverilo vestnost ravnanja z odpadki na ekoloških otokih na Šujici, Selu, pri športnem centru Ga-brje, pri Mercatorju v Polhovem Gradcu in pri Kmetijski zadrugi v Polhovem Gradcu. Ob nadzoru so inšpektorji na nekaterih mestih ugotovili vzorno, pravilno odvržene odpadke v ustrezen zabojnik, in sicer je bilo v celoti tako zgolj pri kmetijski zadrugi v Polhovem Gradcu. Na ostalih lokacijah so bile ugotovljene nepravilnosti. Na Šujici je bil najbolj problematičen zaboj- nik brez pokrova, ki je vseboval nekaj vreč z embalažo, čeprav zabojnikov za embalažo na ekološkem otoku ni več nameščenih. Na Selu so bile v zabojniku za papir med drugim odložene tudi plenice in oblačila. Pri športnem centru Gaberje sta bili v zabojniku za papir in v zabojniku za steklo najdeni dve vreči z mešanimi komunalnimi odpadki, med katerimi je bilo tudi steklo, hrana, embalaža, igrače, tekstil. Največja problematika nepravilnega odlaganja odpadkov pa je bila ugotovljena na ekološkem otoku pri Mer-catorju v Polhovem Gradcu. Ne le nepravilno odloženi odpadki v zabojnikih, tudi ob zabojnikih je bila vržena hrana, kosovni odpadki, oblačila, papir, embalaža in drugo kar je kazilo okolico in kraj. Na dveh lokacijah so predstavniki medobčinskega inšpektorata in redarstva našli tudi kršitelje, in sicer preko različnih listin oziroma dokumentov, ki so bile nepozorno odložene v vrečah z neustrezno odvrženimi odpadki. Ti bodo sedaj podlaga, na kateri bo inšpekcijska služba zoper kršitelje ukrepala. Ob nadzoru so inšpektorji ugotavljali tudi primerno namestitev ekoloških otokov ter ustreznost zabojnikov. Odklenjeni oziroma poškodovani namreč še v večji meri omogočajo nepravilno odlaganje. Na podlagi teh, so bili podani nekateri predlogi, in sicer v smislu umestitev ekoloških otokov na ustrezne lokacije, prilagajanja pokrovov na zabojnikih odpadkom, namestitev opozorilnih tabel o vrsti komunalnih odpadkov ter da bo zoper povzročitelje nepravilno odloženih odpadkov uveden prekrškovni postopek. Ti so namenjeni izvajalcu komunalne javne službe in občini, ki nadaljujeta s strategijo vsem nam pa ponovno svarilo. Poročali pa smo že, da se bo sistem zbiranja odpadkov »od vrat do vrat« v prihodnjih mesecih nadgradil. Javno podjetje Snaga, v sodelovanju z občino Dobrova - Polhov Gradec, bo namreč v zgoščenih delih naselij - Podsmreka, Komanija, Draževnik, Razori, Dobrova, Stranska vas, Šujica, Hruševo in Gabrje - omogočila še bolj priročno ločeno zbiranje papirja in moder zabojnik pripeljan na vse naslove na omenjenem območju. V sklopu nadgrajene strategije pa se že odvija druga novost, in sicer se z vseh zbiralnic oz. ekoloških otokov umikajo zabojniki za embalažo. Po novem bodo na ekoloških otokih tako stali zgolj zabojniki za steklo. Vendar to velja zgolj za zgoščena območja, na bolj hribovitih predelih občine postavitev zabojnikov na ekoloških otokih ostaja nespremenjena. Namen takšnih in drugačnih akcij je kratkoročno izboljšanje podobe kraja, v prvi vrsti pa prav gotovo osveščanje prebivalcev o pomenu ločevanja odpadkov. Vse to namreč spodbuditi ponoven razmislek o problematiki odpadkov v sodobni družbi. Dejstvo je, da je za odpadke odgovoren naprej vsak sam. Na njihovo količino lahko kot potrošniki vplivamo. Najprej tako, da preprečujemo nastajanje novih odpadkov, če pa ti že nastanejo, jih je potrebno ločeno zbrati, saj je za nadaljnjo kakovostno predelavo odpadkov zelo pomembno, da so odpadki pravilno razvr- Ohranjanje zdravja z gibanjem in prehrano Gibanje in prehrana gresta z roko v roki. sceni. Fotografija in besedilo: Nadja Prosen Verbič Katja Simic, Dietetikpriporoča (foto: Nina Krajnc) Nekateri pravijo, da je 80 % uspeha skritega v ustrezni prehrani, spet drugi, da je večji poudarek na gibanju. Dejstvo je, da je za ohranjanje zdravja in vitalnosti telesa nujno razmišljati o obojem v ustreznem režimu. S celostnim razumevanjem prehrane in gibanja lahko telo pripravimo na različne strese in naloge, ki jih bo moglo opraviti. V jesenskem času lahko naš organizem okrepimo, pripravimo na hladnejše dni in pomagamo imunskemu sistemu pri boju z okužbami prav z ustreznimi izbirami na področju prehrane in gibanja. Prehrana Pojem polnovredna prehrana danes pogosto uporabljamo. Pa sploh vemo, kaj pomeni? Gre za režim prehranjevanja, s katerim svoj organizem oskrbimo z vsemi potrebnimi hranilnimi snovmi: ogljikovimi hidrati, beljakovinami, maščobami, vitamini, minerali, prehranskimi vlakninami in vodo. Da je naša prehrana polnovredna, mora biti raznovrstna. Vsak teden pojejmo vsaj 35 različnih vrst živil iz različnih skupin. Kako torej kar se da hranilno obogatimo svoj jedilnik? 1. Jejmo petkrat na dan. Glavnim obrokom, ki so zajtrk, kosilo in večerja, dodajmo dve energijsko revnejši malici. 2. Pri vsakem obroku po-jejmo vsaj 3 različna živila in tako zagotovimo večji nabor hranil. Vsaj eno od teh živil naj bo sveža zelenjava ali sadje. Pri glavnih obrokih je temu nasvetu lažje slediti. Malice, ki pa ne smejo biti energetsko preveč bogate, so malo večji izziv. Primer dveh malic s tremi živili: hruška, pest oreščkov in mali jogurt ali manjši kos polnozr-natega kruha, pusta skuta in paradižnik ter zelena paprika. 3. Pripravimo osnovne obroke in jim potem do-dajajmo različne dodatke. Zajtrkujmo kosmiče. Kupimo si tako ovsene kot pirine. Dodajmo jim sadje. Naj bo to en dan jabolko, drugi borovnice in tretji slivova marmelada. Kot preliv uporabimo navadno mleko, navadni, probiotični ali grški jogurt, tudi kefir. Namesto da bi cel teden jedli enolične kosmiče, smo tako naš izbor razširili na 10 živil in to brez posebnega truda. Vse skupaj začinimo še z dodatki, kot so med, cimet ali posip z oreščki, in naši zajtrki bodo kar naenkrat bogatejši za kup koristnih hranil, ki smo jih zagotovili z raznolikostjo. Gibanje Ljudje smo narejeni za gibanje, a je današnji življenjski slog večinoma sedentaren. Pri veliko poklicih sedimo v pisarnah, za premagovanje daljših razdalj uporabljamo motorizirana prevozna sredstva ter podobno. Nasploh nam je tehnologija odvzela veliko gibanja. V svoj urnik zato vključimo rekreacijo, štirikrat tedensko 60 minut, s katero bomo nadomestili gibanje, ki nam manjka vsak dan! Pri vsem skupaj imejmo pred očmi: 1. Izberimo vadbo, ki nam ustreza in nas razveseljuje. Nobene potrebe ni po tem, da bi nam vadba predstavljala nov stres. Na voljo je ogromno oblik gibanja. Najdimo takšno, ki se je bomo lotili z užitkom in se je bomo veselili. 2. Vsaj dvakrat tedensko se skušajmo gibati zunaj. Pojdimo na sprehod, v hribe ali na kolo. Gibanje na svežem zraku nas bo še bolj okrepilo in prevetrilo. Ven pojdimo tudi v slabšem vremenu, le primerno se oblecimo. 3. Dvakrat tedensko naredimo vadbo za razvoj moči. Pri tem ne potrebujemo drage fitnes opreme, dovolj bo že lastna teža in premišljen program, ki je prilagojen našim morebitnim omejitvam ali poškodbam. Katja Simic je dolgoletna plesna učiteljica in diplomirana dietetičarka. V Športni dvorani Dobrova pripravlja nov program, namenjen vsem tistim, ki želite ohraniti ali pridobiti vitko linijo in zdrave prehranske navade. Dvakrat tedensko bo z dinamično vadbo, prepleteno s plesnimi gibi, razgibala vaše telo in poskrbela za dobro počutje. Edinstvena pa je ura tedensko, ki bo namenjena tudi pogovoru o tedenskem jedilniku, pasteh in težavah nezdravih navad, iskanju motivacije in zdravi prehrani nasploh. Vadbe in jedilniki so zaokroženi v 3-mesečne programe, prilagojene letnemu času. Začenja z jesenskim programom, s katerim boste okrepili svoj imunski sistem, se pripravili na sezono prehladov in grip v prihajajočih hladnejših mesecih. Brezplačni spoznavni srečanji bosta v ponedeljek, 24. 9., in sredo, 26. 9., od 20.00 do 21.15 v Športni dvorani Dobrova. Potrebujete lahka športna oblačila, športne copate za dvorano in dobro voljo. Vsi udeleženci bodo brezplačno prejeli tudi raznolik, uravnotežen in sezonski tedenski jedilnik! Prijavite se na info@dietetik-pri-poroca.si. N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec Ho] 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Spoštovane občanke, spoštovani občani! Pred nami je že 6. sezona projekta Zdravje na vsakem koraku. Zdravje je naše bogastvo. Če smo zdravi, smo svobodni, polni navdiha. Zdravje plemeniti naš vsakdan ter prinaša nova spoznanja in doživetja. Cilj projekta Zdravje na vsakem koraku je predvsem izboljšati vaše zdravje ter preprečiti ali upočasniti pojav dejavnikov tveganja in kroničnih nenalezljivih bolezni. Za dosego dobrega počutja, tako fizičnega, mentalnega in socialnega, si mora vsak posameznik prizadevati, da zadovolji svoje potrebe in da spremeni svoje okolje. Občina Dobrova-Polhov Gradec pa vam podaja roko, da skupaj odkrivamo nova znanja in delamo zdrave korake ter dosežemo višjo stopnjo zdravja. Od oktobra 2018 do februarja 2019 vas vabimo na enajst delavnic, predavanj, okroglih miz in predstavitev. Potekale bodo izmenično na Dobrovi in v Polhovem Gradcu. Čaka vas pestro in zanimivo dogajanje, zato lepo vabljeni. Franc Setnikar, župan Seznam delavnic 25. oktober, Polhov Gradec: Ne grem na kolena -dr. Vesna Vuk Godina Smo ljudje, ki so nas že starši naučili vljudnega in odgovornega vedenja, ubogljivosti in neproblematičnosti. Navajeni smo skloniti glavo, požreti zamero in se prikloniti. Stisnjeni v kot čakamo, da se situacija umiri in nadaljujemo z ustaljenim načinom življenja. Dokler se nekoč ne vprašamo ... ? In smo ljudje, ki se upiramo in trmasto vztrajamo pri svojem. Kljub temu, da nas naša trmoglavost praviloma pripelje v konfliktne situacije, v nove in neznane zgodbe, se ne damo. Čemu se odpovemo v obeh primerih in kaj pridobimo? Kje je prava meja? Kdaj zadovoljiti naše potrebe in zahteve? 8. november, Dobrova: Pravilna in varna uporaba zdravil - Jana Žvokelj, mag. farma. spec. Na delavnici bomo spoznali različne farmacevtske oblike zdravil (kapljice za oči, obliži, inhalatorji...), njihovo pravilno uporabo, shranjevanje in pravilno odstranjevanje pretečenih in neuporabljenih zdravil. Pogovorili se bomo tudi o brezšivni oskrbi in pomenu prenosa informacij ob sprejemu v bolnišnico. 15. november ob 17h v Polhovem Gradcu: Živeti v sedanjem trenutku - dr. Manca Košir 21. november ob 18h na Dobrovi: Medgeneracijski odnosi in osebna rast - mag. zakonskih štidijev Urška Jesenove 29. november ob 18h v Polhovem Gradcu: Vzpostavljanje ravnovesja v telesu s pomočjo Bownove terapije -Društvo za kakovost življenja Lep je Dan 10. januar ob 18h na Dobrovi: Rože iz papirja -Anica Tomšič 17. januar ob 18h v Polhovem Gradcu: Predstavitev humanitarno medicinske odprave na Madagaskarju - Ida Rus, dr. med., Meta Rus, Dora Rus in Eva Rataj 24. januar ob 18h na Dobrovi: Na kaj je potrebno paziti pri izbiri in nošnji šolske torbe - Alenka Oven 31. januar ob 18h v Polhovem Gradcu: Praktičen prikaz zdrave prehrane in pokušina - Robert Mrzel 11. februar ob 17h na Dobrovi: Pomen dobre komunikacije in psihofizično zdravje - dr. Sanela Banovic 23. februar ob 10. uri - Zaključna delavnica Pogrešala bom novorojenčke in starejše Avgusta je štiri desetletja dela v patronaži dopolnila Anka Suhadolc, ki pravi: "Zadovoljna sem s tem, kar sem naredila in zadovoljna grem v pokoj." Njeno delo je septembra prevzela Ber-nardka Maček iz Šentjošta nad Horjulom. Kako je svoje poslanstvo doživljala Suha-dolčeva in kako bo v bodoče zapolnila čas, pa v nadaljevanju. Prijetna gospa Anka Suhadolc je v sedemintridesetih letih dela v patronažni službi na območju Dobrove in v času nadomeščanja tudi Polhovega Gradca ter Horjula prestopila prag marsikaterega gospodinjstva v občini. Delo patronažne sestre, ki ga je pred tem tri leta opravljala na območju Viča, namreč vključuje takojšnjo nego novorojenčkov, pregled pacientov, odpuščenih iz bolnišnic, in skrb za kronične bolnike. Pestro in raznoliko delo ter neposreden stik z ljudmi je Anko navduševalo že v srednji šoli za porodništvo in ginekologijo, svojo pravo odločitev pa je spoznavala tudi na višji šoli za zdravstvene delavce. Sprva je službo dobila na Viču, tri leta kasneje na Dobrovi in 2006 je postala koncesionarka, s čimer se za paciente ni nič spremenilo, ona pa se je kot samozaposle-na morala začeti ukvarjati z birokratskimi stvarmi, ki so jih prej opravljali drugi. "Z vsakim delovnim dnem sem imela delo bolj rada, pa čeprav ni bilo enostavno, in mislim, da vsak ni za patronažo. Biti moraš ne le strokoven, pač pa tudi empatičen, komunikativen in imeti moraš rad ljudi. To ljudje čutijo. In če je vse to, so tudi rezultati na terenu dobri," pravi sogovornica. Delovnik - nikoli ne veš, kakšen bo Dan se v patronaži začne zgodaj, ampak nikoli se ne ve, kdaj se bo zaključil. Patro-nažna sestra namreč pozna le kronične bolnike, tiste, ki pridejo iz porodnišnice in bolnišnice, pa spoznava sproti. Prav tako jo lahko preseneti napotilo lečečega zdravnika, katerega pacienti ne prihajajo zgolj z območja občine, pač pa imajo nekateri tu zgolj izbranega zdravnika in so od drugod. "Delati moraš, dokler nisi gotov." Od rojstva do smrti v enem dnevu Namen strokovnega patronažnega dela je približati se pacientom, zato je delo organizirano polivalentno, kar pomeni, da na določenem naslovu vse delo opravlja posamezen strokovni delavec. V praksi pomeni, da patronažna sestra na istem naslovu poskrbi tako za novorojenčka, bolnika, kot umirajočega. V zadnjih letih ji precej dela odnese laična negovalka na terenu, ki pri pacientu poskrbi za posteljno kopel, nego, prinese kosilo in podobno, a tudi takih negovalk je, glede na trend staranja prebivalstva, premalo. Delo patronažne medicinske sestre tako zajema ljudi od rojstva do smrti. Suhadolčeva pove, da je vsaka zgodba posebna. Novorojenčke opisuje s posebnim žarom, saj so mali čudeži življenja. Ponosno predstavi, da je v svoji karieri opravila več kot 1300 prvih obiskov in vsakega od teh otrok je obiskala še vsaj petkrat oziroma tolikokrat, dokler vsaka mamica ni bila samostojna pri svojem delu z otrokom, dojenje ni steklo, se popek ni zacelil in novorojenčkova teža ni bila stabilna. Anka hvali pridne mame, saj so se trudile po svoje, ona jih je zgolj usmerjala. Takojšnjo nego in skrb potrebujejo rakavi bolniki. O starih ljudeh pa pripoveduje s posebnim spoštovanjem: "Stari ljudje so zelo dobri in premalo jih cenimo. Velika vrednost je, če star človek živi z mladimi, sploh otrokom dajo veliko modrosti, od njih se veliko naučijo." So pa zgodbe s starejšimi bolniki pogosto težke, posebej tiste o nepokretnih osebah, ki potrebujejo veliko nege, obiskov, protibolečinskih terapij in podobnega. Pri takšnih bolnikih patronažna sestra postane del njihovega vsakdana, del družine in pogosto se razvije posebna vez: "Posebej dober občutek je, ko se jim rana zaceli. A se zgodi, da so bili ob tem bolniki žalostni, saj so vedeli, da me več ne bo na obisk. Ni redkost, posebej v mestih, da je patronažna včasih edini njihov stik z družbo, kar ni dobro." Tudi po njenih besedah bi naša občina potrebovala medgeneracijski prostor, kamor bi svojci v dnevno varstvo lahko pripeljali starejšega in mu tako omogočili prehrano, varstvo in socializacijo. Misel pa zaključi: "Zelo veliko je bilo lepih zgodb, zelo veliko tudi hudih, posebno delo z umirajočimi. Lahko bi napisala bogato knjigo izkušenj in zgodb." Če primerjamo leta nazaj ... To je delo, kjer moraš biti mobilen v vseh letnih časih. "Pred štiridesetimi leti, ko sem začela delati, smo imeli slabe avtomobile in hujše zime so bile, ampak jaz sem vsepovsod šla. Nisem pomislila, da je zame lahko nevarno, vedela sem le, da moram delo opraviti," se spominja Anka Suhadolc. V teh letih je zamenjala osem avtomobilov in nobeden ni bil 4 x 4. Spremenile pa se niso le zime, pač pa tudi zakonodaja in zahteve. "Danes je treba vsak obisk neštetokrat opisati in zelo pogoste so kontrole. Uradniki ne razumejo, da je patronaža specifično delo, to so ljudje in ljudi ne moreš gledati skozi evre," pravi sogovornica, ki je zaradi omejitev in predpisov kakšen dodaten obisk ali primernejšo medicinsko opremo včasih poravnala kar iz lastnega žepa. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ima v rokah škarje in platno, po njenih besedah vse pogosteje zahteva stvari, ki škodujejo bolniku in delavcu, pa naj gre za obširne birokratske protokole ali omejene materiale. "Po tej plati pa si želim, da delo končam," doda. Vnuki, vrt in refleksoterapija Tako dinamična in hkrati odgovorna služba, kot je delo patronažne medicinske sestre, je pogosto naporna in obremenjujoča, zato je pomembno, da zgodb ne prinašaš domov. Anka pove, da se je o najtežjih situacijah treba pogovoriti, stvari razčistiti. Navadno je to opravila kar z zdravnico ali drugo patronažno sestro, ki stvari razumeta, sicer pa je njen recept - vrt, njiva in vnuki. Poleg tega pa rada opravlja reflekso-terapijo. "Ze v času dela patronažne sem ugotovila, kako refleksoterapija pripomore k dobremu počutju, obvladovanju stresa, veliko stvari se ublaži, veliko odpravi itd., saj so stopala človekov zemljevid, skozenj se reflektirajo organi in organski sistemi." Ze v času službe je mnogokrat uporabila to vrsto znanja, v pokoju pa bo to dejavnost opravljala še v večji meri. "Takšna sem, da rada pomagam ljudem, in refleksoterapija je priporočljiva tako preventivno kot kurativno. Sicer pa si bom vzela čas za branje, vrt in seveda vnuke, ki me vsakič znova razveselijo." Fotografija in besedilo: Nadja Prosen Verbič Plin ja, razširitev ceste in pločnik ne? ? Energetika Ljubljana bo na območju Hruševega (Šujica -Selo - Brničar) gradila plinovod. Občina pa predvideno razširitev ceste in gradnjo pločnika pušča še odprto. Za izgradnjo plinovoda na območju Hruševega, med Šuico, Selom in Brni-čarjem, je Energetika Ljubljana že pridobila gradbeno dovoljenje in izbrala izvajalca del. Predviden začetek del je v začetku oktobra, z deli pa naj bi se zaključilo konec novembra letošnjega leta. Investicija bo obsegala traso od hišne številke Hruševo 128 do Hru-ševo 112. Vmes bodo tudi posamezni odcepi po ulicah. Skupna dolžina plinovoda bo 740 metrov, s povprečno globino vkopa 1,2 metra, nanj pa naj bi se priklopilo med 45 in 50 objektov. Predvideva se, da se bo zemeljski plin na tem območju uporabljal za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople sanitarne vode, kuho in tehnologijo v obstoječih objektih in predvidenih novozgraje- nih objektih. Občina Dobrova - Polhov Gradec želi vzporedno s temi deli na omenjenem območju razširiti cesto, in sicer 2 x 2.5 metra vozišče, 1.2 metra pločnik in 0.50 metra bankine oz. mulde. Povedali so, da je trenutno še kar nekaj lastnikov parcel, ki se s prodajo zemljišč, zaradi omenjene razširitve in dodatnega pločnika, ne strinjajo. Na občini opozarjajo, da v kolikor dogovor ne bo mogoč, bodo slednji del projekta ustavil, kar pomeni, da se na tem odseku ne bo razširila niti cesta niti pločnik, temveč bo cesta ostala v enakih dimenzijah kot do sedaj. Nadja Prosen Verbič N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] Obnovite znanje prve pomoči VABILO Društvo študentov medicine bo v sodelovanju z Ustvarjalnim središčem Rihard Ursini v soboto, 20. oktobra, v prostorih PGD Polhov Gradec pripravilo poligon prve pomoči z uvodnim teoretičnim predavanjem. Oktober je mesec požarne varnosti in ob tej priložnosti želimo v Ustvarjalnem središču Rihard Ursini pomagati osvojiti ali obnoviti veščine medsebojne pomoči. Ker nikoli ne vemo, kdaj se bomo ravno mi znašli v situaciji, ko bomo morali nuditi prvo pomoč kakšnemu starejšemu sorodniku, Vabilo Vabilo na predstavitev delovanja avtomatskega defibrilatorja Občina Dobrova - Polhov Gradec organizira javno predstavitev pomena in uporabe avtomatskega defibrilatorja AED z informacijami o temeljnih postopkih oživljanja. Predstavitev bo pooblaščena organizacija pripravila v prostorih: PGD Dobrova 5. oktobra ob 18. uri, PGD Polhov Gradec 13. oktobra ob 18. uri, PGD Šentjošt 19. oktobra ob 18. uri, PGD Zalog 26. oktobra ob 18. uri. Pri zastoju srca je znanje temeljnih postopkov oživljanja neprecenljivo, saj lahko z njim srce, ki je zastalo, vnovič poženemo v tek in ga z uporabo avtomatskega defibrilatorja vrnemo v normalni ritem in s tem človeku rešimo življenje. Zato vabljeni na delavnice, kjer boste imeli možnost aktivno sodelovati. Na območju Občine Dobrova - Polhov Gradec je nameščenih 14 defibrilatorjev. Za občane so dostopni na naslednjih mestih: - Ambulanta splošne in družinske medicine Dobrova, Ulica Vladimirja Dolničarja 11, Dobrova; - Ambulanta splošne in družinske medicine Polhov Gradec, Polhov Gradec 13, Polhov Gradec; - Gasilski dom Brezje, Brezje 57, Dobrova; - Gasilski dom Butajnova - Planina, Butajnova 23, Horjul; - Gasilski dom Črni Vrh, Črni Vrh 37a, Polhov Gradec; - Gasilski dom Dobrova, Ulica Vladimirja Dolničarja 11, Dobrova; - Gasilski dom Dvor, Dvor 23, Polhov Gradec; - Gasilski dom Hruševo, Hruševo 2a, Dobrova; - Gasilski dom Podsmreka, Podsmreka 58, Dobrova; - Gasilski dom Polhov Gradec, Polhov Gradec 12c, Polhov Gradec; - Gasilski dom Šentjošt, Šentjošt 57, Horjul; - Gasilski dom Zalog, Setnik 5b, Polhov Gradec; - Športna dvorana Dobrova, Cesta 7. maja 20, Dobrova; - Športna dvorana Polhov Gradec, Polhov Gradec 95, Polhov Gradec. Vljudno vabljeni! prijatelju ali pa neznancu na ulici, vse učence zadnje triade, dijake in študente vabimo, da se udeležite delavnice prve pomoči, ki bo v soboto, 20. oktobra, ob 10.00 v gasilskem domu v Polhovem Gradcu. Delavnico bodo vodili študentje medicine s pomočjo gasilcev. 1. Teoretični uvod s predstavitvijo posameznih primerov (srčna in možganska kap, krvavitve, zlomi, opekline, omr-zline ...) 2. Praktično učenje veščin v manjših skupinah: uporaba avtomatskega defibrilatorja, temeljni postopki oživljanja na lutki, ustavljanje krvavitev ter položaj nezavestnega. 3. Če bo čas dopuščal, nas čaka še kakšno presenečenje. Dobrodošli! Ker znanje rešuje življenja. Prijavite se lahko na povezavi https://goo.gl/ forms/0xJpYpdpIdFyrYjz2 ali pa nam pišete na rihard.ur-sini@gmail.com. Udeležbo bomo omogočili prvim dvajsetim prijavljenim, pri čemer bodo imeli prednost učenci in dijaki. Spoštovani, vljudno vabljeni na slavnostno odprtje Čistilne naprave Polhov Gradec, ki bo v četrtek, 4. oktobra ob 18. uri. Program, ki bo potekal na ploščadi čistilne naprave, bomo popestrili s kulturno-umetniškim nastopom, po uradnem odprtju pa bomo srečanje zaokrožili z vodenimi ogledi novih zmogljivosti čistilne naprave Polhov Gradec ter prijetnim druženjem v dvorani gasilskega doma v Polhovem Gradcu. Franc Setnikar, župan Vljudno vabljeni! Jesenski odvoz kosovnih odpadkov Za uporabnike storitev v Občini Dobrova - Polhov Gradec je odvoz kosovnih odpadkov enkrat letno brezplačen. Jesenski termin odvoza bo potekal v obdobju od 1. oktobra 2018 do 30. novembra 2018. Kako naročiti odvoz kosovnih odpadkov? Odvoz kosovnih odpadkov lahko uporabniki Občine Dobrova - Polhov Gradec izberete znotraj razpisanega termina (med 1. oktobrom in 30. novembrom 2018). Odvoz je potrebno predhodno naročiti prek posebne naročilnice, ki jo v elektronski ali pdf obliki najdete na spletni strani JP Snaga http://www.mojiodpadki.si/narocanje/kosovni-odpadki. Ko bodo na Snagi prejeli vašo naročilnico, vas bodo poklicali in se boste skupaj dogovorili za datum odvoza. Na dan, dogovorjen za odvoz kosovnih odpadkov, jih pripravite na prevzemna mesta za komunalne odpadke. Ko Snaga prevzame kosovne odpadke, mora biti njihov lastnik obvezno dosegljiv po telefonu, če pa želi, je lahko tudi fizično navzoč. Če ste možnost brezplačnega odvoza že izkoristili, lahko kosovne odpadke odpeljete v zbirni center, kjer jih prevzamejo brezplačno, ali pa se dogovorite s podjetjem Snaga d.o.o. za prevzem in odvoz, kar pa je potrebno plačati, v skladu s cenikom. Za dodatne informacije pišite na e-naslov kosovni@snaga.si. Kako pripraviti kosovne odpadke? Kosovne odpadke zložite poleg zabojnikov in jih razvrstite glede na vrsto (kovine, les, itd.). Odpadkov, ki niso kosovni odpadki, Snaga ne bo odpeljala in bo o njih obvestila pristojne inšpekcijske službe. Kosovne odpadke pripravite po 20. uri pred dnevom odvoza oziroma do 6. ure na dan odvoza. Če je določena natančnejša ura, pa do dogovorjene ure. Med kosovne odpadke spadajo kopalniška oprema, leseno pohištvo, oblazinjeno pohištvo, športni rekviziti (smuči, jadralne deske, kolesa ipd.), orodje, oprema, igrače (sodi, samokolnice, otroški vozički), vrtna oprema iz plastike in lesa (mize, stoli, senčniki ipd.), vzmetnice in preproge, svetila in senčila, veliki gospodinjski aparati (gospodinjska bela tehnika - hladilniki, pralni in pomivalni stroj, štedilniki ipd.). Med kosovne odpadke se ne sme odlagati preostanka (gospodinjskih) odpadkov, stavbnega pohištva (okna, vrata itd.), gradbenih odpadkov, zemlje, listja in vej, nevarnih odpadkov, avtomobilskih gum. Za dodatne informacije lahko pokličete tudi na JP Snago, g. Vinko Milar, tel.: 01/477-96-83 ali kosovni@snaga.si. V pomoč vam je na razpolago tudi Center za podporo in pomoč uporabnikom, dosegljiv na tel.: 01/477- 96-00 ali snagalj@ snaga.si. Delovni čas je vsak delovnik od 8.-14.30 ure, ob torkih od 8.-16.00 ure. Občina Dobrova- Polhov Gradec Brezdomec ali izumitelj? Lojze Plestenjak je pri svojih 67-ih letih pravi Vapo, torej vaški posebnež, ki ga lahko srečate vsakodnevno nekje na poti med Hrastenicami in Ljubljano. Na kolesu, obloženem kot božično drevo z vrečkami in šaro. In psom, pripetem na kablu od računalniške tipkovnice... Ustavil sem ga in se predstavil, ga povabil na pijačo v bližnjo gostilno. Prvo presenečenje je to, da Lojze, ni le prava brada od človeka,je tudi gospod, z obrazom in idejami,ki ni izkoristil priložnosti za brezplačno kosilo, naročil je res minimalno in še to z mislimi na svoje- ga štirinožnega pajdaša, ki z njim kolovrati po svetu. Njuna pot je vsakodnevno v center Ljubljane, kjer prodaja revijo kralji ulice in dobi s tem nekaj dodatnega cekina. Polovico od eura, kolikor stane posamezni izvod. Z evropskimi sredstvi podprt projekt revije,ki jo ponujajo brezdomci na fre-kventnih lokacijah, da njemu kot prodajalcu polovico vrednosti. Na voljo pa ima tudi tople obroke malice. Kot sam pravi,ne prodaja revije toliko zaradi denarja,bolj zaradi družbe,saj denarja ima dovolj, pokojnina 400 eur mesečno » N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] >> mu zadošča. Še ena lepa gesta, da živi svobodno in ustvarjalno... ustvarjalno kot upokojenec? Sedaj pa novo presenečenje s strani gospoda Lojza... Je pisal pred desetletji že članek v revijo Naša komuna na temo urejanje hudournikov v pol-hograjski dolini, saj ta tema mu je blizu, od tu je doma, pove ponosno. Ko ga poslušam, sledim njegovim iskrivim in duhovitim idejam, za hip pozabim na njegovo vizualno neurejenost in strgana oblačila, slabo higieno. Njegov um je bister in iskriv... prosi me za list papirja in v nekaj minutah mi nariše dve različici, dve idejni rešitvi za preprečitev poplav Grada-ščice! Morda res malo utopični ideji, v stilu Julesa Verna in njegovega potovanja v središče zemlje, pa vendar... Prva rešitev bi bila njemu izgradnja obvodnih kanalov vode, ki bi ob hudih nalivih prevzeli del vode iz struge in jo vodili naokrog 3 kilometrov,vmes bi na ravnini izvedel še zajezeno jezero primerno za kopanje, in nato se bi voda vrnila nazaj v strugo nekaj nižje kot bi jo zapustila. S tem bi razbremenili glavno strugo a bi lo mojem mnenju ta razbremenitev trajala le nekaj ur,potem bi se napolnil tudi obvodni betonski kanal in bi s tem poplave nižje v dolini le prestavili za nekaj ur. To funkcijo časovnega zamika opravljajo že pred skoraj 100 leti zgrajeni betonski zadrževalniki s kvadratno luknjo v spodnjem delu, ki zagotavlja reden pretok v normalnem obdobju, v času poplav pa se zapolni celoten jez z večjo količino vode. V praksi ne delujejo, saj so polni peska in taki vode ne morejo zadrževati. Jih je pa veliko, po vseh grabnih nad Polhovim Gradcem so jih postavili. Lojzetova najbolj "frišna" ideja, ki pa ni naletela na zanimanje, je namenjena strugi Gradaščice v spodnjem delu v Ljubljani,na jezu, kjer bi moralo biti velikansko vodno kolo v vodoravni legi. Deroča voda bi to kolo poganjala kot črpalko,da bi potem voda hkrati tekla še nazaj na tak prisilni pogon Sebastjan Vehar Polhkov vikend Razigran in poučen je bil prvi vikend šolskega leta v Polhovem Gradcu, za kar je poskrbel Polhkov vikend in vsi njegovi organizatorji. Slaba vremenska napoved je letos botrovala, da se je Polhkov vikend iz zadnjega počitniškega vikenda prestavil na prvi vikend šolskega leta 2018/2019. In nepredvidljive vremenske razmere so bile ponovno razlog, da se je tudi petkov kino pod zvezdami, premaknil v zaprto dvorano Kulturnega doma Jakoba Trobca. Nič zato. V dvorani se je predvajala predstava za mlajšo publiko, in sicer sinhronizirana risanka Zverinice iz gozda Hokipoki, ki je podobno kot naslov spominjala na zgodbo Zverinice iz Rezije. Poučna risanka je bila tako čudovit uvod v petkovo sanjarje. Posebej razigran in zanimiv je bil nedeljski dan, po besedah enega od obiskovalcev prav rogovilsko čaroben. Pester program se je začel v dopoldanskih urah, ko so na potep po polhograjskem parku prišli pasji štirinožci. Reševalni psi z njihovimi vodniki so obiskovalcem parka pripravili krajšo predstavo o načinu reševanja. Sledila je glasbena pravlji- ca Polh rogovilež, ki je v park pripeljala veliko mladih obiskovalcev, ki so z zanimanjem spremljali zaplet in razplet pravljice. Velike pozornosti pa sta bila deležna dva živalska gosta, ki sta popestrila dan in poskrbela za marsikatero prvo sreča- nje otroka s činčilo in kačo. Po predstavah in med njimi so se nekateri otroci podali na voden sprehod po Polhovem doživljajskem parku, drugi so se ustavili na glasbeni delavnici, nekatere pa so premamile zapletene po-barvanke. Starši so ta čas lahko izkoristili in pokukali med stare predmete - oblačila, čevlje, igrače in knjige, ki so bili del izmenjevalnice. Polhkovemu vikendu podobni so lahko še vsi ostali dnevi v mesecu septembru, z izjemo ponedeljkov, ko je za obiskovalce odprt Polhov doživljajski park. Ta prinaša lep sprehod in veliko poučnega. Obiščite ga ali pa v njem praznujte kar svoj ro-govilski rojstni dan. Več informacij najdete na: http://www. grad-polhovgradec.si/novice/ praznuj-rojstni-dan-v-polho-vem-dozivljajskem-parku. Nadja Prosen Verbič Fotografija: Zavod Škrateljc 10. pohod po poti Pavleta Kozjeka Planinsko društvo Blagajana Polhov Gradec vabi na 10. pohod po spominski poti Pavleta Kozjeka, ki bo 21. oktobra. Zbor pohodnikov bo ob 9. uri pri osnovni šoli v Polhovem Gradcu. Pohod se zaključi pri cerkvi sv. Uršule na Setnici. Dodatne informacije: Stane Dvanajščak, 041 514 397 PREJELI SMO Poročilo o delu svetniške skupine SLS v 4 - letnem mandatu občinskega sveta Dobrova -Polhov Gradec Spoštovane in spoštovani! Pred 4 leti smo se vam predstavili pod geslom »Zmoremo več! Za vse!« Zaupali ste nam mandat enega občinskega svetnika - to sem bila Andreja Grabner in dovolite mi, da na kratko predstavim delo naše svetniške skupine. V sestavu 16 svetnikov smo bili ena od treh najmanjših svetniških skupin, s samo enim svetnikom. A to nikakor ne pomeni, da smo bili neopazni. Sodelovala sem v največ razpravah na sejah občinskega sveta, podala preko 40 pobud in vprašanj svetnikov, kar je skoraj 20% vseh podanih v tem mandatu (Zapisniki na http://www.dobm-va-polhovgradec.si). Nismo pozabili na naše obljube in že moja prva pobuda je bila namenjena novemu poslovno trgovinskemu centru na Dobrovi, kjer sem predlagala sklic posebne seje, namenjene tej tematiki. Seje žal do konca mandata nismo dočakali. Ves čas sem spremljala razvoj tega projekta, tudi takrat ko nas je presene- tila informacija o novi predvideni lokaciji le-tega. Takrat sem želela od župana posebna zagotovila, da odobritev tega projekta nikakor ne bo vplivala na odobritev zadrževalnika na Dobrovi. Ob prejemu obvestila Ministrstva za okolje in prostor, da je projekt poplavne varnosti na območju naše občine dobil zeleno luč in da je v njegovem okviru načrtovana tudi druga etapa - gradnja zadrževalnika, sem dala pobudo za sklic izredne seje na to temo. Ker so k pobudi pristopili še štirje svetniki, smo sejo izpeljali. Na njej so bili sprejeti sklepi, da bo občina usmerila vse svoje moči v to, da zadrževalnika na Dobrovi zagotovo ne bo - ne glede na odobrene projekte Ministrstva za okolje in prostor. Želim si, da bi občinski svet kot celota deloval tako, kot je v sami zasnovi namenjeno. 16 članov sveta bi moralo redno podajati svoja mnenja in predloge, ki se v medsebojni izmenjavi in iskanju kompromisov lahko oblikujejo v najboljšo možno obliko. Svetniki, ki v razpravah niso sodelovali, so občane prikrajšali za kakovostno razpravo, ki bi prinesla najboljše rešitve. 100% nekritična podpora županovim predlogom s strani večine svetnikov je komu morda všeč, ni pa vedno prinesla naj- boljših rešitev - npr. takrat, ko so jasni argumenti opozarjali na neskladnost z zakonodajo, ali na morebitno poslabšanje položaja za posamezne občane, ki so jih prinašali nekateri predlogi. Ne glede na vse, mandat smo vsi pripeljali do konca. Prihaja čas obiranja sadov, ko se bomo vsi skupaj ozrli na naše izpolnjene obljube, opravljene naloge, zavzetost in srčnost pri izvajanju le teh. Naj naša skupna nova izbira prinese le najboljše - Za vse! Andreja Grabner, Občinski odbor SLS N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec Ho] 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Back to Nature 2018 S čim jih je privabil? Z možnostjo kampiranja pod milim nebom v osrčju narave le streljaj stran od Ljubljane, koncerti ob večernem ognju, toplimi obroki in različnimi kreativnimi delavnicami in predavanji. Številni udeleženci festivala so si izdelali leseno žlico iz veje, ki so jo našli v gozdu, iz orehove lupine so lahko naredili tradicionalno otroško igračo "vugo". Preizkusili so se lahko v streljanju z lesenimi loki ali igranju na afriške bob- Ko se je junij prevesil v julij, se je sredi gozdne jase pod Toškim čelom odvil festival Back to Nature. 3-dnevni brezplačni festival je letos privabil preko 100 ljudi z različnih koncev Slovenije in tudi tujine. ne. Energijo so lahko sprostili tudi na delavnicah borilnih veščin - brazilske veščine capoei-ra ali kitajskega tai chija, s hojo po vrvi ali akrojogo, napolnili pa s toplimi obroki, za katere smo poskrbeli organizatorji s pomočjo Slovenskega vegan-skega društva. Sprostitev za telo in duha so nudili delavnica qi-gonga, zagonetne lesene sestavljanke in svet zgodb, ki so ga pričarale knjige iz knjižnice pod krošnjami. Za zdravje smo poskrbeli z delavnico prve pomoči, pred klopi in komarji pa smo se zaščitili z naravnim zeliščnim razpršilom, ki smo ga izdelali prvi dan festivala. Manjkala niso niti predavanja, ki so sledila letošnjemu sloganu kamen na kamen, palača. S tem smo organizatorji želeli spomniti na moč, ki jo ima vsak posameznik pri oblikovanju boljšega jutri. Z majhnimi koraki lahko dosežemo velike spremembe. Še posebej, kadar združimo moči in sodelujemo! Vrhunec festivala je bil večerni ogenj s koncerti skupin Pam-tumakat trio in Bokadema, festival pa se je tradicionalno zaključil v sproščenem vzdušju ob prijetnih zvokih gong kopeli. Organizatorji festivala - prostovoljci društva Na zeleni veji se iskreno zahvaljujemo vsem delavničarjem in ostalim udeležencem za njihovo pozitivno energijo in vse prostovoljne prispevke. Posebej pa se zahvaljujemo Nejcu Suhadolcu - Pr' Prek za prostor in podporo ter sponzorjem: Kmetiji Ložar, Iconic Specialty Coffee, Hiši začimb, Sadni vrt - Franci Ravnikar s.p., Pekarni in slaščičarni Sameja, podjetju Žito in Polho-grajski graščini. Prihodnje leto se ponovno vidimo na jasi pod Toškim čelom! Več informacij na: bit.do/nazeleniveji Butajnova ima novo pridobitev Na kmetiji pr'Lupč že od leta 2011 izvajajo zakol in vršijo lastno prodajo mesnih izdelkov - Noj Tomi je bolj znano ime, da ne rečem blagovna znamka, s katero se Anton Krek s.p. pojavlja v bližnji in daljni okolici. Ste vedeli, da je tu visoko nad dolino na Butajnovi edini klavni, razsekoval-ni ter predelovalni obrat po standardu SI 1025 ES med Postojno in Ljubljano, tudi do Škofje Loke ni nobene druge obratovalnice z uradnimi dovoljenji za predelavo mesa od žive živali do končnega izdelka? Druga novost od konca julija dalje je, da poleg telet, prašičev, drobnice, nojev ter gojene divjadi v oborah koljejo tudi vsa goveda in kopitarje. In tretje, obrat je pridobil tudi dovoljenje za izvajanje zakola v sili, torej za živali poškodovane od udara strele, tujka v sapniku, zloma noge in podobnih nezgod. Potrebno pa je prinesti še urejeno dokumentacijo. Ne izvaja pa se zakol bolnih živali. V letu in pol so ob svojem rednem delu zgradili sodobno klavnico po najnovejših predpisih v prostorih starega obokanega hleva. V njej je ločen prostor z svojimi vrati za vstop živih živali, povezan s prostorom za omamljanje, ločena klavna dvorana za zakol in razkosanje. Tudi hladilnici sta dve, za večje ter manjše trupe ter prostor za izdajo blaga (mesa itd...). Vsekakor pa ima obrat tudi prostor za čiščenje vampov in črev. Organiziran je tudi prevoz živih živali do klavnice z živinsko prikolico, če je potrebno, v sodelovanju s sosednjimi kmetijami, saj klavnica je vzpostavila na Butajnovi dodatne kmetijske aktivnosti in interes za vzrejo govedi, drobnice in ostalih živali. Lastna ponudba Toni ima v sodelovanju s okoliškimi kmeti in s prekmurskim kmetom,s katerim sodelujejo že enajsto leto pri vzreji prašičev, dovolj mesne ponudbe za vsak okus. Naj poudarim, da so njihovi izdelki res sledljivi od začetka do konca, od zakola do salame. V ponudbi imajo kar 50 lastnih izdelkov, s katerimi zalagajo gostilne,tržnico in trgovinsko verigo m-orel d.o.o. s 5-imi živilskimi trgovinami v Vrzdencu, Logatcu, Dragomerju, Hotedrščici in Vrhniki. Dvakrat tedensko Toni dostavlja suhomesnate izdelke in sveže meso. Tudi brunarica grič v Šentjoštu in znani chef Luka jemljejo meso pri Toniju. Noji kot razpoznavni znak blagovne znamke Noj-Tomi pa se trenutno pasejo po bližnjem pašniku in rastejo. Naslednje leto bodo dovolj veliki za zakol in predelavo. Zadnja tri leta so res manjkali v ponudbi, a je bilo dovolj drugega dela. Za samo klanje in razrez mesa so potrebne predhodne rezervacije ter- mina in s seboj imejte urejeno dokumentacijo živali (potni list in izjavo o prehranski varnosti za živali namenjene v zakol, ki jo dobite na internetni strani). Dokler dokumentacija ni popolna se zakola ne sme izvajati. Največ ponudbe je na zalogi na Bu-tajnovi ob koncu tedna,dan pred sobotno tržnico v Ljubljani na Viču in na Vrhniki. Na voljo so pečenice, krvavice, čevapčiči in ostale mesnine. Po predhodnem naročilu pa so na voljo tudi telečje, svinjske polovice, jagenjčki, kozlički in odojki. Tel. 041 895 770, Anton Krek s.p., Noj.tomi@gmail.com , Butajnova 25, 1354 Horjul Sebastjan Vehar Mednarodna pasja razstava v Polhovem Gradcu V osrčju Polhograjskih dolomitov se je v soboto 2. septembra v šotorih na prireditvenem prostoru pred gostilno Pograjski dom odvijal dolomiti dog show. Letos je združil dve razstavi - slovenski klub za terierje je organiziral 24. specialno razstavo za terierje, Slovenski klub retrieverjev pa 24. klubsko razstavo retrieverjev. Pomembnost in resnost prireditve je naznanila slovenska himna, kateri je sledilo zelo profesionalno izvedeno prestavljanje prireditve, sodnikov in tudi naše občine. Vodja prireditve je bil g. Gorazd Gregor Namestnik, strokovna vodja ga. Špela Zidan, sodili sta dve sodnici, ga. Maša Široka in ga. Sissi Dollmann iz Avstrije. Prisotna je bila tudi delegatka Kinološke zveze Slovenije ga. Elizabeta Košuta Arčon, ki je povedala nekaj uvodnih besed in s tem odprla razstavo takoj po himni,saj je glasbeni tehnik ves čas doziral pravo mero glasbe. Uvodni pozdravni nagovor je imel tudi g. Franc Setnikar, župan ob- čine Dobrova-Polhov Gradec, ki je vse prisotne povabil k turističnemu obisku na še občine in poudaril njene glavne znamenitosti. Kljub dežju je bilo prijavljenih skoraj 20 različnih pasem terierjev, med njimi nekaj pasem, ki jih redko vidimo tudi na večjih mednarodnih razstavah. Na klubski razstavi retrieverjev, ki se je odvijala na drugi strani 100 m2 velikega belega šotora, pa je sodil mednarodni sodnik g. Sven Slettedal iz Norveške kot specialist za 8. FCI skupino. Ob 17.uri, tri ure po svečanem začetku,pa smo že dobili zmagovalce. Prvi trije izbrani psi v vsaki sekciji so dobili pokal, prav tako dobita pokal dva najboljša psa izbrana izmed zmagovalcev posamezne sekcije. FCI (Federation Cynologique Internationale) je največje med- narodno združenje nacionalnih kinoloških zvez in klubov s sedežem v Thuinu (Belgija), ki združuje 84 zvez ter pogodbenih članic. Nastala je leta 1911, Slovenijo v FCI zastopa Kinološka zveza Slovenije. Cilj zveze je vzreja čistokrvnih pasemskih psov. V ta namen so vzpostavili klasifikacijo pasem in standarde zanje, ki so napisani po enotnem modelu in so splošno prepoznani kot FCI standardi. Štirinožni zmagovalci in organizatorji Zahvala gre podjetju Mreža promet d.o.o., ki je s hrano Josera generalni pokrovitelj prireditve, podjetjema Ve-tpromet in Kanina, ter kliniki za male živali Moj Vet. Sebastjan Vehar N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] Srebrna maša v Polhovem Gradcu Na sam praznik svetniških kandidatov, 16. septembra, so v župniji Polhov Gradec slavili sveto mašo župnika Bogdana Oražma ter župnijski farni dan. Slovesen sprevod v župnijsko cerkev Marijinega rojstva, ki so ga posebej zaznamovale številne narodne noše, ministranti in mladi fantje, ki so srebrnomašnika Bogdana Oražma pospremili v špa-lirju, so govorili veselem dogodku, čemur so bili priče tako srebr-nomašnikovi domači kot številni župljani. Zahvalno sveto mašo je daroval sam srebrnomašnik in se skupaj s sodelujočimi zahvalil za 25 let duhovništva. Njegovo novomašniško geslo je: »Gospod je moja moč in moja pesem«. Pridigar Branko Setnikar, ki je pred leti v Polhovem Gradcu pel novo mašo, se je Bogdanu zahvalil za zgled in prijateljstvo, v pridigi pa je spomnil, da se moramo spraševati "Kdo je Jezus," hoja za njim pa nam nikdar ne bo v škodo. Slovesnost so popestrili domači cerkveni pevci in pritrkovalci. Na koncu maše so župniku domači farani čestitali za srebrni jubilej ter mu izročili albo s polhograjsko čipko. Močan in iskren je bil aplavz ob zahvali njemu in vsemu kar je v 20 letih, odkar je prevzel polhograjsko župnijo, storil za ljudi in župnijo. Po maši so se preselili na župnijski vrt, kjer je bil družabni in kulturni program s pogostitvijo. V zabavnem in pestrem kulturnem programu so sodelovalo otroci, mladina in pevci. S popoldanskimi petimi litanij pa se je farni dan zaključil in za seboj ponovno pustil pečat lepega župnijskega življenja v Polhovem Gradcu. Fotografija in besedilo: Nadja Prosen Verbič Petek 19. oktober 2018 ob 20.00 uri Športna dvorana na Dobrovi Plesna skupina Forma Urška Kastelic Matic Nareks Združeni zbor Glasbene šole Emil Adamič Šundr 2018 Mladinski odsek PD Šentjošt Na veliko veselje mnogih mladih in mladih po srcu se je po 6 letih septembra na prizorišče pri gostilni Pograjski dom v Polhovem Gradcu vrnil festival Šundr, ki je edina tovrstna prireditev z alternativno glasbo v naši občini. Od prvega Šundra, ki je za-bobnel po Polhovem Gradcu, je minilo že 15 let. Na odru so se v teh letih zvrstila že precej uveljavljena imena slovenske rock glasbe, npr. Zmelkoow, Alya, Zablujena generacija, The Drinkers, I. C. E. itd. Letos smo dali prednost glasbenim skupinam, ki se še uveljavljajo v našem prostoru, tako so kot prvi nastopili mladi primorski glasbeniki The Shizz s svojo avtorsko glasbo. Lokalna zasedba Šundrbanda z gostjo Janjo Janša, ki je pod oder privabila največ, predvsem domačega občinstva, je postregla s klasičnimi rock hiti in pošteno dvignila koncertno vzdušje. V nadaljevanju smo lahko slišali skupino iz Mozirja z imenom Up n' Downs, ki je pravkar sredi snemanja albuma in je v ta namen tudi predstavila nekaj pesmi s svojega prvenca. Zvezda večera je bila skupina Lilith Cage iz Pirana. Skupina je sicer mlada, vendar jo sestavljajo sama prekaljena imena slovenske pop/rock scene (ex. Demolition Group, Faraoni). Za ognjeni zaključek letošnjega Šundra so znova poskrbeli fantje iz zasedbe Stone Orange, ki so na oder v Polhovem Gradcu stopili že tretjič in dodobra ogreli občinstvo z nekaterimi klasičnimi rock hiti, ki jim nikakor noče poteči rok trajanja. Zadovoljstva ob odlično izpeljani prireditvi v organizacijskem taboru ni moč skrivati. Hvala predvsem upravnemu odboru in aktivnim članom Turističnega društva Polhov Gradec, ki so skrbno pripravili prostor ter skrbeli za nemoten potek prireditve, tonskemu mojstru Mateju Pečaverju, podjetju Elektro Nartnik za elektrifikacijo prireditve, Kle-mnu Setnikarju za posojen šotor, podjetju MVA za finančno pomoč pri izdelavi plakatov, ostalim krajanom, ki so pomagali pri postavitvi šotora, in navsezadnje številnim obiskovalcem, ki ste nam dali zagona za naslednja leta. VK, TD Polhov Gradec Planinski tabor v Kamniški Bistrici Kamniška Bistrica, 22.-29. julij - Počitnice so že za nami in ravno tako tudi naš planinski tabor, na katerega je ostal le še lep spomin. Letos smo se zadnji teden julija za en teden preselili v Kamniško Bistrico in zamenjali udobne postelje za ležalke v šotorih. Še dobro, da so bili nekateri šotori čisto novi, sicer nas bi popoldanska nevihta in nočno neurje prav gotovo zalila. Pa nič zato, če je malo deževalo, kljub temu smo užili tudi sonce v prelepih Ka-mniško-Savinjskih Alpah. S tabornega prostora smo imeli prekrasen pogled proti Kokrškemu sedlu, kamor se je podala najstarejša skupina. Z najmlajšimi smo se z gondolo povzpeli na Veliko planino in se sprehajali med pastirskimi stanovi, medtem ko so ostale skupine sopiha-le na Kamniško sedlo, Kompotelo in še kam vmes. Na orientacijskem pohodu smo raziskovali Kamniško Bistrico z zemljevidi in kompasi v roki in se borili za prvo mesto. Na plezanju po balvanih Žagane peči pa smo se spoznavali z opremo in osnovami plezanja. V prostem času smo se kratkočasili na delavnicah, z nogometom, igrami ob reki Kamniški Bistrici, postavljanjem lesenih mlinčkov, družabnimi igrami in seveda sladoledom. Zvečer smo ob ognju peli in pekli hrenovke. Najbolj razburljivo je bilo raziskovanje Ro-kovnjačev, njihovega življenja in rokovnjaških lukenj, v eni izmed njih smo našli celo vrečo zlatnikov, ki smo si jih v taboru razdelili. Vedno utrujene in lačne nas je vonj privabil v kuhinjo, v kateri so se sukali naši pridni kuharji in nam izpolnili vse želje, le posode niso pomili za nami. Vse prehitro je minil tisti teden pod Grintovcem, ki smo ga pustili za naslednjič. Komaj čakamo drugo leto, ko se bomo spet podali z nahrbtniki in spalno vrečo odkrivat lepote naših gora. Kdaj in kam, pa še sporoči- mo. Mateja Maček N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec Ho] 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Moški balinarski turnir Sončna avgustovska sobota, 4. avgusta, nas je pozdravila na balinišču Balinarskega kluba Blagajana v osrčju Polhovega Gradca. Balinarska sekcija DU Polhov Gradec pod vodstvom Janeza Novaka je pripravila turnir moških ekip 3 + 1. Turnirja se je udeležilo osem ekip iz sosednjih društev. Za dobro in sladko jutro smo poskrbele balinarke, saj smo z veseljem spekle pecivo za tekmovalce. Po kavici je bil na vrsti zbor vseh ekip in pozdrav vsem navzočim. Najprej je tekmovalce pozdravil vodja balinarske sekcije Janez Novak in jim zaželel dobro igro in počutje. Potem se je pozdravom pridružila predsednica DU Polhov Gradec, Cecilija Jarc. Pozdravom se je pridružil tudi podžupan občine Dobrova - Polhov Gradec Franci Rejec, ki je svoj pozdrav zaključil z besedami: "Zmaga naj najboljša ekipa!" Kot zadnja je pozdravila tekmovalce sodnica Jelka Zeleznikar in takoj začela s pravili tekmovanja. Tako se je turnir začel. Sonce nas je močno grelo, zato smo bili še posebej hvaležni smrekam ob balinišču, ki so nam zagotovile naravno senco. Za dobro kosilo je poskrbel kuharski mojster Miha Jarc iz Planner Tim. Junija smo imeli že ženski balinarski turnir 3 + 1. Udeležilo se ga je dvanajst ekip. Osvojile smo tretje mesto. Prav zato smo močno navijale za naše fante, da bi tudi njim uspelo osvojiti kakšen pokal. Res je domači teren, ampak na turnirjih se prav takrat radi pokali odkotalijo drugam. Bile smo vesele, saj so ga tudi fantje osvojili. Rezultati so bili naslednji: 1. mesto - ekipa DU Ig 2. mesto - ekipa DU BK Zarja 3. mesto - ekipa DU Polhov Gradec 4. mesto - ekipa DU Vrhnika Najboljši bližalec turnirja: Franci Širok, DU Dragomer Septembra nas čaka še turnir ONA-ON, ki ga vedno organiziramo ob zaključku turnirjev. Balinarska krogla je okrogla in sreča se deli. To vedo vsi tekmovalci, saj radi rečemo: "Poskrbimo za svoje zdravje. Zdrav duh v zdravem telesu! Srečni smo, da se tekem lahko udeležujemo!" Prihaja jesen, ki nam bo počasi odprla vrata v zimski čas. Takrat bomo pridno trenirali v Ljubljani, v ogrevani dvorani BK Zarja. Enkrat tedensko bomo trenirali, enkrat tedensko pa tekmovali v zimski ligi, ki jo organizira BK Zarja. Zimskih aktivnosti v Ljubljani se udeležujeta ženska in moška ekipa. Za DU Cecilija Jarc Septembrski izlet v Posočje Letošnji četrti upokojenski izlet. Tokrat smo se odpeljali skozi Lučine v Gorenjo vas in čez Kladje do Cerkna. Po zviti, serpentinasti cesti nam je postanek prišel kar prav in tudi jutranja kava nam je zelo prijala. Potovanje smo nadaljevali po dolini do Tolmina. V tamkajšnjem muzeju smo se poučili o zgodovini tega zahodnega dela Slovenije od prazgodovine do danes, pa tudi o sakralni umetnosti. Ogledali smo si tudi gostujočo razstavo satiričnih kart, ki predstavljajo politično situacijo 1. svetovne vojne, kajti v bližini so potekale bitke na soški fronti. Mesto ima tudi spomenik, ki spominja na veliki kmečki punt. Preko Livških Raven smo dosegli pogorje Kolovrat z nadmorsko višino 1115 m. V živo smo si ogledali muzej 1. svetovne vojne na prostem. Tu je potekala tretja obrambna črta italijanske vojske. Med sprehodom smo videli ohranjene strelske jarke, stopnišča, rove in kaverne. Človek skoraj ne more verjeti, kaj so vojaki naredili praktično le s krampom in lopato, koliko so pretrpeli, še posebej v zimskem času. Od tu se odpira čudovit razgled na italijansko in slovensko pokrajino, nekdanje bojišče soške fronte. Sledil je spust do Idrskega in dalje do Kobarida. Dolina Soče je tudi dolina sira. V muzeju smo si ogledali razstavo Od planine do Planike. Mlekarna se pri proizvodnji opira na več sto let znano tradicijo in domače mleko iz bližine ter izdeluje kakovostne sire in mlečne izdelke. Na voljo so nam bili v njihovi trgovini. Po kratki predstavitvi mlekarne so nam pokazali še film, ne pa tudi postopkov predelave mleka. Razumljivo, saj je to hišna skrivnost dobrih izdelkov. Poklonili smo se še pesniku Simonu Gregorčiču, goriškemu slavčku. Na trgu v Kobaridu stoji njegov kip, delo Jakoba Savinška. Zapustili smo Kobarid in se podali čisto na zahod, proti slovensko-italijanski meji, po pobočju gorskih masivov, visoko nad dolino Nadiže smo prispeli v Breginj. Veliko smo že videli v zadnjih letih, v tem kotu pa še nismo bili. Po potresu leta 1976 je bila vas na novo zgrajena. Ostanki starega vaškega jedra so pravi muzej na prostem in biser beneškoslovenske arhitekture. Ogledali smo si iz kamenja zidane hiše z lesenimi ganki in stopnišči ter balkoni. Vstopili smo v cerkev, zgrajeno v celoti iz kamna. Prav tako je zgrajen tudi zvonik, ki je ločen od cerkvenega poslopja. Med Kobaridom in Breginjem je precej vasi, ki so bile včasih večje, po vojni pa so se ljudje odselili v iskanju boljšega kruha. Med temi vasmi je Sedlo. Med izletniki je bila tudi naša tovarišica, gospa Marija, prav iz te vasi. Povedala nam je pesem o svoji rojstni vasi. VAS PO POTRESU Tu je stala naša hiša, tam je živela naša teta, sama, dolga leta. Kje so vse tiste "landrone", kjer smo se nekoč igrali, kjer smo se lahko skrivali ... Kdaj sem čutila tisto pesem: "Ni ne Pavle, ne Marije, ni ne Jaka, oštarije . " Kje so vsi? Vas je nova, nespoznavna. Nekaj jih še tu živi, mnogiso odšli. "Oj, božime..." Dan v Posočju smo po dobri stari navadi sklenili z okusnim kosilom v kraju Idr-sko. Potem pa smo se odpeljali proti Novi Gorici. Desnih in prav toliko levih ovinkov nam je bilo dovolj. Po široki cesti (avtocesti!) smo se zvečer vrnili domov. Lado Nartnik Ustavi se! Z javno pobudo Ustavi se! je skupina ljudi, ki jim ni vseeno za duševno zdravje, v letu 2017 začela opozarjati na prehiter tempo življenja. Krepili so ozaveščenost o posledicah izgorelosti ter snovali predloge za prijetna ustavljanja sredi našega vsakdana. V letu 2018 nadaljujejo akcijo, jo poglabljajo ter nadgrajujejo s strokovno obravnavo. Opozoriti želijo predvsem na različne pojavne oblike strahov in jih pojasniti, nagovoriti vse, ki se z njimi soočajo, da jih prepoznajo ter se jih s pomočjo nasvetov in dobrih praks tudi osvobodijo. Zelijo spodbuditi pogovor s samim seboj in tudi z ljudmi okoli sebe. Mladi se pogosto srečujejo s strahom pred zavrnitvami, ocenami, skrbi jih, kako bodo izpolnjevali pričakovanja staršev, vrstnikov in okolice. S strahovi se sooča tudi delovno aktivno prebivalstvo. Pogosto zaradi občutka, da niso dovolj kompetentni za doseganje ciljev in svojih sanj, nemalokrat čutijo strah pred finančno nestabilnostjo ali pred izgubo zaposlitve. Seniorji pa se spopadajo s strahom pred izgubo občutka za smisel življenja, pred boleznimi in osamljenostjo. Tudi heroji se pred svojimi velikimi dejanji večkrat soočijo s strahovi. Zakaj in kako o strahovih? Strah je osnovni mehanizem za preživetje. Je skupina čustev, ki jih lahko razdelimo na tri stopnje. Prva je strah. Oseba ga občuti, ko jo nekaj ogroža in ocenjuje, da v boju ne more zmagati, lahko pa se iz situacije umakne. Če bi oseba ocenila, da se lahko ustrezno sooči s strahom, bi občutila jezo. Druga stopnja je panika. Oseba jo občuti, ko jo nekaj ogroža in ve, da se ogrožajoči sili ne more zoperstavi-ti, ne ve pa, ali je umik mogoč. Najbolj intenzivno občutje, ki Špela Sečnik predstavlja tretjo stopnjo pa je groza. Oseba jo občuti takrat, ko oceni, da je ogrožena katera izmed njenih vrednot, da se s situacijo ne more soočiti, ker je močnejša od nje in ve, da iz nje ni izhoda. Bojazen pa je skupno ime za strahove, ki so usmerjeni v prihodnost. Med njimi razlikujemo zaskrbljenost, tremo in anksioznost (Milivojevic, 2008). Tudi v Društvu za kakovost življenja Lep je dan smo podporniki te akcije. Prav zato se je predstavnica društva Špela Sečnik izpostavila kot mini ambasadorka projekta med. over.net Ustavi.se. Takole pravi: "Opažam, da je za naše zdravje zelo toksičen stres. Sprejeli smo, da je hiter tempo življenja nekaj običajnega in da smo začeli ignorirati fizično in psihično bolečino. Prekomerna uporaba vseh naših funkcij vodi v psihofizično izgorelost. Zalosti me, da smo pripravljeni vložiti veliko več časa in denarja za avto, kot pa za naše ljubo telo in dobro počutje." Hvaležni smo, da smo bili del vseslovenskega projekta, ki ozavešča družbo in posameznika, da spregovorimo o strahovih in postanemo močnejši od njih. Nasprotje strahu je ljubezen. Torej z ljubeznijo do sebe, do drugih, do življenja! Društvo Lep je dan N OS Občina Dobrova-Polhov Gradec 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Ho] Gledališka skupina KUD Dobrova Sezona 2018/19 Iz OŠ Polhov Gradec Moj prvi šolski dan KUD Dolomiti Dobrova Vas v sezoni 2018 / 2019 vabi k vpisu v abonmaja. Od oktobra 2018 do marca 2019, se bo v kulturnem domu na Dobrovi zvrstilo pet predstav amaterskih gledališč širom Slovenije ter predstava s profesionalnima igralcema. 20. oktober 2018 ob 19.30 uri v kulturnem domu na Dobrovi Patrick Hamilton: VRV - kriminalka Gledališko društvo Radeče, retija: Klemen Ni-količ Dva superiorno čuteča sostanovalca in prijatelja ubijeta tretjega - "manjvrednega". In na ta pomladni večer na večerjo - poslovilno zabavo povabita starše ubitega, njegovo zaročenko, prijatelja in njihovega bivšega učitelja iz osnovno šole, ki pa na svet gleda mogoče malo ne-konvecionalno. Vsi se sprašujejo, kje je Mirko. Vrv je grozljiva, na trenutke komična in napeta drama o umetnosti umora. In kot pravi protagonist igre: "Tudi umor je lahko umetnost." 17. november 2018 ob 19.30 uri v kulturnem domu na Dobrovi Vinko Mederndorfer: NA KMETIH - komedija Gledališče ZARJA Trnovlje - Celje, retija Vojko Belšak Dogajanje se odvija na gorskem kmečkem turizmu, ki pa ni tako zelo kmečki, kot trdita lastnici. To sta podjetna hči Marička in njena mama Jožica, strastna mesarka. V tem na videz idiličnem okolju, se za tajni sestanek in prodajo ukradenega orožja, domenita dve skupini kriminalcev. Misel o tem, da so v teh rovtah na varnem pred nepovabljenimi očmi, jim prekrižata nič hudega sluteča policijski minister Mirko in njegov pomočnik Slavko. 15. december 2018 ob 19.30 uri v kulturnem domu na Dobrovi Jera Ivanc: PREVARE - komedija Teater JANEZ JALEN Notranje Gorice, retiser: Gorazd Tilavec Po motivih ene od zgodnejših renesančnih komedij Gl'ingannati (Prevarani ) je nastala majhna, a glasbeno in kostumsko razkošna komedija, v kateri je ves čas v ospredju »kako« uprizoriti. Devet radoživih komedijantov se pred občinstvom po zgledu commedie dell'arte virtuozno preoblači in hipoma značajsko preoblikuje kar v devetnajst komedijskih vlog. Zaplet zgodbe je precej preprost: izgubljeni dvojček Gianluigi Buffon Trapattoni se znajde v Modeni ravno v trenutku, ko njegova dvojčica Monica Bellucci Trapattoni, preoblečena v fanta in s tem na las podobna svojemu bratu, pobegne iz samostana, kamor jo je poslal oče, ki jo želi omožiti z bogatim vdovcem Carlom Ancelottijem. Iz tega sledi kup komičnih zapletov... 19. januar 2019 ob 19.30 uri v kulturnem domu na Dobrovi Slavko Pregl: NORCI - komedija Koroški detelni teater, retija: MAJA GAL ŠTROMAR NORCI je ritmična mozaična predstava v predstavi, predvolilna komedija, politična satira ali buffoniada. Hudomušni poskus ugleda-liščenja današnjega razpršenega in kaotičnega časa, ko nas polarizacija vedno bolj hromi, ko nihče ne ve več, kdo pije, kdo plača; ko levica postaja desnica in obratno, in ko je v zadnji fazi čisto vseeno, kdo si ležerno podaja oblast: kralj, norec ali minister. 16. februar 2019 ob 19.30 uri v kulturnem domu na Dobrovi Tone Partljič: ŠČUKE PA NI - komedija KD Vrblje - AG Vrba Vrbje, retija: Jernej Kobal Kaj je bolj slovensko od goveje juhe in frajto-narce? Zagotovo je to nevoščljivost in prerekanje. Predstava Ščuke pa ni se ukvarja ravno s temi, za Slovence tako značilnimi značajskimi potezami. Na ogled nam jih postavlja v vsem blišču in bedi, predvsem pa z vso privoščljivostjo in metanjem polen pod noge, ki so nam tako domači, da so že del vsakdana. Podružnica Radia Center dobi nagrado, najprej kolektivno nato še za posameznika in sicer za najbolj homogen kolektiv. V "homogenem" kolektivu se tako začne brezobziren boj za nagrado: podkupovanje, ogovarjanje, izsiljevanje ... skratka, vsak od zaposlenih hoče dobiti nagrado. 16. marec 2019 ob 19.30 uri v kulturnem domu na Dobrovi Lutz Hubner: BOKSARSKO SRCE - komedija Domen in Iztok Valič, retija: Samo M. Strelec Pred nami je odlična komedija, ki zna nasmejati in ganiti obenem. Opisuje kako lahko nekdanji boksar, ki je vse življenje živel med nasiljem in športom, jeznemu mladeniču pomaga prerasti, premagati in se osvoboditi vse agresivnosti, ki jo nosi v sebi? Dva boksarja, dve generaciji in ena odlična predstava, ki vas ne bo le nasmejala, ampak tudi ganila do solz. Vpis bo potekal v soboto 13. oktobra med 10. in 11. uro v kulturnem domu na Dobrovi (lanskoletni abonenti si lahko zagotovite svoje stare sedeže med 9. in 10. uro), ter od 17. ure dalje na dan prve predstave (20. oktober). Cena je 35 €, kartica je prenosljiva. Karte lahko rezervirate tudi na elektronski pošti gsdobrova@gmail.com Vljudno vabljeni! Za več informacij pišite na gsdobrova@gmail.com ali pokličite na 031 344 707 (Miha), 031 341 270 (David) Med počitnicami, en teden pred šolo, sem imela mešane občutke. Šole sem se veselila. Spet bom videla prijatelje, spoznala nove učitelje in imela bom nove predmete. A bilo me je tudi strah. Vse bo drugače, ne bo več OPB, ne bo več samo en učitelj. Še tega nisem vedela, kako si bom zapomnila, kje imamo matematiko in kje slovenščino. Pa je tisti teden hitro minil in začela se je šola. Bil je prvi šolski dan. Ura je bila sedem zjutraj in jaz sem stala pred glavnimi vrati. Preobula sem se in šla v avlo. Tam sem spet videla svoje prijatelje. Pozdravili smo se in vesela sem bila, da se spet vidimo. Pogovarjali smo se in zazvonil je šolski zvonec. Razredničarka nas je odpeljala v matično učilnico. Pogovarjali smo se o pouku. Izvedeli smo tudi, da bo naš sošolec fant, ki je prišel iz Bosne, Adnan. Dve uri sta hitro minili in strah je že izginil, ostalo je le še veselje. Na urniku smo imeli matematiko. Bilo je zabavno spet malo napeti možgančke. Sledila je ura slovenščine. Najprej smo se spoznali, potem pa odšli v knjižnico. Bilo je zabavno spet biti med knjigami. Pri športni vzgoji smo igrali med dvema ognjema, bilo je zelo zabavno. Po pouku sva s sestro odšli domov. Kot pravi stari pregovor: povsod je lepo, a doma je najlepše. Manca Trnovec, 6. a Dvestoletna lipa na Planini Obiskovalcem imenitne razgledne točke ob nekdanji daleč naokoli znani in zelo obrajtani romarski cerkvi sv. Andreja na Planini nad Horjulom pade v oči košata lipa na jugozahodni strani cerkve. Raste znotraj kamnitega obzidka, ki so ga naši predniki poznali kot cvinger. Staro ime spominja na britof, ki pa ga na Planini nikoli niso imeli. Cerkev naj bi obzidali, da pašna živina ne bi prišla do cerkve. Znotraj cvingerja sta dve zanimivosti. Na severni strani je tik ob zidu položen ploščat kamen, v katerega je vklesana rimska številka XII. Ko pade zvonikova senca na sredino številke, je ura poldne, kar je mežnarju pokazalo, kdaj je treba zvoniti. Druga zanimivost je košata lipa, ki naj bi že prestopila v tretje stoletje. Planinski kronist Jesenovc Jokl Cankar je namreč napisal v Zgodovini Planine do leta 1967, da jo je vsadil cerkovnik Gregor Raztresen. Po pripovedovanju naj bi jo posadil prav tisto leto, ko se je iz Butajnove priženil k Mežnarju na Planino. Sama starost lipe torej ne kaže na posebno redkost, saj lipa lahko "živi" tudi čez petsto let, njena zanimivost je v možnosti dokaj natančne določitvi njene starosti. V Poročni knjigi župnije Šentjošt je vpisana poroka Marije Jesenovec s Planine št. 10 in Gregorja Raztresena iz Butaj-nove št. 11. Šestindvajset letni ženin in dve leti mlajša nevesta sta se vzela 19. 2. 1816. Običajno so lipovo drevesce vsadili, ko še ni bilo debelejše kot dober moški palec,torej med drugim in tretjim letom rasti, le redko tudi kasneje. Upokojeni inženir gozdarstva Janez Bedrač iz Škofje Loke mi je pravil, da je pri presaditvi najpomembnejši izkop, saj morajo biti korenine čim manj poškodovane, sicer se drevesce pri presaditvi ne prime. Tako lahko precej izračunamo starost planinske lipe. Ob upoštevanju pravkar naštetih podatkov bi planinski lipi smeli pripisati ne dosti več pa tudi ne manj kot 205 let, ne da bi vrtali do njenega stržena in v izvrtku šteli letnice. Za svoja leta je še čila in ne kaže, da bi bila tako ali drugače ogrožena. Ker cerkev stoji na 795 metrov visokem hribu, jo je v preteklosti pogosto poškodovala strela. Planinski kronist v zgodovini cerkve omenja več udarov strele, zato se ne čudimo napisu na zvonu iz leta 1738, ki - preveden iz latinskega jezika - pomeni Treska in hudega vremena reši nas o gospod. Očitno je v bron vlita prošnja pomagala predvsem lipi, na kateri kljub globokim koreninam ni sledov udara strele. j. rci. O Planinska lipa z jugozahodne strani Naša jubilantka premore kar dostojne mere. Letos ob koncu pomladi sem opravil nekaj meritev. Po primerjavi z 39 metrov visokim zvonikom sem ocenil njeno višino na dobrih 25 metrov. Obseg debla znese 375 cm prsne mere (130 cm od tal), obseg korenin nad zemljo pa doseže zavidljivih 960 cm. Letos je prav bogato cvetela. Omenjeni inženir Bedrač me je podučil,kako ločimo lipo in lipovc. Razlikujeta se po hrapavosti lubja, velikosti in barvi listja, času cvetenja in številu cvetov v socvetju. Vzeto na splošno, je večina mogočnih dreves lip, saj se lipovci ugodneje počutijo v gozdovih in na gorskih pobočjih. Domačini vedo povedati, da v času cvetenja čebele mnogo bolj obletavajo lipovec kot lipo, kar je verjetno posledica večjega števila cvetov in ne v intenzivnejšem medenju lipovca. Ko sem spremljal planinsko lipo od pomladi naprej, sem prišel do prepričanja, da gre za lipo, žensko obliko lipovega drevesa. Lubje ima hrapavo, zacvetela je zgodaj, ima skupaj po tri cvete in ne več, listi so svetlo zeleni na zgornji in spodnji strani, žile pa bele, skoraj brez dlačic na vratovih pestičev. Ob koncu avgusta sem preveril tudi obliko plodov. Brez izjeme so trdi, rebrca na lupini so izrazita in do okroglastega semena pridem le s trtjem s trdim predmetom. To je še zadnji dokaz, da ob planinski cerkvi raste lipa in ne lipovec; ta ima gladko lubje in številne mehke plodove, ki se jih lahko stre kar s stiskom prstov. Nekoliko sem bil v dvomih le pri velikosti listov, saj ima lipa velike, lipovec pa manjše. Morebiti je velikost listov odvisna od lege, vlažnosti terena in še česa. Kar se pa tiče zdravilnosti lipovega cvetja je treba zapisati, da ni razlike med lipinim in lipovčevim cvetjem, saj imata obe vrsti dišeče cvetove, ki dobro medijo in vsebujejo zdravilna eterična olja. Dokazano je, da lipov čaj povečuje potenje pri prehladni bolezni, zato je bil in je v vseh časih od zgodovinskih do današnjih dni zelo cenjeno domače zdravilo. Tone Košir NOS Občina Log - Dragomer 1. oktober 2018» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Županova beseda Čas žetve in spravila pridelkov Spoštovane občanke, spoštovani občani! Ni dolgo tega, ko smo govorili o poletju in dopustih in že je pred vrati zima. Še preden zapade sneg, nas čaka spravilo pridelkov, ki so plod našega načrtovanja, truda in pravilne izbire semena. Ko občudujemo pridelek, ki smo mu v času nastajanja namenili veliko nege, se vedno vprašamo ali smo ga ustvarili dovolj ali smo res naredili vse, kar je potrebno, da bo kvaliteten. Sam skoraj vedno ugotovim, da se da storiti še več, čeprav sem lahko že z doseženim zadovoljen, a prav to spoznanje mi daje še večjo motivacijo in navdih za prihodnjo pomlad. Ob vsem razmišljanju pa vedno upam, da nam bo k želenemu cilju pomagala tudi narava s svojo naklonjenostjo in dobri ljudje s predlogi, idejami in srčnimi dejanji. Nekaj podobnega se dogaja tudi v športu, ko tekmovalec želi vedno višje, hitreje in močneje, ali pa biti vsaj boljši od sotekmovalcev. Vse dokler ne doseže tako prigaranega in težko pričakovanega vrha, kjer pa je izredno težko ostati. V naši domovini smo nemalokrat priča športni pravljici, ki nas združi v evforič-ne domoljube. Vse našteto pa je ob prvem spodrsljaju pozabljena zgodba in smo skoraj vsi v trenutku veliki kritiki in poznavalci razmer, generali po bitki. To razmišljanje nas hitro pripelje do inventure naših zadnjih štirih let ali mandatu vodenja občine v tej sestavi. Več od besed pomenijo številke in dejstva, ki sama zase pričajo na skoraj vsakem koraku - prenovljene ulice in ceste, obnova stare šole, sredstva za kanalizacijo, varna pot za otroke, optično omrežje po vsej občini, zdravstvena in lekarniška oskrba torej konkretni koraki od dveh vasi do enotne občine. Omenjeno ste prepoznali tudi mnogi tisti, ki me vzpodbujate k ponovni kandidaturi za župana. Kljub temu, da verjamem v vašo iskrenost, se pa niti najmanj ne domišljam, da je županovanje in služenje občanom moje edino poslanstvo ali čast, ki mi samodejno pripada. Delo štirih let je opravljeno. Dane obljube uresničene. Smer in poti do novih ciljev jasno zastavljene. Vendar demokratično odločanje je tisto, ki bo dalo jasen znak česa si občani zares želite. Ali tega, da se nadaljuje pot investicijsko naravnane občine, ki vodi v vsem generacijam občanov in okolju prijazen razvoj naše skupnosti ali pa zasuk v neko drugo smer, ki je ne poznamo. Na primeru naše reprezentance v košarki si lahko ogledamo kaj se lahko zgodi, ko zamenjamo uigrano ekipo. Cilji so isti, a ne pridemo več niti skozi kvalifikacije. Trener, ki je bivšo ekipo popeljal na vrh, pa že uspešno vodi ekipo v najmočnejši ligi na svetu. Vsem, ki ste zaskrbljeni in z odgovornostjo sodelujete v razvoju naše skupnosti sporočam, da mi vaše priznanje uspešnega vodenja občine veliko pomeni. Celotni ekipi je poleg strokovnosti ostalo še veliko dobre volje in energije za vsaj še en mandat, zato sem se ob podpori svoje družine odločil, da bom še enkrat kandiral za mesto vašega župana. Želim vam vse dobro! Miran Stanovnik, župan 0OO Obvestilo o spremembi sedeža volišča Občinska volilna komisija Občine Log - Dragomer obvešča volivce o spremembi sedeža volišča, in sicer: • Volišču številka 20801002 se spremeni sedež, in sicer iz sedanjega, OSNOVNA ŠOLA LOG - DRAGOMER, Šolska ulica 1, Dragomer, v GASILSKI DOM DRAGOMER - LUKOVICA, Na Grivi 5, Dragomer. Občinska volilna komisija je upoštevala pobudo skupine občanov in volivcev v Občini Log - Dragomer. Svoj predlog so predlagatelji utemeljili z dejstvom, da je nova lokacija volišča bližja in dostopnejša volivcem. S spoštovanjem, namestnik občinske volilne komisije Občine Log - Dragomer Nikola Križanič Še zadnjič letos smo čistili okolico V občini Log - Dragomer je sredi septembra potekala čistilna akcija z zgovornim naslovom Še zadnjič očistimo Slovenijo! Prostovoljci, ki jim ni vseeno za naše okolje in so želeli s svojim delom preiti od besed k dejanjem, so se ob 9. uri zbrali v športnih parkih na Logu in v Dragomerju, kjer so prejeli kratke usmeritve ter navodila. Mednje pa so razdelili tudi vreče za smeti in rokavice. Prostovoljci so se veselo lotili čiščenja, a žal ugotovili, da je na območju občine, kljub nedavni čistilni akciji, še vedno ogromno odpadkov. Žal so še vedno največ odpadkov nabrali prav ob regionalni cesti, kar priča o brezbrižnosti posameznikov, ki jim ni mar za čisto okolje. Zato lahko rečemo, da je prav vsak izmed nas, ki tu živimo ali se večkrat vozimo po tej cesti, poklican, da ukrepa v primeru smeti. Vsak dan, tudi kadar ni čistilne akcije, lahko vsak pobere odpadek ali obvesti pristojne službe o raztresenih smeteh in pomaga narediti našo občino še lepšo! V Športnem parku Dragomer je sočasno z akcijo potekala tudi otroška delavnica na temo varstva okolja, ki jo je organiziralo društvo DVIG. Mladinski odsek planinskega društva Rega pa je organiziral otroške delavnice z okoljsko tematiko že vikend prej, na prireditvi Športfejst. Moramo se namreč zavedati, da če želimo naše okolje ohraniti za mlajše rodove, največ šteje prav učenje najmlajših. Le človek, ki se zaveda posledic svojih dejanj, je lahko odgovoren do sebe, drugega in seveda okolja, v katerem živi. Peter Kavčič, foto: občinski arhiv Ambulanta splošne medicine v polnem obsegu odpira svoja vrata decembra Stalna prisotnost zdravnika v občini Log -Dragomer je dolgoletna želja občanov, ki pa se bo decembra tudi uresničila. To pomeni, da se za zdravniški pregled ne bo treba voziti na Vrhniko ali v Ljubljano, ampak boste zdravstvene storitve lahko koristili v vaši neposredni bližini. Na začetku septembra sta direktor zdravstvenega doma Vrhnika Roman Strgar in župan občine Log - Dragomer Miran Stanovnik podpisala pogodbo o sodelovanju in odprtju zdravstvene ambulante s polnim delovnim obsegom. Ambulanta bo ostala na isti lokaciji, kot je že sedaj, ko je delovala v zmanjšanem obsegu, torej v dializnem centru Frese-nius v bližini osnovne šole. Dogovor med občino in pristojnimi službami, torej ministrstvom za zdravje in zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, je omogočil način sodelovanja, ki so ga ob podpisu pogodbe tudi uradno potrdili. Roman Strgar, direktor zdravstvenega doma Vrhnika je ob slovesnem podpisu pogodbe dejal: "Danes je za vse nas poseben dan. Po prizadeva- njih občine Log - Dragomer in zdravstvenega doma Vrhnika, ki so trajala kar nekaj časa, smo postavili temelje za postavitev splošne ambulante v polnem obsegu, ki bo začela z obratovanjem decembra. Ta dogovor je velik korak v pravo smer, mi moramo pa sedaj skupaj poskrbeti, da bo ta ambulanta zaživela. Temelji so sedaj postavljeni. Takšna izpostava ima veliko pozitivnih lastnosti, a tudi kak minus, vendarle pa se s takšno ambulanto zelo približamo občanom in v primeru, da bo dovolj opredeljenih pacientov, bo ta ambulanta tudi dolgoročno uspešna. V to vsekakor verjamem. S strani Zdravstvenega doma Vrhnika bomo naredili vse za ta cilj in prepričan sem, da bo svoj del naloge opravila tudi občina Log - Dragomer. Verjamem, da bodo v tem skupnem sodelovanju svojo priložnost odkrili tudi občani in jo tudi izkoristili." Župan Miran Stanovnik je ob slovesnem podpisu v občinskih prostorih izrazil svoje zadovoljstvo in optimizem: "Zdravstveni dom Vrnika pokriva tri občine in ima tudi skupni organ upravljanja in tu so prepoznali potrebo, v naši lokalni skupnosti, da se nivo zdravstvenega varstva dvigne. Torej, izkazalo se je, da je zdravstvena am- bulanta s polnim delovnim časom pri nas potrebna. Ker vsi občani potrebujemo dobro zdravstveno varstvo, smo prav vsi poklicani k temu, da se opredelimo za ambulanto, ki deluje v naši neposredni bližini. Prepričan sem, da je to korak v pravo smer, upam pa, da bodo to začutili tudi vsi občani, ki v tem trenutku še oklevajo glede odločitve in bodo izkoristili ponujeno priložnost. Rad bi poudaril, da je bilo za uresničitev tega projekta vloženega ogromno truda, znanja in sposobnosti. Poleg naše strani tu ne smemo spregledati prizadevanj Zdravstvenega doma Vrhnika in gospoda direktorja. V svojem mandatu je že dokazal izredno sposobnost vodenja, saj vemo v kakšnem stanju je prevzel zdravstveni dom in s kakšno kumulativno izgubo, ter se poleg tega skupaj z nami boril za ta projekt pri zdravstveni zavarovalnici, torej na nivoju države, tako da so tudi ljudje na drugi strani prepoznali potrebo po tem." Besedilo in foto: Peter Kavčič NOS Občina Log - Dragomer 1. oktober 2018» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Športfejst, praznik športa in povezovanja Prvi vikend v septembru v naši občini že tradicionalno mineva v znamenju športa. Tako je tudi letos pod okriljem občine in v izvedbi športnega društva Dragomer Lu-kovica v osrednjem športnem parku v Dragomerju od jutranjih ur pa vse do poznega večera kar mrgolelo različnih športnih dejavnosti. Vsako društvo oziroma njihova sekcija pripravi svoj program. Na koncu pa sledi zabava pod šotorom. Mladinski odsek Rega je poskrbel za animacijo otrok, s svojo izvirnostjo in prizadevnostjo pa so navdušili vse, tudi župana Mirana Stanovnika, ki jim je za uspešno izpeljan po-učno-animacijski program Lov za zakladom podelil županovo petko. To je priznanje, ki ga župan podeli vsem, ki na svojem področju naredijo nekaj izjemnega in s svojim delom pustijo pozitiven pečat v občini, predvsem pa služi kot spodbuda za naprej. "Navdušen sem ob dejstvu, da so mladi pripravili tako zanimiv in dodelan program ter po naši občini popeljali na zabaven in poučen pohod toliko otrok. Poleg tega pa so poskrbeli, da so imeli otroci, ki so ostali tu, v športnem parku tudi dodatno animacijo, kot so razne družabne in športne igre ter poslikava obrazov. Veselje in navdušenje otrok je bilo zame velik dokaz o dobrem delu te mlade ekipe." Mlada ekipa sekcije Rega je bila med prejemanjem priznanja iz županovih rok prešerno nasmejana, ob tem pa so tudi obljubili, da bodo prihodnje leto pripravili še boljši športno-poučni program za otroke. Športfejst je sicer festival športa in dobre volje, ki povezuje vse, ki sta jim blizu rekreacija in gibanje. Človek, ki s svojim vodenjem in ekipo stoji za organizacijo tega dogodka pa je domačin Mark Winter-leitner, predsednik športnega društva Dragomer Lukovica. Po podelitvi priznanj najboljšim ekipam je dejal: "Športfejst je, lahko rečem, tradicionalna športna prireditev, ki povezuje različne ljudi. Staro in mlado, bistvo vsega pa je v druženju. Dve leti sem na čelu društva in ker smo že lansko leto uspešno organizirali to prireditev, nam je občina Log - Dragomer ponovno izkazala zaupanje in podelila organizacijo. To si štejemo v veliko priznanje za naše dosedanje delo in seveda tudi kot zavezo za dobro delo in zagnanost še naprej. Ponujamo športne discipline, kot je recimo tenis, kjer sodelujejo tudi ostale občine, torej gre tudi za tekmovanje širšega značaja. Tokrat smo v Dragomerju odigrali tekmovanje v dvojicah pod okriljem medobčinskega turnirja za pokal Našega časopisa. Poleg tenisa imamo tudi ostale športe, kot so tekmovanja v odbojki na mivki, košarki, malem nogometu in seveda balinanju. V športnem parku na Logu pa v tem času potekajo tudi tekmovanja v nogometu na velikem travnatem igrišču in državno prvenstvo v balvanskem plezanju. Za ohranjanje tradicije je tu tudi stara igra škuljanje, ki izhaja še iz časov, ko so si otroci med tem, ko so pasli živino, krajšali čas. Skratka ta vikend je resnično v znamenju športa in aktivnosti. Posebej pa želim pohvaliti animacijo za otroke s strani mladinskega odseka Rega, saj so sami pripravili odličen program. Letos so vodili skoraj 100 otrok na lovu za zakladom in so na ta način poskrbeli tudi za najmlajše, da so se zabavali in družili in smo poskrbeli tudi za ta del in ne samo za športne aktivnosti." Organizacija Športfejsta je sicer zahteven zalogaj in po besedah predsednika ne bi mogli prireditve izpeljati brez sodelovanja članov raznih društev in njihovih sekcij ter posameznikov. Za to da so za srečelov zbrali tisoč dobitkov, so delali že pred počitnicami, priprave so se začele že maja. Poleg tega pa so tu še priprava prizorišča, šotora, nastopa skupine in ponudbe hrane ter pijače, ki Športfejstu da še družabno in zabavno noto. Po končani podelitvi priznanj najboljšim ekipam je predsednik društva Mark Winterleitner, ki sicer dela v zavarovalništvu, še posebej poudaril, kaj je po njegovem bistveno za uspeh športnega dogodka: "Rad bi povedal, da brez ekipe, s katero sodelujem, ta prireditev ne more biti uspešna. Resda sem predsednik športnega društva Dragomer Luko-vica, toda sam tega ne morem postaviti. Zato sem ponosen in vesel, da vsi, tudi lokalna skupnost, dojemamo ta dogodek kot nekaj našega." Se vidimo čez eno leto, drugo soboto v septembru, ko bo na vrsti že devetnajsti Športfejst. Besedilo in foto: Peter Kavčič NflJ Občina Log - Dragomer 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Letos ponovno ustvarjalno, poučno in zabavno Za nami je vroče, a sproščeno poletje, brezskrbne počitnice so za nekatere žal kar prehitro minile. Tudi mi smo uspeli nabrati novih moči in bomo oktobra, tako kot vsako leto, ponovno pognali naše umetniško kolesje. Priložnosti, da se spoznamo in družimo, predvsem pa, da ustvarjamo in se učimo, bo veliko. In kaj pripravljamo za zgodnje jesenske dni? Z veseljem vam sporočamo, da smo uspeli sestaviti in ponovno zagnati sekcijo za ohranjanje kulturne dediščine. Ze takoj na začetku pripravljamo dogodek, obujamo star običaj - ličkanje koruze. Vabimo vas, da se nam pridružite pod kozolcem pri Mlinčku in dobro razmigate vaše roke in prste. začeli že septembra. Vaje potekajo vsak torek v gasilskem domu na Logu. Napolnite si dušo in srce in skupaj z nami prepevajte, naš letošnji moto je: imamo se fajn. Zeliščna sekcija bo mesečno pripravljala najrazličnejše delavnice in predavanja o našem življenjskem okolju in pravilnem ter zdravem načinu življenja. Ze takoj oktobra bomo izdelovali zeliščno kremo za obraz iz aloe vere in limonske trave. Seveda bo tudi likovna delavnica za starejše potekala, tako kot do sedaj, vsak drugi torek v mesecu. Tokrat bomo platna barvali z akvareli. Likovniki in umetniki in vsi tisti, ki si želite likovnega izražanja, pridružite se nam. Gostili bomo tudi zunanje umetnike in vas popeljali v svet mirne, a barvite umetnosti. In kaj pripravljamo za otroke? Nekoč so se otroci zabavali čisto drugače kot danes. Kljub temu da niso imeli računalnikov, mobitelov, televizije, tablic in drugih elektronskih naprav, jim nikoli ni bilo dolgčas, saj so prosti čas zapolnili z raznimi igrami, petjem in rajanjem. Malo starejši so komaj čakali, da so se lahko udeležili prvega plesa. Vendar to ni bilo tako samoumevno, saj so o tem odločali starši in njihova beseda je bila zakon, ki so ga mladi tudi spoštovali. V KUD Kosec se poleg drugih aktivnosti trudimo ohranjati slovensko ljudsko kulturo in umetnost tudi med mlajšimi. Zato bodo tudi v tem šolskem letu organizirani Ljudski plesi in igre, kamor so vabljeni otroci od 5. do 12. leta. Vaje bodo potekale ob torkih v OŠ Log - Dragomer. Spoznavali bomo običaje, navade in šege naših prednikov, se naučili nekaj ljudskih plesov, se igrali kot nekoč, razvijali ritmični in melodični posluh, nekajkrat na leto pa predstavili širšemu občinstvu. Dejavnost je brezplačna, starši vključenih otrok se včlanijo v KUD Kosec in enkrat letno prispevajo 10 evrov za članarino. Vse otroke, ki bi jih to utegnilo zanimati, vabimo na 1. vajo, ki bo 9. oktobra ob 15.15 v učil- nici št. 10. Starši zainteresiranih otrok s tem seznanite razredničarke ali učiteljice podaljšanega bivanja saj bo mentorica Nataša Kogovšek otroke 1. triade pobrala iz razredov in jih po dejavnosti zopet odpeljala nazaj v razred podaljšanega bivanja, otroke pa lahko ob 16. uri pred učilnico št. 10 prevzamete tudi starši. V sodelovanju s Knjižnico Vrhnika bomo tako kot lani vsak prvi četrtek v mesecu v OŠ Log - Dragomer organizirali pravljice za otroke. Poleg pravljic se bodo otroci lahko tudi likovno izražali, saj bo vsaki pripovedi sledila tudi krajša ustvarjalnica. Podobno kot pri ostalih zadevah v življenju, tudi mi ne bi zmogli brez naših podpornikov. Zato bi se na tem mestu želeli zahvaliti OŠ Log - Dragomer, Društvu upokojencev Log in PGD Log, ki nam nudijo prostore in tako omogočajo nemoteno izvedbo naših aktivnosti in druženja. Mi se že veselimo, kaj pa vi? KUD Kosec Poskočni Ložani na Športfejstu Svoje druženje in tradicijo nadaljujejo tudi naše klekljarice. Tako vas ponovno vabijo v svoj krog neprecenljivih umetnin in prijetnega druženja. Srečujejo se vsak torek v prostorih društva upokojencev na Logu. Delavnica ročnih spretnosti vabi na urice pletenja in kvačkanja, kjer bomo skupaj pletli copatke, rokavice, šale, jopice in še in še. Tudi vaših predlogov bomo veseli. Delavnica bo potekala vsak ponedeljek v prostorih OŠ Log - Dragomer. Pevska skupina Mladi po srcu vabi v svoj krog nove pevce in pevke. Tretjo sezono prepevanja so V soboto, 8. septembra, so v naši občini organizirali tradicionalno prireditev Športfejst. Člani DU Log smo se dogovorili, da bomo sodelovali z jutranjim prikazom telovadnih vaj. Vaje je predstavila skupina Poskočni Ložani. Malo smo bili razočarani, ker so nas v napovednem letaku za ta dogodek napovedali kot skupino starostnikov. Mi se seveda ne počutimo kot starostniki, kajti vsako jutro se ob 7.30 zberemo na športnem igrišču in ob vsakem vremenu začnemo z vadbo ter temeljito razgibamo vse sklepe in mišice. Brez prekinitve telovadimo pol ure vsak delovni dan že od novembra 2017. Nekoč devetošolci, danes že srednješolci V prilogi Konec, ki je spremljala minulo številko Našega časopisa, je po pomoti izpadla skupinska fotografija devetega A-razreda za šolsko leto 2017/18. Fantje in dekleta so danes že dijaki, a ne moremo si dopustiti, da bi spomin na pretekle dni zbledel, zato fotografijo in imena dijakov objavljamo v tokratni številki. Gašper Tominc 9. a - razredničarka Mihaela Meze: Tia Alfirev, Katarina Belič, Robert Bor Bohinc, Neja Dulmin, Tit Jeraj, Monika Kocbek, Taja Kranjec, Nejc Lukež, ValMalis, Nejc Pajk, Jan Pintar, Eliza Katarina Pecoraro, Ajda Rozman, Ana Smrtnik, Adna Sabič, Tim Tisak, Luka Velušček in Maša Zakrajšek Predstavili smo se v novih majicah. Pridružili so se nam Hitri polžki, naši zakonski partnerji in ostali člani DU Log, prišli sta tudi dve predstavnici dragomerskih Vedno poskočnih. Naš začetni krog je bil velik, kot še nikoli: sodelovalo je 28 telovadcev. Naši vaditelji Miha, Marko, Tatjana in Metka niso imeli prav nič treme in so suvereno vodili posamezne sklope vaj. Ko smo zaključili, smo se skupaj podali na pohod na Ferjanko. Vreme je bilo čudovito, zato smo z lahkoto hodili, še lahkotneje pa, ko so se nam ob poti začeli smejati jurčki. Prav za nas so pokukali iz zemlje. Na Ferjanki sta nas pričakala naša gostitelja Rafael in Nevi, ki sta nam postregla s pijačo in doma pečenimi sladicami. Hvala obema. Kmalu so se nam pridružili še nekateri posamezniki in družine, med drugim naš župan, nekateri člani občinske uprave in številni člani PD Rega, ki so imeli za seboj že daljši pohod. Ker je bilo v naših "hribih" tako prijetno, smo se navdušili nad zamislijo, da bi bilo dobro, če bi pomalicali kar na Ferjanki. Miran S. se je ponudil, da bo idejo izpeljal in kar sam se je odpravil v dolino in nam iz športnega parka pripeljal malico. Čas nam je hitro minil, kajti snovi, ki jo je bilo potrebno predebatirati, je bilo veliko. Po malici smo se za lep spomin postavili pred fotoaparat in se dobre volje spustili po pobočju. Irena L. NOS Občina Log - Dragomer 1. oktober 2018» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si Obvestila za študente univerze za tretje življenjsko obdobje DVIG Spoštovani študentje, oktobra začenjamo z naslednjimi izobraževalnimi dejavnostmi: Pogovori z Darjo Rojec, 2. oktobra ob 11.00 v sobi športnikov v Toscani v Dragomerju. To srečanje bo izjemoma v torek in na drugi lokaciji. Bralni krožek, vodja Alenka Logar Pleško: 3. oktobra ob 18.00 v sobi upokojencev v Dragomerju. Od pravljice do lutke, delavnica za otroke 4-8 let, vodja Vesna Kučan: 8. oktobra ob 17.15 v sobi športnikov v Toscani v Dragomerju. Ogled lutkovne predstave Sapra Miška v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Informacijo o ogledu bodo dobili starši na delavnici Od pravljice do lutke 8. oktobra. Tečaj španščine, vodja Damjana Štifter: 22. oktober ob 18.00 v prostorih DU Log. Tečaj angleščine I, vodja Olga Drofenik: 24. oktober ob 11.00, soba športnikov v Toscani v Dragomerju. Tečaj angleščine II, vodja Olga Drofenik. 24. oktober ob 8.30 na domu. Tečaj francoščine, vodja Tatjana Merc: 23. oktobra ob 9.30 v prostorih DU Log. Veselimo se druženja in učenja z vami! Nika Gams, predsednica Društvo upokojencev Dragomer Lukovica sveti, potem pa bo v nadaljevanju ob 9.30 predavanje oziroma delavnica. Pridite, zanimivo bo in koristno. In Koledar predavanj pogovarjali se bomo, družili in se lepo imeli. Naša leta, 55+, so lahko srečnejša kot tista pri 40, ko je bil stres naš in delavnic za leto vsakdanji družabnik. 2018/19 9. oktober 2018 9.30 ROŽNATE URICE - pomen samopregledovanja dojk (ZDV, CKZ) Koledar bo na ogled na novi oglasni tabli pri balinar- 10.30 BOWNOVA skem igrišču TERAPIJA, BIORESONANCA S POUDARKOM Za vas, drage upokojenke in upokojenci smo skupaj z NA HORMONSKEM Zdravstvenim domom Vrhnika (ZDV), Centrom za kre- RAVNOVESJU (Karolina Jenko) pitev zdravja (CKZ) pripravili celoletni koledar predavanj 13. november 9.30 TEMELJNI POSTOPKI in učnih delavnic. OŽIVLJANJA (ZDV, CKZ) Povezali smo se tudi z nekaterimi drugimi zanimivimi 11. december 9.30 INKONTINENCA IN VAJE ZA predavatelji, ki nas bodo poučili, kako lahko izboljšamo NJENO IZBOLJŠANJE svoje počutje, zdravje z bioresonanco, Bownovo terapijo 15. januar 2019 9.30 TEHNIKE SPROŠČANJA ali staro, vendar vsakomur dostopno Kneippovo metodo 12. februar 9.30 SPOPRIJEMANJE Z zdravljenja z vodo. Na programu bo tudi predavanje o DEPRESIJO, 1. del demenci, naši neizogibni sopotnici. Z našimi gasilci - re- 19. februar 9.30 SPOPRIJEMANJE Z ševalci bomo ponovili postopke oživljanja. DEPRESIJO, 2. del Srečevali se bomo še naprej vsak drugi torek v mesecu 12. marec do 14.maj 9.30 GIBAM SE v seminarskem prostoru našega društva. Vsakič med 8. oktober 9.30 MOŽGANSKI TRENING 9.00 in 9.30 bo potekalo merjenje krvnega sladkorja 12. november 9.30 VRTOGLAVICE in tlaka, vključno s kratkimi zdravstvenovzgojnimi na- 10. december 9.30 BOLEČINE V SKLEPIH DVIG - univerza za tretje življenjsko obdobje septembra Tudi naši najmlajši, člani bralnega krožka Od pravljice do lutke, so na dan Očistimo Slovenijo na ustvarjalen način prispevali k ozaveščanju o pomenu skrbi za čisto naravo na literarno-likovni delavnici. Najprej so se z mentorico Vesno pogovarjali o čistilni akciji, o smeteh, ki jih vidijo ob pohajkovanju po gozdu. Potem so narisali nekaj risbic na star časopisni papir in Vesni pripovedovali zgodbe o ris- bah. Za pripovedi o gozdnih živalih, njihovih občutenjih ob pogledu na nasmeten gozd in načrtih za očiščenje so izbrali skupni naslov Razočarani medved. Zgodba ostaja za zdaj še skrivnost, prebrali pa jo bo- ste lahko ob objavi ilustriranega literarnega dela, ki ga bodo ustvarili otroci na naslednjih delavnicah Od pravljice do lutke. Žal nam je, da je prišlo na delavnico tako malo otrok, verjetno sobota ni bila najboljša izbira. Vabimo pa starše in stare starše, da pripeljete svoje otroke in vnuke na naslednjo delavnico, ki bo v ponedeljek, 8. oktobra, ob 17.15 v sobi športnikov v Toscani v Dragomerju. Olga Drofenik Po poteh jamskega medveda Člani OZVVS Log - Dragomer smo se drugo septembrsko soboto v prelepem sončnem jutru podali na ogled očem skrite naravne lepote. Po krajšem kramljanju in krepčanju nas je avtobus popeljal po primorski avtocesti. Na izvozu Unec smo zapustili avtocesto in se odpeljali proti Cerknici in naprej do Bloške Police. Panoramsko smo si ogledali Cerkniško polje in v daljavi nas je mogočno pozdravljal Snežnik. Vožnjo smo nadaljevali do Loža, kjer pa so nas oznake za Križno jamo kaj hitro usmerile na vzporedno makadamsko cesto, ki se je postopoma spuščala skozi gozd do parkirišča pred vhodom v jamo. Vodniki so nas opremili z baterijskimi svetilkami in preo-buli v gumijaste škornje. Podali smo se na enourni obisk jame. Že po prvih sto metrih ni bilo več svetlobe, zato smo raziskovali naprej s pomočjo ročnih svetilk. Glavni rov se nadaljuje skozi Veliko dvorano proti kapniku Čimborasu, kjer smo si kot izjemno znamenitost ogledali razstavljene kosti jamskih medvedov, ki so nekdaj tukaj domovali. Pot smo nadaljevali po rovu do prvega jezera in se potem v dveh skupinah tudi zapeljali po njem. 10-minutna vožnja in lepote jame še s te perspektive sta nas popolnoma očarali. Enkratno doživetje! Po izkrcanju smo se počasi po isti poti vračali proti izhodu, medtem pa je vodič slikovito pripovedoval in kazal vse znamenitosti jame. Križna jama je namreč svetovno znana kraška vodna jama, katere posebnost so številna podzemna jezera, skupaj jih je 22, ima pa tudi izjemno najdišče kosti jamskih medvedov. Temperatura zraka v notranjosti je celo leto +8 stopinj Celzija. Jama odvaja vodo z južnega roba Bloške planote proti vzhodnemu obrobju Cerkniškega polja. Polni vtisov iz podzemlja smo se odpeljali do Podskrajni- ka, kjer nas je že čakalo bogato kosilo v gostišču En Krajcar. S polnimi želodčki smo lažje kramljali in razpravljali, kako je bilo, kaj je in kaj bo! V nečem smo si pa bili vsi enotni; da nas predsednik drugo leto spet pelje v kak zanimiv kraj. Inka NOS Občina Log - Dragomer 1. oktober 2018» 49 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si PREJELI SMO Iščemo dobrega župana Bližajo se lokalne volitve, kjer bomo volivci izbirali župana za naslednja 4 leta. Župan je najpomembnejša oseba v delovanju lokalne skupnosti in močno vpliva tako na vzdušje v občini, kot na operativno delovanje občine. Zato ni vseeno, kakšnega župana izberemo. Ker pa vsi županski kandidati pred volitvami poskušajo delovati prijazno in ponujajo vse mogoče obljube, je pomembno, da se volivci pri odločanju ne zanašamo samo na njihov marketing. Namesto tega raje preverimo dejansko primernost in sposobnost vsakega županskega kandidata na treh ključnih področjih županovanja. Prvi kriterij je županov odnos do občanov, občinskega sveta in lokalne samouprave. Župan bo glede na svoj odnos lokalno demokracijo vedno gradil ali pa rušil, vzdušje v občini pomirjal ali ga delal konfliktnega. Dober župan ve, da on služi občanom in ne občani njemu. Najprej se vprašamo, kakšen je županov odnos do občanov samih. Zanima nas, ali župan občane spoštuje in jim mirno pojasnjuje svoje odločitve, ali pa občane žali, se jim posmehuje, jih komentira na osebnem nivoju, finančno kaznuje za postavljanje neprijetnih vprašanj, o njih javno grdo govori, se z njimi prepira in jih tožari po sodiščih. Nadalje pogledamo, kakšen je županov odnos do občinskega sveta, ki predstavlja vse. Vprašamo se, ali župan poskuša vladati obč. svetu in vsiljevati svoje rešitve in se zaradi tega pogosto prepira z obč. svetom, z načinom komunikacije razdvaja obč. svetnike in vnaša prakso glasovanja na podlagi politične pripadnosti v smislu naši--vaši. V odnosu do lokalne demokracije se vprašamo, ali se župan boji odprte komunikacije in diskusije, jo poskuša preprečiti in cenzurirati lokalne medije. Dober pokazatelj županovega odnosa je to, ali na postavljena vprašanja odgovarja konkretno in po vsebini vprašanja, ali pa namesto odgovora na vprašanje začne kritizirati, obtoževati ali celo javno žaliti tistega, ki je vprašanje postavil. Drugi kriterij je županova profesionalna strokovnost in operativne sposobnosti. Župan aktivno sodeluje pri končnih odločitvah pri ključnih občinskih projektih, hkrati pa mora operativno voditi ljudi v upravi, razumeti pravne, tehnične in organizacijske vidike projektov in voditi lokalno samoupravo. Najprej lahko pogledamo, kakšno formalno izobrazbo je župan uspel pridobiti, saj je to prvi test njegovih sposobnosti in vztrajnosti. Poleg tega skupaj z izobrazbo župan v občinsko upravo prinaša strokovna znanja iz svojega področja, pa naj bodo to pravna, tehnična, ekonomska ali druga znanja. Nato se lahko vprašamo, kakšen je županov dosedanji karierni napredek, kako je napredoval in se razvijal, kar vse kaže na njegovo marljivost, zanesljivost in osredotočenost. Dober pokazatelj tega so županovi formalni nazivi in pozicije v preteklih zaposlitvah... (celoten prispevek si lahko preberete na www.mojaobcina.si) mag. Domen Cukjati (občinski svetnik) Na podlagi 41. in 76. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12 in 68/17) je Občinska volilna komisija Občine Log - Dragomer na svoji 1. seji 3. 9. 2018, sprejela naslednji SKLEP O DOLOČITVI VOLIŠČ Za izvedbo volitev župana in članov občinskega sveta v Občini Log - Dragomer, ki bo v nedeljo, 18. 11. 2018, se določijo volišča, kot sledi v nadaljevanju. VOLIŠČE - LOKALNO: Občina Log - Dragomer, Na Grivi 5, Dragomer Številka volišča: 20801001 Obsega: NASELJE: Dragomer (001) ULICA: Dragomerška cesta (0001) 4; 6; 8; 9Z; 10; 12A; 12; 16; 18A; 18B; 18 ULICA: Kotna pot (0002) 1A; 1; 2; 3; 4; 5A; 5; 6A; 6; 7; 8A; 8; 10; 11; 12; 13; 15 ULICA: Kratka pot (0003) 1; 2; 4; 6 ULICA: Lepa pot (0005) 1; 3; 5; 7; 8 ULICA: Mirna pot (0007) 1; 2; 3; 4; 5; 6; 8; 9; 10; 11; 12; 14 ULICA: Ob gozdu (0010) 1; 5; 7; 9; 10; 11; 12; 14; 15; 16; 17; 18 ULICA: Pod Lovrencem (0011) 22 ULICA: Pot na Polane (0012) 1; 3; 5; 6; 7; 9; 10; 11; 13; 18; 20; 22; 24; 26; 28; 30; 32; 34; 36; 38; 40; 42; 44 ULICA: Pot ob Snežaku (0013) 1; 3; 4; 6; 8; 12; 14; 16; 18; 20; 22 ULICA: Pot za Stan (0014) 1; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 9; 10; 11; 12; 13; 14; 15; 16; 17; 18; 20A; 20B; 20; 21; 22; 23; 24; 25; 26; 27; 28; 30; 32; 34; 36A; 36; 38A; 38; 40; 42; 44; 46; 48; 50 ULICA: Prečna pot (0015) 1; 2; 3; 4; 5; 7; 8; 9; 10 ULICA: Rožna pot (0016) 1A; 1; 2; 3; 4; 6; 7; 9; 10; 11; 12; 13; 14 ULICA: Stara cesta (0017) 2A; 2 ULICA: Vrtna pot (0020) 1; 2; 4; 5; 7; 8; 9; 10; 12 NASELJE: Lukovica pri Brezovici (003) ULICA: Dolina (0001) 1; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 8; 9; 10; 11; 12; 13; 14; 15; 16; 17; 18; 19; 20A; 20B; 20C; 20; 21; 23; 24; 26; 27; 28; 30; 32 ULICA: Na pobočju (0002) 1; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 10; 12; 14; 16; 18; 20; 22 ULICA: Partizanska pot (0004) 1; 3; 5; 6; 7; 9; 11 ULICA: Pod gradom (0005) 1A; 1; 2; 4; 5; 7; 9; 11; 13; 15; 17; 18; 19; 20A; 20B; 20; 21; 22; 23; 24; 25; 26; 27A; 27; 28; 29; 30; 31; 32; 34 ULICA: Pot na Mah (0006) 1; 2; 3; 4; 5A; 5; 7; 9 ULICA: Pot na Plešivico (0007) 1; 2; 3; 4; 5; 6; 8; 10; 12; 13 ULICA: Pot na Tičnico (0008) 1; 2; 3; 4; 5; 6; 8; 10 ULICA: Pot ob gozdu (0009) 2; 4A; 4; 6; 8 ULICA: V jami (0010) 1A; 1; 3; 5; 7; 9A; 9B; 11; 12; 15 ULICA: Vrhniška cesta (0011) 1; 2; 3; 4; 5A; 5; 6; 7A; 7; 8A; 8; 9A; 9B; 9; 10A; 10; 11A; 11; 12; 13; 14; 15 A; 15B; 15; 16; 17; 19; 21; 27; 29 VOLIŠČE - LOKALNO: GASILSKI DOM DRAGOMER - LUKOVICA, Na Grivi 5, Dragomer Številka volišča: 20801002 obsega: NASELJE: Dragomer (001) ULICA: Dragomerška cesta (0001) 1; 3; 5; 7; 9B; 9; 11; 13; 15; 17; 19; 20; 21; 22A; 22; 23; 24A; 24; 26; 27; 28; 29; 30; 31; 32; 33; 34A; 34; 35; 36; 37A; 37B; 38; 39; 40; 41; 42; 43A; 43; 44; 45; 46A; 46; 47; 48; 49; 50; 51; 53; 55; 60A; 60; 63; 64A; 64; 65; 66; 74; 76 ULICA: Laze (0004) 1; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 8; 9; 11; 12; 13; 14; 15; 16; 17; 18; 19; 20; 21; 22; 23; 24; 25; 26; 27; 28; 29; 30; 31; 32; 33; 34 ULICA: Ljubljanska cesta (0006) 2; 6A; 6B; 6; 8A; 8; 10; 12; 14; 16; 18; 20A; 20; 22; 26; 28; 30; 32 ULICA: Na Grivi (0008) 1; 2A; 2; 3A; 4; 5; 6; 7; 8; 9; 10; 11; 12; 13; 14; 15; 16; 17; 18; 19; 20; 21; 22; 23; 24; 25; 26; 27; 28; 29; 30; 31; 32; 33; 34; 35; 36; 37; 38; 39; 40; 41; 43A; 43; 45; 47; 49; 51; 53; 55; 57; 59; 61 ULICA: Na vasi (0009) 1; 2A; 2; 3; 4; 5; 6A; 6; 7; 8; 9; 12; 13; 14; 15A; 15; 16; 17; 18; 19; 21; 23 ULICA: Pod Lovrencem (0011) 1; 2; 3; 4; 6; 10; 12; 14; 18; 19; 20A; 20 ULICA: Stara cesta (0017) 1; 3; 4; 6; 7; 8; 9; 10; 11; 12; 13; 14; 15; 16; 17; 18; 19; 21; 22; 23; 25; 26; 28; 29; 30A; 30B; 30; 32; 34; 35; 37; 39; 41 ULICA: Šolska ulica (0018) 1; 2; 3 ULICA: V Loki (0019) 1; 2; 3; 4A; 4; 5; 6; 7; 8; 9; 10; 11; 12; 13; 14; 15; 16; 17; 18; 19; 20; 21; 22; 23; 24; 25; 26; 27; 28; 29; 30; 31;32; 33; 34; 35; 36; 37; 38; 39; 40; 41; 43 VOLIŠČE - LOKALNO: GASILSKI DOM LOG PRI BREZOVICI, Loška cesta 18, Log pri Brezovici Šifra volišča: 20802003 obsega: NASELJE: Log pri Brezovici (002) ULICA: Barjanska cesta (0001) 1; 2; 3A; 3B; 3C; 3; 4A; 4; 5; 6A; 6B; 6C; 6; 8 ULICA: Cesta Dolomitskega odreda (0003) 1; 2A; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 8; 9; 10; 11A; 11B; 11; 13; 26; 27; 28; 29; 30; 31; 32A; 32; 33; 34; 35; 36; 37; 38; 39; 40; 41; 42; 43; 44; 45; 46; 47; 48; 49; 50A; 50; 51; 52; 54; 56 ULICA: Cesta Ivana Kavčnika (0004) 16 ULICA: Cesta na breg (0005) 8; 10; 12; 14; 16; 18 ULICA: Cesta Osvobodilne fronte (0009) 1; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 8; 10; 12; 13; 14; 15; 16; 17; 19; 21; 23; 25; 27; 31; 33 ULICA: Cesta pod Strmco (0010) 1; 2; 3; 4; 6A; 6; 8; 10; 12 ULICA: Loška cesta (0015) 1; 2; 4A; 4; 5; 6; 7A; 7; 8A; 8; 9; 10A; 10B; 10C; 10D; 10E; 10; 11; 12; 13; 14; 16A; 16; 18; 20 ULICA: Molska cesta (0016) 1A; 1; 2A; 2; 3A; 3B; 3; 4; 5; 6A; 6; 7A; 7; 8; 10; 11A; 12; 13; 14; 15; 16; 17; 18; 19A; 19; 20; 21; 22A; 22; 23; 24; 25; 27; 29 ULICA: Pionirska cesta (0017) 1; 2; 3; 4; 5; 6; 8 ULICA: Pot na Ferjanko (0018) 1; 2; 3; 4; 5A; 5; 6; 7A; 7; 8; 9; 10; 11; 12; 13; 14; 15; 16; 17; 18; 19; 21; 23 ULICA: Šolska cesta (0020) 1; 2 ULICA: Vrhovčeva cesta (0021) 2A; 2B; 2; 3; 5A; 5B; 5; 6; 7; 8; 9; 10; 11A; 11; 12; 13D; 13; 14; 15A; 15B; 15; 16; 18A; 18; 20; 22; 24; 28; 29; 30; 31; 32; 33; 34A; 34B; 34C; 35 VOLIŠCE - LOKALNO: GASILSKI DOM LOG PRI BREZOVICI, Loška cesta 18, Log pri Brezovici šifra volišča: 20802004 obsega: NASELJE: Log pri Brezovici (002) ULICA: Aljaževa ulica (0014) 1; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 8; 9; 10; 11 ULICA: Cesta borcev (0002) 1A; 1; 2A; 2B; 2; 3A; 3; 5; 6; 7; 8; 12 ULICA: Cesta na Mele (0006) 2; 4; 5; 6; 7; 8; 9; 10; 11; 12; 13; 14; 15; 16; 17; 18; 19; 20; 21; 23 ULICA: Cesta na polje (0007) 2A; 2; 3; 7; 9; 11; 15; 21 ULICA: Cesta ob potoku (0008) 1; 2; 5; 6; 7; 9; 10A; 10; 11A; 11; 13; 17; 19; 21; 25; 29 ULICA: Cesta v Hrastje (0011) 1A; 1; 2A; 2; 3; 4A; 4; 5; 6A; 6; 7; 8; 9; 20; 21 ULICA: Cesta v Lipovce (0012) 1A; 1B; 1C; 2; 3A; 3B; 4; 5; 6; 7; 8; 9; 10; 11; 13; 15; 20; 25; 26; 27; 28; 30; 31; 32; 33; 35 ULICA: Cesta 8. maja (0013) 1; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 8; 9; 10A; 10B; 11; 12; 14; 16 ULICA: Loška cesta (0015) 15A; 15; 17; 19; 21A; 21; 22; 23; 24; 25; 26; 27; 28; 29A; 29; 30A; 30; 32; 34A; 34; 36A; 36; 38; 40; 42 ULICA: Ob cesti (0023) 1; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 8; 9; 10; 11; 12; 13; 14; 15; 16; 17; 18; 19; 20; 21; 22; 23 ULICA: Rimska cesta (0019) 1; 2; 3; 4; 5; 6; 7; 8; 9; 10; 11A; 11; 12; 13; 14A; 14B; 14C; 14D; 14E; 14F; 14G; 14H; 14I; 14J; 14L; 14M; 14N; 14; 15A; 15; 16A; 16B; 16C; 16D; 16E; 16F; 16H; 16I; 16J; 16; 17A; 17; 18; 19; 21; 22; 23; 25; 27; 29; 31; 33; 35; 37; 39; 41; 43A; 43; 45; 47; 49; 50; 51; 53; 55; 57; 58; 59A; 59B; 61A; 61B ULICA: Vrhovčeva cesta (0021) 36; 38A; 38; 40A; 40; 42; 44A; 44; 46; 48B; 48; 50A; 50; 52; 54; 56 ULICA: Vrstna cesta (0022) 2; 4; 6A; 6; 8; 10; 12; 14 VOLIŠČE ZA PREDČASNO GLASOVANJE Na sedežu Občinske volilne komisije Občine Log - Dragomer, in sicer Obcina Log - Dragomer, Na Grivi 5, 1351 Brezovica pri Ljubljani. Številka volišča: 901 Številka:041-1/2018-51 Datum: 3. 9. 2018 Predsednik občinske volilne komisije Občine Log - Dragomer Jernej Lavrenčič N OS Skupne strani 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si mm KULTURNI CENTER VRHNIKA Tržaška cesta 32 ODPRTO: TO. - NED.: 10.00 - 18.00 / PON. ZAPRTO LJUBLJANICA 24 En izmed ciljev razstavišča Moja Ljubljanica je ozaveščanje o okoljski problematiki. Med bolj perečimi, a morda manj znanimi, je problematika odpadnega oziroma zavrženega tekstila. Modna industrija spada med večje onesnaževalce okolja. Od proizvodnje bombaža, izdelave tekstila, do končnega razpada, se v okolje izpusti velike količine pesticidov in plinov, porabi se ogromna količina vode. Z izrabljanjem nizkih okoljskih standardov, standardov dela in delavskih pravic, se na račun čim ugodnejših in potrošnih oblačil, uveljavlja neokolonialno izkoriščanje držav tretjega sveta. PROBLEMATIKA ZAVRŽENEGA TEKSTILA Na 2,4 % vseh svetovnih obdelovalnih površin se prideluje bombaž. Za proizvodnjo se porabi kar 16 % letne porabe pesticidov in ogromne količine vode - za proizvodnjo 1 kg bombaža se porabi kar 10.000 litrov vode. Nizka cena tekstilnih izdelkov in razmah potrošništva sta pripeljala do točke, ko so tekstilni izdelki postali potrošni material. Pri tem je problematično, da za nizkimi cenami oblačil leži dolga veriga izkoriščanja ljudi in okolja. Poceni kupljen in le za kratko rabo namenjen tekstilni izdelek je problematičen tudi za zdravje potrošnika. Velike količine kemikalij in pesticidov uporabljenih pri proizvodnji in obdelavi preko kože negativno vplivajo na zdravje ljudi, preko spiranja pri pranju pa na okolje v katerem živimo. Dolgoročne rešitve za odpaden tekstil še nimamo. Na spletni strani Ekologov brez meja lahko zasledimo podatek, da Slovenci v povprečju na leto zavržemo 14 kilogramov tekstila. Večina končna na odlagališčih, kjer pri anaerobni razgradnji naravnih vlaken nastaja toplogredni plin metan. Mladinski center Dravinjske do I ine je v Analizi snovnega toka zbranih tekstilnih izdelkov ugotovil, da so razlogi za to, da tekstil konča na odlagališčih: - preslaba organiziranost zbiranja oblačil in tekstila, - nizka osveščenost prebivalcev, - nizka cena tekstila (novega in rabljenega), - pomanjkanje infrastrukture za sortiranje, dezinfekcijo in predelavo oblačil in tekstila. REŠITVE Tekstil se omenja kot material, ki ga je mogoče 100% reciklirati, vendar le v primeru, da gre za enovrstne materiale. Večina današnjih oblačil pa je večvrstnih, torej iz mešanice različnih surovin (bombaž, elastan, sintetika ipd). Njihovo recikliranje je tako oteženo. Bolj kot na recikliranje, je pri problematiki odpadnega tekstila pomembno poudarjati podaljšanje časa uporabe določenega izdelka. S tem je povezana tudi kvaliteta, ki v zadnjih letih močno pada. Z namenom ponovne uporabe, kroženja in podaljšanja uporabnosti oblačil in drugih stvari, se je v zadnjih letih tudi v Sloveniji razširilo organiziranje izmenjav oblačil. Na Vrhniki izmenjave potekajo od leta 2016, število udeležencev vztrajno narašča. Organizirajo jo članice Skupine mamic Sončnice. Damjana Bergant, ena izmed soorganizatork, je povedala, da izmenjave med posamezniki potekajo že po naravni poti. Mlade mamice si od nekdaj pomagajo in med seboj izmenjujejo oblačila, ki jih otroci hitro prerastejo. Po zgledu izmenjav oblačil na Ježici v Ljubljani, so želele razširiti to prakso tudi na lokalno skupnost. Tako je bila leta 2016 organizirana prva izmenjava Podarim dobim, ki je potekala po konceptu prinesi in odnesi kolikor želiš. Od takrat je bilo tovrstnih izmenjav oblačil za otroke in odrasle izvedenih že šest. Prvih nekaj je potekalo v dvorani Župnijskega vrtca, od oktobra 2017 pa potekajo v prostorih razstavišča Moja Ljubljanica. Kot pravi Bergantova, je bila pomembna sprememba, ki jim je pomagala razširiti glas o izmenjavah, vključitev lokalnih institucij. Povezale so se s Cankarjevo knjižnico Vrhnika, trgovino Depo in Karitas Vrhnika, kjer z veseljem sprejmejo oblačila in pripomočke za družine. "Soorganizatorji stremimo k temu, da bi se izmenjevali le kvalitetni, ohranjeni kosi oblačil. Takšni namreč hitro najdejo svojega lastnika, so okolju in našim denarnicam bolj prijazni. S tem se prihrani veliko dela s prebiranjem in sortiranjem oblačil." Slabo ohranjen in strgan tekstil prostovoljke odnesejo v zelene zabojnike Tekstilnice, Zadruge dobrote. Veseli jih, da je takšnega tekstila z vsako izmenjavo manj. Zaključila je z mislijo: "Na koncu izmenjave je trud poplačan, ko vidiš, da oblačila, ki so prej stala po omarah najdejo novega lastnika in se njihova uporabna doba še malo podaljša." ZAKLJUČEK Slog oblačenja in izbira oblačil sta načina komunikacije posameznika z družbo in del njegove lastne identitete. Vsak potrošnik ima volilno pravico, s katero se odloča, kakšno vrsto proizvodnje in potrošnje podpira. Ozaveščanje o problematiki je ključnega pomena, saj s tem širimo znanje o problematiki, ki je mnogokrat skrita vsakodnevnemu uporabniku. V okviru delovanja razstavišča se bomo še naprej trudili opozarjati na problematične teme in skupaj z vami iskali rešitve. Zato vas vabimo, da se v soboto, 13. oktobra, udeležite že tradicionalne izmenjave Podarim Dobim, kjer bomo izmenjavali oblačila za otroke in odrasle, igrače, razne pripomočke in knjige. V soboto, 10. novembra, pa nadaljujemo serijo izmenjav, ki uporabnikom omogočajo približati se življenju s čim manj odpadki. Takrat ne bomo izmenjevali oblačil, temveč naša raznolika znanja na področju zmanjševanja odpadkov v vsakodnevnem življenju - tokrat na temo decembrskih obdarovanj. Avtorica: Helena Šneberger Mandelj NOVICE PROGRAM 2. - 7. oktobra 2018, 10:00 - 18:00 Z IGRO DO DEDIŠČINE V sklopu akcije Z igro do dediščine, ki bo potekala v prvem tednu oktobra, v Tednu otroka, na razstavi Moja Ljubljanica nudimo družinam brezplačen vstop. Otroci se bodo lahko preizkusili v različnih igrah in na interaktiven način spoznavali z dediščino. V muzejski trgovinici boste lahko kupili publikacijo Družinski vodič po razstavi po znižani ceni. sobota 13. oktobra 2018, 9:00 - 12:00 IZMENJAVA PODARIM DOBIM Skupina mamic Sončnice v sodelovanju z razstavo Moja Ljubljanica in Cankarjevo knjižnico Vrhnika ponovno pripravlja izmenjavo Podarim dobim. Izmenjevali bomo ohranjena sezonska oblačila za otroke in odrasle, knjige, otroško opremo in igrače, uporabne ter okrasne predmete. V primeru, da se izmenjave ne boste utegnili udeležiti, lahko stvari oddate na blagajni razstavišča Moja Ljubljanica od torka, 9. 10. do dneva dogodka med 10.00 in 18. uro. Več: www.mojaljubljanica.si in info@mojaljubljanica.si. sobota 13. oktobra 2018, ob 11:00 OKTOBRSKO VODENJE PO RAZSTAVI MOJA LJUBLJANICA Spoznajte reko Ljubljanico, njeno skrivnostno kraško zaledje, številne arheološke najdbe iz njene struge ter zgodovino razvoja Vrhnike, na katero je imela reka velik vpliv. Oglejte si več kot 300 najdb iz Potočnikove zbirke, repliko najstarejšega lesenega kolesa na svetu ter spoznajte zgodovino preko številnih taktilov in zgodovinskih virov. Obiskovalci se lahko javnemu vodenju brezplačno pridružite z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, dan pred vodenjem na info@mojaljubljanica.si. sobota 13. oktobra 2018, ob 9:30 DELAVNICA IZDELOVANJA MOZAIKA Z osnovnošolskimi otroki bomo na kratko raziskali obdobje rimske Vrhnike in spoznali prav posebno najdbo iz tega obdobja, grškega skarabeja - amulet. Nato pa se bodo v enourni delavnici preizkusili v izdelovanja mozaika. Delavnica bo potekala v prostorih razstavišča Moja Ljubljanica. Otroci se lahko delavnici pridružijo z nakupom vstopnice. Prijave sprejemamo do petka, 12. oktobra na info@mojaljubljanica.si. Več: www.mojaljubljanica.si in info@mojaljubljanica.si. OKTOBER 2018 SKARABEJ Z VRHNIKE OBČASNA RAZSTAVA 9 ayiS* A*« AWifeiKE SlrMUuf IA RAÎYÛJ Hi EVROPSKO KOHE3JSMO POLITIKO grants www.mojaljubljanica.si Informacije: infollmojaljubljanica.si, tel.: 041 354 203 N OS Skupne strani 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si 3 Potrjeni projekti za LAS Barje z zaledjem V okviru prvega javnega poziva LAS Barje z zaledjem je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo potrdilo projekte, ki bodo sofinancirani iz sklada ESRR. Ureditev turistično-informativnega paviljona na Sv. Ani Nosilec projekta: Občina Brezovica Partnerji v projektu: Zavod RS za varstvo naravne dediščine, Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Športno kulturno turistično društvo Lokvanj. Vrednost celotnega projekta: 42.765,81 EUR Višina sofinanciranja: 28.202,46 EUR Polhov doživljajski park Nosilec projekta: Občina Dobrova - Polhov Gradec Partnerji v projektu: Tehniški muzej Slovenije, Glasbena šola Emila Adamiča, Kulturno umetniško društvo Dobrova. Vrednost celotnega projekta: 90.679,14 EUR Višina sofinanciranja: 56.762,73 EUR Nova kuhinja povezuje generacije med seboj Nosilec projekta: OŠ Horjul Partnerji v projektu: Društvo kmečkih in podeželskih žena Dobrova - Horjul - Polhov Gradec, Turistično društvo Horjul, DEOS celotna oskrba starostnikov, d. d. Vrednost celotnega projekta: 19.763,16 EUR Višina sofinanciranja: 13.047,38 EUR Program spodbujanja podjetništva na Barju Nosilec projekta: Javni zavod Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana Partnerji v projektu: Območna obrtno-podjetniška zbornica Vrhnika, Občina Log - Dragomer, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Turistično društvo Blagajana, Občina Vrhnika, Občina Borovnica Vrednost celotnega projekta: 51.650,96 Višina sofinanciranja: 35.813,73 EUR Večgeneracijsko igrišče Rakitna Nosilec projekta: Krajevna skupnost Rakitna Partnerji v projektu: Občina Brezovica, Osnovna šola Preserje, Športno društvo Rakitna, Društvo upokojencev Rakitna Vrednost celotnega projekta: 26.441,77 EUR Višina sofinanciranja: 15.979,18 EUR Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja pa je izdala odločbe o sofinanciranju za naslednje projekte, ki bodo sofinancirani iz sklada EKSRP: Kolesarska steza Log - Brezje Nosilec projekta: Občina Log - Dragomer Partnerji v projektu: / Vrednost celotnega projekta: 20.442,10 EUR Višina sofinanciranja: 9.633,49 EUR Medeni zakladi Nosilec projekta: Občina Dobrova - Polhov Gradec Partnerji v projektu: Turistično društvo Polhov Gradec, Prostovoljno gasilsko društvo Polhov Gradec, Božnar čebelarstvo, d. o. o., Planinsko društvo Blagajana Vrednost celotnega projekta: 35.478,44 EUR Višina sofinanciranja: 22.113,98 EUR Lokalni produkti Blagajeve dežele Nosilec projekta: Občina Dobrova - Polhov Gradec Partnerji v projektu: Tehnški muzej Slovenije, Javni zavod Polhograjska graščina Vrednost celotnega projekta: 31.102,02 EUR Višina sofinanciranja: 20.386,54 EUR Vaška vaga Bevke Nosilec projekta: Krajevna skupnost Bevke Partnerji v projektu: Občina Vrhnika, Kulturno društvo Ivana Cankarja Bevke, Športno društvo Bevke Vrednost celotnega projekta: 154.821,55 EUR Višina sofinanciranja: 73.894,17 EUR Več informacij o vsebini posameznih projektov in njihovem izvajanju si lahko preberete na spletni strani LAS Barje z zaledjem. Podaljšan rok za oddajo vlog na drugi javni poziv LAS Barje z zaledjem Na spletni strani LAS Barje z zaledjem je odprt drugi javni poziv za podporo izvajanja operacij v okviru Strategije lokalnega razvoja LAS Barje z zaledjem za leta 2019, 2020 in 2021. Rok za oddajo vlog je podaljšan na 2. 11. 2018, prav tako je spremenjena razpisna dokumentacija. Za druge informacije, individualne sestanke ali vprašanja glede prijave operacije na javni poziv pišite na e-naslov: info@lasbarje.si. e m i— II Mvrtu aau B—tH y LAS kh Sosed kuri odpadke z njive in se vam kadi? Na nas se je obrnil občan, ki je dejal, da se večkrat dogaja, da sosed kuri plevel, vejevje in drugo zelenje, ki jeseni ostane na njivi. »Sveža trava, veje in drugi zeleni deli zelo počasi gorijo oziroma bolj tlijo kot gorijo, zato se močno kadi, da o vonju sploh ne go- vorim,« je hitel pripovedovati. »Dogaja se, da je potem cela soseska zakajena v dimu. Zanima me, ali je to dovoljeno?« Odgovor smo poiskali na medobčinskem inšpektoratu (SU MIRED), kjer so nam pojasnili, da je kurjenje na prostem tako komunalnih odpadkov kot vrtnega odpada ali drugega zelenja z njiv prepovedano. Kurjenje je dovoljeno samo ob pogojih, ki jih določa zakonodaja, in to je v primerih, ko se zatira razne drevesne škodljivce (primer hruškov ožig) ali smrekove veje v gozdu v času lubadarja, za to pa pristojni organ izda odločbo. Občani lahko prijavijo povzročitelja pristojni inšpekciji glede na območje kurjenja ali vrsto odpadkov. Lahko pa prijavo podajo na SU MIRED, ki bo le-to po presoji odstopil pristojni inšpekciji. (gt) Strokovna ekskurzija Govedorejskega društva Vrhnika V sredo, 29. avgusta 2018, smo se z govedorejskim društvom Vrhnika odpravili na tradicionalno, 33. strokovno ekskurzijo, tokrat v Savinjsko dolino. Po jutranjem postanku na Trojanah nas je pot vodila v Petrovče, kjer smo si ogledali baziliko Device Marije, ki je osrednja romarska božja pot. Romarske shode imajo na Marijine praznike, velikonočni in binkoštni ponedeljek, glavna pa sta za veliki in mali šmaren. Petrovška cerkev spada med kulturno-umetniške spomenike prvega reda ter lepše baroč- ne cerkve v Sloveniji. Nato smo se zapeljali v Žalec, kjer smo si ogledali fontano piv Zeleno zlato in piva tudi poizkusili. Gradnja fontane se je začela v letu 2016, odprta je bila 6. 9. 2016 in jo je v dveh letih obiskalo že več kot 100.000 obiskovalcev. Obiskovalec kupi steklen vrček na različnih lokacijah v mestu in za ceno 8 evrov poskuša 6 X 1 dl piva. Kozarček odnese domov. Sledil je obisk kmetije Pečeč-nik v kraju Laze. Ogledali smo si nov, sodoben hlev, zgrajen leta 2013, v katerem redijo okoli 65 visoko proizvodnih krav molznic, plemenske telice in mlado govedo. Obdelujejo okoli 46 ha površin, od tega je 19 ha njiv, preostalo je trajno travinje. V hlevu imajo prosto rejo krav molznic in plemenskih živali, molža poteka s pomočjo robota za molžo, čiščenje hleva pa poteka s pomočjo pehal. Mleko prodajajo preko KZ Šaleška dolina v mlekarno Celeia. Naslednja kmetija, ki smo si jo ogledali, leži v vasi Volog, kjer se tudi ukvarjajo z rejo krav molzni; imajo 35 krav molznic, nekaj plemenskih živali in mlado govedo. Obdelujejo okoli 17 ha površin, 7 ha njiv, preostalo je trajno travinje. Molža je strojna, naenkrat molzejo šest krav, skupaj s čiščenjem vred pomolzejo vse krave v uri in pol. Tudi pri njih imajo pehala za čiščenje, redijo pa še kokoši in dva prašiča. Za zaključek smo imeli kosilo v Gostilni Černivc v Gornjem gradu. Srečanje kmetov treh občin: Vrhnika, Borovnica, Log - Dragomer V nedeljo, 2. 9. 2018, smo imeli tradicionalno srečanje kmetov treh občin: Vrhnika, Borovnica, Log - Dragomer. Zaradi slabega vremena smo namesto v Bistri, ob mostu čez reko (pri pastirčku), organizirali srečanje na stari žagi v Verdu. Kmetje so bili deležni dobrot, ki so jih pripravile kmečke žene z Vrhnike, iz Borovnice, z Loga in Dragomerja, z bogračem pa tudi s pečenim govejim mesom (zorjena govedina). Letos je pastirčka (lesen kip) za eno leto dobil v roke Marko Debevec iz Padeža. To pomeni, da je bil ocenjen kot najboljši pastir: »Svoje krave je odlično pasel in dobro je gospodaril na kmetiji.« Ana Pečjak, terenska kmetijska svetovalka, Izpostava Vrhnika N OS Skupne strani 1. oktober 2018 elektronski naslov: nascasopis@zavod-cankar.si ................... ZELENO VRTNI NASVETI IZ BIOBRAZDE ...................................... Različni načini kompostiranja V tem času že mislimo na prihodnjo vrtnarsko sezono, saj dela nikoli ne zmanjka. Če ne drugega, je treba zemlji vrniti, kar smo iz nje pobrali. Ker marsikatere rastline ne pojemo cele, ostajajo zeleni deli, za katere pa so rastline ravno tako iz zemlje potegnile hranilne snovi. Umetna gnojila, če res ni potrebno, so odveč in pravilno pripravljen kompost vrne zemlji mnogo več kot le N, P in K. Načinov kompostiranja je veliko, ostaja le še vprašanje, za katerega se bomo odločili oziroma ali bi sedanji način zamenjali za drugega. (Pri opisanih načinih kompostiranja smo kot glavni odpadek upoštevali gospodinjske, lažje prebavljive organske snovi. Kompostiranje na primer vej pa terja malo drugačen pristop.) Aerobni kompost Aerobno kompostiranje je eden izmed "klasičnih" načinov kompostiranja, ki pa terja malce več dela kot anaerobno. Pri tem načinu kompostiranja kup mase prezračujemo (mešamo, obračamo), da pospešimo razkroj in preprečujemo anaerobne razmere, v katerih uspevajo škodljivi mikrobi. Pozitivne strani: 1) visoke temperature pobijejo večino patogenih mikrobov; 2) visoke temperature pobijejo semena plevela; 3) kompost je hitro pripravljen. Slabe strani: 1) premetavanje vsaj enkrat na teden; 2) masa "izgori" in s tem tudi veliko hranil; 3) visoke temperature uničijo koristne mikrobe. Anaerobni kompost Anaerobno kompostiranje je izmed vseh načinov najenostavnejše, saj organsko maso enostavno mečemo na kup. Kompost, pridobljen na tak način, pa ni ravno kakovosten niti ni hitro pripravljen. Pozitivne strani: 1) skoraj nič dela. Slabe strani: 1) kompostiranje traja leto ali več; 2) neprijeten vonj; 3) procesi, ki potekajo, so gnilobni in uspevajo patogeni mikrobi; 4) nastajanje toplogrednih plinov; 5) eden najmanj kakovostnih kompostov. Efektivni mikroorganizmi Kompostiranje z efektivnimi mikroorganizmi je podobno siliranju ali kisanju zelja. Tako konzervirano organsko maso lahko spravimo do končnega razkroja na vrtu ali na ae- robnem kompostnem kupu, kar koga zmoti, saj lahko tudi po več kot mesecu vidi na primer jabolko v enakem stanju, kot je bilo odvrženo. Pozitivne strani: 1) fermentirana masa lahko počaka eno sezono; 2) fermentirana masa ohranja hranila; 3) fermentiranje uniči veliko patogenih organizmov; 4) nastaja skoraj samo CO2; 5) ni neprijetnega vonja. Slabe strani: 1) vedeti je treba, kaj početi za optimalen rezultat; 2) ne uničijo se semena plevela. Vermikompost Prav za vermikompost smo v Bi-obrazdi največji strokovnjaki. Če se takega kompostiranja lotimo premišljeno, je, kar zadeva kakovosti dobljenega komposta, verjetno najboljši od vseh. Pozitivne strani: 1) kompostiranje poteka zelo hitro; 2) kompost je bogat s hranili, ki se sproščajo počasi; 3) poln je koristnih mikroorganizmov; 4) večino dela opravijo deževniki; 5) kompost lahko pripravljamo tudi čez zimo, na primer v garaži. Slabe strani: 1) poznati je treba vsaj osnove takega kompostiranja; 2) semena plevela ostanejo. Kakšna lega je dobra za kompostni kup? Najboljša lega za kompost je zavetrna, Pri kompostiranju z deževniki večino dela opravijo oni. Tak kompost je bogat s hranili, ki se počasi sproščajo, in poln koristnih mikroorganizmov; imenuje se vermikompost v senci in na toplem. Postavljen naj bo na gola tla, rae kot na beton, razen če nameravate zbirati njegov izcedek. V takem primeru naj bo podlaga neprepustna. Postavljen naj bo malo stran od kakšnih lesenih struktur (ograje, ute), da se nanje ne bodo selili razkro-jevalci. Naj se odločim za zaprt ali odprt sistem kompostnika? Kakšne so prednosti enega in drugega? Na tem mestu bi klišejsko odgovorili, da ima vsak svoje prednosti in slabosti. Prednosti odprtega sta zagotovo največja zračnost in enostavno delo. Zaprt je težje dosegljiv živalim, sploh vrane, srake, šoje, vrabci, miši in mačke se lahko zadržujejo pri kompostu. Tudi veter ne more raznašati takega materiala. Ker je manj zračen in izpostavljen zunanjim vplivom, bolje prenese krajša temperaturna nihanja. To velja predvsem za material ob robovih kupa. Pri tokratnih nasvetih nam je pomagal naš stalni sodelavec Klemen Božnik, diplomirani mikrobiolog. OBNOVATRATE substrat za trato z peskom in gnojili 'Vi.' lil \ I 111 .iTI MiTrTl rv FILATELISTIČNO DRUŠTVO LOVRO KOŠIR ŠKOFJA 'ii;,, LOKA, FILATELISTIČNO DRUŠTVO LJUBLJANA, "•''<'<"<<' ' KOROŠKO FILATELISTIČNO DRUŠTVO, SLOVENSKO ■■■■■■■■■■■ DRUŠTVOKARTOFILOV, POŠTA SLOVENIJE IN ZAVOD CANKARJEVO 1918L£T02018 ivanA CANKARJA VRHNIKA PISANA BESEDA V SLOVENSKEM PROSTORU na poštnih znamkah in razglednicah Dokumentarna razstava bo na ogled do 22. oktobra 2018. Na izpostavljenem poštnem okencu Pošte Slovenije bo v Avli od 18. do 19.30 ure na voljo priložnostni poštni žig. SREDA, 3. 10. 2018, ob 18. uri. Vstop je prost. OBČINA VRHNIKA, SLOVENSKE ŽELEZNICE NEVARNOSTI OB ŽELEZNIŠKI NESREČI Predavanje Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 4. 10. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA NEČISTA KRI Drama, Švedska, Norveška, Danska PETEK, 5. 10. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Pero Lovšin: TI LAHKO glasbeno-dokumentarni film, Slovenija PETEK, 5. 10. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA VENOM Akcijska pustolovščina, ZDA NEDELJA, 7. 10. 2018, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PIKICA, KOKO IN DIVJI NOSOROG Animirani film, sinhro, Danska, 4+ NEDELJA, 7. 10. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA GAJIN SVET Mladinska romantična komedija, Slovenija NEDELJA, 7. 10. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ZVEZDA JE ROJENA Glasbena romantična drama, ZDA PONEDELJEK, 8. 10. 2018, ob 19.30 uri. Vstopnina: 15 € v predprodaji, 18 € na dan dogodka. JABADABA Vid Valič: TVOJ BODOČI BIVŠI MOŽ Avtorska komedija, velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki ČETRTEK, 11. 10. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRVI ČLOVEK Biografska drama, ZDA SOBOTA, 13. 10. 2018, ob 11. uri. Vstopnina: 5 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA OTROŠKI ABONMA 11. ŠOLA in IZVEN KULTURNO DRUŠTVO BOHINJSKA BISTRICA Lyman Frank Baum / Izabela Podjed ČAROVNIK IZ OZA Muzikal Velika dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki SOBOTA, 13. 10. 2018, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MALA NOGA Animirana družinska pustolovščina, ZDA, 8+ SOBOTA, 13. 10. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA HLADNA VOJNA Drama, Poljska, Francija, Velika Britanija SOBOTA, 13. 10. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRVI ČLOVEK Biografska drama, ZDA NEDELJA, 14. 10. 2018, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ART KINO DAN PIKICA, KOKO IN DIVJI NOSOROG Animirani film, sinhro, Danska, 4 + NEDELJA, 14. 10. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ART KINO DAN: GAJIN SVET Mladinska romantična komedija, Slovenija NEDELJA, 14. 10. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA ART KINO DAN: ČUVARKE Drama, Francija, Švica S- Galerija Cankarjevega doma na Vrhniki PETEK, 19. 10. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA CODELLI Poetični dokumentarni film, Slovenija PETEK, 19. 10. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA PRVI ČLOVEK Biografska drama, ZDA SOBOTA, 20. 10. 2018, ob 16. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MALA NOGA Animirana družinska pustolovščina, ZDA ČETRTEK, 11. 10. 2018, ob 17. uri. Vstop je prost. DRUŠTVO UPOKOJENCEV VRHNIKA, OSNOVNA ŠOLA ANTONA MARTINA SLOMŠKA VRHNIKA, ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA RECITAL - V POČASTITEV CANKARJEVEGA LETA 2018. SOBOTA, 20. 10. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA Pero Lovšin: TI LAHKO Glasbeno-dokumentarni film, Slovenija SOBOTA, 20. 10. 2018, ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA JOHNNY ENGLISH SPET V AKCIJI Akcijska komedija, Velika Britanija NEDELJA, 21. 10. 2018, ob 18. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA MALA NOGA Animirana družinska pustolovščina, ZDA NEDELJA, 21. 10. 2018, .i'/.1 ob 20. uri. Vstopnina: 4 €. ZAVOD IVANA CANKARJA VRHNIKA; KINO VRHNIKA '<')fi54Mrt Hpd SI » MpB BMffiflfrM .1 ¡fai+jl if^-oein r , uptdfej iu i --r^nj L-- ■ ■: h ■ ■ ft 1 . . . . ,■-1 . ■ SM . ■■. 1 ; -.......A' ■■■■■■ «ti: " ■ »Ia ■ ■ L'jni i ■ . 1 .1 ., ■ ,■ . j - ,l ..-. ■ . ■■ ¡r, . ■.j- ■■i . - ! ■■' Ji ■ -t n.—: ■ - b :c ■ '.....t* !■■■' ..................hi ttannvriiurifviimi u rr^nr.-r/nc mmr Ti---h' Brtnln ' 11 a ■ j fmjinn'i' Pml ^m 11 IUTA^i 'd' nanii lwwfn k na rr ■ -■:■ ,K.,lI.l dir,1-".. Hrt-.b .rn). ' 1 .. A J^ . Ll - ¿..-ir-- telemach mob.