IV 63505
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.

The largest Slovenian daily -e m the United States
itmed every day except Sonda?? and Legal Holidays. 50,000 Reader*
TXLEFON: 4687 CORTLANDT.
Entered m Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Yn under the Act of Congress of March S, 1879.
TELEFON: «87« CORTLANDT.
NO. 153. — ŠTEV. 153.
NEW YORK, MONDAY, JULY 1. 1918. — PONEDELJEK, 1. JULIJA, 1918.
VOLUME XXVL - LETNIK XXVL
IZJAVA PROFJIMASARYKA
-OOO-
Trufr translation filM with the po« inastor ilt New York. N. Y li»18. us require«! by the Act of October G, 1917.
on July 1.
Tekom svojega bivanja v Washingtonu je podal pro-i'esod Tomaž <i. Masaryk, predsednik zaeasnc reško vla-in vrhovni zapovednik vseh reških vojsk s lede*-o izjavo I glede svojega razmerja do Jugoslovanskega Odbora v Londonu in svojega naziranja o gibanju med Slovenci in Jugoslovani:
— Rila mi je vedno ena glavnih brig, da delujem solidarno in soglasno z Jugoslovanskim Odbonn. katerega smatram za legalnega zastopnika teženj jugoslovanskega naroda po osvobojen j 11 in zedinjenju. Naša skupna naloga je, da zastavini vse svoje sile za to, da zrušimo A-vstro-Ogrsko, in vsaki separatizem v tem delu je škodljiv, a prinaša koristi samo Avstriji. N.mam dovol j besed, da bi naglasa 1 potrebo najstrožje discipline v našem delu. in zayovarjal bom zv sem srcem disciplinarno delo d bom j Ako bod etc svobodni vi, Moderno tudi mi, ako pa ni ne bodniio. tudi z vami ne bo drugače... tako ozko je poje no naše in vaše vprašanje.
Dokaz, kako sem vedno složno deloval z Jugoslovanskim Odborom in kako sem z zanimanjem in ljubeznijo sledil njegovemu delovanju, je tudi moje prizadevanje, da bi poravnal pkojnega Frana Supila z vodstvom Jugoslovanskega Odbora, s katerim se on v nekaterih točkah ni ujemal. Y tem svojem prizadevanju sem uspeh popolnoma: Kupilo se je pomiril z Jugoslovanskim Odborom in popolnoma odobril njegovo postopanje.
Štejem si v največjo zaslugo, da se mi je to posrečilo.
Xe razumem, zakaj se vaši ljudje že sedaj prepirajo o tem, da-li bo bodoča država monarhija ali republika. Najmanj bi tega pričakoval od socjalistov, ko vendar nji-
J NAJNOVEJŠI NEMŠKI PODMORSKI ČOLN.
POGIN NEMČIJE
-OOO-
NEMŠKI POSLANK SOCJALIST HAASE SVARI NEMČIJO. — IMENUJE LUDENDORFFA DEJAN SKEGA NAČELNIKA VLADE. — VARLJI UPI NA ZMAGO. — NEMČUA MORA OPUSTITI MILITA RISTIČNO POLITIKO. — NEMČIJA PRI NASPROT NIKIH NIMA ZAUPANJA. — NE SLlSl VZDIHOV
ARMENCEV.
Poročilo iz Avstrije
-OOO-
CESAR KAROL NI HOTEL SPREJETI RESIGNACIJE AVSTR. MINISTROV TER JE PISAL VON SEYDLERJU, DA NE MORE ZAPUSTITI MESTA. — SKLICANJE DRŽAVNEGA ZBORA. — VODITELJI SOCIJALISTOV SOIZJAVILl' DELAVCEM, DA NE MOREJO STAVKE SEDAJ STORITI NIČESAR DOBREGA. —
-OOO-
True translation filed	the postmaster at New York. X. Y. «>n July 1.
1918. as required by the Act of October 6. 1917.
London, 29. junija. — Haaški poročevalec lista Times pošilja vsebino govora, katerega je v torek imel v nemškem državnem zboru poslanec H a ase. Vodja manjšine soejalistične stranke je rekel, kakor sledi:
— Zbornica je danes videla prizor, kakoršen se ni še nikdar dogodil med temi stenami. Gospod pl. Kuehl-mann je ponižno privolil v svojo eksekucijo in pohlevno dovolil, da se je vrv položila okoli njegovega vratu. Niti najmanje ni vedel, kako bi lepo umrl.
Kancler ni zavrnil niti ene besed izvajanja grofa Italjani in zavezn ki so zavzeli ^Vestarpa glede položaja mači naše cesarske vlade. Zdaj Monte di Valbella. — Hudi in dol gi boji. — 800 avstr. ujetnikov
Italjanska fronta
-ooo-
-
j True translation file«l with the post liiutster nT New York. X. Y. on July 1, ' Wis. as re«|uired by the A<l if Ootolmr 0, 1917.
Kim, Italija, :>0. junija. — Ita-Ijanske eete >0 v sobot" s pomor jo
Trne translation filed with the i>ostmaster at \Vw York, X. Y. on July 1. l'ais. as required by Ibe Act of October G, 1!)17.
London, Anglija, 29. junija. —[ ]>r. AWkerle, ki se jc pečal ; Avstrijski ecsar Karol ni hotel, vprašanjem avstro-ogr>kih izgubi zavezniških čer naskočile avstrij-sprejeti resignaeije dr. yon Sey- pri zadnjih bojih na laški fronti j>ko-ngrske postojanke na italjan dlerja. ay-»:njske<ra 111'nistrskega j je rekel, da noče prikrivati dej-jski gorski fronti in se po hudem predsednika te,- je sk'.ieal avstrij-. stva, da sG ble izpuhe teike in da! boju polastile Monte di Valbella -ki državni zbor na dan Iti. julija .znašajo nekako 100.000 mož. von-
. j . • ..... ,	.	... .	.	soplasnc z. br/.ojavko iz Kodatija , ,|:ir n;i i/javil da ie velik od-
liovi dnktrinar.11 trdno, da med republiko 111 kraljestvom	,lllwMi /r	' '	. 1 : > ,J
. .. ..	1	.	.	i na hxfhanpe leleprapn. katera stotvk pr.pisovati boleznim. Zani-
ngota vlja. da so dunajski listi oh-j kal pa je odločno. da je bil le en javili lastnoročno pisni n cesarja i slučaj M^rti vslc.l pomanjkanja
druga
ni razlike. Socjalno kraljestvo je nmogokmt veliko boljše in bolj koristno velikim masam, kakor pa buržoazna r< publika.
Osvobojenje in zedinjenje je glavni cilj, vst je )>ostranska stvar in samo sredstvo k cilju. Vprašanje o ustavni formi — t«» je, o monarhiji ali republiki — je v-prašanje pomena tudi še zaradi tega. ker bo narod imel priliko, da v ustavotvorni skušcini, kakoršno si zamišlja Krfska deklaracija, sam odloči o svoji vsodi in je vsled tega vsaka tozadevna diskusija v sedanjem času pool noma brezpotrebna.
Očetom Krfske deklaracije so bile pred očmi vzorne zapadn«- demokracije k<» s<> osnovali za ustavotvorno skuščino najširše demokratične podlage. Priporočal bom tudi za iVško podobno ustavotvorno skuščino. Ta. kar bo
določila, temu se je treba brez-
pa vidimo v presenetljivi jasnosti, da militaristična av-tok racija, za katero sta grof Hertling in gospod pl. Kuehl mann samo smokvino pero, vlada nad njo sama in edina. Mož, ki v resnici vlada, namreč general Ludendorff moral priti na kanclerjev sedež. Aneksije morajo hiti izvršene, boj z Anglijo mora biti izpeljan do uničenja. To je nauk grofa Westarpa. Boj mora bit iizpeljan ]>a tudi če nemški narod v tem procesu pogine.
Gospod pl. Kuehlmann bi moral pregledati vso pnn-germansko književnost ako misli, da noben inteligentni ,Mte .1 \aih-ua Iv	ne misli na svetovno gospodstvo. Ker bo
vojni urad naznanja z<*aj [m°] ('as P<^ati SC Ž Jljo izveil urada, sem UIU pripravljen dati na razj>olago ves materjal.
Tudi gospod Strese mann je govoril o naši zmagi. Ko-
noju
I ta" janski la je bilo ujetih več kot *<()() A v >;rijeev in Madžarov. Openj ita »k<* infanterije. artilerije
vot vonla skupšči na pojeoj n o pod vreč i L
Niti jaz, niti Češki Narodni Svet ni nikdar sprejel niti centa od srbske vlade. Češkega gibanja ne financira nobena zavezniška vlada, in to je važen pogoj za notra njo silo tega pokreta.
Pomen Krfske deklaracije je ogromen. Prvikrat v svoji zgodovini so se sestali Jugoslovani, da dajo konkre t no formo svojim političnim težnjam po svobodni in zjc-dinjeni državi.
BI To je zgodovinski čin prve vrste.
<Vško in jugoslovansko vprašanje se razlikujeta v m, da tvori del jugoslovanskega naroda, in to Srbijo, jistopiino |>o ustavnih zastopnikih, svobodno državo, — cdtem ko je celokupen naš narod pod avstro-ogrskim rmom. Vsled tega mora jugoslovanski politik računa-Srbijo in njeno ustavo, kajti odločiti o svojem bodo-l državnem življenju ima pravico cel narod in nikakor A^« izključiti del istega od pravice. Pogrešim, škod-lMa hi brezglava politika bi bila, ako bi Jugoslovanski >or tega ne delal.
Lojalnost kralja Petra in kraljeviča Aleksandra d vari zaveznikov je eno najlepših poglavij te velike
0	j ne. Kralj in prestolonaslednik sta storila vse, kar sta nogla, da se je preprečila zaključitev separatnega miru Srbije z Avstrijo.
Smatram, da je danes že odveč razpravljati o edin- dostno zala„ati z munirijo m hn , Ivu jugoslovanskem, to je, ednistvu naroda Srbov. Hr-|-n0. __	'
atov in Slovencev. Na .absolutnem in brezpogojnem dinstvu stoji danes celokupen jugoslovanski narod v A-rstro-Ogrski, vsi njegovi voditelji, Srbija, njena vlada n skupščina in Čisto nemogoče je, da bi Jugoslovanski Mbor zavzel druga stališče. Sicer pa to edinstvo prizna-a danes celi svet, samo ne Avstrija ni njeni pristaši. — lauzmc se samo po sebi, da se po današnjem stanju stva-
1	BOLGARI NE MOREJO vključiti v to edinstvo. Zadovoljen sem. da morem konečno povdariti, da je
►ilo pripisati ravno složnemu postopanju Jugoslovan-kfga Odbora in Češkega NaiTKlnega Sveta, da se je do-1 v zadnjem času sijajen preobrat v prilog našega v-šanja. Prepričan sem. da l>o tudi nadaljno solidarno in žno njihovo delovanje rodilo sad, katerega si vsi želi-uspešno revolucijo ▼ Avstro Ogrski in razbitje te avtokratake države.
Karola dr. \o:i Sevdlerju.
Pisiuo re>irja Karola ima naslednjo \sehino:
Hasiravno ni poskus, katerega sem omenil v ?.vojem lastnoročnem pismu z dne junija, da se pre-majra težkoče, ki so dovedle moje avstrijske ministre do resipnaei.^,
hrane.
Kodanj, Dansko. junija. — Popajanj« z.;i razširjenje nemško-avstrijske zveze se bodo nadaljevala junija v Salzbur^r sopla>* no poročilom "Salzbur^er Volks-blatt-a'. Izdelujejo načrte za vo jaški dopovor in za razju*avo .ple-
ijanske mianter.je artilerije in likokrat smo že slišali to prerokovanic! Gospod Helfe-strojmh pušk je eel dan in celo .k •	„i	i i - t
nof Odh jal i jute sovražnikov« Vn,- i «^iral Capclle sta nam v odboru povedala ze 1. prot inapade.	I ' : Amerika ne more poseči v vojno in da je njen
Napad na utrjeno opazovalno | vojaški pomen enak ničli. Danes pa stoji >rajo na Sassn Rf>sso je imel za zemlji 700 tisoč Amerikaiicev in nikdo več
dovedel do zaželjivepa uspeha. <i<* trpo^kd, oduošajev. L'-st p>o-
X posta
posledieo zavzetje nikov.
Dnnaj, Avstrija, DO. junija. Preko Londona.) — Medtem ke
na francoski
(--------— --------——, ^iuv.i^ ne sliši o ple-
rore in ujet- Jlu podmorskih Čolnov, ki so na preži za ameriškimi prevoznimi ladjami.
Niti z besedico ni bila menjena Belgija. Ta napad ne
kijitb temu nisem voljan sprejeti roča. da se ho šestdeset nemških \ so italjani v bojih mož proti m o
ivstrijski vojni nrad priznava, da bi smel biti opravičen in celo ne od Bethmann-Holhve-
resipnaeije in vsled tepa mora ministrstvo ostati v uradu. Ker je m->ju trdna volja, da ne dovolim prek.n jen ja v parlamentarni obliki vlade, sem sklenil sklieani dr-ža\ui zbor due 16. julija, da nadaljuje s svojimi razpravami.
V brzojavki i/. Budimpešte preko Amsterdama se plaši, da so voditelji oprskili socijalnih demokratov izdali, poz.iv na delavce, v katerih jih poživljajo, naj se vrnejo na delo, ter izjavlja, da se potom stavk zasedaj ne more dose«'i nikakili reform.
Listi so včeraj v Budimpeti zopet izšli soplasuo z brzojavko na 4" Weser Zeitunp" v Berlinu. — V brzojavki se dostavlja, da je stav
in avstrijskih državnikov vdele-ži!o l:'>:ifcrenee v Salzburgu. Navzoč bo tudi nemški podkancler von Payer; nemški zunanji minister ilr. von Kuehlmann: a v-1 ni strij-ki zunanji minister baron Burian !u trpovska ministra Wie-ser in Szikranski.
Španska influenca v Ang-liji.
Trne translation file<l with the post master at New York. X. Y. on July 1, WIS, as require«! by the Act if October <>, 1JUT.
London, Anplija, 30. junija Španska influenca je prič
ga, ki je razglasil "pravico potrebe". Izjava flandrske-m Vt,HVV vrn°iT"tnJvk?-t'rt0 T" Sa sveta je potvara. Vsak intelegenten Flamcc se obrne
-Monte di \ elbella. izjavila v da- i
naši!jem svojem oficijehiem poro-1od nJf z zaničevanjem. (\ elUvo razburjenje in klici 'sra-čiiu, da so bili malo na to ltaija;'mota .) To dejstvo se ne more odpraviti s klicem 'sramo-protinapadom odhiti.	ta'. —
Mirovna resolucija 3D. julija 2917 je Mla mrtvorojena. (Smeh.) — Xi živela. Centrum in progresivci so javno izjavili, da jo opuste.
Ali je vlada kaj storila, da bi dosegla zaupauje v
Uničenje Zeppelinove naprav«.
Trne translation, filed with the post master at New York, X. Y. on July 1,
lius. as require^i by the Act If October svojem spoštovanju in kavalirstvii od svojih nasprotni-
Milan, Italijo.'junija. - Po1*0^ ~ f ^^ ^^ se postopa kot s sovražnimi izpovedbi očividca, osebnega pri- j tuJ« m tp navzhc brest-litovski mirovni pogodbi. Kaj jatelja, avstrijskega podanika, ki je storilo, da bi se dalo zadoščenje za nečuven čin nase je ravnokar vrnil v Bazel i silja napram ukrajinski Radi in s tem proti dogovoru
ričela vo j-1 <>l>iska v Fried ricdishafenu, iu na brestlitovske mirovne pogodbe? •tralnostjo^-cpar besede more staviti popolno j Vnebovpijoči klici nauomoč
napomoč Ai*mencem proti bru-
no s hvalevredno nev
ker je napadla AnpKjo in	je bil posebni poroeeva-1 . .	. .	-	.
ka v oprskem plavnem me^tu oči- jo z enako močjo. V Nemčiji mo->* milanskega listo 'Corriere del-(1aIm Sili lllrivOV, ki delujejo a njihovo popolno uncienje, \ idno končana	t ra na tisoče ljudi ostati v postelji 'informiran, da so bile so prešli brez utiša. Na stotisoče Žrtev se je naštelo. Ill
Amsterdam, Nizozemsko. 20. ju- in armada je prizadeta po 'iej' lovite Zeppelinove naprave in U>- liikdo ni imel poguma izročiti Batuma, Karsa in Ardaha-nija. — V odgovor na kritike, ka- bolezni ter se poroča, da se Širi po P« /a zrakoplove ob Bodenskem 1la — Turkom. Turki lie smejo Samo opustiti SVOje kora-
tere so v oprskem parlamentu1 Vsph krajih dežele. v,čeraj tlelali pristaši profa Ka-j V Londonu je mrnogo trpovin rolvja, voditelji oprske neodvisne praznih ter |">osiplji»jo svoje pro-stranke glede avstro-ogrskega n- store z tlkinfekeijami, uslužben-j mikanja na fronti ob Piavi, je re- cem pa dajejo kiniu. Nekateri u-i kel pen. major von 8zuniiay. mi-1 radi imajo škatlje najjolnjene s J nister za narodno obrambo:	tabletami kinina in jih uslužbenci j
.laz odločno nasprotujem upo-'j^nljejo po <lvakrat naften. V ne-tovilom. da so bile te operacije jkcni gledališču je napadla bolezen brez vsakih uspehov. Nihče bi m jkf" ««tke. Telefonske naprave mogel vide«i vnaprej težkili nali ;so deloma prazne, kajti telefoni-vov, vsled katerih je Piava na. ^inje je premftgala epjdemija. — rasla. Amiadno poveljstvo je ime-[Pretekli teden se je vrnilo več rilo pogum umakniti čete. ko je iz-!hi*kih čolnov v pristanišča, ker pre videlo, da jih ni mogoče za-.so P«*a<'kc zbolele na influem-i.
z;ivozniških"zriu'".	v Kavkaz, temveč morajo zapustiti ves Kavkaz.
jezeru vsled zadnjega
bombardiranja zaveznia____ _____.
nih škadronov popolnoma uniee- ' v Livoniji m Estniji nemška policijska sila, ki hoče
ne in spremenjene v kup razva- Apeljati red, se obnaša kot v zavojevani deželi in postopa
s prebivalstvom z najgršim nasiljem. Tudi v Rigi vladajo razmere, ki vpijejo do neba. Dečki po deset let so bili obsojeni na težko kazen zapora, ker so med ujetnike
m.
Kerensky v Parim.
Papež ne gre i* Italije.
i.
1'mikanje je bilo odrejeno so-plosno z naprej pripravljenimi na- mslst,.r at N>„. Ynrk x Y on July j črti ter se jo izvršilo tekom dveh.li>18> as quired by the Act of October noči, ne da bi nas sovražnik na-	u, 1017.
dlepoval.	| Rim, Italija. :J0. junija. — Vsled
Vprašam vas, če je to poraz, koj mnenja, ki je bilo danes izraže-smo zajeli 50.0(H) jetnikov ter jejno v Vatikanu, kjer se je zanika-j'„ia " b lo zajetih 600 naših mož?	lo poročile, ki je bilo objavljeno zaXf'-
Trne translation filed with tbe post razdeljevali proklamacije, ujetniki pa se mučijo na na-
master Jit New York \ Y. on July i, čin, ki spominja na najgrozovitejšo dobo carske vlade. J 1>1S, as required I»y the Act of October j	. v,	•	, , , i ,
g, 1917.	JSemska vojaška sila ,]e xiovsod delala kot morilka ru-
Pariz, Francija, CO. junija. — ske revolucije, kot zatiralka svobode. Bivši ruski ministrski predsednik Kerensky, ki je včeraj prišel v Pariz, je imel danes pogovor z de letratom ruske socijalistične rev<.v lucijonarne stranke Rubanovičeni Kazun, da je izjavil, da je pri-Francijo samo z namenom da deluje za vstajenje ruskega naroda, ni hotel Kerensky podati nikake izjave. Rekel je, da namerava nekaj dni ostati v Parizu in la bo potem šel v Združene dr-
' "ponovilo minh&ra so sprejeli z burnim odobravanjem.
Priznanje, da je avstro-ogrska armada izgubila nekako 1:I.00C mož. je podai Alexsander Weker-le. oprski ministrski predsednik Dr. Wekerle je rekel, da je v te število vkljnčna celokupna izgu-l>a glede jetnikov, ki »o obstajali iz eet, katere so pustili, da krijejo umikanj« preko Piave.
v španskih listih, da se bo paipež preseli! na Špansko, papež n nia namena odpotovati iz Rima niti tekom vojne, niti po vojni.
Začetkom vojne je Španska im> nudila papežu svojo postoljubnost ako bi bilo zanj potrebno, da zapusti Rim, toda Vatikan je odgovoril, da odklanja ponudbo, vendar pa je izrazil, da ceni to (ponudbo.
Lakota v Peru.
True translation filed with tbe post master at Now York. N. Y. on July 1, 1918, as required by the Act of October e. 1017.
Lima Peru, 26. junija. — Mno-pi list i danes opozarjajo na lakoto in mizerijo ki vlada v Lami. — Pravijo, na stotine ljudi vživa hrano ki se navadno daje paom.
Na Finskem je beli strah grozovito razsajal med delavskim prebivalstvom in nič nas bolj ne boli kot to. da so k temu monogo prispevali tudi nemški delavci. Gospod Svinhufvud je prejel svojo zasluženo plaeo; odlikovan je bil z železnim križcem. Poleg tega je tudi v Berlinu iskal pravice do finskega prestola, ako bi se resolucija, katero izsilil ravno on, da se vpelje na Finskem monarhija — v-resnieila. —
Nemei so zasužnjili ukrajinski narod z vlado skrajne reakcije, poosobljene v Skoropadskem. Kaj se misli napraviti z Baku ? — Georgijci pravijo, da Baku ne pripada Oeorgiji. Ali se ne poskuša odhezati sovjetovo republiko od vseh virov pomoči? Ali se je ne poskuša odrezati od Belega in Črnega morja ? Ali se je ne poskuša unieiti ekonomsko ?
Ne verujemo v eudeže. Ako bo šlo vse tako dalje v soglasju z vojaško aytokracijo, bo Nemčija uničena, ako narodove mase v kratkem ne spoznajo, da morajo same v-zeti stvar v roke. Kapitalistični svetoni red propada. Konec mu bo napravil samo socjalistični svetovni red.
GliAS "-NARODA,-1. JTL. 1918.
"GLAS NARODA"
RKOXKKig PUBLISHING COMPANY
(Slovenian Daily.)
Owned and published by tbg (a corporation.)
FRANK SAKSEB, President.	LOUIS BENEDIK, Treasurer.
Place of Business of the corporation and addresses of above officer«; 82 Cortiandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
Ea celo leto velja list ca Ameriko	Za celo leto za mesto New Torte fS.OO
ln	$3JS0 Za pol leta ca mesto New York.. 3.00
Ea pol leu........................2.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50
Za četrt leta .................. 1.00 Za Inozemstvo za celo leto...... 6.00
"t; LAS NAHODA" Izhaja vsak dan IzvzemSi nedelj in praznikov.
»GLAS NARODA"
("Voice of the People") •very day except Sundays and Holidays
Subscription yearly $3.50.
lo, da so z umorom carja tudi strmoglavili boljševike. — Robespierre in njegovi teroristi, ki so gradili na razvalinah monarhije, so tudi padli, ko je bil poslan Ludovik \ smrt. Tz tega strmoglavi jen ja pa so tudi vsklile sile, ki so privedle Francijo nazaj k pameti. Moc, ki bo imela sedaj priliko, da rehabilitira Rusijo, bo morda, kot kažejo nekatera poročila, oni Trša t i vojak, veliki knez Nikolaj. On ni slabič kot je bil njegov nečak in s primerno podporo življenjskih faktorjev dežele bo morda zamogci postaviti Rusijo nazaj na njeno mesto kot narod. Rusija pa je bila vedno svet zase, kontroliran od svojih lastnih načel. Skušati povedati vnaprej, kakšna bo njena bodoča usoda, ni nič drugega kot udajati se golim špekulacijam. —
Da se bo velika, okorna Knsija izpmnetovala, o tem ne dvomi nikdo. A kedaj ?
Advertisement an agreement.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoil poSiljatl po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tndl prejlnjti MvaMMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA"
B2 Cortiandt S t,
New Tort City.
Telefon z 2879 Ocrrtlanrtt.
Umor prejšnjega carja Nikolaja
tK"
V
Ženske v vojni
SEMIRAMIS, — PRVA IN NAJ VEČJA ŽENSKA-BOJEVNICA.
Mogočno utrjeno mesto Baktri-ja je bilo oblegano od armade Xi-nns-a, kralja Nin i v. To se je zgodilo k?-o<r leta 800 pred Kr. Ninus je nameraval polastiti se cele dežele svoje<ra sovražnika. Ni st?
True translation filed witl, the postmaster .nt New York, N. Y. on July 1, pa nfogeJ polastiti Baktrije. jrlav 1JHS. st< required by the Act of o« tol»er 6. lOlT.	ine trdnjave- svojih sovražnikov.
. . 'Če bi se Baktrije ne zavzela, bi Poročila o umoru prejšnjega » ara .Nikolaja, ki so se izj-alovila ep)a kompanja.
prihajala iz Rusije in ki so si nesprotovala v posamezno-	ženska, _ dvajsetletna
stili t« l- jim j(» manjkalo avtoritete, si bila ofiiijelllo po- deklica. — je rešila eeli problem
irjena potom brzojavke, katero j<> p«) si al ruski miiister Bila je Seutiramis, mlada ženr.
ri>erin niskemn poslaniku v Dannstadtn. Nemčija. Te-	enega izmed jreneralov
, ,	-i • i i. i-	i-i *... ikraJia Nmusa. bennramis se je o-
mn kratkemu ugotovili! je dostavljena v drugi brzojax - ,p,|is;la v aViiijeJlri pri pf>trtOT11
ki ]»odrobnost, da so prejšnjega carja umorili pred parjkralju ter mu na kratko obrisala
dnevi med Kkaterinbnrgom in Permom člani Rdeče gar-jnučrt napada, ki je bil tako pri-
prost, a vendar tako sijajen, da
Perzijcev.
Nato je navalila na Egipt tei ga zavojevala in tetnn je sledilo zavojevanje Etiopske. V vsaki bitki
1> 0 p 1 S
Black Diamond, Waeh.
Namenil sem se malo sporočiti, kaj m kak je delavski stan. Cen j. sotrpini, varujte ne (poškodovati se pri vašem delu, da ne bodete tako nesrečni kot sem bil jaz pri Plute-nixville Coal Co. v Ladd, Wash. Zbilo mi je zobe; seve. superintendent -ne je zelo rad imel, ko sem bil še čvrst, ali zdaj. poglej ira spaka, kakor vrag iz luiče, tako dolgo, da sem moral svoja kopita pobrati in iti .s tr*sbuho»n za kruhom in tako sem se podal v ta zvoljeni Blaek Diamond.
Tukaj je samo en premogorov, kjer dela približno 200 do Ki pre-nu»garjev. Mesto stoji na valoviti zemlji, kjer se stekajo in vi j njo knasne ceste med zelenimi hribi in <lo malih jesrer. Kakor vidim, se ljudje zelo zanimajo za ribji Jov.
Tukajšnji preuiogarji se zelo malo zanimajo za seje. Kadar ima unija zborovanje, pa. jih-pride Mimo ]Ktr na sejo. ali še ti so kar tihi. Ako bi bili vsi skupaj, bi se
je življenje v najhujšem bojnem metežu.
Iz Etiopske je povedla svoje zmagoslavne armade v Indijo. Tam pa je b la grdo poražena kot se zgodi to in se mora zgoditi nekje in ob gotovem času vsakemu donrneva-nemii zavojevalcu sveta.
Tako se je vrnila Si-miramis poražena v svojo lastno deželo z razbitimi ostanki svoje nekdaj 11 eprem a gl j i ve a nil a d e.
Ostanek svojih dni porabila je kralj v nemem začudenju pri-'za to, da je olepšala mesto Nmi-
el strmeti v deklico. Nato pa je kralj Ninus lidejstvil celi načrt. Postom tega načrta se je kmalu iz sililo predajo Baktrije. Seinirnmi*
ni imela na kakega stratepričnega sta Babilona, katero mesto je
izurjenja, temveč je bila rojen vojaški ženi j.
Ninus je po zmagoslavni kampanji poklical k sebi generala Cannes-a ter mu na kratka« zažene.
de. —
Vznik . da so to ofovosiilo poslali na dvor v Hessenu, V pivdno so ga objavili potoni drugih agentur, je pripisova •i dejstvu. da j<- bila prejšnja ruska carinja lieška prin-eesinja in da j<» njen brat vladajoči veliki vojvoda v Parmstadtn, glavnem mestn Hessena.
Prejšnji car je bil prav tako malo odgovoren za razmere, ki so povzročili njegovo strmoglavcnje kot je bil Ludovik XVI. v Franciji, kojega usoda je tako zelo slič-lia oni carja. — Za menoj povodenj. — je prav gotovo lahko reklo par njegovih prednikov na prestolu kot je rekel j11 ^^ se 1<M*i *voJe i
t i -i vir	- • i i -v i -- - i • • j. i ___ tako da bi se mogel kralj poro-
to Ludovik XV. Bil je najslabejsi v družini, ki je tekom .Jti z jijo 0fmens je oboževal Sp_
stoletja skušala vladati cesarstvu.	miramis ter se vsled tejra ni ho-
Neodločnosi njegovega značaja, ekscentričnost nje- tel ločiti <xl nje. Beseda kralja pa govega vedenja, ki je včasih zavzelo obliko umobolnosti,!* h}1* postava, liajše kot da bi
. "	.	,	,	.	.. „	.zavel brez nje, je izvršil Oannes
njegov nenaravni strah pred nastopom v javnosti, čeprav je bil zavarovan od tolpe svojih najbolj vernih kozakov, in njegov vse prekašajoči strah pred svojimi lastnimi podaniki. — vse to so bila znamenja, ki so bila znana ne le
na dvoru in v cesarskem sorodstvu, temveč tudi najnižje-j\ javnih zadevah se jim ni dovo-
^	' lljevalo nikakega glasu ter se jim
mu muzikovi njegovega cesarstva.	l; .. . , , 7 , , • ,
^ •	. |tudi dovoljevalo, da bi živele
K tem priznanim znakom duševne in telesne slabosti po svojem lastnem okusu. Sem v je v zadnjih letih svoje vlade dostavil malikovalsko obo-|ramis pa ni hotela živeti kot so
zevanje vsega materijalnega simbolizma ruske cerkve,jžiyele druge žeaiske. Oaames je bJ
njen udani suženj. Sedaj pa se je 's svojo lepoto, svnjo prikupi ji vost-imigoiSKUi pouaniKOV i jo in svojim *eujjcm lotila nalo-
južnih stei> ter vero v čarovnike, proroke, mistike.ter sla-1^, da si zasužnji svojega novega boglasne, m iHnlku]>ljive duhovnike ti|ia n len i ha-rcnega-: soproga.
ta Rasillltina	Ni poteklo dolgo časa in Ninus
lm i -i i i.i- • i. t	• i - -	• , , „ i se ie navadil zanašati se na lije-
Slao človek i m »< l takimi slabeemu uiilivi se m mogel'	, . , . n ... ..
.....	..'.,... .. " ,no sodbo v vsaki stvari. Pustil p
vstaviti naraščajočim s,lam prostosti m individualizma. je ^deiovati nagrte^ za svoje Voj-
Dumo, glede katero je izjavljal, da jo je ustanovil, je en ne kampanje ter delati postave
ve iti zavojevane dežele,'ki so se še vedno nahajale pod njenim go-spodstvoni. ^\Ied njenimi zadnjimi čini je bila 11 in l i ustanovitev me-
samomor. Ninus pa se je poročil nato s krasilo mlado udovo.
V onih dneh se je smatralo ženske za malo boljše kot pa sužnje.
praznoverje, ki je bilo prav tako odločno pagansko kot ujen udaui sužeilj- Sedaj ,)a jiraznovanje njegovih ta rta rsko-mngol škili podanikov
dan bodril k predstavljanju ruskega duha uaeijonaliz-iiia in juvKtvja izražanja, drugi dan pa skušal zatreti.
Postal je zrrev svojega lastnega dvora. Njegovi'ministri so bili koruptni ter tajno v službi sovražnikov Ru-sije. \'sa semena revolucije, nezadovoljstva in opozicije, katera so za seja l i za časa vlade njegovih prednikov, najbolj zmožni in premeteni v ruskem narodu, teoretiki, sa« nu-sa, navidezno v šali — da jo njači. politični intrigami in iskalci sile, so vsklila ter ra-'proglasi edinim vladarjem Niniv
Nini v. Vsled njenega vodstva je postala dežela kmalu ena najbolj mogočnih na svetu.
Semiramis pa je bila tedaj pripravljena za naslednji, skrbno premišljeni in začrtani korak \ svoji karijeri. Pregovorila je Ni-
sla pod njegovo slabotno vlado.
Ko ga je še vodno zaziba val v polzabestni čut varnosti pokvarjen' krog. ki ga je obdajal, se je vrgla nanj revolucija, popolnoma opremljena in pripravil j ena. Pomet li so ga s prestola vsemogočnih carjev, ga izpreme-nili \ trenutku v navadnega Mr. Romanova ter poslali njega in njegovo družino v izgnanstvo v Sibirijo.
Kilo je v marcu preteklega leta, ko so ga poslali > ^prognanstvo. Koliko časa se ji* mudil v Sibiriji, je mogoče znano le vladi, ki je izbrala dotično povelje. Pred nekaj časa sn ga spravili nazaj v Jekaterinburg, da čaka sodnijske obravnave v Moskvi. Obdolžbe proti njemu so bile oči vidno iste kot so jih dvignili proti Ludoviku XVI. ter so bile vsebovane v dokumentih, katere so našli bolj-šoviki pri ph»njeiiju njegovo palače. Ludovika so privedli v Versailles v septembru ter so ga stavili pod sodbo ter gilotiranili v janurju naslednjega leta. Kot kaže, je dala revolucija obema tema vladarjema isto številko mesecev terorja in strašne negotovosti.
Kakšen učinek bo imela njegova smrt na Rusijo, je seveda stvar ugibanja, človek se morda ne moti, če izjavi, da bi se Nikolaj nikdar no vrnil na prestol, četudi bi ostal živ. Kot ruski car je imel lo malo upliva na narod. Praznoverrii kmetje ali starejši ruski konservativci ter ruski duhovniki bi ga morda še vedno častili kot "batju-ško'\ Ni bi? pa zadostno močan značaj, da bi kot preten-der.t znal zbrati krog sobe večje število osebnih pristašev. —
Mogoče pa je tudi, da bo njegov umor iztreznil Rusijo, ki je že sita izgredov in inkompetenee boljševikov. Poročila so dajala dosoda j na ra^polno-o rolo pomanjklji-
ve [K>sauiczi:c
za dobo petih dni. Rekla je, da bi se rada v svojih starih dneh spominjala, da je za pet kratkih dni vladala deželi.
Ilumor eele ideje je prijal zaljubljenemu Ninusu, ki ji ni rao gel ničesar odreči. Na povsem sve čan način ji je izročil svoje žezlo ter svojo absolutno vladarsko o-blast, — za omenjenih pet dni.
Njeno prvo dejanje kot absolutni vladar pa je bilo, da je izročila Ninusa smrti. Nato se je proglasila za kraljieo Niniv ter dala u moriti vse one, ki niso hoteli priznati njenega suverenstva.
Njen naslednji korak je bil. da je pričela z zavojevanjem celega sveta. Svoje življenje je prieelt. kot hčerka nekega -pastirja. Njena lepota in ljubkost sta ji pridobili sree Oannes-a. vojaškega gover-nerja province, v kateri je bila rojena. Kralj Ninus je bil drugi, ki se je poročil žnjo. Sedaj pa je bila kraljica Niniv. Po takem dvi» gneoju se ji ni zdelo zavojevanje celega sveta naloga, ki bi bila n«w mogoča.
Spravila je> na noge ter izvež-bala izvanredno uspešno armado. Na eelu te armade je osebno od« korakala proti perzijskemu kra, ljestvu, katero kraljestvo je premagala ter zavojevala. Prekanila je najbolj premetene perzijske generale in jene čete so se uspešna
predstavljalo slavo celega sveta.
Stara, izmozgana in obdana ori sovražnikov, med katerimi je bil njen lastni sin, je izginila koneč-no, — ne da bi kdo vedel kam. Ra<li njenega skrivnostnega uma k nenja je njen narod domneval da se je kraljico Semiramis odvedlo v nebo. Od onej? časa naprej se jo jc oboževala kot boginjo.
Boljše zdravljenje za manj denarja.
i Profesor Doktor B. F. Mullin
|	Slovenski zdravnik-špecijalist
| 411-4th Avenue, Pittsburgh, Pa.
( N»«**oti tl»T»« p«itt. C.trto p«>lopj« SmitkiitU St, Pilite ma I	»ra.«.)
Jaz sera na starejši zilravnlk-3pe» cijalist za Slovence v Pittsburgbu. 8Sdnirlm več kot 38 let boln® mo^ke in ženske. Ozdravil sem že na tisoče in tisoče os**b in morem tudi [ vaa. V ztlravljenju raznih bolezni Imam najrerje izkušnjo. Kablm samo najboljša zdravila. Imam najboljši elektrir-ni stroj za preiskavanje, iMitom katerega so vidi celo vaše t«'1o kt»t na dlani. K meni prihajajo ljudje od blizu in dalet\ «la jih zdravim. Zdravim razne bolezni n^peS-no >ji naglo. (>o\orim risto sloven-^•iko. .A I oje reue so /int-riie. Znanstvena preiskava zastonj. Pridite k meni kot k prijatelju.
Urada« ■«■«•: < d 9. ure zjutraj do 6. zveOrj. V nedeljo -am<> <>d 10. ur«- zjutraj do 2. popoldne.
je vodila svoje armade osebno j kaj ukrenilo, da bi se šlo ob osmih ter več kot tisočkrat riskirala svo- r/. "draja" in i>b štirih pa notri.
Tako smo pa v kapitalističnih ro keih >vojih 10 do 11 ur na dan.
Kar se tiče. napredne stvari, ne bom opisoval, ker »ni še ni dosti znano, pa vseeno, ko sem ravno hodil po eesti, pa vidim ttn piakat nabit na drog, kjer je bilo zapihano v angleščini, da bodo imeli Slovenci (Slovenian) veselico. Ne vem. kfciico j- to. ali so ,st» tukaj-šnji Slovenci poanuležili, ali pa zato. da je boljši "biznes".
Premog je 3 <lo 4 čevlje visok, pa tudi 2 čevlja, tako da se mora človek kar plaziti po trebuhu. Majnen-sko tlelo se težko dobi, taborsko je pa tako slabo, da bi človek kmalu ne mo^el prestati.
Za danes naj zadostuje, so pa zope-t. kasneje oghi-swu, če bo kaj novega. Sprejmite vsi trpini delavski pozdrav.
Vincent KUisnek.
Rumunski mir je odobren.
Trne translation filed with the post
Zapadna fronta
Francozi so zopet premagali Nejn-ce. — Artilerijska bitka pri Niep-pe sozdu. Nadaljnih sto jetnikov.
Trne translation filed with the po«t master at New York. N. Y. <>n July 1. l'.HS, as required by the Act of Oi-tolwr 0, lltlT.
London, Anglija, :»(). junija. — Francoske čete so zojm priborile značilno zmago v dolini reke Ourcq. Xa dve milji i fronti so potisnilo nemško črto za p<i> milje nazaj.
Pogumni vojaki so včeraj ponoči vprizorili napa I na vrh gorskega slemena med Mosioy in 1'a^-sy-en-Valois, sedem milj jugovzhodno od Villci-s. ('ottn-ts jroz-da. Xapad je bil vroč in težaven in Fram-iizi so v prvem navalu o-svojili sleme. Vjeli so dvestopet-
spor».zuma za medsebojno vpora !«o »seli skupnih zalog žita do pri-lio lnje žetve; to se je doseglo vsled prizadevanj.! avstrijskega cesarja Karola in nemškega cesarja.
* osji i- Karol je JI. junija poslal :iemši:einu cesarju pismo, v ka*e-ron je pojasnil neizmerne težkoče položaja glede hrane v Avstro-Otr-ski. nakar je cesar Viljem i/.-dal jiovelje, za. konferenco v glavnem stanu v Berlinu, kjer je bil navzoč tiiili zastopnik av^trijsko-o^rskega najvišjega poveljstva princ Windisidigraetz.
Fonckovi uspehi.
Trne translation filed with the post
master at New York. N. Y. on July 1, 1J»18, as required by tlw Act of Oetober G, 1017.
Fariz, Francija. .10. junija.
Porotniku Keneju Koiick se
je
Izmenjava ujetnikov.
True translation filed with the post master at New York, N. Y". on July 1. l'.JIS, as require*! by the Act if October 6, 1017.
London, Anglija, :i0. junija. — Ameriška in nemška vlada sta prišli do sporazuma za izmenjavo u-jetnikov moža za moža po posredovanju švicarskih zveznih «d»la-
master at New York. N. Y. on July 1, stj Pogajanja za posameznost i se lbl8, as required by the Art of October (J, 1!>17.
Amsterdam, Nizozemsko, :i0. junija. — Kiikor pi*avi neka brzo javka iz Kukarešte. je rnmunska zbornica v i>etek na svoji seji o-dobrila mirovno pogodbo s centralnimi državami. Mirovnim po-gojem so nasprotovali samo j»o-slanei Traneu, Caga«nes<-u, Co-dreann, Cuza in A ve resen.
Zračni napad na Pariz,
True translation filed with the post master at. New York, X. Y. on July 1, 1918, as required by the Act of October 0, 1917.
Pariz, Francija, 30. junija. — Ob 11.50 je bil oddan alarm, ki je posvaril prebivalstvo, da se je poročalo, da lete sovražni aero-piani proti Parizu.
Danes zjuitraj o pol eni je baU oddan signal "vse jasno".
bodo pričela prvi ali drujri teden v avgustu.
Citronino drevo.
Na bel papir naslikaj z navadnimi barvami, katere omakam«* v vodo, citronino drevesce z zelenimi listi. Sadje pa naslikaj s ei-troninim sokom — nevidno za o-ko — ali pa z mlekom, čebulinim in češnje vim sokom na primerna inesta. Kakor se je slika posušila, ne bode o sadju nič videti. Ako pa podržiš listič nad o»njem ali pa maješ z njim nad lučjo (prt mirnem držanju bi ti znal list zg" reti), prikazalo se bode sadje v srvoji naravni barvi. Podobico znaš podariti kateremu izmed družbe.
Steklo se reže s škarjami.
Vzemi kos tenke šipe. ki nuna nobene napake,' kakor naprimer mehurčke in pod rž i steklo pod vodo. Potem vzemi škarje in zabili rezati. Poskus se bo dal celo lepo izvršiti.
inšestdeset nemških vojakov, med |zdaj o ; -ij^!no priznalo, da je-izstrelil 4f» nemških letal.
Pon»čniku Foncku si* je oficijcl. no pri/nalo, da je junija opravi Ina tla tri sovražne a<>roplane, 'J?, junija pa dva.
Zdravim samo moške.
Dr. Koler je najstarejši slovenski zdravnik, špecjalist v Pittsburgbu in iiua 2S-letno isl lsnjo v zdravljenju moških bolezni.
Zastrupi jen je krvi zdravi s slovitim G0G. ki ga je iznašel profesor dr. Ehrlieh. Ako imate izpuščaje in mozole po telesu, v grlu. ako vana izpadajo la«je, ves boli v kosteh, pridite in ttfistif vam bom kri. Nikakor ne čakajte, kajti ta bolezen se prenese naprej.
Vso izločevanje iz kanala za izpuščanje vode zdravim po najnovejši metodi in v kolikor mo coče kratkem času. Kadar spoznate, da nimate več moške mtn-i. ne čakajte, temveč pridite iu vrnil vam bom moško moč.
Kilo ozdravim v 30 urali brez operacije.
"Bolečine v mehurju, od česar prihajajo bolečine v hrbtu in križu, palenje pri mokrenju
Slovenski zdravnik.
L't: !:i.VJul»;; ^tiU'jlljO poro.-:- borile proti velikanski premoči
in ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo.
Revmatizem, trganje, bolečine, otekline, lišaj, škroflje in druge kožne bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim v kratkem času. da ni treba ležati.
Uradne ore: V ponedeljek, sredo in petek oil zjntraj do 5. »>o-V torek, četrtek in soboto od S. zjutraj do 8. zvečer. V iunk-' ic rfo 2. popoldne.
Po ponti ne delujem. Pridite osebna Ne pozabite ime in številke
Dr. KOLER, 63& PENN AVE.,
PITTSBUROHt PA.
kater'mi s<» l»ili trije ea^tmki.
Zmajra, o kateri jiorm-ajo danes iz Belina, je bila jivojevana k;i kili ileser milj južno od Mimtpo-bert-Amblenuv črte, kjer so >i priborili Francozi v petek eno miljo in en četrt milje ozemlja na približno pet milj doljri fronti.
Danes so Francozi vprizorili lokalni napad pri Montpobertu v bližini St. Pierre Aijrle. S tem -n utrdili materijalno svoje nove j»o zieije ter vjeli razen lOiiO mož. katere so dobili v petek, še nadaljnih sto.
V istem sektorju opazili zadnjo noč, da koncentrirajo Nemci svoje čete ter da se pripravljajo m;i vroč napad pri t'utry.
Zavezniški aviatiki so dvignili nad to ozemlje ter vr«jli na Xem-ee pet toil bomb. S tem so jim preprečili vse priprave za napad.
Tekom noči s<> vpri/.orili Francozi več manjših napadov vzhodno od Amiensa v bližini Ifanjrar-da. V Vogezih so iMhili neko nemško skupino.
Feldinaršal TT:iije sporočil da Tii-s, d-; >e je vršil na ohch straneh «ozda artilerijski boj.
Bratska delitev žita.
True translation filed with the post master at New York. N. Y. on July 1. ltHS. as rcMpiinnl by the Aet if Oetober IJ. 11 >17.
Amsterdam, Nizozemsko. :i0. jn-nija. — Prišlo je do popolnega
I S C E
>e dobre dolarje. Jaz imam zelo dober les in plačam zelo visoke cene za Francf»ske doge. — Max FleJsher, 2.r)S Lewis St., Memphis, Teiin.
{-•">—G, do pr.)
Posebno blago, Judi tako ki se mnogo krat prikriva
To je razno tako M.mo ki se ne more dohiti povso<l in ga potrebuje vsak človek, bodisi star ali mlad. zdrav ali lH>lan, reven ali premožen. Z«*lo zanimiv. jKMliieljiv in ol>sežeu scznuinek in
••♦•nik pošljem brezplačno. Knjiga "Mali dnmafi zdravnik" cena -'< eentOT: v ziilo^i imam tu<li vsji v knjigi opisana zdravila.	t
MATH. PEZDIR,
City Hull StsOio«	\
P. O., Box 772, New York. N. Y.
HARMONIKE
bodisi kakrSnekoll vrste Izdelujem la popravljam po najnižjih cenah, a del« trpežno ln zanesljivo. Y popravo zanesljivo vsakdo poglje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu ln aedaj v svojem lastnem dopiu. V popravo vz»r mem kranjske kakor vse druge harmo^ nlke. Stare kupim ali sprejmem meno.
JOHN WEN ZEL, 1117 East (2nd 8U Cleveland. OkU
v
Telefon urada Court 3459	Telefon na domu Neville 1870 P
FRANCIS A. BOGADEK,
SLOVENSKO HRVAŠKI ADVOKAT
VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEDNICB. doba 103, Bakewell Building, vogal Diamond In Grant Sta.,	Pittsburgh, Pt
Nufroti Court Hoan.
Ali ste bolni?
Ako Imate kako bolezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje se na to, kateri zdravnik vas ni mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil Tam b« vade zdravje.
Oddaljenost aH pa pomanjkanje denarja naj vas ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate ln revne. Juz sem v Pittsburgbu najboljši Specijallat za moSke in sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-žarke, • katerimi morem videti skozi vas, kakor skoal stekla Imam svojo lastno lekarno, v kateri m nabajajo vse vrste domačih ln lmortlranlb zdravlL Ne bodite boječi ln pridite k meni kot k prijatelja. Govorim v vaSem jeziku. En oblak vas bo prepričal, kaj morem za vas stori tL
Imam Erlicnov sloviti 606 za krvne bolesnl ln ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tl-•ofie slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatlzma, želodčne ln jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične bolezni.
Znerne eeoe.
■of. Dr. H. G. BAER,
111 SMITHK1KLD ST,	PITTSBURGH, PA.
nasproti poŠte. VAŽNO/—OdreH to ln prlneal s seboj.
n
i
■ i^iii rm ar I^J. J ^


GT.AS N A KODA. 1. JUT*. 1918.
Sivčevi spomini
s
Humoristična črtica.
VOJNI TAJNIK BAKER JE POTEGNIL PRVI ŽREB VOJNIH OBVEZNIKOV LETNIKA 1918.
(Nadaljevanje.)
Kmalu s\a bila daleč naprej Lu Nekoč srečam svojega prejšnje-nončava kmetska mrha" je po-1 ga gospodarja. K<lo naj popiše^ kazala, da za mnogo piv košnje go-1 oči, katere je naredil, ko ane je' sposko živalico. Takšne dobre vo-'sj>oznal. Kakor dva laška oreha 1 i<- še svojega gospodarja nisem stali ste inn očesi i? pod čela in rad videl nikoli prej in ne pozriej, ka- bi mu bil poiglerial v glavo. d>a bi k or ravno t«-ga dne. Sieer trezen bil vedel, kakšne misli so mu ro-' možak, naleze! se ga je bil ta dan jile po njej. Da niso bile prijetne.'
takšni meri. da sem <_ra kot sije-1 to sem še uganil, drugega pač ne.! " t . . . i če ga pripeljal domov in m» pa mo- Hamn so ni zmenil zanj m v ]>n-
rali domači ne i zanesti z voza v lil- hod njem trenutku s\a že'bila mi-l
ho. Začudeni so zbog tega čudne-'mo njega; od tega časa ga nisem
ga pruora majali z glavami in go- v klel več.
tovo bi ne bilo i istega večera iz-j Začflo se je zame -elo novo živ-pra-fvanja koiier, ako bi bil jaz Ijen.ie. Nekoč se odpeljeva z go-j znal le količkaj go\oriti. Izpraše-Js]>odarjom .v mosto in tamkaj senu vali >o se med sehoj, žena deklo,1 p^jkrat videl železnico. Odpelja-J
dekla blapea in zopet naiobe. a ift sva se po železnici v daljnje ve-ker si niso znali dati od (tovora- *n!]iko «ne*to, kjer sva zopet izsto-bi ya za zdaj tudi od gospodarja'pila. Baron je najel v imenitni hi-J ne bili dobili po nobeni ceni, za- ^i stanovanje, zame pa hlev. ki je prli so svoje prazne govorne inli-'stal zadaj na dvorišču. Drugega' n«' in •><• vsled nenasičene radoved-Jdne me vpreže v dvokolesen voz.! m.sti nezadovoljni i .izšli \-sak po kakršnega še nisem videl nikdar.' svojem opravku.	j Ves zmeden sem bil, ko sem moral'
< ela zadeva med balonom ter^v novi opravi, katere še nisem bil mojim gospodarjem s,- j,» vršila vajen voziti po ulieah. jki kate-' navidezno ucopazovaua. Toda jio-'rih so se porivali in stiskali ljudje,} mahim in ponnalem — čeprav j'* živali in vozovi. Cela reč se mi je začetkom;', tudi moj gospodar mol- zdela nekoliko nerodna. Ker še ni-t čal kakor irrob — jHo so je me<l s<mii bil nikdar v večjem mestu.' ljudstvi.m šfp-tati to in eno; i/, zdelo >e mi je čudno, da se gnete mušiee je postala muha. i/ ninlie tolikšna množi« a mod visokozida-1 netopir iu lako naprej, dokler ni nimi hišami, a ]»riiuis na deželi pa dogodek po velikosti dol.il slon<>- j.* toliko praznega ]>rostora, da ve oblike. Kmalu se je baronu.'morajo na njive še eelo iz slame in kateri je vsled svojih odurnih last- -rare obleki- narejene možielje ter nosti žol pri ljudeh le nenaklonje- druge ljudem podobne postave nost. da, ponekod eelo odkrito no- staviti, vraštvo, smejala vsa okolica. Po-j Kako sem si
M i? pripela
Anglija
Piše P. W. Wilson.
Trne translation filed with the post master at New York, X. T. on July 1. mis. as required l»y the Act if October 0, 1917.
El:
Jugoslovanska
m =
Katol. Jednota

SKRETARV BAKE a DRAWS HRSTVNJ CAPSULE IN SECOND DRAFT UOTTEBYJ
~ <i V. BUCK j FWIM (t. K U
Posledice italjanske zmage
Piše Frank H. Simonds.
True translation filed with the post master at New York, X.
1JU8. as required hy the Act of October 6, ' M7.
Y. on July 1,
oddahnil, kr, sva Odločilni preobrat v boju oh re-'do odrezane.	S
log škode je imel torej po narod-' prišla z baronom iz mesta na po- f»iave je prišel v soboto dne	I o je bistveno zlo italjanske po-
meni izreku še zasmehovanje, a mi- sto od-dudeč me je mikal visok junija in tulce neposredne pogledi-V'icije. Bila je veliko večja slabost, dva j. gospodarjem sva imela ko- j.lot	,>>,j onstejši od naših
rUt. .laz sem imel to korist, da se met »kili plotov, in sieer je bil tajni je. vsled sv.je izkazane j i kosti j<0	„j (ia](, videti, kaj
ee, katen- je bilo pričakovali od k>» so bili Italjani po^ta^ ljt.ni v ši-italjanske zmage, se gotovo raz- rokom krogu o<t" Dolomitov .lu-sedanjega časa. \'sle<l fe- lijskili Alp ter od Kobarida do
vile do sed;
godilo bolj.-, gospodar i»=i je ime! pHkiiva pravzaprav. Kakor bi mi tJ:ii največjega zanimanja in po-'iuorja, kajti takrat, ko so bile il^-
ii'on mirov.'i!
šlo p«» volji, kreneva jo z
»a izogibal, da r'j e i 11 skozi <iun v ograjo. Ta<n nekaj
go-i»o- mena tem I
povdariti da je Italija. ]»• ■ Ijanske črte umikanja na varno za je i<apodila poraženega so-jAtližo več kot >to milj dolge, so
to dobroto, da p napram njemu iu
Nekaj g«i j' l"lo ,ram. nekaj pa j-^j j,. |>i|«že več konj in dvoko- viažnika preko reke Piave. <nlklo-'<e nahajali Avstrijci vedno v raz se je bržčas bal pivtrdne kim-tske i.^nih vozičkov: vse je tekalo in" niia >v,,jlt lastno ofenzivo ob t.-m [dalji kakih dvanajstih milj od do-
dirjalo. pa ve<ino le naokrog, i 'u- ča^u ter se /* |>et
kar ie delalo ofenzivo julija l!>lb.
dejstvo po-
UsUnovljeaa leta 1898 — tnkorporirana leta 1900.
Glavni urad v ELY, MINNJ	1
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Box 251, Cor.emaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pe«rl Ave., Loram, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Elv, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida-Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Elv, Minn.	\
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. "M", So. Chicago, HI. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. \
roke.	',ji
\ s-'unI d«>brega življenja pri do-'dil s«*m se takšnemu obnašanju in'/ive. sedanjem gospodarju '•»•mi postal za-toiij >eni si je skušal raztolma-j rp;iko presenetljivo
rul sem nrišel do i>re- i , •
oprijela delen- tičuili komunikacij. To je bilo. 1Ualue tonaže, katere so zmožni in
ki je padla v ivti čas kot napad
t;iko lep in vrl korenjak, da sem čiti. Naposlod sem prišel do P^'trebuje pojasnitev. katerih -e <lo- na Verdu«, tako resno. To je bilo. se dopadel vsakomur, komur srm pričanja, da se nima tej gospodi ^j.,;	nudilo. Če s,« vzame j k«»' j'' 'leJalo soško nezgodo pni
v preteklem letu tako
sena j ni
prišel pred oei. Mojemu gospmlar- nekoliko vrteti po glavi. Pozneje vi,(^n>v „bseg "zmage ter stopnjo ju so začele dobre ponudbe leteti ^»-h- sem v/vedel, da je ta	' 1H.retia čeprav za,%a-sne«>a v av-
od dne do dne bolj in b:>lj v hišo. prostor dirkališče, kjer se izkaau-'^^,.^ vrstah, bi <e gotovo pri-Ker >e mu je zdela škoda, d.i bi jejo dobri konjerejei in imoviti ^a^.yaio, iKh1o šle čete Diaza me rabil za pn^pntsto in težavno plemenitaši s svojimi čilimi ko-'	(Jo Tauli:«inentii ter spodile
kmetsko delo in ker je vedel ee- njiči.	Avstrijce iz~j>olovi«;e za sedem lie-
nili dobre konjske lastnosti, .kIIo-; Nekaj r-asa se mi ni nič kaj do-	U^ventega pa smo precej limaknejo
informirani, da je A\>t i ija' na trorah.
Kobaiiklu
nevarno.
Sedaj, l-:o se nahajajo Italjani
Vzemimo v naslednjem vpoštev nnmieijo. V maju leta 1915 so izdelovali Nemci po 250.000 izstrelkov na dan, od katerih je bila večina visoko eksplozivnih. An glija je prizvajala le 2500 visoko eksplozivnih ter 18.000 šrapnelov na da«. V decembru je bil izxlelek podvojen. V juniju leta 1916 je bil de ver krt večji kot v pričet ku. V decembru onega leta se je izdelek pomnožil petnajstkrat in v juniju 1917 osemindvajsetkrat. To izdelovanje se vrši naprej pok trni in polei in kadar se zmanjšajo boji, se nabere velika zaloga.
Dasiravno smo poslali polovico svojih delaveev v bojno črto, se je pridelek jekla skoro podvojil. Leta 1914 je znašal 7.000,000 ton: leta 191S, — to je v tekočem letu — pa bo znašal 12,000,000 ton. — skoro četrtina tega jekla gre \ izstrelke in eno petino porabi ad-miral.iteta. V Veliki Britaniji je 90 narodnih arzenalov ter 5046 c*o vlade kontroliranih tvornie, ki izdelujejo noč in dan municijo ter druge vojne potrebščine. Pri mitnici j i sami je zaposlenih 2.000,000 možkih in 700,000 žensk in nad 5,000,000 žensk opravlja danes te-žka dela za deželo in veliko njih prvikrat v življenju.
Ce vzamemo povprečno množino preko tedna za prvih deset tednov vojne, najdemo, da se je po-i raba mnnicije povečala petinšest-desetkrat, dočim se je izdelovanje strojnih pušk pomnožilo za devet-roi7vedli s:,0j000 ^odat-in r,desetkrat. Poslali smo iz de- uih nm -irnih yrst r),MM)((MM) tlo_
zele 2000 milj zelezniskih tracnic | , . . . . . , . - . ki,™ ii /.	.	. blatnimi tonami krompirja. Obde-
1(K)0 lokomotiv m na desetine ti-ii i • , ,• ,, '
- ,	. ilalo se je tudi -Mezopotamijo in
soeev železniških vozov. Mi ima- r, • . , , .	,	,
... . .	Egipt, vsled cesar se bo v tem lc-
mo 2-»6 suhih dokov, ki izdelujejo	-, n	.
. . . ,	, .	, J. tu prihranilo 2.000.01KJ ton prevo-
lo devetdeset odstotkov maksi- ' .	, „ .'	. -
za. Samo ob Evfratu se je tišin*
milj zemlje obdelalo. V Angliji
i i ii on , f>raVl ^ !e..su.hei obdelujejo 1.000.000 lotov ljudje doke U00 trgovskih m bojnih la- , - ? -	-	,• , ,
v ..	. -rtnrt. . k« stoje izven običajne poljedel-
d;j. \ enem mmu se je 1000 boj- sk#i industrije
nih lailij dovršilo ali pa popravi- T .
lo. Italiji in Frantnji smo poso-! NaJboTJ ^nafilno .zmed vseh pa dili na tisoče ladij, vendar pa se f d<lJ*?vo' <la J« '"i0 v	\n
je naš import tekom leta 1917 kot rUjem tn,V v Franf>,->1 ,e re<1'
P0R0TNIKI:	w
GREGOR J. PORENTA, Box 176. Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Elv, Minn.. Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN ]\IOVERN, 624 — 2nd Ave-, TV. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, 111.
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Eoi 17, Denver, Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne pošiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma ml strani članov se ne bode oziralo-
Društveno glasilo: "GLAS NARODA"
devetdeset i ve tonaže,
vsaki mesec se
Kako se novi
dar othpelje čez nekaj dni v baro- n:|V|. vlc-či po/.ornost različnih gle-'(t)HIU ja si,.er proti ,i\entualni ila-nov hlev. I lil je torej le navidezno dajočih gospodov, ker me je i/-!|i;,n<ki ofenzivi, moj gfnsp<»dar, pravzaprav ,pa le podbujalo ii. mi prvikrat dalo ol»-1 ' Katera je torej smisel italja>iske posredovalec, ker si je bržčas ba čutiti neko posebno čustvo, katero' strategi jo ? Veliko ofenzivo se je rou vtepe I v glavo, da me hoče na se imenuje častihlepnost. Bile so'z:ivnti|o s strašnimi izgubami in tsak način imeti, a ni hot«<d — i"' za zdaj samo pred vaje. V nekate-jt„ je imeiu „čividno posledico o-
Ce 1.
čil se je naposled k prodaji in ro- p:uiai(» dirkanje, pa privadil sem\,lf,bro
mal sem v drug.- roke. Kako se pa Nt. vendarle te okrogle ceste brez',,ripravibi svojo glavno obrambno',*,, j.kati proti iztoku ter bi še ve-začudim, ko me moj mm g<*spo- kon,.a in ]-,..,j(i Kmalu sem začel irto v pl.,.lt.j r, ,Xul\ 7a Tagliamen-1 (lno obstajala stara grožnja na go-
za reko Piave, morajo izčistitijržalo brez vsakega zmanjšanja, manj kot dvajset milj iu vsled te-j To pa raditega. ker se je vsako ga je vrjetno. da se mirno lahko j ladjo, ki je bila na razpolago.
če se izsili postojanke boljše uporabilo. Pred vojno je •i pa zopet pričeli
i m
I
svoji užaljeni časti -tudi ni smel rjh ,lneh sem bil na dirkališču žt

Klabijfinje morale- armade naroda.
kojega civilna morala je notonč-no nizka. Taka poročila, kot jili
priti v dotiko - kmetom, kateri kakor doma in nisem mogel dru-/mu je na ]»rav občutljiv način vce-j „a,-.e (}.v pusjii vsakega konja pil celo drugačno prepr-i&inje o'y.adaj. Kes mi je j>remnogoki-it]ih,aiilo n!i „ bitki ob Piave. kažejo, vrednosti kmetske pesti. Sieer bi primanjkovalo sape. pa ugnati se\ia so s<. ploti koncu Avstrijci u-pa banm sam it;d< ne bil nič opra-\,jsem (jai po nobenem tekmecu, vil pri nakupu. Kakor je moj do- priSe, ^ ^^ dj)n di).k<?
sedanji gospodar^sovražil olioioga^^ S). jo .,;lf. tHll m 0,rJ..lj0 t(>r fytffyM za seboj topove, ljudi
^ vozov in konj je bilo od vseh kra-
maknili v neredu. tovih točkah bližal
i se je na go-katastroti ter
ral:. bi bili v tem večji nevarnosti, čim dalje bi prišli proti iztoku, in sieer ,Pred vsakim usPešnim prodiranjem Avstrijccv z ričev in proti \' <1 ron a-V i c e nzld -Tre v is<» železnici. Šele potem, ko se bo nevarnost v gričih odpravilo, bo varno prodirati proti iztoku.
Kot stoje stvari sedaj, imajo Italjani vse prednosti od njih se-
ko opaziti tako zdravo naravno naraščanje prebivalstva, kar je pripisovati v glavnem skrbi, katero se posveča sedaj otrokom.
Odkrito rečem, tla sem presenečen izvedeti to, kajti še nikdar v naši zgodovini se niso ženske lotile tako težkega in napornega in-
,T	A . - ... ... dustrijalnega dela. One pa s0 do-
V avgustu 1914 smo imeli 4 miljo- ])rf) hranjene in dobro la-.a.
II At' * nil k/vin U 1 n <1 . i	*	'	^	*
ne. Za civilno prebivalstvo, ki ni
. ,	zaposleno na tak način, so živil-
m nase pat mine čolne se ske racije ostr(1 M ki vklju.
je pomnožilo od dvanajst,!, - to fuj	fwnta surovega mashi
mogel Diaz je enega ducata. — na 3300. Od i	•	i
- ,	ali margarina, vendar pa si mora-
13.000.000 mož. katere se ie pre- + »T- , , '	,,
.	..;	te izbrati meti obema vrstama. Da
vedlo prfko morja, se jih j** izgu•1
bilo le 2700 vsle<l akcije sovrai-
vsakih sto ton iakfij prineslo 106 ton blaga, sedaj pa prinese povprečno 150 ton.
Se eno besedo glede mornarice t avgustu 1914 smo imeli 4 miljo-nov ton bojn'-h ladij. Sedaj imamo 6,000,000 ton. Naše uničevalce min in naše patruLne čolne se
danjih postojank, imajo v posesti nika. V enem mesecu je angleška
se tnrščice ne eksportira iz Amerike v velikih množinah je pripiso-
jev. Takoj sc je oknjo mojega ba-
plemenitaša. pokazal bi mu bil go-' tovo hrbet in rekel: "Kaj, tubi
oholemu badiaču na j bi prodal ko- nm;r/|)ra]a umfa UM,spodov, „. kanja ? Rajši vidim, <ia si zlomi vrat terniki pa so Obstop51i nH.„e. gle-in f-a odvede konjederee^ Kakor ,laH Ine od do vrhfJ <h] glave
ter zopet narobe iu ki-k i mal i. kakor bi ve bil
pa in ga privoščil tebi! Tamle so d<J repa duri in bajd z Bogom! Sieer... " ni;dj tor Da sem prišel v l>arooov hlev.
pnsel v ikj	"l^-(konj. Prerad bi jim bil ipokazal
me ni mnogo brigalo. Kdor prepo-,kopita	ko sem bil mlad, sem
tuje količkaj ^veta in živi sedaj M,	/daj soni pa konj in ,lM.
v teh, sedaj v onih iw.merah. q>o-'(lnigega, pa opustil sem takšno 'ane — posebno če je konj — ne- poC.ctje ker ^ me ^ l)il? ako miriioduM-u. Tudi v novi slu- ra2nov,^tne iz|-n;njt. iu ki.v llLse;il >1 se me je godilo dobro. Ker sem ,hotel sU)Plll„ h živel doswbij le b<»lj v 'PJ-«'P«°-j,atlležnosti.
h odnošajih, se <lolgo nisem . . .	.... ...
,	i-.- j	i - | Jn (začela se je dirka. Najprej
gel privad-iti vednemu drganjn .. , .. . . . .	, 1 .
. , , . .	, • • .so dirkali jezdeci dmg za drugim
s slamo, krtačami m enakimi pri- , . . . ...	... ,
,	- i i 'kakor kobilice ik> senozeti in eden
pravami. Kmalu pa sem prišel do . . , . *	.
si je celo zlomu roko, ker se mu
i je bolj mudilo kakor njegovemu
gospodarju delati
črte v notranjosti ter lahko hitro'mornaric zaznamovala (predstavljajo rezerve s centralne točke ali proti severu na trentin--.!;o fronto, ali pa proti iztoku proti kakemu napadu, prihajajočemu od črte ob Piave. Avstrijci ne 1110-
6 000000 krote.
vati temu, ker vsebuje preveč mo-
•materijal. Zakaj se jih ni zasledovalo iztočno od Piave1 ter proti vsakemu sluiaju?
Najbrž '/.ato. ker je italjansko1 rejo iprcmikati čet z gora na pla-»lavno poveljstvo spoznalo, da se'njavo ali s planjave na gore. ne da /bira nova vihra na treiithiskihj bi jih prevedli preko dvesto milj tiorah, najbrž, ker se je izvedelo železnice preko Beljaka. Močni o hitri koncentraciji nemških di- morajo biti na obeh krilih, da pre-vizij na planoti Asiago in v gore-j prečijo mogočen napad na enem
ini vse ter na
•strij-skega udarca. V gorah niso takojšnjo razpoLa-go na enem ali boji nikdar dospeli do ostrosti in [drugam krilu.
obsega, ki ga je bilo zapaziti v do-J Domneva se lahko, da je prene-lini. I/ številnih različnih virov,hal Dimi le, da organizira ofenzi-
\ 1Z1J na piauoil ^VSIdigO 10 \	: 1" ^^ 'J"	' ""I'"«
nji dolini Brenta. Kot stoje stvari krilu, dočim imajo Italja sedaj, se je izvršilo le polovico av-j svojo očete koncentriraiie
milj potovanja ali 250-krat kro«r -	,	, ,
i- , , , m ,	.	nočem re^.-r le eno besedo ali
zemeljske oble. Tako tesna je bila dye „,ede financ pml vojn<> -e
blokada Nemcje da m v b*n znažal na5 narodlli (lo,„ ^„-,00,-' mt. ena ladja, trgujoča z (KK).(K)0 v marcu nas,tujega ie. nevtral mi deželami, sla preko se- t;i bo /na-al .^40.000,000,000. Pred vernega Atlantika m Arktika'./ yojno sfilf)	$1}000,000.000 na
ne da bi se jo preiskalo.	]QtQ daykp Dan€f? pa pobiramo
Prihajam sedaj k h>ram	. ^000,000.000 ali vec kot je zna-
Leta 1917 smo delali 1.000,000 -.al nag. narodni dolR v mirilih ,a. akrov k našemu obdelanemu oze-'sih Noyo obda6enje
bo prines.'o
v tem letu .$570,000,000 v polni
prepričanja, kako lunno je takši)i> deganje in snaženjeu
Po
zunanjost i sem postal ves ditiga-čen. lep in zalit, gladek in svetel, a mišice so se mi utrdile in u kropile. da sem še komaj poznal siv-mega sebe. Dolgo č*Lsa nisem trpel skoraj prav nič. Samo včasih sva se peljala z baronom na izprehod, a takrat je moralo iti po bllskovo. Oh, kako so ljudje prodajali zijala za nama. kadar sva kakor hudournik drčala po cesti. Kakor žabe so skakali ljudje raz cesto iu malokdaj so imeli čas pogledati, ali bodo skočili T*h trato ali pa v obcestni jarek. Baronu se je tako dopadalo takšno kobicanje, da se je premnogokrat glasno nasmejal J-ji" me še nalašč tiral ob cestnem Marsikatera kletvica in ro-ita ljeseda je zadonela včasih za a baron se ni brigal ua njo, še manj.
prihaja spoznanje, da so čete so-^vo. Ni neiiiogoče, da ga je obseg vražnikia v gorah čakale gotovega njegovega uspeha presenetil. Bolj napredovanja v ravnini, prodno so, pmpričevalen vzrok za njegovo udarile, in da to napredovanje ni .odločitev. da noče iznabrt.i zmage, nikdar prišlo.	pa je najti v natančnem spozna-
Š tem pa bi ostajala pretnja še vanju nevarnosti, ki še vedno ob-konju čez glavo, m ko se je par-j nadalje in daljše zasledovanje A v- staja, ('as za ofenzivo more biti po ki-at prekobienil. obležal je mirno strijeev v ravnini bi bilo nevarno.!njegovem preudarku le oni, ko ob uirkalisčni cesti Drugi gospod-'dokler bi bile še vedno končen tri-j bodo Avstrijci tudi v gorah vpri-je so mu šele pomagali iz pozab- rane mase čet lia eksponiranih in zorili svoj naval ter doživeli po-
konju; kakor klopčič se je pognal
Ijivosti ter ga postavili na noge. češ, dngokrat pa skači po tistih udih. katere ti je Bog dal za skakanje. roki pa vtakni v žep. če ju
nevarnih točkah v Trentinu in v .raz. To je tem bolj irjetno, če ima gorenjem delu doline Piave. ion informacije glede nagromade-
Vedno je bistveno obdržati v du-Jnja nemških čet v tem sektorju, dn razmerje med zemljevidom in V vsakem slučaju pa vidimo se-d rmra če ne znaš. uporabiti ali pa'strategijo pri katerikoli kampanji daj. da se avstrijskega poraza ne če ste ti napoti. Smilil se mi je si- na Beneškem. Avstrija drži v svo- more pretvoriti v Jeno. A\"Strij-romak. pa uisem mu 'inog«'! poma-J jih rokah vse 'visoko ozemlje se- sko umikanje ne spominja glede
verno od ravnine, razven majlme- obsega ali naglice na umikanje ga roba. V preteklem letu jo sko- Nemcev <k1 reke Mame. Kot kaže. ro ipognala Italjane s tegti tenke- niso btaljftni vprizorili
ga ti.
(Konec prihodnjič.)
FOOD
m vin
THE
'WML
■ " , M l
resnega
ga roba. < e bo kdaj v stanu sto- p<sski*sa. da bi potisnili Avstrijce popolnoma prepričamo o tem. riti to. potem se bodo morali Ita- daleč preko iztočne obali Piave in Ij-uni umakniti do reke Adiže in še vse kaže. da se položaj približno ne bodo v stanu umakniti se hitro stabilizira na črtali, kjer sta stali s svojih pozicij ob Piave od Mon- obe armadi, predno so Avstrijci <ello do morja, potem bodo dozi- prizorili. svojo ofenzivo. Če« bodo veli velik poraz, kajti njih glame te razmere prevladovale, poten komunikacijske črte v ozadju bo- moramo označitiritaljamko z^nago
kot sijajno defeuzivnio bitko, ka- 'lobi d 'anajštih mesecev in vzvi-teri je sledilo pametno vzdržan je seno nad "vsak dvom jf\ da J> An-od vsake nevarne otentdve, dokler S'ija uspešno financirala karkoli bi se ne ustavilo neizogibnega dru- ho njen delež v vojni tekom mo-gega udarca sovražnika. To nika-'rebitnega nadaljevanja vojne, kor ne zmanjšuje saj a ju osti ita-j V'zrok, da sem prediožil ta dej-ljanskega uspeha uspeha. To ne stva ameriškemu občinstvu, je biT zmanjšuje njega vrednosti ob tem dvojen. Prvič sem hotel pokazati času, vendar pa naj bi dovedlo do df_ Velika Briranija še ni izčrpa-previdnosti glede prerok<>vanj o na vsled vojne, da je nasprotno še neposrednem polomu avstrijskih 'veti no v stanu nuditi veliko po-annad.	(moč. Ne dvomim, da bi mogel, če
Piave zmaga je bila defenzivna bi bil v enaki meri seznanjen z •zmaga veliko večjega obsega kot razmerami v Franciji, povedati pa prva zmaga ob Yipres. Rešila stično povest c našem najbližjem je Benetke in Beneško ter dala|zavezniku, kjer je bilo na enak novega upanja in zaupanja celi za- način opaziti naravnost presenet-vezniški javnosti. Ni pa bila to,	organizacijo vseh narodnih
v kolikor moremo videti sedaj, od-'sil za vojno. V nekaterih ozirih je ločilna bitka v smislu uničenja po-jnčividno, da bi bila Aglija lahko ražene armade ali umaknenjaj - - ■ ■ ■	■
slednje iz postojank, katere je za- w, vze,inala pred bitko. Vsled tegu| nudi ta bitka oči vidno primero z 'R našim lastnim Gettvsburgom. Mo-l5
I
storila več. Upam, da bo ojačena po vzgledu Amerike na zelo dra-ičen način nastopila proti vsakemu zlu v svoji sredi, ki bi moglo oslabiti njen sklep ter podmknira-ti njeno uspešnost. V teb smereh pa je storila vsaj nekaj. V njenih t vomica h ni bilo še nikdar tako -.trogega nadzorovanja moralnega življenja uslužbencev in še nikdai se ui >kušitio tako odbx*no zagotoviti to, kar imenujete vi blagobit tak.i možkih kot 'deklic. Nikakih žganih pijač se ne destilira sedaj za konsuni, — raz v en za konsura • nI >trani Nemcev, kateri dobivajo ta špirit zastonj v obliki izstrelkov1. Popolnoma rad pa priznam, da je naša bistroumnost še vedne v škripcih radi Irske.
Drugič pa hočem staviti nasproti gori navedeni rekord temu, kat seiu slišal glede Nemčije iu Av-stro-Ogrske. Armada kajzerja jc še vedno dobro prehranjena, dobro opremljena in lojalna, a nemške iinance so naravnost obupne Prebivalstvo Nemčije pada na zelo resen način. <rlede življenj izgleda, da bo stala ta vojna Nemčijo prav tako mnogo ljudi kot j*' znašalo eelo prebivalstvo Belgije — to je. če vračunate vojake in civiliste stare in mlade. V Angliji in Franciji se je zdravje in moč narmda v celoti dobro vzdržalo. — Jaz ne rečem, da se je zgodilo to raditega, ker je manj zdravnikov in pomanjkanje zdravil. To je prišlo deloma raditega, ker nimajo ljudje časa misliti na sebe same. Tako je napriiner opaziti med civilisti veliko manj umobolnosti-kajti umobolnost je dete sebičnost«. Vaši tovariši v Evropi so šil skozi trde čase. vendar pa jih drži pokonci prvienost njih stvari tr, njih vera je bila še ojačena, ker vedo, da bi velika ameriška ar-madfi nikdar ne prišla njim na pomoč. če bi se dvomilo o tej pravičnosti. Potem ko sem slišat nekaj o notranjih razmerah v Nernčij; ter primerjal njen položaj z našim lastnim, nisem bil še nikdar bolj prepričan kot sem danes o gotovi zmagi Združenih držav ter njih prijateljev.
Cvetlični popki se naglo razcvet*.
Poreži sveti k'1 ne popke ki so že dovolj razviti, na prav kratke pe-cuje in jih postavi v votlo, v kateri si bil prej raztopil solitar. Naglo se bo*lo popki razcveteli.
ramo čakati še teden dni, da se
vsa zmainenja, ki so sedaj na razpolago, kažejo, da sc bodo za ne-' kaj časa Italjani omejili na defen-zivo. Veliko znamenj je tudi, ki kažejo na nov naval sovražnika in p v tem času z nemško pomočjo kot 4 v dneh Kobarida.	ftk
Ako ste se ponesreeili na železnici, poulični kari ali pri <lelu in si želite nasveta, kako postopati, da izterjate odškodnino, tedaj se zaupno obrnite na mene. Jaz Vam bodem dal potrebno pojasnilo, kako Iiostopati v takem slučaju. Pišite ali pridite osebno.
slovenski notar in tolmač vogal Diamond in Grant Street, Pittsburgh, Pa. »oba 102'Bakewell Bldg., (nasproti Court Housa) Telefon Court 3450.	Svoji k svojemu.


GLAS NARODA. 3. jn:. iai8.
SLOV. DELAVSKA
UiUMvljcntdo* 16. •vgutu IMft.
PODPORNA ZVEZA
lakorporirana 22. april« 1909 ▼ državi P«u
Sedež: Johnstown, Pa.
GLAVNI URADNIMI f PrMMdnllt: IVAN PROSTOR, 1098 Norwood B'tL, Cl#rWa»d, Okla. Podpredsednik: J08IP ZORKO. R. F. D. 2, Box 118, Weat Newtoa, Pa. G la ml tajnik: BLAŽ NOVAK, «34 Main St.. Johnatown, Pa. L Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClČ, 634 Main SL. Johna town. Pa. A Pom. tajnik: ANDREJ VIDRICH, 20 Main Street, Conemangfc, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE. «502 SL Clair Are., Cleveland. Ohio. Pea. blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. 2. Bos 27. Bridge*«*«.
oau.
NADZORNI ODBOR! PrMaednlk nadeor. odbora: JOSIP PETERNEL, Bok 96, Wllloel, Pa. L aadaornlk: NIKOLAJ PO VŠE, 1 Grab SL. Nnmrej Hill, N. 8. Pltt» bnrgh. Pa.
I. aadaornlk: IVAN GROfiELJ, 880 M. 137th SL, Cleveland. Obla.
POROTNI ODBOR i
Pradaedall porot odbora: MARTIN OBERŽAN, Box T2, Raft
L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. 8, Box 148, Fort Smith, Ari. A porotnik: JOSIP GOLOB, 1918 So. 14tb SL. Springfield. I1L
VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. XOBIP V. SRAHEK, 843 B. Ohio SL, Plttabvglk, Pa«
G lami arad: 834 Main BL, Johnstown Pa.
URADNO GLASILO: "RLAB RARODA". 82 Cortland t Street, New Tort GUf<
Cenjena drnitm, odroma njih uradniki, so nljndno prolenl, poMljatl Vm doplae naravnost na glamego tajnika ln nikogar dragega. Denar naj se pošlje edino potom Pofitnlh, Expresnlb. all Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom prlmtnlb čekov. Nakaznice naj se
nsNlovlJsjo: Bla* Novak, Title Trust A Quarantee Co. ln tako naslovljene poAiljaJo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnla.
V slučaju, da opazijo draltvenl tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urada glai tajnika, da se v prihodnje popravL
UNIČENJE
Spisal: L. OSBOURNE
_ Kakšno napako? — se je začudil Pinkerton.
—	V poročilu je rečeno, da je med njimi en Kitajec. On pa ni Kitajec. pač pa Kanak, najbrže s Havajskega otočja.
—	Kje si pa izvedel?
—	.laz sem jih videl včeraj vseli pet t gostilni. — Štiri mornarje in kapitana. Kapitan je včeraj pripovedoval vso to zgodbo in bi jo bil že včeraj lahko slišal, če bi sedel malo bližje njihove mize.
—	To nima nobenega opravka s to stvarjo. Vprašati sem te le hotel, kako je z onimi dolarji, ki leže na pesku? — Ali jih zagrabiva. Louden? — Kaj misliš, ali bi se izplačalo?
—	lraeu:iio bi se izplačalo — je rekel Pinkerton prepričevalno. — Ali nisi poslušal, kako se je izrazil prvi častnik o ladji? — In polog tega eenijo sam tovor na desettisoč dolarjev. Po mojih mislih bi se dalo napraviti kakih tristo odstotkov.
—	Ali si že pozabil, da je kapitan sam rekel, da je riž najbrže poškodovan *
—O. na* to se sklicuješ. — Kaj pa je riž? — Riž ni nič. — To je stranska stvar. — Zastran riža si ne bom belil glav?. Jaz računam samo čaj in svilo. — Najboljše bo, če natančno preštudirava natančen seznam tega tovora. — V eni uri se bom sestal pri Lloydu s Trentom, in ko se bom vrnil, mi bo ves položaj tako znan kot če bi sam gradil "Lastavico".
—	Ti si pa res pozabi ji v, diagi .Jim — sem mu rekel. — Predno misliš dobiti plen, moraš kupiti ladjo. — Koliko bi pa stala?
—	Sto dolarjev — je odvrnil tako hitro kot da bi imel odgovor že na jeziku.
—	Iz česa sklepaš to?
—	.laz ničesar ne sklepam, ampak natančno vem. — Kako sem pa kupil ladjo "James L. Moody'' za dvesto dolarjev, ko so bili sa. mo njeni čolni vredni štirikrat toliko? — Moje ime je stalo prvo na listi. — Ponudil sem zato tako malo, ker sem se skliceval na veliko oddaljenost. Podrta ladja se bo samo za ono ceno izžrebala, katero bom jaz ponudil.
—	To pa zveni zelo skrivnostno.
—	Ali misliš, tla se bo vršila dražba v kaki kleti, in ne na javnem prostoru V — Ali bi se ne mogel kak čisto priprost človek, jaz naprimer, zanimati za stvar?
—	Seveda, dražba je javna m se ne bo vršila v kleti. Vsak lahko pride, toda ponudil ne bo nihče več kakor midva. — Če bo kilo poskušal, mu bo kmalo zmanjkalo sape. — Proti nama lic bo mogel nikdo ničesar opraviti.
—	Kako da ne?
—	Nič*., dobrega prijatelja imam. — Gospoda Longliursta. — On je duša vsake dražbe, čeravno je ne vodi on. — Počakaj malo tukaj. Tekom ene ure bom že tukaj.
j Dalje prihodnjič.)
Kako se pripravi ruta, da ne pušča vode.
Tanko ruto nadrgaj dobro z lesiejekovim semenom ali prahom in ne bode puščala vode. V robcu iahko preneseš vodo in ne bodeš i pisava je izgubil niti kapljiee. Lesičjekl raste po gozdih in v dolgih vr-' veh. ki poganjajo po dva klasja. Ako jih nabereš, odpade iz klasja rumenkasti prah. ki gori skoraj kakor smodnik. Ponekod imenujejo lesičjek tudi omelišje.
primešaj nekoliko železnega vitri-jola (zelenega), arabskega gumija in salmijaka. Ako piše s to teko-čio, izginila bode pisava v 24 urah brez vsakega sledu.
ki postane še le črna.
v vodi
Črnilo, ki izgine v 24 urah.
Skuhaj šiške, katere najdeš na hrastovem listju (krogljioam po-'smo. Pisava bode postala dobne izrastke) v razjedni vodi. in črna.
Zdrobi železnega (zelenega) vi trijola in ga raztopi v votli. Nato napiši na snažen papir z novim peresom pismo. Kdor hoče to pisavo citati, mora vzeti na pol litra vode 8 gramov zdrobljenih šišk s hrastovega listja, dobro pre mešati, tekočino precediti skozi prt in skozi tekočino potegniti pi-
takoj
644 Pemi
avenue
Pittsburgh, Pa.
ZA "GLAS NARODA" J. T.
1."
Nadaljevanje, i
Dr. LORENZ
EDINI SLOVENSKO GOVOREČI ZDRAVNIK fiPECUALIST MOŠKIH BOLEZNI
MoJa stroka Je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jaa sam že zdravim nad 23 let ter imam skušnje v vseh boleznih ln ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti ln spoznati va£o bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko<l 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa Je, da vas poopolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim-preje.
Jas ozdravim zastrupljeno kri, mazulje In Ifse po telesu, bolezni v grlu, izpadanje las, bolečine v kosteh, stare rane, živčne bolezni, oslabelost, bolezni ▼ mehurju, ledlcah, jetrab in želodcu, rmenleo, revmatlzem, katar, zlato žilo, navduho Itd.
C Uradne ure so: V ponedeljkih, sredah ln petkih od 0. ure zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do 2. ure popoldne*. — Po pošti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite Ime in naslov:
Dr. LORENZ, 644 Peon ave., Pittsburgh, Pa.
Nekateri droel zdravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. Jaz znam hrvatsko Be lz starega kraja, zato vas lažje zdravim, ker vas razumem.
Cvetlice skupno izpremeniti po barvi,
M }
Da lahko cvetlice skupno izpre-V> meniš po barvi, potrebuješ praška. ki ga narediš sledečih snovi katere moraš prav dobro premešati: nekaj ambre (dobiš v lekarni 30 gramov salmijaka. 15 gramov vinsko-kamene soli, 15 gramov lugove soli ali pepelike, 4 rame lavendlovega olja, 15 gramov živega apna in dva divja, v prah zdrobljena kostnja. Te snovi dobro premešaj in daj v steklenico z veliko odprtino — kakršna se aprimer rabi za ukuhano sadje --zamaši jo z za t i." eni (gobo) in reveži počez svinjski mehur ali ergamentni papir, katerega pa moraš (enega kakor druzega) do-ro pomazati z oljem, da se snovj ne izpuh te. Vse cvetlice, ako so ,u-i zvezane v šop, bodo se po Dam izpremenile, ako jih obesiš ali po-ržiš nad prašek. Ostri duii pra-kov izpremeni vse barve in sieer bodo naprimer bele cvetlice postani ni e-ne, rudeče bodo črne, vi-oličaste zelene, bledordeče svetlo-zelene itd.
Zanimivi poskusi
Jaz nisem niti slutil, da bo ta prizor začetek prvega dejanja moje življenjske drame, kljub temu mi pa ni šlo vse. kar se je zgodilo oziroma obraz kapitana, nič več iz spomina.
Kot že rečeno, ja/. nikakor nis.-m bil prerok, pač sem bil pa dober opazovalce.
Nehote se mi je vrnilo v dušo prepričanje. da je moral ta kapitan Trent nekaj strašnega doživeti.
T!e>, je svojo zgodbo pripov-doval ei-to priprosto in skoraj z nasmeh« m. kljub temu sem pa čital v njegovih modrih očeh in v njegovih potezah nek nemir in nek strah. — Česa se je bal? — Zdelo se m i je, tda je moralo biti nekaj zelo hudega. Ali m> mu pa živci s.* vedno trepetali vsled strahu, katerega je moral preživeti, ko se je ponesrečila njegova ladja.
Poznal se m prijatelja, ki je bi navzoč pri neki železniški ne-sreei. še dolgo in dolgo leta zatem. *e je včasih, sredi najbolj prijaznega pogovora stresel in vstrepetal po vsem telesu.
Kapitan Trent »ieer ni bil nervozen, toda zdelo se mi je. da st nahaja v istem duševnem razpoloženju kot moj prijatelj.
Ko sem prišel naslednji da»n v p sarno. je bil Pinkerton že no-trl. kai ni bila navada pri njem Ker je /.večer precej dolgo delal, je naslednjega dne ponavadi spal do devetih ali desetih.
s del je pri p'salni mizi ter imel pred seboj časopis ** Daily Occidental".
Ta časopis >e je razlikoval '1 drugih ameriških listov v tem, da ni prinašal naslovov z dva pah-a velik.mi črkami, da ni na dolgo m široko opi-oval \».ike stvari ampak samo dejstva. — List je prinašal tudi najbolje trgovske vesti in vsled tega sem ga naprajše prebiral.
— Louden — mi j»* rekel — ti mi vedno pripoveduješ, da imam preveč železa v ognju. Oii sedaj zanaprej pa ne lxnli več tega mnenja ainpak mi vedno pridiguj: — l e vidiš ležati dolar na ulici, se skloni in ga poberi. — No vidiš, sedaj sem se pa izpodtaknil nad kupom dolarjev, ki leže v Tihem oceanu na neki pečini. — Poslušaj. kaj piše tukaj.
Zopet je vzel časopis v roko ter mi začel čitati;
Angleška ladja "Lastavica" ponesrečena.
Angleška bojna ladja "Oecanie", ki je dospela včeraj v naše pristanišče, je pripeljala seboj kapitana Trenta in štiri mornarje z ladje "Lastavice", ki se je ponesrečila pri Midway otoku. Ladja "Lastavica" je imela dvesto ton deplacemcnta in je že dve leti na morju. Kapitan Trent je zapustil 8. decembra llonkong. Naložil je bil riža, svile, čaja in drugih k'tajskih predmetov v skupni vrednosti 10T(X)0 dolarjev. Vse skupaj j<* imel namen pripeljati v San Fran-< iseo. Pri 28. stopinji severne širine in pri 177 stopinji zapadne dolžine mu je zmanjkalo vode. Pomagal si je s tem, da je začel pluti port i bližnjemu otoku Midway, ki je označen kot postaja za premog. —
Knjiga, kjer je to čital. pa ni poročala prav. Ko se je približal otoku, je izprevidel, da to ni nikaka postaja, pač pa le skupina koralnih otočicev in pečin. Ptičev je bilo dosti ter tudi preeoj rib v laguni, toda votla, na nekem otoku, do katere so mornarji le z največjo težavo prišli, je bila slana. Na ladji je bilo sicer še nekaj vode, ki je pa že začela smrdeti. Ladjo so imeli zasidrano v malem zalivu. Osem dni so bili mornarji tam in so silno trpeli vsled žeje. 17.
SLOVENSKI (KRANJSKI) REKORDI.
decembra je sklenil odpluti, vedoč, da bi morali na otoku vsi žeje pomreti.
Ko so se nahajali na odprtem morju, je nastal silen vihar, ki jt vrgel ladjo na pesek. Pri tem. ko se je ladja nagnila, je zadela ob koralno pečino, ki ji je poškodovala bok. Mornarji so izjavili, da bo riž najbrže ves uničen, »ločim so dragoeeni predmeti na varnem, ker se nahajajo v zadnjem delu ladje. Naslednji dan je dospela v bližino angleška bojna ladja "Oceanic", ki je vzela Trenta in mornarje na krov. Imena rešenih so sledeča.. Kapitan .lakov Trent iz Ilnlla v Angliji. Elias Goddcnssal iz t hristiansanda. Ah Wing iz JSane na Kitajskem, .Itdin Brown iz filasgowa in .John Hardv iz Londona.
Ladja " Lasiavij.a" je stara deset let in bo jutri zjutraj ob desetih na trgov-ki borzi prodana na javni dražbi. To se bo zgodilo po naročilu Llovdovih agentov.
Nadaljna poročila: — Proti večeru je obiskoval poročevalec prvega častnika angleške bojne ladje "Oceanic". Častnik mu je potrti i! ^Trento vo izjavo. "Lastavica" je v dobrem stanju in se bo lahko vzdržala do prihodnje zime.
Ko mi je Pinkerton to prečital, sem prikimal ter rekel:
_ Stvar je jasna in lepo opisana, samo škoda, da ima eno napako.
Ir-v-ygSts:
Sežgana pisava na roki.
Z beljakom napiši neopazovano na roko nekaj besed. Mesto beljaka je dobra tudi slana voda. Do-tične besede napiši tudi na listie in ga vpričo gledalcev zažgi. S pepelom si odrgaj roko in pisava se bode videla na koži.
%
Kakor kamen trdo jajce.
Položi kurje jajce pet dni v ki? (jesih;, potem je pa zagrebi trideset dni v sol in pot salo bode trdo kakor kamen.
Kako se prereže steklenica.
Položi okrog steklenice na mestu, kjer jo hočeš prerezati, nit. ki si jo a močil v terpen: in in v/g. nit. Ko je nit zgorela, potegni nagi io s čopičem, katerega si namo-2.1 v mrzlo vodo. okrog steklenic«, tako, d odstraniš ž njim nit in do-sejrei -si, kai* si želel.
Jajce v prstanu.
Hočeš komu naprimer dragoceno pisanko podariti, položi jajc t tri dni v hud kis, da {»ostane celc mehko. S previdnim sukanjem spraviš takšno jajce v prstan —-ali je zlat ali ne, je na tvoji volji — in ko si spravil jajce do sredine, namoči je v mrzlo vodo. Dobilo bode razun pasu okrog srede svojo prvotno obliko, nato je lahko pobarvaš, ako hočeš.
Izbočen napis na jajcu.
Vzemi jajce z debelo lupino, n mij je dobro, obriši je in daj je dobro posušiti. V to toplo mast namoči novo pero in naredi na jajce napis. Ko se je napis strdil, položi jajce prav previdno in počasi, da se mast ne odstrani, v kozarec s hud i in kisom ali pa z žvepleno kislino, katero si pa prej pomešal z vodo. Čez tri ure vzemi jajce zopet veti, umij je v sveži vodi in napis bode lepo izbočen. Kislina namreč razje lupino, le na mestu kjer je mast, ne more do nje. Na ta način se lahko tudi kaj nariše na jajce.
Megla nad praznima krožnikoma.
Da po vročiš meglo nad praznima krožnikoma, ravnaj takole. — Najboljša sta dva mala krožnika iz porcelana. V prvega vlij nekoliko solne kisline in jo z obračanjem krožnika dobro prelivaj na vse strani, potem jo pa od Sij. Ravno tako naredi z drugim krožnikom, a mesto solne kisline vzemi sal-mijakovca. Pazi pa. da si krožnka ne prideta prehitro preblizu. Potem pokaži krožnik za krožnikom gledalcem, naj vidijo, da sta prazna in ju postavi skupaj na mizo. Ta ko j se bode nad njima naredil gost oblaček, ki bo postajal večji iii večji, kakor bi se kuhala voda. Belo mleko m izpremeni v rudeče.
Ako vržeš' nekoliko vinsko-kamene soli v belo mleko, postalo bode takoj rudeče.
SLOVENSKE (KRANJSKE) PLOŠČE
Vse te plošče so Colombia izdelka. Igrajo na obeh straneh pravilno slovensko. Petje narodno, dalje šulji-vovpetje za smeh, razne poskočnice za ples, kakor polke, valcarje, marše in drugo.
E 6057 E 6058 E 6059 K 6060
E 6062 E 1626 E 1627 E 1628
E IG29
SLOVENSKA KMEČKA GODBA LJUBLJANA 10-INCH 75c. (CANADA $1.00) (Pastirska, Mazurka (Maškerm, Polka. (Domžalski. Valček. (Marzolin. (Mazurka ljubira. (Kmečki Tramplan. (Planinski. Valček. (Ribenška, Polka.
ZAVE IZ UTBUANE. 10-INCH 75c. (CANADA $1.00) (Mastne pripovedke, 1. (Mastne pripovedke, (Nov štajerski ples. (Štajerska polka.
(Štajerski Kmečki ples z vriskanjem. 1. del. (Štajerski Kmečki ples z vriskanjem. 2. del. (Kmečka 1. del Lender. (Kmečka 2. del Lender.
(Koračnica Grenadirjev. Igra newyorSka vo-( jaška godba. 1 (Zaročna mazurka.
V LJUB-
KVARTET PEVCEV "GLASBENE MATICE' LJAKI.
10-INCH 75c. (CANADA $1.00) E 6063 (Domače veselje (narodna).
(Fantovski nabor (narodna). (O ja, zmiraj vesel, vesel, narodna. E 6064 (a) Bog je vstvaril žemljico, narodna.
(b) Tam za gore skrjančki pojo, narodna. (Na planincah. narodna. E 6065 (Kroeospev: a) En hribček;
(b) Kranjski fantje. E 6066 (Šopek narodnih, 1.
(Šopek narodnih, 2. E 6067 (Dva nesrečna Italijana, narodna.
(Oj, ta sodaški boben, narodna. E 6068 (Soča voda je šumela.
(Po polju že rožce cvete jo, narodna. (Ne bom se možila. Slovenska kmečka godba. E 6136 ( — Ljubljana.
(Glihenga na semnju. Komični prizor. Kvartet ( slovenskih pevcev.
(Sijaj, sijaj solnčeee, Kvartet slovenskih evoev. E 6137 (Ponočni pozdrav. Storh. Ludovik Bajde, s ( spremijevanjem glasovirja. Ljubljana.
RUDOLF TROST, OPERNI PEVEC (BARITON), LJUBLJANA-NEW YORK Z ORKESTROM. 12-INCH $1.25. (CANADA $1.50) E 5064 (Nezvesta, bodi zdrava. (Vihar.) (Na tujih tleh. — (Neti ved t.
10-INCH 75c. (CANADA $1.00) E 1870 (Dekliška tožba — Slovenka. (Volarlč). (Da ne smem. (Vllhar).
(Kaži mi kaži. — Cvati, evati rožice, (Vilhar). E 1873 ( Z giasovirjem.
(O zakaj si se mi vdala. — (Vilhar). S sprem-C Ijevanjem orkestra. E 1871 (Oj rožmarin, oj rožmarin. (Volarič). (Htrane. milo se glasite. — (Jenko).
E 1872 (Pogled v nedolžno oko. — (Nedved). (Kužici. (Vilhar).
KARAKTERISTIČNI DEL: PROIZVAJANJE GOSP. DANILA. P. D. LJUBLJANSKI GIRARDI. 10-INCH 75c. (CANADA $1.00) E 1826 .(Krsten boter.
(Rajbnsku ženitvanjsku pismu! E 1827 (Kohn na Bakanu.
(Cirkus "Zawata" (z godbo). E 1828 (Naše babnice!
(Oj Presern, kje je poezija tvojga časa! E 6121 (Kako je .Jerala "frajtar" postal. (Na shodu ljubljanskih.
MEZZO-SOPRAN. POJE GOSPA MI I.K A SCHNEIDOVA
10-INCH 75c. (CANADA $1.00) E 1609 (Držimo skupaj. Polka hitra.
(Sezidal sem si vinski hram. E 1630 (Polka na poskok.
(Tičira. Narodni napev. E 1631 (Veseljaška polka.
(Natočimo v čaše svoje. E 1632 (Avstrijski ples.
(Povsod me poznajo. E 1G33 (Klarinet duet.
(Oj zlatna vinska kapljica. E 2778 (Po jezero.
(Domovini. E 3779 (Luna sije
(Sladko je vmoe, ne bom se možila. Vidim draga moja. E 3260 (Skrjanček poje žvrgoli.
(Slišala sem tički peti. Dvospev. E 325? (Vsi so prihajali njega ni blo.
(Divja roža. Dvospev. E 3258 (Regiment po cesti gre.
(Sem slovenska deklica. Dvospev. E 1128 (Krasni valček. (Suasses polka.
PO«.TA SLOVENSKI PEVKI AVGUSTA DANILOVA IN MILA POLANCEVA IZ NEW YORKA 10-INCH 75c. (CANADA 85c.) E 2593 (Barčiea po morju plava. Dvospev.
(Lušno naprej. Polka. *. 3594 (Visoka jt gora. Dvospev.
(Lubi Janez. Polka. E 3595 (Bratci veseli vsi. Dvospev.
Naprej v Ljubljanu. Kranjski tanee. E 3596 (Ko sem k njej peršov. Dvospev.
(Ti si mila ma. Valčik na harmonike.
SLOVENSKO PEVSKO DRUŠTVO "SLAVEC" NEW YORK, PEVOVODJA IGN. HUDE. E 3492 (Zagorska.
(Kako bom ljubila. E 3193 (Odpiraj dekle kamrico.
(Le semkaj k meni sedi.
NARODNE PESMI. E 3739 (Odpri dekle kamrico. Harmonika solo. Srečna mladost. Valček.
Slovensko Pevsko Društvo "Slavec" Pevovodja Ign. Hude. E 3740 (Sinoči aem na vasi bil. Columbia. Kranjska kapela (Veseli godec. Polka.
(Ti veselo poj. Slovensko Pevsko društvo "Slavec*1 E 3845 (Nazaj v planinski raj. Slovensko Pevsko društvo ( "Slavec"
Dvospev: Augusta Danilova, Soprano, Mila Polančeva, Alto.
Harmonika Aeeomp. E 3741 (Na planincah solnce sije. Harmonika duet. (Vesela poskočnica. Polka. Duet: Augusta Danilova, Soprano, Mila Polančeva Alto. Harmonika Aeeomp. E 3742 (Otok Ble&ki. Harmonika duet.
(Na plesu. Valček. E 3846 (Zora vstaja. Augusta Danilova
(Ko pridem jaz po noči, Augusta Danilova E. 3774 (Vse mine.
(Boom šla na planine. Dvo-spev. E 3775 (Ljubca moja kaj si strila.
(Pojdmo na Štajersko. Dvo-apev. E 3776 (Spomnimo se Ljubljane.
(Pogladski Sinov L Dance Music. E 3777 Rezika. Valček.
(Veselimo se. Polka.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
ie
J. O., Farrell, Pa. — Tikalo se Vas. Poštnega ptvata ni bilo mogoče prebrati. Nu dopisu ste se pač podpisali, toda kraja niste navedli. Dopisov in pisem ne. hranimo. zato tudi ne moremo vrniti. Najlepše je. da napišete še enkrat n nam pošljete, pa podpišite svoje ime in ne povzaLite zapisati ini«-na kraja. Pozdrav.
T. B., Cliff Mine, Pa. -- O tem nam ni nič znanega in tndi res ni. Vloge so varne.
Trne translation filed with the post master at New York, N. Y. on July 1, 1!»18, as required by the Act of October 6. 1017.
J. K., Mineral, Kans. — Jugoslovanov v Združenih drŽavah je nekako 700.000, in s.icer 200.000 Slovencev, blizu 400,000 Hrvatov in nekaj manj kot 100,000 Srbov. Koliko članov ima omenjena m-ga-nizneija, ne vemo.
VABILO
NA PLESNO IN ZABAVNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Alojzija št. 36 JŠKJ. v Oonemaugh, Pa., v četrtek dne 4. julija
Tern potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz okolice, da nas blagovolijo posetiti na gori omenjeni dan ter nam tako pripomorejo k lepšemu uspehu.
Začetek veselice je že zjutraj ob S.:J0. Vsi skupaj se snidemo v dvorani, potem pa odkorakamo k skupni slavnostni paradi v »Jolin«-town. Pa. Po končanem .slavnostnem obhodu se vrnemo v dvorano, kjer nas bo raz vpeljeval a izvrstna godba pod vodstvom V. Na-vinšeka. Za dobro zabavo in postrežbo !»o skrbel v to odbrani odbor.
Vstopnina za moške dame 10*, ker zahteva to vojni davek.
Torej na veselo svidenje!
Vljudno vabi vse Odbor. (:lx 27—G & 1-2—7)
Kje je moj brat FRANK PERII-NE? Doma je iz Orehovec pri £t. Jerneju na Dolenjskem, Pred enim letom se je nahajal tu v Clevelandu, potem je odšel v Pen n sylvan i jo in kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako kdo ve za njegov nas'lov, da mi blagovoli naznaniti. ali pa naj se sam z glasi, imam mu nekaj zelo važnega sporočiti. — Louis Perline. 7518 Broadway S. E., Cleveland, O. (2G-G—2-7)
rir


■ .f|f
^	Vse te plošče naročite pri Vašem rojaku
IVAN PAJK Columbia Dept. 456 Chestnut St.r CONEMAUGH, PA.
ia plošče.	_ ~*3fei Cenik sastonj, nišite ponj.
: ^^^--asHC • V,-, * . " ■	. •
Iašla Je knjlilcal
DVE SAL01GRI.
Knjižica vsebuje dve Url!
-ČARLUEVA tENllU" ta
-TRIJE ŽENINI" ter stane aamo 28«.
Oni. ki nameravajo prirejati Igre, naj jo bltro na r oče, ker 1» Ua je v omenjenem Številu.
V zalogi Imamo »prt m**-vratne knjige. Uda od rak« le po en ali dva Izttsa In alae r ceniku aanačeae.
NaroČilom prtloVt* denar t» poVJtte na:
• Slouiic Psllishiig Coipny
n Certlandt BU Near Yet*. N. 1
1
-e
š
.. L