'-4 t.

Številka 230.
Trst, v torek 21. avgusta 1906.
Tečaj XXXI.
Zshsjfc vsikl dfti iti M iHiiiil ii »nami rt 5. iri rt ptitfHim rt §. trt iiitttl.
?*»mltiie itevJIke se prodajajo po S	(6 notmk)
* mnogih tobHbumHh v Tr*iu pokoli«, ljubil«! Gonci, Eramu. St Prtrn, Sežani. Nabrežmi, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovimi, Postojni, Dornbetgo, Solkanu rta. orI»s«>* »e računajo po vrstah (fiiroke 73 mm, visoko i' mm); t* trgovinske in obrtne oglaae >• 31 itot. ; -a'osmrtnice. zahvale, poslanice, oglate denarnih zavodov -o r>0 «tot. Za oglase v tekstu lista do 5 Trst K 20, vsaka na--;a!jn» vrHta K 2. Mali oglasi po 3 at. beseda, najmanj pa »o 40 stot. — Oglase »prejema inaeratni oddelek uprave Edinost". — Plačuje se izključno le upravi ,,Edinosti^.

(Slatij* palvticMga dmitva„Eiimt" za
Itrotalat
za vse leto 34 K, pol leta 12 K. 3 iieae<* «> K, - Na aarodbe bres doposlane naročnine se uprava ne ozira.
Vsi dopisi naj t»e po&iljajo na nredniStvo lista. Nefrankovana pisma se ne sprejenu^o In rokopisi se ne TriJajn.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: nI. CMergte ClalatU 18. (Naredni 4om>.
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN OODINA. Lantnlk
konaordj Usta „Edinost*'. — Natisnila tiskarna ko.isoicija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. I*.
Poitne-hranllnični račun it.
prisilil vlado, da ga vpoSteva v svojih načrtih!! Nočemo se baviti poznanimi stvarmi. Nočemo ponavljati starega, ali eno moramo tudi na tem mestu akcentuirati! Že po l-iautschevem načrtu bili so asignirani Istri trije mandati in istotoliko Goriški. To je ostalo nespremenjeno tudi v Hohenlohevi in Beckovi reviziji. Da dobimo v Istri najmanje tri mau-date. to je bilo a priori gotovo. Vprašanje ni bilo, ali dobimo mi tri mandate, ampak : ali se nam posreči prodreti s četrtim mandatom. do katerega bi mi imeli po številu prebivalstva — in to bi moral biti jedini temelj
Italijanski kompromis."
*'	• IV.
Vi*ak(iu ;e sprevidel, <!a je predlagani kompromis absoliitaA politična potreba... ▼ trajno korist .Ingoslovanski.
Dr. Iv. Šuster&č
v nSlovencudne 8. nrtfU*ta lTHHi.
Predno preidemo k razmotri vanju o vrednotiti delejjacijskih mandatov. — še nekaj ! V s-vojem večkrat citiranem članku povdarja dr. Šusteršič. da so Slovenci — po zaslugi slovanske zveze in nje možate intervencije —j splošni volilni pravici — pravico: in, kar je dosegli .3 mandate za Istro, da so skupni ! še važneje : ali se nam posreči p r e-j ugoslevanski mandati — tudi to jhj zaslugi p r e č i t i, d a 11 a 1 i j a n i pridejo kri-dr. Stusteršičevega kluba — poskočili na 24, 'v oma do tretjega mandata?!! Ne ako ne računamo zelo dvomljivega na Koro- J samo, da se to ni preprečilo, ampak po za-škern! „Slovenec*4 pa, iskreneji od dr.a Su-j slugi od dra. Susteršiča toliko hvaljenega steršiča. izreka odkrito ono. kar se daja iz kompromisa se morejo Italijani ponašati z tir. Šusteršičevega članka posneti le tako iz- j devetnajstim mandatom !! In to naj bi bile med vrst, namreč primorski Slovani imajo zasluge ? !!
zahvaliti svoje vspehe — dr.u »Susteršiču! Pri' No, to bi — četudi krvavečim srcem — tem se „Slovenec* uprav metistofeličnim ve- še preboleli. Ali da je ob tolikih žrtvah seljem sklicuje celo na znane izjave češkega v Primorju zadela taka usoda tuŽflO radikalca Choca! Proti, temu moramo prote- KoroSko — tega ne moremo preboleti! stirati najodločneje. To je naravnost varanje In to naj bi bile zasluge ? ! javnosti. Da „Slovenec"* iz izjav češkega poslanca rhoca kuje takov kapital, da on (Slovenec! in dr. Šusteršič poskušata tuditaemi-ninetno narodni in politični problem izrabiti ■ v strankarsko korist — to vse bi se dalo še;
ski neizvedljiva, ker bi mi mogli zahtevati z isto pravico, tla se na skupnih uradih Ogrske poleg madjarske razobeša tudi Iirvatska zastava. Nu, to se zna. da Ma^jari ne bi nikdar privolili v kaj tacega. Nasprotno: ustali bi najhuje proti vsakemu takemu poskusu.
- Splošne razmere, v Hrvatski ne nosijo inomentanno nikakega markantnejega označja. Neznosne polemike po naših časnikih so po-prijele zopet nekoliko bolj — evropejski ton. Nova vlada vsprejema dan na dan premnogo poklonstev in pozdravov, kar je znakom ve-
nam naroda, ki je vsikdar čutil z vami isto-tako v sreči kakor v nesreči!
Poleg sokolskega zleta bo v septembru tudi deželna razstava živine in gospodarstva, a vsa Hrvatska se pripravlja v Zagreb ob tej priliki. Poleg gospodarske se priredi tudi umetniška razstava, tako, da bo mesec september eden najlepših, kar jih j* m- bilo v Zagrebu. Ker je za gospodarsko razstavo največi interes, bo tu razstavljeno vse najlepše; kar moremo razstaviti na polju gospodarstva. Zato je želeti, da bi na to razstavo došli tudi Slovenci v čim večem števil«, da se tako vsestransko seznanijo z našimi na-
like popularnosti v deželi. Nova vlada pri pravlja resno zakonske reforme, ki jih čim | rodnimi pridelki in izdelki, prej predloži saboru v odobrenje.
Mesec september bo mesec razstave in j slavnosti, dočim bo mesec oktober mesec — dela. Kajti v oktobru se snide naš sabor, da {prične svoje razsežno delo, da reši toliko važnih stvari, ki se ne morejo več dalje odlašati. Sabor se snide, ali popolne parlamentarne večine ni niti v vrstah koalicije, niti v
Iz Hrvatske.
Zsgreb 19. avgusta 1<K6. Vprašanje madjarske zastave je zopet odpustiti. Znana nam je taktika „Slovenčeve*4 ! udarilo na površje in večina uvodnih člankov stranke — a tudi če bi nam ta ne bila v naših novinah se bavi s tem vprašanjem, znana, dalo bi se uineti, da si „Slovenec"4 in1 Včeraj je bil cesarjev rojstni dau, a ves te-dr. Sustersič prizadevata, da bi povzdignila den se je na skupnih uradih (gozdnarski, ugled stranke in nj«» vodstva. Ali — v tem solni, železniški in pristaniški uradi) vila po-tiči perfidija — vsa ta izvajanja ali hvalo- leg hrvatske tudi madjarska zastava. In to speve imajo hiti obramba proti upravičenim • plapolanje madjarske zastave je izzivalo ne-napadom koroškega in sploh vsega neodvis- prestano vznemirjenje in ogorčenje. Madjarski nega in razsodnega slovanskega sveta.! zastavi ui prostora v naši Hrvatski. Zakon Označati to, kar Koroška iu ves drugi slo-j pravi, da je pri nas mesta le hrvatski zaveti ski svet označuje kakor veliko izgubo, za stavi, dočim je ta zakon glede skupuih ura-velik vspeh slovenskega naroda, to je — da dov poln nejasnosti in se iz tega zakona ne vporabinio intransigentne besede : izdaj- nikakor ne more razločiti, se-li sme ali se
stvo (v lastne svrhe) — to je----ne, ne sme razvijati madjarsko zastavo na skup-
za to nimamo dovolj ostre l>esede ! Ali mi; nih uradih ?! Dokler ta zakon ne določa prepuščamo dr.a Susteršiča sodi« razsodne točno, dotlej bi bilo najpravilneje, da se ma-javnosti in njegove vesti!	j djarska zastava sploh ne razobeša, ker bi to
Nam je jasno eno : tudi če bi bil dr. i moglo izzvati velikih nemirov in demoustra-Susteršič ukrenil vse, kar je bilo ob danih ; cij, ker z iztikanjem teh zastav se preveč iz-okolnostih v njegovi moči — kar pa je za; tika supremacija Madjarov nad nami. A čim nas vsaj problematično — kaj je dosegel. se naš sabor snide zopet, bo potrebno v dr. Šusteršič ?! Prav toliko je dosegel, ko- i prvi vrsti, da se vprašanje zastave delinitivno lrkor bi bil dosegel, da je mesec d n i j reši v tem smislu, da se na nobenem mestu poprej — odšel z Dunaja, o z i-j Hrvatske ne sme viti druga nego hrvatska roma Ljubljane na 8 e v e r n i k ! | zastava. Če bi bile radi tega kake demon-Bodimo možje : kar smo dosegli, je bilo že J stracije, bi nam moglo to škoditi jedino pre<J v načrtih vlade!! Da pa smo to dosegli, Madjaru Menda pa uvidijo tudi oni sami, je zasluga našega naroda, ki je, zave- da je njihova zahteva glede razobešanja ma-den, se svojim delom in nastopanjem djarske zastave na skupnih uradih v Hrvat-
Proti kutnogorskemu govoru ministra d.ra Pacaka.
Mi smo se že uprli poskusu, da se izvajanja ministra dr.a Pacaka v Kutnigori v obrambo volilne reforme za - Češko, i/rahljajo v obrambo in opravičenje žrtve kor o-š k e g a S 1 o v e n s t v a, ki naj bi jo na-vrstah StarČevićijancev niti med ostanki sta- rod slovenski položil na žrtvenik volilne re-rih madjaronov. Obstoji sicer pakt med koa-' forme. Mi smo abstrahirali od vprašanja, v I licijo in Starčevićijanci, ali ta pakt je samo ! koliko da so ministrova izvajanja res veljavna začasen in le za gotova vprašanja. Vlada nima in utemeljena za dežele češke in smo se ome-torej za sabo nikake večine, kakor poprej, ajjili le na protest, proti temu, da bi se ta z večino od slučaja do slučaja so velike te-' izvajanja jednostavno aplicirala tudi na slo-žave. Zato treba delati na to, da opozicijo- j venske dežele, ker — tako smo konstatirali I na Ina koalicija pride do parlamentarne ve-j— ne obstoji analogija med efektom B<u-kove čine, a to se more doseči jedino na ta način, j reforme za češki in efektom za slovenski da se tistih nekoliko spornih madjaronskih i narod.
i mandatov ne veriticira. kajti gotovo je, da j potem zmaga koalicija v dotičnih okrajih. S i temi mandati in z virilnimi glasovi imela bi koalicija močno večino ter bi mogla biti vladajoča stranka. Ako bi se razmere ne zasukale tako, vendar ni bojazni za razpušče-nje sabora, ker obstoji — kakor smo že omenili pakt med Starčevićijanci in koalicijo, po katerem bodo v najvažnejih vprašanjih —
n. pr. nove zakonske reforme, in po vsej priliki tudi adresa — skupno postopali, kar bo velike važnosti in koristi.
Nu, značilno je, da se je tudi med f.ehi samimi — in to celo v krogih, ki so z ministrom Pacakom v najbližjem političnem sorodstvu — pojavil odločen in ojster odpor proti enuncijacijam v Kutnigori. Dr. Pacak in dr. Stransky sta oziroma sta bila doslej člena istega mladočeškega kluba in pripadata vodilnim krogom mladočeške stranke. Zanimalo bo torej gotovo naše čitatelje, kako
piše glasilo dr.a Stranskega — „Lidove No-
vinv" — o govoru ministra dr.a Pacaka. Piše namreč :
Ob vsem osebnem spoštovauju, ki je gojimo do dr.a Pacaka, pravimo mi, da
Se dva tedna nas ločujeta od veličastve-nega slavja, od prvega hrvatskega vsesokol-skega zleta. Dne 2. in 3. septembra se zbero ' češki narod odločno obsoja stališče, v Zagrebu poleg vseh hrvatskih Sokolov tudi j s katerega nižin opazuje gospod minister najbližji nam slovenski Sokoli, a poleg njih'naše narodne boje. t eško javno mninje ob-
divno število čeških, srbskih, bolgarskih in poljskih Sokolov — te narodne vojske slovanske. Ti dnevi bodo velike važnosti, ker se bo ob tej priliki zopet manifestovalo na najlepši način bratstvo slovanskih Sokolov. Treba, da pokažemo v teh dneh jakost mišic naših Sokolov, da bomo s tem nasto-
sodi ta očitni oportunizem ali ga pa prezre. Ministrov govor je bil nesrečen po svoji vsebini in svojem učinku. Dr. Pacak omenja, da nismo sami in da ne more iti vse po naši želji. To je nesrečna beseda. Nesrečna, ker ni na pravem mestu, nesrečna, ker nam škoduje, nesrečna, ker je proti nam krivična.
pom imponirali vsakomur. A Vi, bratje Slo-s Mi smo se vedno ozirali na to, da nismo venci, prihitite v čim večem številu v beli j sami v državi, toda morali smo braniti češki Zagreb, udeležite se tega slavja bratskega! narod proti oni avstrijski politiki, ki je tako
PODLISTEK.
Roko v loki sta počasi šla proti dolnjemu j „Glejte, jaz sama ne ^em, kako mi je../ j molčala, mirno in pokojno je bilo v njunih koncu vrta, kjer ui bilo nikogar.	| je pristavila še domače.	I dušah.
Na poti k ciljem.
Verica »e je tesno oklepala Poljanškove roke, on s«1 je ves vesel nagibal k njej in jej govoril sladke besede, polne ljubezni. Ona
81. vilinski.
HL
„Vera, jaz moram imeti česa, Česar se; ^Glej, Francelj, nekai velikega sem pri-bom oklepal v žiljenju.. Moram imeti dušo, * čakovala v svojem življenju.., Velik, znaine-po kateri bom hrepenel in koprnel... Moram i nit dan, ki me napravi srečno za vedno...
;se je smehljala, njene besede so bile tihe, oči imeti srce, ki je bom ljubil in ki me bo lju-;Bogve, Francelj, morda je to dana^nj
zamišiene v d».lta.vn.	! bilo... D;iW- ip mni »ili ni*A*/ liiiKavm in r 1______! ^ JI_ * _ t _ %7___ . 1__1 . * . t I____
zamišjene v daljavo.	........ v______ _ (
rProsim vas, ne govorite tako —jaz brez vas gane dosežem... — Vera, daj mi ]0pe.
bilo... Daleč je moj cilj... brez ljubezni in | dan ... je dejala Vera, ko sta bila že blizu
in še marsikaj bi bil zapazil Poljanšek, da ni tedaj naenkrat zaigrala šestorica godcev v kotu vesel valček.
. rN'a deske !* je zaupilo vse.
Vsi so se dvignili od mize in se podali v zraven stoječo lopo. kjer so bila z deskami pokrita tia, pripravljena za plesalce. S stropa je viselo veliko Število barvanih balončkov, v katerih so gorele sveče, stene so bile lep« pobeljene in so se svetile lepo v razno K. rroih žarkih.
Vse je začelo plesati in tudi Poljanšek je zaprosil Vero za valček, ki mu ga je do-
Zavrtela sta a bilo je toliko nerodnih pihalcev, da skoraj t-i bilor možno plesati. Kaaato rta jenjala in odžJa počasi v vrt, kjer jt bilo tudi precej svatov, ki so se hladili t vt&rpem hladu.
ne umejem vašin besed....*4 ga je prosila tiho.
A Poljanšek je videl v njenih očeh rahel blesk, nekaj kakor prozorna koprena !jih je pokrivalo — bogve, nemara se je
svojo ljubezen !...*	i nXe vem, Vera...*4 je odgovoril
, Poljanšek je privil Vero k sebi in jo §ek tiko, morda je, morda ni... Le poljubil na oko in potem na ustnice.	~
„Francelj, vedno bom tvoja !...* je odgovorila Vera naglo in mu vrnila poljub.
jvzbtgala plaho tudi v Verinem srcu Iju-^ Njene roke so se tresle in v oči so jej sto-
bezen ...
Rosna trava se je pripogibaia in skla-1 njala pod njunimi koraki, nad samotno stezico je šumelo perje na jablanah in bruikah,
I za njima je bilo čuti rezko mazurko,
pile solze
„S tvojo ljubeznijo pridem do svojih ciljev, Vera... Dovršim študije, dom si postavim in s teboj pojdem skozi življenje...*4 je govoril tiho Poljanšek in stiskal njeno roko šum plesalcev in glasno, odurno smejanje. v svoji.
Prišla sta na širšo, s peskom posuto pot: Počasi sta šla dalje. Vse je bilo tiho in med gredicami.	j pokojno, le godba je odurno motila svečani
„Vera, vi torej ne čutite ničesar... v va- j večerni mir. šem srcu ni ljubezni ?..." je vpra&al Pofcan- \ „Vrniva se k drugim ! Mama iu papa šek zamolklo. _	j me že gotovo pogrešata je dejala Vera Po-
»lemu me vprašujete, gospod Poljanšek ?u je vprašala Vera. tiho, se sklonila in rtrgala pozen jesenski cvet na gredici.
Pol i a Tito vem,
da te ljubim danes nad v9e in da je našla ta ljubezen sladek odmev v tvoji duši ta večer !..."
„Samo da kdo ne izve tega... Jaz se bojim!..." je šepnila Vera, ko sta došla do lope.
„Ne... ne... Bodi gotova, ljubica !... Skrita ljubezen ]e najslajša!" je odgovoril Poljanšek in jej stisnil roko še zadnjič.
„Zd^j morava pa mamo in očeta dobiti je dejala Vera.
Godba je še vedno igrala, a plesalcev je bilo več malo. Večina svatov je bila zopet pri mizi v senčnki.
Poljanšek in vera sta šla tudi tja in
tian&ku, ko sta prišla pod Širne kostanje na res dobila tam nadučitelja z gospo. On je koncu trta ob ograji..	bil izredno vesel in je veselo zaklical, ko ju
Vrnila sta ee počasi k lopi. Oba sta fe zagledal :
/
Stran LL
»KPJNOST«. 230
V torek, 4na 21. avguata 190$
postopala, kakor d« bi bili Nemci strni tu. To je zamogel reči gospodPrade Nemcem ne p« dr. Pacak nam, Minister nas je hotel s tem poučiti, da avstrijska politika ne sme biti enostranska. Gospod minister je hotel v nekoliko pohlevnih zahtevah v svojem prsnem žepu utelesiti vso poKtiko. Jo-K našo le ena sanuu „enostranska" med temi zahtevami, ki jih je on sestavil, ki jih je raz-tolma&l tej in vsem prejgqjim vladam?! h kdo se je sprijaznil s to vlado, ne da bi bile izpolnjene one zahteve?! Izrek, da moča avstrijska politika biti rezultanta raznih razmer, to je iznajdba dunajskih politikov in se zore na kratko prevedeno : n e m 5 k i veto! Ne duh pravičnosti, marveč duh d r a. Korberj a vi s i n ad vsemi dejanji vlade, in govor dra. Pacdka ni dražega, nego zmaga Korbe r je v e g a duha. Tako ne govori voditelj tlačenega češkega naroda! Kutna Gora ne po menja še vse Če-Ške, in mi se nadejamo, da vzlic vladajoči politični apatiji besede češkega ministra-rojaka ne privedejo čelkega naroda v šoto rišce barona Becka!
Zgodovinska preiskovanja o gla-golici.
„Narod. Listu" pišejo iz Kima: Tukaj biva že dlje časa dr. Dragotin Horvat, profesor v Zagrebu, ki preiskuje v tajnem arhivu Vatikana dokumente, ki se nanašajo na glagolsko službo božjo v dalmatinskih cerkvah na početku 16. stoletja. To delo objavi Jugoslovanska akademija. Ker se prof. Horvat v kratkem povrne v Zagreb, je nadaljne preiskovanje poveril g. Josipu Gentilizzi in o. Da-nielu Zecu. ___
Dogodki na Ruskem.
Nova Šolska ureditev na Ruskem.
Bivši raski naučni minister je izdelal nov zakonski načrt o ureditvi novih ljudskih sol, ki bi bil predložen dumi, da ni ista bila raz-pusčena. V tem načrtu je predvidjeno, da se otvori 265.012 novih ljudskih šol, ako bi se hotelo uvesti v Rusiji splošno šolsko dolžnost. Vsa Rusija bi bila razdeljena v šolska okrožja. Vstanovljeuje in vzdrževanje sol bi prevzele šolske občine, plače bi pa učitelji dobivali iz državnih blagajn. Najmanja plača učitelja bi bila 390 rubljev t. j. okolo 1200 kron. Za plačo učiteljem bi se za prvo leto moralo postaviti v državni proračun 262,560.605 kron. Generalu Steselju.
Neki častnik, ki je bil z generalom Ste-seljem v Port Arturju in je bil pozneje v vojnem ujetništvu, je pisal o njemu nastopno: General Stesel ni, kakor so ga za časa obleganja Port Arturja opisovali, herojski junak in idealen človek, ampak je vesten vojak in navaden voditelj. Krivico mu pa delajo oni, ki navaljujejo nanj vso krivdo radi padca Port Arturja. Res je, da se je po kapitulaciji Port Arturja našlo v portarturskih skladiščih še mnogo hrane in streliva, kar bi bilo dovolj za borbo, ki bi bila trajala še nekoliko tednov. No, ti ljudje ne jemljejo v
stala desorganizacija, še malo in ponehal bi bil vsaki re^ «.obče. Steselj je vse to dobro videl in je^tđ uveijgn, da je Ifart Artur. izgubljen. Se mu li more torqj Meriti, da je prikrajšal tajenje spjjip vojakom in izročil Port Artur Jj^onoem ?
Moralno pnpsiafi rc»ohu^onsu i w v
Milanskemu „Cbrriere della Sera" pišejo iz Petrograda, da, prebivalstvo jako ob: rapidno motah* dekadsnco Kbecalpe
▼as svojo Šolo! Morda se nahajajo tudi v kraških vaseh taka po«}o||ja, kjer se zbirajo otroci in učitelj, aH prečudno je, da tega ne opagaft nflger. Le 'potrudite sena Kras pa iščite napis »narodna šola", „občinska šola", ali „ljudska šola"! TA nsfšjpi	povsodi po Slo-
venskem, samo na Krasu ne! Kako je to ? Zdaj mi prihaja na um. Vidite, ljudje božji, naši županje, oziroma krajni in okrajni sveti se ziblj^o v velikanskem dvoma glede na-p««. Oni pričakujejo leta za letom, da bi sveti duh razsvetlil glavarstvo, katero bi slednjič morda svetovalo, če ne velelo, naj se postavko na šolska poslopja: kitajski napisi (San kun čen), da bi se tako ne Žalilo ne Italijanov, ne Nemcev in bogve koga še. Da bi pa naše občine iz svoje volje postavile nad ubodom vaške šole tablo z napisom : Narodna šola, kakor je to običajno povsodi na Štajerskem, — bog ne daj ! To bi bila predrznost in žaljenje avstrijske vlade, bil bi morda celo p an si a vi s tiče n čin — na Krasu! Morda je pa ta ne-dostatek samo neodpustljiva malomarnost občinskih mož: škoda za les in barvo! — Sežansko učiteljstvo je postavilo n a svoje stroške tablo in napis. Ali smo v Kini — ka-li ? Ne, Kitajci so bolj narodni!
Tone Čuden, učenec prvega razreda. Belja&ko slovenska omizje v Trstu. Iz Trsta pišejo celovškemu „Miru* :
Čudna usoda je zanesla skoraj vse Člene prej močnega slovenskega omizja v Bedaku v južni kraj, v pomorsko mesto Trst. Nekaj je k temu pripomogel \juti pritisk od strani nadutih Nemcev, kateri se čutijo zdaj gotovo srečne. Da pa se Nemci vendar ne bodo preveč veselili velikanske zmage, se je sklenilo | obdržati naše omizje pod starim imenom tudi •v Trstu, in smo se zbrali že prvi torek na-I šega bivanja v Trstu v lepem številu — 16 | nekdanjih Beljačanov in 4 gostje iz Trsta — lin si obljubili da se bomo zbirali redno tudi ; v prijetnem prognanstvu, odkazanem nam od j Nemcev. Počutimo se prav dobro, kajti mi j čutimo, da se nahajamo sicer tudi med našimi narodnimi nasprotniki Italijani, ali ti so ka-| valirji proti oholim Nemcem na Koroškem, od j katerih slišiš le laž, vidiš le ščuvanje in čutiš : le surovost. Ne pozabimo tudi tukaj naše slo-
dolžnost,
širiti misel za teptani slovenski narod na Koroškem in podpirati njega težnje v vsakem
spomnili gesla : narod brez šole. je narod brez bodočnosti, zbrali in poslali majhno svotico za narodno šolo v Št. Jakob. Utrjeni v svojem prepriča-
tujo last, tako, da smatra tatvino, ubojstvo in požiganje kakor koristna in opravičljiva sredstva ? dosego ciljev. Ta liberalna družba ruska izraža vsikdar cinično svoje obžalovanje. kadar se kak atentat nI posrečil. Revolucij onarci in navadni zločinci delujejo često skupno; morilci so najeti, da izdelujejo bombe, tatovi pa pripravljajo tatvine v blagajnah in denarnih zavodih. Da si zagotove vspeh svojih po4jety, žrtvujejo življenje starcev, žensk in otrok, tako, da se ljudstvo, vpraftje v strahu, kakova bodočnost čaka domovino. V Jekaterinoslavu so odrti revolucijonacci v bolnišnico, Iger je ležal jeden njiherih tovarišev, nu^jen od bombe, ki so jo oni sami vrgli. Zahtevali so, nqj jim ranjenca izroče. Ker pa se ni moglo ustreči tej igihovi zahtevi, so vrgli več bomb, ter razpršili v zrak bolnišnico z vsemi bolniki in uradniki vred. Tako so žrtvovali življenje lastnega tovariša in mnogih nedolžnih žrtev. Nadalje pripoveduje dopisnik „Corriere della Sera", kako revolucjjonarci po deželi uničujejo posestva in požig^jo hiše in celo tudi najpotrehnqja živila in provzroč^jo s tem lakoto med prebivalstvom. V Moskvi so hotele oblasti brezposelnim delavcem priti na pomoč, ali vedenje delavcev je bilo tako, da je onemogočilo vsako pomoč. Zasmehovali so dobrotnost inženirjev, zapuščali so delo brez vsakega razloga in grozili neprestano.
Drobne politična vesti.
Grška in Bolgarija. Iz Aten poročajo, da se najbrž v kratkem prctržejo di-plomatične zveze med Grško in Bolgarijo. Koristi grških podanikov v Bolgariji hoče grška vlada v tem slučaju poveriti Avstro-Ogrski.
Mandžurija. Rusi so sedaj popolnoma umaknili svoje čete iz Mandžurije. V Muk- j Ven8ke Koroške in si bomo šteli denu so uvedli Japonci civilno upravo, južno-mandžurska železnica je pretvorjena v japonsko državno železnico. Svojo železniško mrežo 1ozku. Že prvi večer smo se razširijo Japonci iz Liaojana proti Jalu, od Tjelina proti Kirinu.
Pangermanstvo v Sremu. „Hrvatski Branik" je priobčil članek, v katerem j nju ^ surovosti Nemcev, ne pozabimo nikdar ostro šiba pangermanstvo in njegove nevarne ' <ja je nas rodila slovenska mati. Upamo pa tendence v Humi. Tudi zemunski „Semliner; siCer, da se bomo kmalu videli v velikem ste Volksblatf poživlja zemunske Nemce, naj se j vflu na Koroškem, kjer si podamo Tržačani, skupljajo v jedno kolo toliko proti Srbom, ko-j Kranjci in Korošci bratsko roke, Vse za llikor proti Hrvatom.
Domače vesti.
narod!
1
I 5 Krasa 18. avgusta: Se nismo prav [preboleli bolezni, ki nas je zadela s tem. da
--------------, _ ...... ________________Dr. Ploj in Korošci S Koroškega smo'M otToritTJe »ove železnice ni«, dopuSčali
ozir groznih bolezni, ki so ep.demično trebile !je!i. p0 TZgleđa OTojega prijatelja dr. Šu- razob€Žatl narodmh iastav po naJ^ .kraffah
• -- - štertiča je moral sere tudi g. dr. Ploj udariti	' že	T™|a,	f
po Korošcih. Na shodu pri Sr. Juriju na	T .IW«kem teta« od 1«. avguta
dvorni s	P*^ me® drugim tudi to, da je
v Sežani v odloku
vrste rednih braniteljev. Cesar ni zadela japonska krogla, je uničila bolezen ; a ona mala peščica še zdravih vojakov, so bili tako utrujeni, da so si želeli smrt, samo da se rešiio neznosnih muk večnega bdenja in borbe v dimu in grozni atmosferi. Med vojaki je na-
rKje sta se pa vidva mudila ?.,. Eli, da... da... mlad svet..."
(jrospa mama pa je molčala in Poljanska je bilo neprijetno, ko je vprfa vanj vprašujoče svoje oči. A zasmejal se je veselo
i u odgovoril: rSetala sva se malo po vrtu, gospod nadučite^, saj je precej vroče."
^ Vroče že... seveda...je pritijeval nad-učitelj.
Tedaj je prišel Zagaznik, potrkal Poljanska po rami in dejal ; „Vi, gospod
na
Sčavnici je namreč govoril ta čudni ______, _
svetnik >o strašni narodni zaspanosti Korošcev«. ?no g
.	. - .	a x ' kraška županstva izrecno naročilo, naj se ra-
Vidi se, da mož postaja zelo nervozen. A če,~?m ^ .. , , . .	.	..
• - - * •	.	... .. _ ., zobesno ».avstrijske deželne in druge obi-
bi imel mirno vest, ne bi trebalo prav nič . J
nervoznosti in ne obrekovanja in krivega na- caJne
tolcevanja ker resnica je, da duhov-: Da Je izSel tak odlok' t0 Je ščina na Koroškem dela in žrtvuje v narodnem oziru toliko kakor nikjer
drugje. In naj pogleda gosp. dvomi svčtnik prispevke za narodne namene! Tam najde priprostih kmetov in rokodelcev, ki dajajo po sto take! Zato je taka izjava dvornega svetnika
zastavo
znano nam.
Ali znano nam je tudi, da sta koj po odloku hodila tudi dva gospoda okolo župauov in vplivata nanje, naj ne razobešajo naše narodne zastave. A na dan otvoritve je pred našimi očmi okrajni komisar iz Sežane branil
ljanšek, pa nič ne plešete!. vprašala Pavla po vas I"
Poljanšku je bilo neprijetno to, a je vendar vprašal: rKje pa je ?**
„S tistim doktoijem iz mesta pleše, kakor se mi zdi!" je odgovoril Zagaznik in sedel zraven Ver-. Poten je bil, z robcem si je brisal čelo. popravljal kravato in bel cvet v gubnici.
rSaj dovolite ?u j© dejal Po^janšek poluglasno, k Veri obrnjen, in je počasi odšel proti lopi. Nekaj neprijetnega je bilo v njegovi duši in vse skupaj se mu je zdelo tako smešno in sttnp, da bi bil najrsge odšel domov.
(Pride še.)
Po- : zaspanosti Kavno prej je .najmanje 35.000
rodni zaspanosti, ampak
našim županom vstop s trobojnico na postajo
neodpustna. "povedal naj bilve"^ kako I Dutoyljef kop°,-	"V? Sodilo tudi na
postopajo s koroikimi Slovenci rlada, nemško- postaj.Stanjel-Kobddj Zakaj seje god.lo
nacijonalni oradnilri in utitelji! O n»rodni t*ko? T*8" "e P1'* dopisnik „Pomorskega
jadikuje mož, a dopuSia da se ^ • ^fJ "amLenJ.a tofeJ 8 "<>J'°"|o-
Korošcev izroča ne le na-jPis0,n?! Ko«» bta,,,t,• ^ stT8n
'vati? Povedano mu bodi, da se le smeši po- |
ginu. Ker, kdo pojde volit, kjer je razmerje P"** zarednimi Kraševci! ? 1:10 aH še neugodnejše za Slovence ?! Da pa Dalje* pi&e dopisnik „Primorskega lista'', so kraji na Koroškem, ki so ob zadnji volitvi j da le glede šolskih otrok ni znano zakaj so postavili vse može do zadnjega na volišče, bi imeli le avstrijske zastave. Čudon mož to, ki lahko vedel tudi g. dvorni svetnik Ploj. V j ki hoče ogenj gasiti, s petrolejem!! Xi prihodnosti pa bo menda drugače, če ta fa- ! vredno, da bi odgovarjali, ker stvari so premožna predloga postane zakon. Zato terjamo J jasne. Povedano bodi dopisniku „Primorskega da na shodu v Mariboru prekliče dr. Ploj j lista" z vso resnostjo, da naj ne vganja takih svoje obrekovanje, sicer doživi vihar, kakor-1 Kurk. Morda pa je bil slabo informiran (ka-
Slovencev se ne pušča j kor jc tudi možno soditi) glede značaja vspre-
jema slavnostnega vlaka na dan otvoritve nove železnice. Potem pa naj gleda, da bo v
šnega še ni. 120/000
bagatelizirati in žafiti. V lefanskei Šol! Pišejo nam: Ribo tega vprašaja ? Saj ima
1»
prihaja ^ovek do
danes vsaka večja
prihodnje bolje informiran. za javnost.
predno kaj piše
Za v Tolmin vlada vseobče r.a-nimai\je. Ne samo v Trstu in po okolici, ampak tudi po vsem Krasu in vipavski dolini se pripravljajo društva in posamičniki, da porab^o to ugodno priliko ter si ogledajo divno softko dolino.
Dne 8« septembra bo, kakor kažejo vsa znamenja, najslavnostnejši dan, kar jih je do sedaj bilo na tolminskem ozemlju.
Celo iz Biji pri Rihenberku se pripravlja „Bralno in pevsko društvo" da se ude-M slavnostnega izleta korporativno z društveno zastavo ! Za nas primorske Slovenca bo dan 8. septembra pravo slavnostno od-pretje nove državno železnice, kar dokažemo z res slavnostnim vlakom in z veliko udeležbo. Kedor se čuti narodnega in ima nekaj kronic na razpolago, naj n; zamudi te lepe prilike, da si ogleda divni predel primorske zemlje tja do našega Tolmina!	Brejski.
Slavnost v Tolminu. Posebni vlak rs, Trsta do sv. Lueije-Tolmin in nazaj je dovoljen. Odhod iz Trsta c. kr. drž. žel. je ob 4. uri 20 minut, prihod v sv. Lucijo-Tolmin oh 8. uri 7 minut zjutraj ; vrnitev iz sv. Lucijc-Tolmin ob 11. uri 12 minut, dohod v Trst ob 2. uri 10 minut po noči. Vlak postaja tja in nazaj na vseh postajah. Pristojbina za ta vlak (tudi za otroke) je 3 krone 60 stot. na osebo.
Suša v Istri. V Istri je v zadnjih dneh po mnogih krajih zavladala vsled silne vročine velika suša, kar je mnogo škodilo poljskim pridelkom, izlasti grozdju. V več krajih je primanjkalo tudi vode, tako so n. pr. v Kastvu zaprli javne vodnjake ter so prebivalstvu vodo delili v Mali Lošinj je dovažala vodo iz Pule državna ladija „Nize".
Na Črnučah in okolici (nad Ljubljano) je padala v soboto opoludne med grobnim viharjem toča kakor drobna kurja jajca. Tak^ toče ne pomnijo najstareji ljudje. Vsi poljski pridelki, izvzemši krompir so uničeni. Vihar je bil tolik, da je odkrival strehe, podiral kozolce ter ruval drevesa.
Vsled neviht in nalivov v zadnjih dneh sta Ljubljanica in Sava precej narasli. Del ljubljanskega barja je preplavila voda. V Ljubljani je padla temperatura v soboto in no-deljo od -h 18 na -h 9 stopinj R.
Sodišče v Domžalah ? V Domžalah se baje v kratkem ustanovi sodišče.
Na Bledu jc bilo do 12. avgust* 207r>
letoviščarjev.
Brezžični brzojav med Reko in An-kono. Dne 14. t. m. so pričeli poskusi brez žičnega brzojavljenja med Reko in Ankono. Prvi poskusi niso vspeli, ker je deloma grom, deloma burja pokvarila brzojavni postaji. Postaja brzojava na Reki se nahaja w velikem, dimniku tovarne torpedov,
Dežniki družbe sv. Cirila in Meto dija za Istro. Družba sv. Cirila in Metodija za Istro je spravila v svet novo družbino podjetje. Ravnateljstvo družbe je pravkar pode lilo dovoljenje za izdelovanje družbenih dežnikov tvrdki Aghina in Lipicevna Reki. Tvrdka se jc obvezala, da v prvih dveh letih plača družbi v to ime 5000 kron.
Smrt na angležki vojni ladiji. Včeraj V jutro je na angležki vojni ladiji „Carn;n -von" umrl podčastnik Sanders. Pogreb, z vojaškimi častmi, bo danes.
7 biljardnih krogelj. Josip Framaiin.
natakar v kavarni Barriera, kije na istoiiceu-nem trgu, je prijavil predsinočnjim na policiji, da so trije uzmoviči. ki jih pa on ne pozu:«, v nedeljo zjutraj mej 4. in 5. uro ukradli 7 biljardnih krogelj, ki so vredne 56 krou.
Tobačno dozo. vredno komaj 1 kron ► 40 stotink, je bil Ul-ietui težak Anton iS. predsinočnjim ob 10. uri iu pol ukral v neki krčmi v ulici deli' I^tituto. in sicer w. iep i poleg njega sedečega Autona Velikoga. K » si je ta poslednji hotel napraviti svalčico, j i pa zapazil, da nima več doze ter jo je začel iskati po mizi in okrog iste. Anton S. to videči. jc dozo spustil skrivaj na tla, a pad.U na tla je doza zaropotala in to ga je izdalo. Velikonja je dozo pobral, potem pa Anton t S. izročil redarju, ki ga je odvedel na poličko, kjer so ga vzeli na zapisnik i« tem izpustili.
Ponarejen srebrn goldinarje priue*U včeraj predpoludne na policijo Adele Cosiu, lastnica neke tolerančne hiše v uliei sv. Filipa. Povedala je, da je dobila oni goldinar od mizarja Henrika T., stanujočega v ulici delle Sette Fontane. Vogali so na policij ) mizarja, in ta je povedal, da je dobil gokfc-nar v tobakaroi v ulici delle Sette Fontan*
št. 5.
Neznani. Josip Klun, stanujoči v ulm Cecilija Št. 26, je bil djul pred 8 dnevi 100
V torek, dne 21. avgusta 1906
►EDINOST« St 230.
Birta m
kron ▼ neko knjigo in potom rse skupaj zaprl t kovftek, ki ga ima v sroji spalnici, ▼ kateri pa — mimogrede poredano — spita že druga dva človeka. Predvčerajšnjim je pa odprl najprej kovček in potem Se knjigo: a denar je bil izginil... Včeraj predpoludne je brž naznanil na policiji ta dogodek.
Žepni tat. Na zahtevo Frana Jančerja, ki prenočuje na ljudskem prenočišču v ulici •Gaspare Gozzi, je bil včeraj predpoludne aretovan 34-letni težak Verliti P., ki stanuje v klancu sv. Fortunata. Jančer trdi, da mu je Verliti, d očim je on spal na cesti, ukral iz Žepa mošnjiček, v katerem je imel 15 kron .denaija.
Aretovan je bil včeraj popoludne 27*1. Fran Avian, in sicer na zahtevo svoje pri-leinice Marije Punter, ki trdi, da jej je Avian ukral več komadov perila, v skupni vrednosti
fcl kron.	=====
Soltdtr ia mm«. Danes: Irana Frančiška, rdova; Želidrag; Mirjana. - - Jutri: Simforijan, mu-<5enec; Ostriroj ; Moro«. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne 24* Celsius. — Vreme : oblačno,
sleževao, vefter	_
* Tovarna šampanjca pogorela. Iij gres so pršili tudi hrvatski in arbala gostje.
Budimpešte poročajo, da je v petek pogorela j Kongres je oivoril naučni ministar, v SatoraIja-Ujhely-ja tovarna za šan|pu\jec i	Tabor V OoHtIcb.
Teodorja Szolloej-ja. Škode je okolu 100.000, OPAVA tO. Na taboru, ki se je vrftil
kron, ki je le njem.
deloma pokrita s savarova-
Društvene vesti in zabave.
Odbor pevskega društva „Kolo" bo
imel nocoj svojo sejo, v katero so vabljeni vsi odborniki. — Tamburaški odsek naznanja tamburašem, da bo vaja v soboto ob 8. uri
zvečer.
Veselica pevskega društva „ Sloven-
Brzojavne vesti.
C. in kr. eskadra na Reki.
REKA 20. Na vojni ladiji „Arpad8 je bil včeraj opoludne z^jutrek, na kateri ie bil pozvan guverner grof Nako in častniki tu-kajšnje posadke. Zvečer je priredil guverner soarejo, na kateri je bil poveljnik vojne mornarice admiral grof Montecuccoli in viši častniki.
Krieghammer umira.
IŠL 30. Bivši vojni minister baron Krieg-hammer umira.
Nemški katoliški shod.
ESSEN ob RURI 20. Včeraj je bil otvorjen nemški katoliški shod. Baron Vit-tinghof-Schell je izročil pozdrave Avstrijcev, posebno dunajskega kardinala, knezonadškofa Grusche. Hvalil je potem skrb za delavce v Nemčiji,, ki naj služi za izgled drugim državam.
Pirnska železniška proga otvorjena.
ŠPITAL (ob Pirnu) 20. Danes je bila slovesno otvoijena novozgrajena Pirnska železnica kakor delna proga nove Turske železnice, vsled česar je zveza Linc-Selztbal za
včeraj popoludne v Golš vicu, je govoril post Fresl kakor glavni govornik. Tabor se je iz-1 vrftil mirno. Po taboiju se je okolu 9KK> nde-jleiencev ▼ malih skupinah podao v mesto. Prišlo je do spopadov z Nemci, ki so se zbrali, vsled česar je moralo posredovati oroiništvo. Vsled eksplozije petarde je nastalo veliko vznemiijeqje. Da bi se preprečilo nabiranje ljudstva, sta prišli iz vojašnice dve kompaniji vojakov, nakar je nastopil zopet mir.
Zarota v Havani.
NEW-YORK 30. Glasom neke brzojavke is Havane, je bilo aretovanih več uglednih oseb, ker so o^lastnije prišle fift iled zmoti, ki je imela nameti umoriti predsednika Palma.
Italijanski anarhist aretovan v Marsilji.
. Zarota proti Fallieresu ?
MARSILJA 21. Italijanski čevljar Fran-cesco Gaillo, ki se je imenoval Giovanni Vin« centa, je bil aretovan v svoji prodajalnici v ulici B&U. Pri njem so našli materijal za izdelovanje bomb. Čevljar pripada neki družbi večinoma italijanskih anarhistov, med katerimi jih je mnogo, ki so bili že izgnani iz Francije. Sumi se, da se gre za atentat proti predsedniku Fallierssu, ki pride semkaj dne 15. septembra.
Nor guverner za Kreto.
PARIZ 20. „Agence Havas* poroča iz
Dunajska borza ob	2. pon.
predv&raj	dane«
Driavni dolg v paptijo	100.—	100.-
. „ srebra	100.15	100.06
Avstrijska renta v alata	117.35	117.33
" „ ▼ kremah •./•	99.45	99.45
Avatr. investicijska renta 3,V\	89.—	89.—
Ogrska renta v alata 4•/.	112.«0	1(2 55
kronah V,	94.75	94.65
„ 8%	84 80	84 80 Akcije aadjonalne banke Kreditne akcije London, 10 I*fcr. 100 dsSavnih mark *> not 20 frankov 100 ttaL Ur Cesarski cekini
1770— I7T1.— 671 — 670 — 939 92 '/«939.92 */. 117.25 117.30 93.46 2^.44 1907 1907 953-*» 9535 t};« 1131
Pariška In londonska bo za Pariz: (Sklep.: — fr* ico^ka reuu 97:37, tUBjanska renta 10:. 10, »paniki dtoriear ^6.47, akcije otomanske btmi?" (i4S — Menflcc r>* 361 75.
Paria: (Sklep> Avstrijske driuvne i«!«tme* —.— Lombarde 167.— unificirana turik* reina 'J7 4 * avatrijaks alata renta 99.^0, ograk* 4%	rania
95.15, Llnderbank 474 —, t«r5ke sreč« i t«.pariška banka 15.42, italijanske mefidijonaUie 851 akcije Bio Tinfeo 17.!»? Vadriaua
London: (Sklep) Konsolidiran «i

Ska mladina* na Frdeniču v 6v. Ivanu se 55 km prikrajfiana. ni mogla vršiti v nedeljo zaradi slabega vre-.	Potres V Valparaisii.
mena. — Ista se bo vrSila z istim vsporedom BEROLIN 20. Iz New-Yorka poročajo
prihodnjo nedeljo 26. avgusta. — Vsi dobro- Vesti dospele iz Valparaisa jarljajo, da je .. „ . . ,	.
došli !|	Odbor »Slov. mladine". ogenj onitil mnogo poslopij, ki jih ni poru-iAten:	ds bo Zaaa ,m6n0ian
Veliko nArodno .l.vlje v Totatau ObUata*, „Cmsjo, da	j ^""ISS^ k^^re. v GreaoMa.
dne 8. sept. t I. Pišejo nam: OMni tbor ,Jnd "blhh P0tre8i- ^	GKENOBLE 3f^arodni miromi kon-..Narodne čitalnice" t Tolminu je enoglasno t f ""^"' gre. se je pridružU ieljam mednarodnega
pooblast« dna 25. maja t. 1. druStreni odbor, ker Potresni "H"1"-	i klmgre« t LVc«nu po r«oroienju in usti da izbere kumico za razvitje zastave dne 8. NEW-YORK 20. Glasom nekega brzo-1 ^^^ razsodišča med narodi,
sept. t. 1. Ćitalniški odbor je v svoji seji dne javnega poročila iz Valparaisa, so čutili tam-	EvfcaristKiti kongres v Tournai-ju.
t. m. enoglasno sklenil naprositi v ta na- kaJ nad potresnih sunkov. Računajo, da	PAKIZ 20 Z evharističnega kongresa v
n,en prcblagorodno gospo Marijo P r i - je napravil potres 50 milijonov šterl. lir	Touraai.jtI poročajo, da je imel nadškof iz
uiožič, soprogo sodnega svčtnika g. Matko ^ode. Največ škode je provzročil požar, ki	Mehlina na naTZOĆe francoske škofe nagovor,
Primožiča. K gospej svetnikovi se je dne 10. J« izbnibml po prvem potresnem sunku.	T katorem jih je poziral naj ^ 2vesto k
t, m. podala deputacija treh členov. Vrto- Prebivalstvu primanjkuje živil. Prebivalstvo	papeiUf ^ jih jc zagotovljal solidarnosti bel-
vec, Ukovič in Golja. Predsednik Vrtovec je prebiva v fiotonh izven mesta, ter trpi mnogo	^^ Koadjator parižkega k^dinala
gospo primerno nagovoril ter jo naprosil, da ▼sled mraza.	nadškofa Richarda je v svojem odgovoru za-
vsprejme čast kumice. Blagorodna gospa je PARK 20. Iz Bueaos-Ajresa poročno	gotovgal, da se bodo francoski Škofje zaup-
drage volje prevzela častno mesto ter je k nastopno: Iz čile prihajajo žalostne vesti,	ljiro pridružili episkopatu vsega sveta, naj
stroškom slavnosti darovala 100 kron. Iskrena Brzojavne zveze s Santjago so zopet vzpo-	pride nad francosko cerkev še tako hudo
livaAa Tf>lilcnrlii&f>n t stavljene. Hale bil v Valparaisu je ostalo ne-	preganjanje.
poškodovanih. V Santjagu je bilo le malo	Tukajšnji Usti smatrao to izjavo v
človeških žrtev. Železniške zveze so bile	Tournai-ju kakor začetek upora francoskih
pretrgane, ker so bili poškodovani mnogi	škofov,
tuneli.	-
j LONDON 20. Iz Sant Jago poročajo:	Rusija.
Glasom uradnih informacij, je našlo povodom VARŠAVA 20. Zagotovlja se vzlic vsem
potresa smrt 65 oseb. Na stotine oseb je	uradnim dementijem, da bo grof Ignatjev ime-
bilo pa ranjenih. Vsi deli mesta so poškodo-	novan diktatorjem ruske Pojjske. vani, mnogo so trpele tudi mnoge javne MAGDEBURG 20. „Magdeb. Zeitung"
zgrade. Škodo provzročeno po potresu cenijo	poroča iz Petrograda, da se t tamošnjih kom-
na 1,200.900 šterl. lir.	petentnih krogih govori, da bo duma sklicana
SANTJAGO 20. (preko Waschingtona).	že na jesen. Volitve se bodo vršile meseca
Tukaj je Čuti še vedno potresne sunke. V	oktobra, duma se pa sestane meseca no-
minoli noči je bil potres srednje sile.	vembra. Vlada hoče zato sklicati dumo še v
BEROLIN 20. Glasom neke brzojavke	te™ letu, ker bo morala baje najeti novo po-
„ Združenih producentov s o litra" v Iquique,	sojilo. došle tukajšnjemu čilenskemu konzulu, ni bilo v soliterskemu okrožju čuti nikakih potresnih
srebro 30.*/,,, Lombardi 7.—, Španska reata J \\
^j«uska ie&w» 19!:"/.
Dana u —Stalna.
Tržna poročila 20. avgusta. Budimpešta. Prunik. Hamburg. (S^ po^	^
Sverage za reptember 40—, sa december 40-, .v marec 40*/«, za maj 401/,. Stalno. — Kava Rio a*-tadna loco 40—42 navaJna r.elna 43—44 nav.aut dobra 45—46.
Hamburg. (Sklep). — Sladkor za mrg^ 18-30, za september 18 20, za oktober 17 90. t < november 17-75, m dec. 17.80, za januar 17.8t>. — Vzdržano. — Vreme: deloma oblačno
HewYork. (Otvuijenje) Kava Rio za lx>-d oče dobave. Stalno, nespremenjeno, do 5 stotin? ntije. — Prodaja: &00o vreč.
Pariz. Rž sa tekoči meneč 16.—, zrn si5.it. 16-—, ta dec. 16.1», sa nr>r.-februT«r 16.50 (mira . .
—	Plenica aa tekoči mesec ^3.—, sa sept 2 J-5'» z\ sept.-dec. 22.66, za mjvembjr-februvar 22 73 (mifi..;
—	Moka za tekoč! mesec 32.25, za sept. 30.31. m aept-dec. 30.50, za november-febravar 30.S0 (mirno
september-dec. 40.'/., ^a januvar-april 39V* (ujir'u») — Sladkor surov 88" usp uov 22.%—23.— (mirti >) bel za tekoči mesec 25."/«. za sept. 26.—, za <>>; januvar 26.T/sr za januvar-aprit 27'/i. (stalno), taii airan 57.-57.60 Vreme: lepo.
zne< j
Denarna posojila
tirni, zamorejo dobiti osebe vsakega sloja toliko m osebi* kolikor na hipotekami kredit pod ugodnimi povračili. Hipotekama posojila, ¥ vaakem znesku te dajejo po želji tirank proti primernim obresti« oziroma proti amortizaciji. Obrniti se je na Josip« Zidarich, ulica dolla Caserms št. 14, X. nadat, od 9.—12. predpot. in od 3.-6. popoludne.
hvala za velikodušen dar !
Bratsko „Rokodelsko bralno društvo" je {»a naprosilo za kumico, blagorodno gospo Leopoldo Gabršček, soprogo tolminskega župana g. Oskarja Gabršček a, ki je istotako drage volje prevzela to častno nalogo.
Bratje Solurifh
Da bo na& nastop pri slavnostnem sprevodu o priliki vsesokol-skega izleta v Zagrebu vzoren in najdovršenejšit je odbor v ta namen določil za redovne vaje po-selme ure in sicer ob sredah in* petkah ob H. uri in pol zvečer. Torej telovadci in nete-iovaclci, ki se vdeležijo tega izleta v kroju, na i nihče jutri ne manjka; kajti vtis, ki ga naše društvo « svojim nastopom napravi v Zagrebu pred mnogobrojnimi slovanskimi na-j sunkov.
SprtJssMj« ss
mm- Mmi m IWjMB ti Mš^m
Tovarna pohištva
= RAFAEL ITALIA =
VeHkaneko skltdlide In razsttva
pohištva ii tapetaru
mmmmtmmim TRST mmmtmmmmm
ulica Malcanton §tav. I
W H> mimkik mmmk.


roJi, bo pri njih za oceno odločilen.
našega društva Na zdar!
ftazne Vesti.
Sprememba vremena. Kakor poročajo z Dunaja, se je po vsej Avstriji v zadnjih dveh dneh vreme nagloma spremenilo.
a Tirolskem je nepretrgoma deževalo dva* dni, po gorah je snežilo. Včeraj se je nebo zjasnilo. Iz Berna tudi poročajo, da je po -vseh Švicarskih gorah snežilo.
: Novi San Francisko. Kakor javlja
RIM 20. (Agenzia Štefani). Minister vnanjih stvari je prejel brzojavko italijanskega odposlanca v Santjago de Chile; v kateri sporoča, da se čilenska vlada zahvaljuje na izrazu sočutja italijanske vlade. Italijanska kolonija ni bila poškodovana. Zveze z Val« paraisom in drugimi kraji republike so pretrgane.
NE\V-YORK 20. „New-Yorker Herald" poroča iz Valparaisa od 19. t. m.: Požar, ki divja ie od četrtka, polagoma ugasqje, ker ni več med razvalinami gorijivib stvari. Lwr
neki ameriški list, se San Francisko naglo kote se ni bati, ker se nahaja mnogo tisoč
dviguje iz pepela. Mescca julija je bilo izdanih 470 dovoljenj za nove ogromne gradnje. V porušenih mestnih delih dela že 6000 tvi-dk. Provizoričnih zgradb je doslej dovršenih 4500. Vsak dan izvažajo iz mesta okolu 100 vagonov groblje. Število prebivalcev, potrebnih pomoči se je od 230.000 znižalo -na 17.000. Sedem gledališč uprizarja vsaki dan zabave* a gradijo tudi nova gledišča.
Hrvatako novinarstvo v Ameriki. Hrvatske novine v Ameriki „Narodni ListMT ^Hrvatska Sloboda**, »Napredak*, in „Naša SIogaJ imajo do 25.000 naročnikov: a sam Zajedničar*; glasilo „nove hrvatske zajednice- nad 20.000 naročnikov, dočim ima či-kazka „Hrvatska zastaro« le oko!« lOOtt naročnikov.
tonelat moke, riža in pšenice toliko v skladiščih kolikor na ladijah. Številu mrtvih presega najbrž tisoč.
Potrče na otoku Martiaiqae.
NEW-VORK 20, Glasom neke brzojavke, dospele semkaj iz Isle de France, je bilo na i otoku Martin ique čuti več močnih potresnih sunkov.
Boren* poročila dne 20. avgaatn. Tržaška borza.
Napoleoni K 19.06—19.09-, angleške liro K — do —London kratek tarmia K 239.95—240^0
Franeijm K 95.27--95.45, Italija K 93.22-.—95.10—
italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K 117.27—117 45, namSki bankovci K —.—-— — avetnjska e jnotoa rensa K 99.20—91^9, ogrska kronska reosa K 91.60—95.90, italijanska renta K —.— —.—, kreditne akciie K 670.— — 672.—,
dritevne lelezaioe K 670.--672— — Lombardi K
161--163 — Llojdove skdja K 740 - 715 -
Srečke liea K 331.75—335.75, Kred t K 496 — j đo 433.—. Bodearredh 13» K 302.- 310 —. Bo-denkrodit 1389 £ 302.— 310.—. Tart« S 161.00 4o 16 .00 Srbska —.— do —.—
»o
I
a
t i

mar Tovarna pohtttva ~wrn
Aleksander leti JCinzi
j alka Teea Hv. 52. A(teslne
;t	ZALOGA:
•	mzzn «05IMW0 (Šolske pestepfe)
; osm, aasenl Mti neHne twshyr«aaa.
•	3?rejem^a aa mkomto» dela %«<W f

PARI25 30. Francoska severna eskadrn
pripluje danes v Biarritz, kjer ostane več dni.
Kongres srtekffi učiteljev.
BKLIGRAJ) 20. Na kongres učiteljev iz vseh dežel, kjer prebivajo Srbi, je prišlo iz Srb^e, Ogrske, H^etsho, Bome* flereegnnne
in Ćrnogore okolu tisoč učiteljev. Na kon-
SerravaHd-vo železnato kina vina"
za bolehae otroke in rekonvalescente«
▼oiio do Jadi, »tojnje UMmm hi ojatoje organlisiB. jI
i

PrfpoMeno od tioi»love4ih zdravnikov v vmob kadar Je trobo se po bolezni ojeliti. t li kelajajMl en rezeifc raztnvei te z and 3060 UraveiftkM eerieeveU.
I. seJrravallo
Stran IV
»EDINOST« štev. 230.
r
MULI OGLASI.
Mali oglasi računajo se po 3 stot. besedo; maetnotiskane besede se računajo enkrat več. Najmanjla pristojbina 40 stotnik. ■	Plača se takoj. ■■ . . • —
Utr Izvm Trsta pitnana narsčl kak „HALI MLAS", naj M*J« tfanar v fiapraj, kar Sragama aa ka n]««**	aklavljan.
Ss si smSs saznana Upravi llats.
Tartfa Js aatiaajaaa aa čala „MALIH 0SLAS0V" In vaafcSa IUU prsraisal. kaliks ara |s plsCa« a ta«, ta prsitaja tsaatfa IftoM traka nastavi« aa ..IMERATBI OOOCLEK" „Min««", ■a vpra&aaja pataai piasai ka tajat „MKRATSI OOOCLEK' lafensaslja s«as la, <s fcs piasra priisisaa tsssiks ss sS|avar
yAlocmo dva kilograma « ravno toliko ovsa mil laollla prihranita 600 kron na vagonu onemu ki dobro krmi konje. Skladi&če : v Trstu, ulica San Francesco 9 pri tvrdki Dr E 1 i a; na Opčinah pri Anionu Raže m.	^88
UUjpA (soba in kuhinja) je na prodaj na Opči-illolUfi nah na cesti kraj Tram raj*. Kdor hoće lahko kupi tudi zemliiSča kraj hiše. Cena 3000 K. Naslov pove „Inseratni oddelek Eiinosli".	1000
Fran Birsa gostom, da se :i dnem 24.
vsem svrjim cenjenim avgusta preseli v ulico Chiozza (vogal u'ice del Toro) pod imenooi rTr«ttoria ai due Soči'.
Išče
qa učenca za peka. Naslov pove -,Inse f ratni oadeiek Edinosti**.
9C3
!7Vr<ifnP vinske stiskalnice, sJamoreznice, ora la •»VlOlHI/ pumpe itd, prodaja Živic i dr.i v Trstu. T/govinska ulica 2, ter se prijazno priporoča ■vojim rojakom.	91t>
Velika zaloga koles (bicikljev)
Germania in Mazionale
roies na bencin (motocikle!) ROSSLER & JAUERNIG
pri kolesih in motocikletah potrebnih prjtikSin
»ekaiiau lelalnica mr kolesarska šota
GIUSEPPE EGGER
TRST — Piazza della Caserma štev. 3.
r
oooooooooco o ococooocoor
Dr, fl. Barkanović l
specijalist za notranje in živčne bolezni
%e je povrnil iz Karlovih vari.
OHIUXr.fi:: vsak dan od 10.—12. ur* zjutraj, in i. 5. popol.
ulica Sanita štev. 2.'
Proda se
se pri „Edinosti"'.
blizu Komna hi^a z dvema vrtoma
z 9 prostori. Cena 1200 kron. Več
918
Iščem sobico
s posteljo pri dobri ženi oziroma udovi. Dotična bi morala vzeti v oskrb i fantiča starega 2 leti. Plačilo po dognoru. F. P i n e h i, via del Rivo 19, IT. stopnice	917
Išče se
delavec za ročiti s konji. Več pove „Inseratni oddelek Edinosti*. 912
Odda
V rdela Stev. 33.
aa ▼ najem hi£a in zemljišče primerno
za kmeta. Obrniti se je na & k r b e c
913
Mola družina Obstoječa iz treh oseb, igče maia UI UAIIia nia|0 stanovanj« z vrtom, vodo, ako mogoče plin v ulicah Tabio Severo, Roni agna. Commeiciale, ali v š kor kij i blizu meata. Podpirala bi se pogodba t.h Teč let in vzelo bi se tuđi •banovanja v podnajem. Ponudbe, pismene ali ustmene piejme „Inseratni oddelek Edinosti" pod „M a 1 a družina".	388
Mali dvorec
ftfrfflk* j m o UR prodaj dvorec, pripraven za sta« r\UUf IIIId. uotanje treh rodbin, oziroma s 3 planov: nji. ne velikimi, z vitom, vodo, po možnosti plićom, naj pismeno obvesti o podrobnostih pod! „DVOREC 11", oziroma naj pride osebno v . Ir seratni J oddelek Edin sli". — Prednost imajo dvorci v Ko- j ■nji. nv. Ivanu, v hI ž ni ulice Giulia. Bo*elietto, Kt*#etti.	_"_999
v iSkorklji je na prodaj. Dvorec ima v pritličju: 1 sobo, kuhinjo, nifnic»> : v 1. nadstropju : 2 sobi in kuhinja ; v II. nadeti1, tu'ii 2 robi in kuhinja, vse urejeno na novo, elegantno. Okoli dvorca je zemljišča (vrt z vodnjakom). Kadi preselitve se dvorec proda za nizko ceno._:>50
Cnc+SIflO -AN* lre Corone" ulica GiottoSt.il UUdllllld ii^e kondukteija. Zahteva se kavcijo. glasiti se je do 30. seplembra.	897
Išče se delavec mizar 22 *TSE
Oius^ppe Ciomisel.	88*>
V dekliškem domu
nje ič-euke. ki ob skujejo ruzne dole. Prilika za učenje rfznih tujih jezikav, godbe in ročnih del. Dobro nadzorstvo ob nizki ceni. dobra hrana, lepo prostorno rt*, no vi nje. N*t«nć? eji podatki pri gospej Mariji DrafcMer— rica, Trigenaiua 11
v najem cola 2 Mobi, sobica
nizki veai Pri Kanarinah S t. 119.
te odda 25 minut od mesta do Ko-in kuhinja po 801
Hiša na prodaj ftffi K
hinja ; okoli hiSe vrt. Naslov daje „Inseratni oddelek
Edinosti".	853
Priporoča se
livilja za izdelovanje ženskih oblek po primerni ceni ulica <Solitario it. Iti, vrata 21.	88»
Viftlfll tetIn* Prodajo ae 20 d n e a 1 e, oglednice (vetrine)
metrov I i -proda-
jhlnice, tudi posamezno; v dobrem stanu, visokost ar. 3-50. Ugodna p ilita. — Trsi, ulica S. S* Martin 19. Bart. it i d o 1 L	900
BC Najboljša reklama za trgovce, obrtnice, rokodelce in zaeeMke sploh, so „MALI OGLAS!" v „Edinosti"
C
3UOOOOZOOOOOOOCOO
Električno vpeljavo
izvršuje
franjo S. Dalsasso
T HS T
ulica 8. Spiridiono ittv. 0
F.Pe^fOt urar
pi,t TJtST - nI. Poste nuave št. 9 C priporoča veiik' izbor ur: Ornega. Schaffhsuse, Longines, Tavanes itd. ^ kakor tudi zlate, srebrne in kovinske r V. ure za gospe. Zsbor u/ za birmo. Sprejema popravljanja po nizkih cr.r.ih.
Drogerija
Gustavo Marco
ulica Giulia štev 2O. Droge, bsrve, pokost. petrolej, čopiči,
V torek, dne 21. avgusta HH'^
Odhajanje in prihajanje uiakou
Odhod s postaje južce železnice v Trsta5".)
tč stke, mila.
šip
parfumi itd. in fttekleuin.
oaeoMoaaosoeote
S-55	preilp.	B	via. Oervinjan v Benetke, Kirn. Milan
			Videm, Pontebo, Čedad
		O	do Gorice, preko Nabre^inr, -c .it: >
			na A ido\ -črno.
7-55	„	B	na T>unaj, Reko, Budimpešto.
		B	v Kcrmin. Videm, Milan, Jvjsn.
S.55	„	O	y n Benetke, zv^.^n ra
			Cerviujun.
•»•55	u	O	na Dunaj, Budimpešto, Zapre:
11.50	n	O preko Cervinjana v Vi<If3>, < V.'.	
			Benetke, Milan, Ala.
! 1.—	popol.	O	v Kornoin in via Cervinjan » Viriem
1			in Benetke.
i 4^5	n	O	v Italijo preko Ivormiua, ivc/» n
j			Ajdov^Jino.
I 5-30	1,	B	via Cervinjau v Benetke, Milan. Hi-=-
1			in Videm.
! 6.—	»	O	nu Dunaj, Reko in Bndnupcito.
! 6.35	„	B	na Dunaj, Ostende, Reko. ■
t 8.30	M	B	ua Dunaj, Budimpešto, Reke..
i <»-05	,,	B	do K.ormina -te zvezo Cervivia:-..
11.30	M	O	na Dunaj, Budimpešto.
Naznanilo.
Prihod ra postajo južne železnice v Tr:f».
Podpisana eiisti sa javiti slavnemu občinstvu, da je odprla na Opčini v dvoren CAPELLA\ na proseSki eesti prodajo predmetov za pogrebe, potem mnetne cvetlice s trakovi in napisi, vence iz biserov, palme za t cerkveno rabo, sveče iz belega voska in ! barvane, ter vsakovrstne predmete, potrebne za pogrebe, kakor jih ima po-Igrebni zavod Capellan v Trstu, vse po i najnižjih cenah.
Joeipina Capellan.
6.30 predp. 7.20 „ 7 40 9,—
10.25 ••
IO.38
»1-28 „
4.15 popol.
5 35
7.15 »
8.35 „
8-55 .. «<M5
O z Dunaja, Oatende	.
B z Dunaja, Zagreb in Bucia.;i? it.
O iz Kormina prcboRivia.
B 2 Dunaja, nndi:npc?te,	Kebe.
O z Dunaja in Kelte.
B i i Italije preko Ccrvigojaiia.
O iz Italije preko Kormina z\t:/.a z Ajdovščino.
O iz Kormina iu CcrvHujana pr. N'.if-; .;>■'<?, zveza z Ajdovščino.
B z Dunaja, Zagreba in Budirif rite
O iz Italije v« Červinjao.
B iz Italije preko Kormiv; "Vkt.Fc.jTre, iveai z Ajdovščino.
B l Italije preko Ivorininit, jtt« • A -dubino pr. Nabrc/.ini
B z Dunaja, Budimpešte in Rjke.
B iz Italije, preko ^errinjana, v p ••..» t Vidmom in O i* Kormina.
SV.
Svoji k svojim 1	Svoji k svojim !
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
CroatiaM
pp
stoječa pod pokroviteljstvom
Odhod s postaje državne železriice p Andreju v Trstu.
5.10 predp.	O v Koper, Huje, Poreč (Istra).
5-3'3 ..	O v Herpelje, Ljubljano, Ducai.
7--o	„	B (samo v četrtek) v Herpelje, P-ziu ''
8-5°	».	O v Jlerpcljc, Divačo, Rovinj, TJi:T'> 3 5° Pf'pol.	O v Koper, Buje, Poreč (Istra).
— „ O v Herpelje, Divačo, Dunaj, Ravini Vjk:
7-3° m O v Koper, Buje (Istra).
7-4°	B v Pulo, Divačo, Beljak, Dunaj.
Ob nedeljah in praznikih: 2.26 popol. O v Divačo, Herpelje in vmes ležeče p! is'.:'je
Prihod na postajo državna železnice pri s^.
Andreju v Trstu.
slol>. in kralj, mesta Zagreb sprejemlje vsako vrsto ne-
vsakega Slovana je zavarovati se pri domačem zavodu — ze aa ne gr
Vsa zavarovanja Sprejema ter daja vsa pojasnila.
podružnica »varovalne zadruge „Croatia" - Crst
--CORSO štev. 1 -
Zastopniki za vsako mest«), trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi i>ogoji.
7 45 predp
8.25 9-46
H.05
j 12.05 popol,
6-25
i «0.25 „ j »0.45
O iz Boj in Kopra (Istra) O iz Pule, Rovinja, Divače, Dunaja, iz Pule.
O iz Herpelj, Divače, Ljubljane, Dui^ja. O iz Portča, I>uj, Divače Dunaja. O iz Pule, Rovinja, Divače ia Daa.^1. B iz Pute, Rovinja, Divače ui D»:na:a. O iz Poreča, Buj, Kopra.
<}b nedeljah in praznikih:
9.28 popol. O iz Divare, Herpelj in \ mes ležečih -t.-j *) Op»?ka B •— hr?oWalr. O običajni vlak
Mehanična delalnica
k
Učilišče in vzgojevališče za deklice^đS. 11 Alarik LantSChner l
Temeljit pouk po učnem nacrtu za osemrazredue ljudske šole na Primorskem. Letna plača 450 kron. — Hiša z vrtom, lep in zdrav kraj, krasen razgled na morje, kopalnica. Sprejemajo se tudi deklice v oskrbo čez dan. Pouk v slovenskem, nemškem, italijanskem, francoskem in an-gležkem jeziku ; v godbi, glasovir, gosli citre, petje, v ženskih —=----- ročnih delih, v risanju in slikanju. -	^
Šolske sestra
Trst — ulica G. Besenghi št. 6 - Trst.
I
XB. Ker je p<wojilnica in	.
delokrog samo za III. volilni okraj in vas fx>njer.
bre/. kakega na leto.
Hranilnica in posojilnica pri sv. Ivanu
registrovana zadruga z neomejenim poroštvom
hranilne vlogp od vsakogar, tudi če ni ud ter obrestuje po ^LO odbitka, tako, da sprejme vlagatelj čiste 4 krone od vsacih 100 K vloženih » V
Daj« posojila samo udom in sicer: na vknjižbo po »V/.; na os«bni kredit" to ie na '*'Minice
po 5'jt; menjice so izključene. U raduje pri sv. Ivanu žt. 442 (v liUii gosp. TROBEC-a> vsak delavnik od 9do 11 ure dopol. in od f-7. ure popol. - Ob nedelfah od 11.-12. dopoi. - Ob praznikih je urad z*prt.
hranilnica ustanovljena po /.istemu lleifeisnovem ima za sedaj doloren
Načelstvo.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metodija!
zapriseženi cenitelj TRST — ulica Geppa Stev. 12
Ekdkluzivtto zastopni tvo in zaloga »vetovnozrnin-tovame koles (bicikljev in motociklet) ,8tyiiA' tvr. dke Jooh.Pnoh t Co ▼ Oradou, L~m vor tudi tu-in inozemskih tvrdk veliko	pritikliu.
! Zaloga in vpeljava električnih zvoneev
j Sprejme Kalcršjo ti Iftdi OT^^v^siKfci^ ^f)
CORDIAL ZABAGLIONC
odobrena od oblastnij.
Narejen iz belega vina in rumenjakov jiije, ii-vratno sredstvo za ojaćenje želodca za rekonvalescente in \se osebe, ki trpe na slabem želodcu. Prireja
VITTORIO PIDUTTI
TRST, ulica Settd Fontane štev. 1 Na prodaj
prodajalnieah tekočin, žganjarijub kavarnah itd. itd.	■ -
jrofjše sredstvo
ves.k o fino ru. v r o ali čr i o obuvalo
Vs'bclj ic t -iporoča Fc*cttliL, Oacaria %j lifmu in lakirane čevlje.
D U NAJ, XIII!
Carlo Vitez
Trst, Trg S. Carlo 2 — Uhod ul. del Arsenate
AUTOKIZOVANA
mehanična delalnica
za inštalacije plina, vodovodov in električne razsvetljave.
Velita zaloga priprar za žarne loči Ha pila.
ulica NfcoI6 Mftechlavelli
Št. 83.-----Telefon 1729
DOMENICO RAVAUCO___
MOVA ZALOGA VIKA
Mrska rtu, jvfansb Wt ia črat rito, Ipoli ia kraški trna.
Vino v steklenicah od anega litra 72 stat., v steklanioah od pol litra 3« stot. •kupno z staklenico. — Kratki teran v steklenicah K 1*04, od pol litra »a ■tet. skupno z steklenico. fT FUu vlas t bstoljksk rssUtolk vnt. —-— 2s krimmrje ia gotilaitorje peesbae čeme. —
GLAS.
i V tegatej zalogi ptklibi
Em. Ehrenfreund
(praj JmI)
__' laica mm 24 (priti®«)
daja noro in rabljeno pohištvo po konknren&nik ceaah v najem. =