Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jar o s lav.
82. Mrtvo morje.
(Dalje.)
Po mrčvem morju se je vozil tudi lajtenant Molineux z dvema spremnikoma. Močen veter je rinil brod brzo naprej. Ali ko so se sukali blizu južnega poluotoka, utihnil je veter, in nastala je grozna tišina in sopa-rica, da kar niso mogli z mesta. Ker se je bil brod tudi poškodoval, drla je voda vanj. To je primoralo plavce, da so nemudoma pometali prtljago v vodo, Kedar je potegnil drug veter, tedaj so vendar z največjim naporom dospeli na kopno. Vsled smrtnega strahu in živinskega truda je zbolel drzni plaveč Molineux in tudi umrl.
Nekateri poskusi so tedaj spodleteli, nekateri se niso povoljno završili. Zato je poslala 1848. 1. vlada severoameriških Zaveznih držav ekspedicijo na mrtve morje. Načeloval jej je lajtenant Lynch. Dobro previđeni ameriški plavci so sedli na dva broda, eden je bil od bakra, eden od železa. V devetih dneh so se pripeljali po Jordanu na mrtvo morje. Tri tedne so je preiskovali. Uspeh zelo trudapolnega dela je popisa Lynch v zanimivej knjigi. Pa tudi to v obče povoljne podjetje je dalo svojo žrtvo. Oboleli so skoro vsi plavc; a lajtenant Dale je umrl na vročnici v Bajrutu. Okoln Beduinci, ki dobro znajo, kakošno je mrtvo morje, dejal bo potem Lynchu, da je ob pamet, ker je prišel take daleč zgolj zato, da se je tri tedne vozil po njem.
Mrtvo morje je do 20 ur dolgo, 4 do 5 ur pa široko Stisnjeno je mej dvoje visokih pogorij, ki se vlečete z zahoda na vzhod. Poluotok Messraah, ki se drži vzhodne obale, razdeljuje je na dve neenaki polovici, ki ste tudi različne globine. Severna polovica je veča, in globoka do 1300 črevljev, južna polovica je manjša, in plitva ima sem in tje samo po 13 črevljev globine. Na južnem koncu je voda tako plitva, da ni moči z brodom k kraju. Kdor hoče na suho priti, broditi mora po vročem frlenu skoro pol ure daleč. Ni pa res, da tiče počepajo, če lete preko mrtvega morja, in še marsikaj drugega He, s čemur je obajila fantazija to tajinstveno morje.
Čudno je, da mrtvo morje tako izredno nizko stoji. Da si je od sredozemskega morja v ravnej črti komaj 20 ur do njega, vendar stoji za 1200 do 14O0 črevljev pod gladino sredozemnoga morja. Ob vročem času provzročuje ta izredno nizki vsed grozno vročine in soparico, in ker puha tudi žareči veter arabski, toraj skoro ni prestajati. Radi tega je prišel Lynch na spomlad, ali vendar so trpeli plavci njegovi za vročino izredne mnogo. Kovina se je tako razbelila, da se je niso smel: dotekniti. Kalena*) očala so morali zameniti z roženimi
*) Kalena očala — Stahlbrillen. Tako sem slišal pred ve< Iftti v Liublianskei okolici. Ne vem, ali ie Drav, ali ni ?
233
Plavci so bili vsi zabuhli, da je bilo strah pogledat jih. Čudno je tudi to, da je voda mrtvega morja neizrekljivo grenka in gadnozoprnega okusa. Vzel sem je v usta malo kapljic, ali sem jo koj izbrusil. Pomočil sem roko v prozorno vodo, in potegnivši jo ven sem opazil na njej tanko solno mrenico, ki mi je napravilo lahno srbečico na koži. Tudi Lynch zatrjuje, da je voda mrtvega morja res taka, vzlasti v očeh napravlja ne-pretrpljivo skelino.
Nekdaj so bili te misli, da vstaja iz morja zoperni, ostri žvepleni smrad, 1 i je napravljal hudo glavobolje tudi ameriškej ekspediciji. Najnovejša raziskovanja so dognala in podprla z dokazi, da ta na nekih mestih tako nadležni smrad puhti z žveplenih vrelcev, ki izvirajo na obali pa tudi z gnjijočih pogrezin.
Boja morske vode je različna, kakor nanese letni čas, pa svetloba in solnce. Nam se je videlo morje od deleč svinčene boje, na drugem mestu bledomodrikasto in od blizu zamolklomodro, pa tudi spreminjajoče se na zeleno. Čudna je tudi izredna gostota in nosilna moč te slane vode. To so vedeli uže starodavniki.
(Dalje prihodnjič.)