glasilo ravenskih železa r, Leto XXXI Ravne na Koroškem, maj 1994 Št. 5 ZNAMENJA POMLADI Spominjam se praznikov dela kot največjega praznika. Pred železarno je vedno igrala godba, vihrale so zastave, naša okna smo okrasili z zelenjem in rdečimi zastavicami. Zdaj je to vse drugače. Kot da se hočemo sramovati tega velikega praznika. Kot da ga želimo, ker je pač tukaj, nekoliko obarvati s folkloro. Današnji prazniki si postajajo preveč podobni in monotoni. Danes pa se vračamo nazaj v tiste čase, ki so bili skromnejši, a so imeli toliko simbolike. Z rdečim nageljnom, kot nekoč, bomo otvorili novo pridobitev. Prvi maj nosi v sebi toliko simbolike kot velika noč. Je resničen dokaz, da poti v zimo ni več, je le pot naprej. Ta pridobitev je za nas kot lastovka, ki je priletela iz daljave med nas. Skoraj štiri leta dolgo smo jo čakali. Lastovke so prinesle pomlad. Prišle so ob pravem času. Vse to naše gledanje v nebo, kdaj bodo vendar priletele, je obrodilo sad. Tukaj so. Spletle so gnezdo nad našimi močno razgretimi in pregretimi glavami, ki ničemur več ne verjamejo, včasih še sebi ne. Alijih bomo sedaj pregnali iznad nas? Nikakor jih ne smemo, kajti pomenijo nam srečo in blagoslov. Ko bomo govorili sosedom in svojim prijateljem o tej drobni lastovici, ne bodimo lažnivi. Med nami ni kondorja ali našega velikega planinskega orla. Bodimo srečni, da je tukaj, da se je začelo premikati, da so to znamenja pomladi in novega časa, ki se nikoli ne prelevi kot jesen, ki včasih kljub letnim vročinam preide v zimo. Naša pomlad ni jesen, kljub plahim korakom vendar preide v poletje. Ob tej pridobitvi vam želim uspeha in sreče. Vsem železarjem srečen 1. maj, praznik dela! Poslanica generalnega direktorja SŽ Andreja Kokalja, dipl. inž., ob otvoritvi novega stroja v Strojih, 30. 4. 1994. Več na 3. strani. Predstavništvo SŽ v Budimpešti MADŽARSKO TRZISCE SE ODPIRA Dokler so Slovenske železarne proizvajale večinoma za jugoslovanske kupce, niso potrebovale predstavništev po svetu. Po izgubi jugoslovanskega trga, osamosvojitvi Slovenije in vzpostavitvi tržnega sistema pa je treba kupce poiskati predvsem v tujini. SŽ imajo tako sedaj v tujini tri predstavništva: v Moskvi (v okviru Kopo International), v Beogradu (trenutno zaprto) in v Budimpešti, načrtujejo pa menda še dve .(Trst, NewYork). Predstavništvo SŽ v Budimpešti so ob navzočnosti poslovodstva SŽ in koncernskih družb ter madžarskih kupcev uradno odprli 15. aprila letos, čeprav deluje že od začetka leta. To je bil tudi povod za pogovor z dipl. inž. met. Janezom Kovačem, ki je sedaj tudi uradni predstavnik SŽ za Madžarsko, sicer pa je za stike med madžarskimi kupci in železarskimi podjetji skrbel že zadnji dve leti, prej pa je delal kot raziskovalec v Železarni Ravne. Kakšne so naloge predstavnika SŽ na tujem? Predstavnik mora vedeti, po katerih izdelkih povprašujejo madžarski kupci in njihove želje posredovati družbam z ustreznim proizvodnim programom. Le-te potem pripravijo ponudbo, ki je podlaga za nadaljnje pogovore. Če pride do posla, ponavadi sodelujem do konca: pri dobavi blaga, urejanju transportnih poti, usklajevanju rokov ipd. Sodelujem tudi pri uvozu: lani so S2 iz Madžarske uvozile npr. za 2 mio DEM starega železa in peska. Kako pomemben je madžarski trg za SŽ? Madžarska letno porabi 1,5 mio ton jekla. Ima veliko lastno jeklarsko industrijo, saj je npr. lani izdelala 1,4, za letos pa načrtuje 2 mio ton jekla. V sestavi madžarske porabe predstavljajo naša jekla le nekaj odstotkov, saj to tržišče šele spoznavamo in postopoma uspešno osvajamo. Leta 1991 so SŽ v poslih z madžarskimi kupci iztržile 2,5, leta 1992 5, lani pa že 6 mio DEM. Letošnji načrt je 10 mio DEM. Najpomembnejši kupci so naslednja podjetja: Raba iz Gyčra, DKG iz Nadkaniže ter Ferroglobus in Dunaferr iz Budimpešte. Največ zanimanja je za Metalove izdelke (80 odst. celotnega izvoza), medtem ko so jeseniški in štorski izdelki manj konkurenčni, kaže pa tudi, da njihovih proizvajalcev madžarski trg posebej ne zanima. Na kaj morajo naša podjetja posebej paziti, da bodo na Madžarskem uspešna? Madžarske kupce zanima predvsem cena izdelka, šele nato njegova kakovost, dobavni roki in načini plačila. Naša podjetja se srečujejo z močno konkurenco vzho- dnoevropskih držav (predvsem Ukrajine, Slovaške, Romunije in Rusije), vendar pa je njihov adut predvsem kakovost. Njihova prednost pred zahodnimi proizvajalci pa je ugodnejša, torej nižja cena. Težave so s pravočasnimi dobavami, saj je postala proizvodnja pri nas ozko grlo. Opozorim naj, da imajo podjetja iz zahodnih držav na Madžarskem konsignacijska skladišča, od koder lahko naročniku izdelke hitro dostavijo. Madžari se z našimi - v povprečju trimesečnimi - dobavnimi roki težko sprijaznijo. Sicer pa pričakujem, da se bo z liberalizacijo carinskih dajatev pretok blaga po 1.7. izboljšal, naši izdelki pa se bodo tudi pocenili. Kako se počutite na Madžarskem? Vem, da z jezikom nimate težav, saj ste po rodu Madžar iz Lendave. Kot predstavnik SŽ bi moral imeti več informacij iz koncernskih družb (tako o proizvodnji kot organizaciji in vodstvu), ki bi jih lahko posredoval potencialnim partnerjem. Čeprav so težave s financiranjem predstavništva, ugotavljam, da bi moral v njem delati vsaj še administrator, ki bi me tudi nadomeščal med mojo odsotnostjo. Budimpešta je velemesto z dvema milijonoma prebivalcev in zahodnim utripom življenja. Madžari so preprosti, odprti in prijazni ljudje, vedno pripravljeni pomagati. Predstavništvo SŽ je približno 6 km oddaljeno od središča mesta, in sicer v Ganz Danubiusu, v upravni zgradbi nekdanje ladjedelnice, kjer je še 40 predstavništev. Dobro sodelujem z našim veleposlaništvom in zastopniki drugih slovenskih podjetij. Gospod Kovač, najlepša hvala za pogovor. A. Č. Veliki vrtalno - rezkalni v podjetju STROJI Ravne V Strojih so v petek, 29. aprila, slovesno izročili namenu veliki horizontalni vrtalno-rezkalni stroj z vrtljivo mizo in elektronskim krmiljenjem. S strojem, ki so ga uvozili iz Nemčije, bodo lahko hitreje in kvalitetneje obdelovali velike zvarjence in druge dele stiskalnic, zato ta naprava za proizvodnjo Strojev veliko pomeni. Uporabnost stroja, ki ima vreteno s premerom 180 mm in os, dolgo 9,5 m, povečuje vrtljiva miza velikosti 4,5 x 4 m in z nosilnostjo 100 ton. Naprava je opremljena s sinumeričnim krmiljenjem in je hidrostatično vležajena. Za nakup stroja te vrste so se v Strojih že dolgo odločali, vendar nikoli niso imeli dovolj sredstev za tako investicijo. Ko so s pomočjo poslovnih sodelavcev (inž. Ljubiča, direktorja firme VTB na Dunaju, in g. Glumpaka iz firme CPS v Ljubljani) izvedeli za ustrezen stroj in vrtljivo mizo v Nemčiji, so se hitro odločili za nakup. Stroj so kupili pri firmi Nacional Machinery v Nurnbergu, vrtljivo mizo pa pri firmi Eu-muco, znanem poslovnem partnerju Železarne Ravne. Gradbena dela, ki so se začela 27. decembra lani, sta opravila Kograd Inženiring iz Dravograda in Stavbenik s Prevalj - v temelje so vgradili 600 m3 betona in 40 ton armatur, globoki so 6,5 m - montažo pa so opravili strojni in elektro vzdrževalci Železarne Ravne. Projekt je vodil inž. Jože Potočnik, nekdanji ravnatelj tozda Stroji in deli. Celotna investicija je veljala poldrug milijon mark. Kot je na slovesnosti ob predstavitvi stroja povedal direktor Strojev dipl. inž. Jurij Pratnekar, so zmogljivosti te naprave za letos že zasedene, saj imajo naročila ameriškega podjetja Dana za 8 velikih stiskalnic v vrednosti 6,7 mio $ in firme Hawthorne za 6,5 mio $, delali pa bodo še stiskalnice za LVD, Eumuco in za druge naročnike. Vodstvo Strojev se lahko pohvali, da so stroj, ki je največji te vrste v Sloveniji in bo omogočil izdelavo stiskalnic, težkih do 2.500 ton, kupili in postavili z lastnimi sredstvi, brez posojil ali tuje pomoči. Upamo lahko, da ta investicija pomeni začetek novega obdobja za podjetja Železarne Ravne. To je na slovesnosti zaželel vsem delavcem na Ravnah tudi dipl. inž. Jože Geršak, ko je prerezal trak, ki je zapiral dostop k novemu stroju, in ga simbolično izročil v uporabo. Ob otvoritvi je igral Pihalni orkester ravenskih železarjev, udeležili pa so se je številni poslovni prijatelji in predstavniki kupcev ter delavci Strojev. Žal povabljenih predstavnikov občine in dižave ter vodstva Slovenskih železarn ni bilo. Mojca Potočnik MEDNARODNI CERTIFIKAT ZA DIPL. FIZIKA MIRKA PIKALA V sredo, 4. maja, je vodja defektoskopskih in metroloških laboratorijev in v STO dipl. fizik Mirko Pikalo opravil v Nemčiji izpit iz inženirske stopnje 3. S tem je uspešno končal izobraževanje iz neporušne kontrole materialov in pridobil mednarodni certifikat, ki ga zahteva evropski standard EN 473. Na študij v Nemčiji se je Pikalo vpisal kot član Društva za neporušne raziskave DGZfP, ki je organiziralo to izobraževanje na visokem nivoju. Predavali so priznani strokovnjaki iz vse Nemčije ter slušateljem predstavili vse najnovejše izsledke in naprave na tem področju. Za uspešno opravljeni izpit je Mirku Pikalu med prvimi čestital direktor STO Marjan Senica, ki je poudaril, da se poskuša njihovo podjetje usmeriti v proizvodne programe z višjimi cenovnimi razredi, za kar jim ne zadošča le dobra oprema, temveč potrebujejo tudi vrhunske strokovnjake. Eden takih je Pikalo, saj je prvi lastnik tega mednarodnega certifikata v Sloveniji. Z njim se bodo povečale tržne možnosti STO, zdaj njihovi laboratoriji ne izpolnjujejo le zahtev po merilni in kontrolni opremi, temveč imajo tudi ustrezno kadrovsko zasedbo. Kot je v pogovoru dejal Mirko Pikalo, bodo odslej v njihovem oddelku še bolj skrbeli za izobraževanje kontrolorjev, ki uporabljajo neporušne metode. Usposabljali bodo kandidate iz železarne in iz drugih podjetij. Pogovor z dipl. fizikom Mirkom Pikalom bomo objavili v prihodnji številki. M.P. LINIJA ZA RAZREZ ALUMINIJASTE PLOČEVINE Konec marca so iz STO odpremili v Avstrijo prvo linijo za razrez aluminijaste pločevine, ki so jo izdelali v Pnevmatičnih strojih. Naročila jo je dunajska firma Neuman. Kot so izvedeli ustvarjalci naprave - naročnik je prispeval samo idejni načrt, konstrukcija in izdelava načrtov pa sta delo naše projektive - stroj pri proizvajalcu ne dela težav, zato v STO upajo, da bodo kmalu dobili še kakšno podobno naročilo. M.P. Dipl. fiziku Mirku Pikalu za uspešno opravljeni izpit s področja neporušne kontrole materialov in za pridobljeni mednarodni certifikat iskreno čestitamo! Vodstvo in sodelavci STO Vodstvo Energetsko svetovalne pisarne Ravne na Koroškem je v sredo. 20. aprila 1994, v prostorih Kovinotehne na Prevaljah pripravilo predstavitev delovanja plinskih kotlov in grelnikov. Sodelovali so znani proizvajalci Unical, Junkers in Beretta. OSKRBA Z ENERGIJO V MARCU 1994 POHVALA ZA ENERGETIKO Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana INSTITUT ZA MATERIALE. ZGRADBE IN OKOLJE Dimičeva 12 61109 Ljubliana/Slovemjt tel + 386 61 168 32 61 fax . 386 61 348 363 V marcu z dobavo in oskrbo porabnikov s primarnimi energenti ni bib težav. Moteni pa sta bili proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti 18. 3. 1994 od 9.20 do 10. ure zaradi izpada električnega toka. Oskrba s komprimiranim zrakom pa je bila motena do 13. ure, in sicer zato, ker je zaradi izpada toka pregorel na kompresorju motor za krmiljenje glavnega stikala za zagon zračnega kompresorja. S kompresorjema JAGER in AR-7 pa smo lahko zagotavljali na omrežju le tlak 4 bare. V ostalih dneh pa sta bili proizvodnja in oskrba s sekundarnimi energenti prav tako v redu. „ V marcu smo zbrali 73,7 m odpadne emulzije in iz nje pridobili s cepljenjem 7.500 kg odpadnega olja za sežig. Skupno smo zbrali 51.900 kg odpadnih olj, in sicer 3.400 kg od notranjih družb in 41.000 kg od zunanjih dobaviteljev. Opravili smo še vse načrtovane preventivne preglede na energetskem omrežju in napravah in sproti odpravljali vse motnje oz. okvare. Na parnem kotlu št. 2 in 1.200 m krogelnem rezervoarju za TNP smo opravili servis in ju pripravili za inšpekcijski pregled, ki ga je opravil republiški inšpektor parnih kotlov. Nadaljevali smo montažna dela za prenovo oz. posodobitev žarilne peči št. 1 v žarilnici valjarne. Za talilno peč UHP smo izdelali cevovoda za argon in tehnični dušik za vpihovanje teh dveh medijev v peč prek vpihovalnega kamna za mešanje taline v peči. Na toplovodnem in plinskem sistemu smo na podlagi naročil opravili razna dela za zunanje naročnike. Inž. Ferdinand Kotnik ENERGETIKA RAVNE, d o.o. Direktor g.Franc RUS 62390 RAVNE NA KOROŠKEM DATUM NAS ZNAK ‘■“■m a« inž.KK Predavanje na tečaju za energetske svetovalce V okviru projektov za racionalno rabo energije, kijih podpira Ministrstvo za gospodarske dejavnosti-sektor Energetika, že drugo leto poteka projekt Energetsko svetovanje v Sloveniji. V tem času sfno v okviru tega projekta usposobili 50 energetskih svetovalcev in ustanovili mrežo energetsko svetovalnih pisarn po Sloveniji. Na letošnjem tečaju za eneregetske svetovalce, ki je potekal od 18.02. do 1.04.1994 pod strokovnim vodstvom ZRMK-1MZO Ljubljana in Fakultete za strojništvo iz Ljubljan^je kot predavatelj sodeloval tudi g. Robert Jamšek, zaposlen v vaši delovni organizaciji. G . Jamšek je s svojim strokovnim znanjem in bogatimi izkušnjami, ki si jih je skupaj s svojimi sodelavci pridobil v dolgoletnem delu na področju racionalne rabe energije, dal veliko koristnih napotkov tečajnikom, ki šele stopajo na pot energetskega svetovanja. Iz njegovega predavanja in razgovora z njim smo spoznali, da imate na Ravnah dolgoletno tradicijo spodbujanja občanov k varčevanju z energijo ir »te z različnimi akcijami dosegli zavidljive rezultate na tem področju. G Jamšek kot tudi vaša delovna organizacija ste tako lahko vzor ostalim, ki šele začenjajo z delom na tem področju. Zahvaljujemo se vam in g.Jamšku za njegov prispevek na tečaju za energetske svetovalce Vodja ENSVHT Matjaž M OVRH. dipl /f v:o,r 'l?,piREKTOR A • >“ o ' --lJ ma£;l[k)jmir ČERNE;