Shod ,,Narodne stranke" v Rajhenburgu. Dne 25. t. m. se je vrsil prvi sfaod nNarodae Btranke" v R^jhenburgu Goto^o premišljeuo izbrali so 8i pristaai rNar. stranke" Rajhenbnrg za svoj prvi sbod, ker so meaili, da bodo 8 pomočjo liberalnega trga najlažje dobili rajhenborlke kmete za 87ojo stranko. Pa varali so se posteno. Dr. Eukovec je pravil, da bodo zapisali Rijhenbnrg i zlatimi črkami v avojo zgodovinsko kojigo, a zapisali ga bodo v svoje črne bnkve, ker poateao ao pogoreli. Predsedoval je shodu žnpaa Tone Kaaaj 8 podpredgednikoma di. Schmirmaulom in Kacjaiom ter tajnikom Spindlerjem. Shoda ae je ndeležilo mnogo kmetov, tržanov in tajcev iz bližnjih mjst in trgov. Bile 80 zagtopane vgo mogoče stranke: katoliška stranka, liberalci, sccijalai demokrati. Najmočaejša jt bi!a atranka vernih kmetoy. Govornik dr. Enkovec je najprvo razlagal program BNarodno stranke". Povedal je, zakaj S) ae ločili od drngih stajerakih Slovence/ ter osaovali do7o »tranko. Dragi ao postali leuuhi, zlasti voditelji Slorencev, njim pa 86 je zljnbilo delo in vatvarjena je bila »Nar. stranka". Pozabil pa je povedati, koliko so že on in njegovi storili za narodno stvar. Eo je povedal, da ao naai voditelji narodni lennhi, j« nadaljeval, da jih prar za prav aimamo. Nasi poslanci nimajo časa za ta posel ali pa niso zato aposobni. Zato bi rada BNar. atranka" prevzela komando nad štajerskimi Slovenci, zlasti nad kmeti, ki so zapeljani — aeve od svoje duhoTŽčine. 0 kmečkem vpraaanjn je govoril tako, da ao bili kmetje užaljeni. Ear je dobrega povedal, vzel je iz nasega programa. Seveda si.je privcščil — sicer ne bi bil liberalec — dr. Šaštersiča ia kmcčko Ijndako Btranko la Eraajskem. Ni mn zameriti, zborovali gmo ravno ob Savi ia vdaril mn je t nos katoliaki dnh bližnjib kranjikih kmetov. Pozabil pa je omeniti kranjske liberalce in njih zveze z Nemci. Tadi Štajerčijance je ljnbeznjivo gladil z rokavicami. Pri verskem vprasanju, kjer ao ga kmetje opozorili, naj pnati to duhovnikom, ki znajo o tcm boljše govoriti, je modro zatajil program svoje slranke, ne meneč, da ga bode nekdo se na ahodn razkrinkal. Z? mad govorom njegovim so apoznali kmetje aakano nNarodne stranke" ter mn bnrno ngovarjali pri nzaih točkah. Se bolj jasno jim je bilo, ko je inpnik Cerjak iz njih programa ia »Narodnega lista" neovrženo dokazal, da jo BNarodna gtranka" popolnoma brezverska. Ločila se je ta stracka od Bknpne zastave Slovenake Štajerske: vae za vero, dom ceaarja, zavrgla vero iji pod t) popačeno zaBtavo začela pogabonosao delo «a Slovenakem. V Bvoji progfamui knjižici: -6tajerski Slovenci kaj hočemo," pobija javni vpliv vere, torej vsak vpliy cerkve v zakonodajatvn, v soli in družini. V svojem glagiln: BNarodni liat" hvali francoake in apaaake liberalce, ki se vojsknjejo zopsr cerke/ Eri^tusoTo, napada le katoliSke čaaoniae in katoliške dahivnike. V tem oziro ge ,Narodna stranka" uikakor ne l>di od kranjgkih libe-alcev, katera zahteva strogo ločitev cerkve od države ia katera cerkvi ne priznava nikake prarica do dole ter zahteva od cerkve popolnoma avobodno sol j. Zdaj je knetom popolnoma jasno, da se gre tn za njih vero, zato takoj po končanem žapmkovem goTOru »ami od sebe aknpno zapnatijo drorano pred sklepom zborovanja. Dr. Enkovec ia Spiadler imata pred ssboj prazna prostore, trske m tnje liberalca. socijaldemokrate ia Tonekove kmete iz Armeškega ia Stolovnika, ki vaikdar pred njim padejo na trebuh, kolikokrat kihie. Po odhodn kmetov je ae atopil med zbraae liberalce kaet Zalokar, jim očital, da delajo a svojimi zborovanji ia listi le zgago in aovraštvo m8d sloTeDskia ljudatvom ter jim prorokoral, da bode propadla ta stranka enako atranki onih liberalcer, kateri ao posknaili svojo arečo aed vernimi Slovenci 1. 1871 na Blanci pri Rajheubnrga, pa ao bili od kaetov razpraeni na vse vetrove.