ZM. ItFflJiBL I l|HQHIk f HHs U* HM Mfc um. nm, .Skmuftf Marod« vftlfr *• ficJtfi a Avsteo-O^nkt: . sa Nemčljot •rio teto skup«j aapraj • K 2S-— I ćelo teto aaprej . K 3O— &nSa : : :: : fs I " ^1*0 ia «• *•«•dežeie« nt mcsec m • • • • 2-30 ' cdo l«to uaprej . . . . K 35.— VpraSaojesn p!ede Inserafov m naj priloži z* odgovcr '~-»!«nlca ail ma-jika, Sprcvniiivo (apcdci, 4vori5č* levoj. K&afteva ulica -tt. i. tel«£«a *tS5. Iskat« vsak dan *v«£*r IzvsMil sete!!* fai prnaOi«. lnsentl vtljsjo- peterostopn* peiit vrsta za enkrat po 20 vio., 2« dvakrtt po IS vin„ ia trikrat ili večkrat po 16 vin. Parte in zahvati vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri \zi\ih Iniercijah po dogovoru. Uptavoištvu naj ic poSUjap niročnine, reklamacije, Inscratl Ud, to je administrativne »tvari. ..... Tv&^.ezjum ttevilfe* velja 10 visarlo«. ■ Ka pismena narociia bre* UL.juobn^ vposlatve naročnine se o« ozim. ^as-tfiaa tlskarna« teiefon *t. ti. »Slovenski Narod* vdja T LiBfelJatti na dom dostavljen: • v upravniStvu prejeman: ćelo leto oaprcj • . . • K 24P— ćelo leto napre] • » • • K 2^— pol leta . . • • • » 12*— pol leta „ • « • • • 11*—- cetrt leta m • ; • . . 6*— čstrt leta „ • • • * » 5*50 na tr.esec w ' • • • 9 2'— na mesee » ••*',« 190 Dopis! naj se Irankirajo. Rokopis: se bc vraifajo. Oređnlftftva i Knafiova ulica &L 5 (v prititčjti levoj telefOB ft 34* Mi aiaiis perefilo. Duša], 16. oktobra, (Kor. urad.) LJradno se razgiaša: VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta generala konjenice nadvojvode Karla. Ob ORrsko - roaunski raeji no-bece posebne izprdiaenitj^ poiožaia. 3oii sq nadaljujcio. V kota treh dr-Xav juino od Dcrne Vaire smo pGtis-iiili Ruse preko prolaza Negra nazaj, \ Dri čemer so pustili esesa časmika, 217 mož in 2 strojni puški v naših rok ah. Pri Kirttbabi smo vjeii v zadnjih fccjih 5 častaikov. 1097 mož ter j Oi2nIIj 5 stroiaih pusk, na Smctrecu -nio v}eli 3 časinike in 381 voialrov. V obeh od:>ekih so se včerai pone- icč«li ruski protisiinki. V pokrajini Ludove so se pola^tili bavarski bata- » i:oni neke sovražne pozicije. Armadna fronta generala princa Leopolda Bavarske ga. Ob Narafovki, ob gorenjem Se-retu in jugo - zapadno od Brodov je itioraJa armadna skun*nii tzznerai- \ oberst« von Bohm - ErmOiliia zavr-niti močtie sovražne napade. Sovraž-nik ie bil povsod s tsžkimi iz^ubami vržen nazal. Armada generalobersta von Tersztyan>zkefra ie s^tala ves dan pod težkitn ruskim arulierlfskim zftnjem. Na obeh straneh Zaturcev je prodrla tuđi sovražna infanteriva v napad, ki se }e večkrat ponovil z!3sti nri ravno tmerovanern kravj ?. veliko uporabo mas. Zo^et je ?mel sovraž-n\k težefe neusneh. ITALIJANSKO BOJISCE. V botih pri Sobru (Za obrš??> so vfeSe naše čete 2 časUiika in 212 mož ter vplenile 3 strejne puške. JLTGO - VZHODNO BO.I1ŠCE. Nlčesar poročatL Nameštrik naćelrika generalnega Štaba pi. Hofer, fmL ii:,j'M Ef I uiiilil ifiiiuuiU. Bcrolln, 16. oktobra. (Kor. urad.) ^Volffov urad poroča: Veliki glavni stan; ZAPADNO BOJISCE. V boin! pokraitni Som?ne !e (ra-'"!o čez dan živahno obojestransko artiljerijsko delovanje. Angleški su- nek severo - vzhodno od Gucudc-coi!iia Je vdrl v irajimi širini v na£e najsprednje jarke. V prulir.apr*du pa srao ]ih popclncma zo&čt vzeti nazaj Zlutra] in zvećer so napac:1! Vr,w2o/ pozicije zapadao od Sa;;i\]a, bll\ pa so zavrnjeni itigo - zapadno od vaši z novim prjtisurikonu Fronta nemškega presto-1 o n a s I e d n i k a. V Argon ili ia na obeh bregovfh Mose ie artilferliskf ogeni od časa do Časa c?!vei. VZKODNO BOJICE. Fronta generalfeld maršala princa Leopolda Bask e g a. Zapadno od Lučka 50 se vsled silueta artiijerijskega o^rnja zfomili Pripravljeni ni očni napadi v ouseku Zubilno - Zaturči s težkimi iz^ubanii za sovražnika. Tuđi južno od želez-nice Bicdi - Lvov in ob G»"aberki so se pOfiesreč.ii deln: šunki. Močne ruske sile so bile. poslane v glohokih \rst3ti. toda brezupešno v napad ob Karažovki ir-ed Lipnico Doinjo in SkoinorockL Tuđi tu smo mo^'i pn-zadcj-afi sovražniku težke izdube. Armadna fronta generala k a v a ! e r i j e nad v o j. Karla. V Karpatih so zavrniii neniški bataljoni pri razš!r:enjM svojih uspe-hov ob Smotrccu prot!sur»ke ter vjell 3 častnike :n 381 mož. Ob Comanu so bavarske čete v naskoku zavzele več ruskih ^kov. Vzhodno od Kirii-babe so biii v naondalrišh bo«ih av-5iro - opr?K':h nc?!\ov zavmierii ruski proiJsunk!. ^teviio pnpe!ianih v je tih zn3?a nad !000. JI GO - VZHODNO EO.II^CE. Od Dome Vaire so poiisniie "?a-\eznt>ke čete nr«nrotn:ka naza? nre-ko dniine Mergre. Na 5ec.'m°srraS|fe'ii ^o"'ču 'ir?.\9]o boji ob romuncki mćji. BALKANSKO BOJIŠČE. Armadna skupina eeneral-feldmaršala von Macken- ^ena. Nob^ne izpre*nembe položaja. MAKEDONSKO BO.T!?ĆE. V odseku Crne na obeh straneh Brada n!so !mel: ri'«:i, v ;iočf r>on«v-IJen? napadi srb^ih čet nonoretara uspeha. Tud? dclne šunke pri Gruni-štu in severno od N:dže t'znlne ^t.o z veHkiini tzgubami za sovražnika zavrniii. Prvi generalni kvartirni mojster v. Ludendorfi. Lm Lma itdiijaliafta diudZSid i talijansko časo^isje že r^zlaga, zakaj je zopet zastala ofenziva na Krasu, in sicer pravijo, da je vzrok zaostalosti potreba, da se zagocove zavoj-jvaiie pozicije pri Novi vaši in se pripravljo artiljerijsko nadaljni napadi. Dup.aj, 16. okiobra. (Kor. urad.) Iz vojtioporočevalskeKa stana: Oiici-joznit itaiijaiiska C-asniška vest z dne 10. okicbra na dolgo in široko lzvaja. Ja naša armadna porocila približno cii teden poročaju usspehc, ki baie eksistirajo samo v naši fantaziji. -»V porečilu 10. oktobra,« pravi ta polemika, »se prvspenja avstro - ogrsico armadno vodstvo ćelo do trditve, da je 9. oktobra popoidne italijanska in— fanterija po osenidnevni artiljerijski pripravi naperila splosen napad na pozicije na Kraški visoki planoti. da ! pa so bili ti — k.'ikor je umevno sa-j nio po sebi — odbiti z jako težkimi izciibaiTiL Ta trditev je brez vsake utcinejitve.^' pravi nadalje italijanska vest. Ne pretekli teden. se mani pa včeraj, ni bile .[afifanskhS rnfaritc-rijskih napadov. D'clovanje Ttalijanov r-c ;e omeievalo izključno na izdatnej-ši bombardcnient. Nekaj patrulj je nrodirrJo v prešledkin, da ?ele kon-Ftatirajo rezultate, in nosrecilo se jim je tuđi. napraviti neka] avstrijskih v]etn:kov v sestreljenih jarkih.- Za-dovoljuicmo se s tem. da navaiamo proti tej vesti opis ->patruliskee:a pod-jetj^vc v italiianskcm časr>n;sju na pod'a^i uradrih poročil našega ar-niadrv.^a povcljstva. Tam čitamo doslovno: >Pne 2. oktolira t. 1. ie prićela osma srška bitka. Mnčan pričetek na.Hjutejse^a ognja artiljerije in metalčev min na nn.šo ce'o krasko fronto, ki je traiai do 9. oktobra ne-prctrR.ima skrzi sedem dni. One 9. oktobra je priče! drusi dcl bitke — infanteriiski napad. Ta dan ie opustil sovražnik pozicije od Mirenskc^a jjrac'a do Kove vas*, potem posebno prostor okro^ trig. 208 in južno od t'.m oVstreiJeval z brezrnmerno Im-diin ognjem artilicriie in metalčev min. ko je zaeno metal najljutejši "2-purri oge'ij na vse dohodne poti in rezervne rrestore. Med ^iem svo-»e artilterijske priprave je nnbirnl so-vraznik nanadnlro infanterijo v naj-cnrodnejšili jar'cMi. kar se je jasno ^nr"*alo v vseb imenovanih frontni'i delin. Na lastni strani se ie potem stof)nj?val o?reni proti sovnzni prvi crti tlo najvišje mere. Ob pol 5. in ob 5. popoidne je pričel scvražnik na vsej iroiiti med Vipavo in Novo vasjo i napad. Posebno moćne sovražne sile so napadle med Lokvico in Novo vasjo, medtem ko se je istočasno tuđi proti sevememu krilu Kraške visoke planete rapad ponovi! štirikrat zano-redoma. Samo jugo - vzhodiio Opat-jegase^a se je posrcčiio sovražniku, da je vdrl v širini ene stotnije v last-nc» pozicijo, iz kertere pa je bil takoj zov ci ven vržen. Pred odsekom 111 b je prispcl ob 3. uri 33 minut po- j polvine proti koti 144. koneno ob 6. | zveoer proti trig. 20S pričeti napad sovražnih oddelkov v našem koncen-tričncin artiljerijskem o^nju večino-rna komaj cez sovražne jarke. Ker ta dan ni bilo nikjer vjetnikov, ni poročil o polkih, ki so napadali. Dne 10. oktobra pa je bilo vjetnikov jako innogih italijaiiskih polkov, iz njihovih izpovedij je razvidno, da je bilo 9. in 10. oktobra samo pred 7. zborom v boju devet sovražnih brisači, Nadalje so izpovedalL da se je ude-ležil bojev dne 9. oktobra najprvo samo en polk vsake brigade, dočim je drugi polk v noči 10. oktobra nasto-pil. da se je napadalna sila tako csvežcvala.< Vsaka polemika bi bila od več. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 12. oktobra. V dolini Adige uspešeii ogenj naše artiljerije proti vojaškim skladisčem v ro\eretskih vrtovih in proti kolodvoru v CnlK-anu. Sovražni napadalni poizkus proti našim postojan kam v dolini Ar-sa ie bil takoj odbit. Na sevemih Dobociih Pasubia so naše čete glad-ko odbile ponovne sovražne proti-napade. Zadali smo sovražniku zelo težke izdube ter se polastili tona ka-kor tud5 mnosro orožja in municije. Na Asiaski visoki planoti so udrli naši drzni oddelki v sovražne jarke pri Casera Zebio. jih razdrli in se nato vrniji v svoje crto. Ob zgornjem toku Vanoijev je naperil sovražnik zvecer 10. t. m. po krepki artiljerijski pripravi zanoredne, cinidalje silnejse napade nroti našim novim postojan- j kam na Bura Alta. BersngHeri in planinski lovci, ki sa tekmovali v lirab-rosii, sa vsakokrat zloiniii sovra/m naval. izvedli bujonetni protinanad, no^niil: sovražnika v be^ in mu vzeli 37 vjetn:kov. Ob Juii-skih alpah ar- tiljerijsko uelovanje, katero je ob dopoldnevih ovirala megla. S svezi mi četami je napcrii sovražnik ponovne napade na najvažnejše točke crte, ki smo jo bili vzeli vzhodno od Vrtojbice in na Krasu; sprejeli srnu ga z nenadoma sproženim, dobro irierjenim ognjem in ga vselej z veli-kimi izgubami vrgli nazaj. Popoidne je naša pehota v novih krepkih na-skokih razširila in izpopolnila osvoji tve predidočih dni. posebno kar se tiče Sobra (Gorica) in visini 343 in 144 in vzhodno od Nove vaši na Krasu. Vjeii smo nadaljnih 1771 sovražnih vojakov, med njimi 35 častnikov; vsega smo vjeli na julijski fronti od 6. avgusta do zda] 30.831 mož, med njimi 728 ćastnikov. 13. oktobra. V ozemlju Mon-te Pasubia smo odbili ljute sovražne napade med Monte Špil. Monte Corno in južnimi pobočji Đoita* od koder so napadle naše čete močne sovražne postojanke med Sette Cro-ci in Boitom. Posrećilo se jim ie, da so kljub velikim terenskim težavam in kljub o?orčenemu odporu. sovražnika napredovale. Vjele so 32 moŽ. V Posinski dolini artiljerijsko dek>-vanje in majhni, za nas ugodni bojL Ob pontebrnskem potoku (Bela) je sovražna artiljerija vztrajno obstre-Ijevala naše postoianke. ne da bi napravila kako škodo. Na julijski fron-i ti ljuto artiljerijsko delovanje v noči od II. na 12. in naslednje dopoldne. Sovražnik je podvzcl nove ljute protinapade. v prvi vrsti proti Sobru (Gorica), južno od Nove vaši in v zvezi s tem na visino 144 na Krasu. Vselej ie bil z zelo težkimi izgubami odbit. Na fronti enega samega bata-ljona v soberskih crtah smo pokopali 400 sovražnih mrličev. Poipoldne so osvojile naše čete na Krasu v krepkem navalu ozemlje, ki lezi med prejšnje dni osvojeno in sedanjo so-vražno crto. Dospele so do zapadniti robočij Bečinke in prvih hiš v Lokvici in Hudih logeh. Vjeii smo približno 400 sovražnikov, med njimi 10 častnikov. — Sovražna letala so obstreljevala gradiške lagune in druge kraje ob spodnji Soči. Neka! žrtevi med prebivalstvom in neznatnaf stvarna škoda. V zračnih bojih nadf Gorico je bilo sestreljeno sovražno letalo. ki je padlo na tla v okolici Sv. Marka. Lažje jo Mackensenu vzed Bukaresto, kakor Cadorni Trst. »Popolo d' Italia« svari ljudi pred iluzijami. Pravi: Resnica je, da srno mi še daleč od tega. da borao Avstriji resnično in odločilno nevar-ni. PreJno dosežemo vrata Trsta, LISTEK. Mati in sin, Manica Koman. iKonec.) »Upajva da bo. Sieer se bom pa jaz v par ttodnih že zopet enkrat zsrlasila pri vas in do tedaj vam bo Janez morda že kaj pisal.« »O pridi no, pa zagrotorvo pridi!« Posk>\ila sem se od dobre ženice. Držala sem dano besedo in ne ćolgo potein, sem zopet zavila proti njeni koči. Je}, kako radostno mi je hitela fcaproti. držeč v rokah sinovo pismo: »Ti, slišiš, je že dobil, pa prav vse je dobil, hvala Bogu! Na, beri. k-ri no, pravim!« Glasno sem prebrala Janezovo Pismo. Iz slednje njegove besede je zvenela ona hvaležnost. katero ob-čuti v resnici blagi sin 4o svoje po^ j žrtvo valne matere. »Ko se vrnem, je pi>:il med dni^im,« hočem s prid-niin delom dohiteti vse kar sem se-dai zc.mud:1., vi pa boste lepo počivali. S tem v?m hočem vsaj nekoliko r^vrniti, kar ste sedaj vi zame storili.« pDa mati,« sem ji rekla, pre-bravši pismo, *vrlega sina imate, j lahko ste za veseli.« y I saj res ne morem biti žalost-na,« je dejala, topeča se v tihi blaže-nosti. Odslej sem se skoro slekerni teden zgfasila pri Martinčevki. Prebi-rala sem ii sinova pisma.^odgovar-jala nanje in odnesla na pošto marsi-kak zavojček. ki so ga oskrbele dobre materine roke. Bilo ie nekako koaceni letošnie-ga avgusta, ko sem bila zadnjikrat pri tej dobri starki. Tistikrat ni bila tako živahna kot navadno. Tožila ml je, da ji ni dobio. Na mizi je imela zopet pripravljeno čokolado, čaj, sladkor in tobak, da ga odposljeva Janezu. »No mati, kaj naj mu pa danes poročam?« ^Pisi mu. da jj r-ri n;ci;i vse vo ] starem in da rni nit kmalu poroča, Če je današnjo posiliatev dobil in če je zdrav.« *A1i naj v.m k?..i omenim. da ste danes nekai boiehni?« ?>>itreba! Čemu mu napravljati nepotrebne skrbi. Sicer mi pa ni ravno hudega in jutri bo itak žc bo-ije! K većjemu če ga vprašaš še to, kedaj bo kaj prosil za dopust.« >Dobrc> mati.t In iaz sem pisala vse tako kakor je želela starka in potem sem ii glasno prebrala vse pismo. Nato sem na-polnila škatuljo in jo še tišti dan od-dala na pošti. Storila sem to poslednjikrat . . . Par dni pozneje me ustavi v mestu njen sosed: »Ti, čuj nekaj novega! Martin-čevka je umrla.« Ta nepričakovana vest me je zelo iznenadila. >Kaj, ali je to mogoče — ?« »Ja pa je vendar res. Ti ne ve§ kako jo je hitro vzelo. Samo dva dni je bila v postelji. Jaz pravim, da se Je morala žena straSangko hudo pre- hladitt. z\lr&\ nik je pa rckel, da jo je zadcki kap. No. kar je. to pa je. Bog ji daj nebesa,« je hitel zgovorni sosed. »Veš. ravno prav da sem te clo-btt. Ti si Janezu pjsr.rila. gotovo vcš zn njegov naslov. Piši mu, piši, da mu je umrla mati. Pa z Bogom!« In kmetič je šel po svojih opravili)!. . Meni je postalo tesno pri srcu. kajti sinu naznaniti materino smrt, to je grenka naloga, katero mi bo težko izpolniti. In on. ki je svojo blago mater vroče Mubil . . . Zvecer sem se vsedla k pisamu, a roka se ini je obotavljala. zapisati dobremu sinu najžalostnejšo vest... Odložila sem pero. Čemu naj bi mu takoj krvavelo srce. Saj to kar mu imam za sporo-ritu ga bo zadelo itak prekmalu, naj mu potem poročam kadarkoli že. Torej n>j mu prihranim vsaj cn dan gorja. S to mislijo sem odložila pisanje tuđi drugi, tretji dan in tako dalje. Zopet je preminilo dober teden dni, ko mi brat sporoči na kartici, da ie preJSnji ^a& dašio na lamošnlega župana od vojaščine uradno obve-stilo, da je Martinčev Janez v naskoku na sovražnika, padel junaške smrti za domovino .. . Ob tej turobni noviei so se mi pošibile noge in oprijela sem se za mizo . . . O usoda človeška, kako brez-brižno se igraš z nami, zemeljskimi črviči . . .! Kruta in neusmiljena si, o usoda, a vendar obenem tuđi mila in prizanesljiva. Ko bi bila Janezova; mati Ie par tednov še živela, zadel bi bil revico ta udarec tako silno, kakor more to v vsej grozi in bolesti občutiti Ie zlato materino srce. A tuđi sinovo srce bi se topilo v morja boiečin, ko bi prej ali slej moral iz-< vedeti. da je ostal sam na svetu, teh da krogla, ki mu je pretrgala nit mlađega življenja, mu je prihranila to gorje. In rako sta oba, brez soiz in žalovanja eden za drugim, odšla v kratkem času tja, kjer za vedno je-njajo vse bolesti in težave, vse tuse in gorje . .. Mir in pokoj vama.. j! <*f&n ^ •SLOVENSKI NAKOD*. one 1/. oktobra 1916. 233. šiiv, fKtfeče Se prccef Časa, H more xado- štovati sovražnikom, da preplavijo Romunijo. LaŽje je Mackensenu vzc-# Bukareštvo, kakor Cadorni Trst I talijanski uspeh pri Novi vasl. Edini italifanslđ uspeh J« Nova vas. Vojni poročevaid pravijo, da deloma vsfced pritiska premoći, de-loma, da se morejo itaiijanske policije bolj flankirati, smo svoje čete postavili v pripravljeno pozicijo v ozadjiL Na dehi 2 kilometrov se raz-tezajo naše pozicije 600 do 700 ko-rakov za prvotno crto. Italijani aiso sjedili našim četam na tej kratki raz-dalji, poslali so samo patrulje, tako da je bilo mogoče tuintam pozicijo še popraviti za 100 korakov naprej. vpognitev v naši poziciji za Ifatijane ni posebno ugodna, ker tam jih more zajeti nai koncentrični artiljerijski ogenj. Uspeh pri Novi vaši stane Ita-Ujane lahko en polk vsak def?. Na frontnem delu treh kHcmefrov furišalo 16 italiianskifr poffcov. Vojni poročevalci o^načaio sliko osme soške bitke za vodno ogrom-nejšo. Prve tri dni inianlerijske bitke $e je izvršilo tako masiranje eet ka-kršnega še ni bilo v sedanji "omi. Na fiekem frontnem o&seku tre^i kiJosne-trov je jurišalo 16 ital&anskifi pai-kov, kar je točno konstatirano, m se nekaj berzalierskih baiaijonov jim je bilo prideljenin, Torej proti deln treh kilometrov se je zaletelo 30.000 ita-lijanskih vojakov. Mestotna so jurišali Italijani ne več v osmli vrstah, ampak v dvajsetilu Vse te ogromne mase so biie sveže čete. V firžnem odseku so vodili nekateri kaliian-ski ofickfl svoje moStvo na konto r boi V$i so padli. Ogromat tatifanabe izgri*. Bern, 16. oktobra. Švicarski B- stl paročajo, da je oama ofemhrm na Krasu stala Itafijane nenavadno velike žrtve, itatijanski vojni poročevalci soglasno poudarjajo hrabrost avstro - ogrskih čet, ki so s svojkn ognjem napadajoče itaUjanske sile zadržavale ic jih prisilile, da so se umiicaie. Iz italijanskih listov se da posneti, da je ckoli 14 infanterij-skih polkov izdubilo nad polovico svojega inoštva in jih je treba za se-daj vzeti s fronte. Tuđi v artiljerijskih formacijah je bilo v primeri s prej-snjimi ofenzivami to pot nerazmerno težkik žrtev. Med vrstami italijanskih poročil se oka. da so nepričako-vano velike rzgube morale imeti za posledico pređčasno prckinienje, ako že ne konca kraške ofenzive. Vojni poročevalci trde, da zna-šajo i talijanske izgube poprečno (0 do 70 odstotkov. Kakor izpovedujejo vjetniki, je irarogo polkov tako oslabljenih, da jih je bilo treba vzeti iz fronte. Strašne izdube so prisilile Italijan*?, da so četni dan z razmer-nim mirom prek!nHi generalni juriš. Čutiio posebno svoje oficirske izgube. Vojni poročevalcf pravijo, da je bHa dana vsem četam za boj be-seda: N&jkrajšn pot v Trst. Ta naj-krajša pot v Trst se je ustavila že pri kraški vaši Nova vas. na tej naj-krajsi noti je tre>t*a italijanska arma-da izdubila stotisoc mož, samo med Lokvico in Jamliarm petdeset tisoč na prostoru štirih kflometrov. Ruska ofenzive za Romunijo. V Voliniji in vzhodni GaliciS prehajajo Rusi zopet k silnafsan napadom. Armado Tersztyansky so ob-sipali v soboto in nedeljo z najljutej-šim artiljerijskim cgnjem in v potie-deljek je navalila na naše čete v ne-katerih odsekih ruska pehota. ti pa se je morala kmalu umaknlti. Srditi boji se racvijajo tuđi na obeh KnHli Bohm - Ermollijeve armađe, kjer se velike ruske sile zaroau trudijo. pre-drett našo fronto. Tu je pričatovaii še velikili bojev .Sovražnik je sicer v premoći, toda ob žilavi ođporci sUi naših rn nemških čet, se bodo razbili vsi njegovi načrri. Prav ugoc&o se razvija položaj za na5e eete v Karpatih- .Zlasti v prostom med Klr-libabo in E>orno Vatro se jkn >e posrećilo nekaj energičnih protisinkov, ki nišo potisni!i nazal le ruske froiite. teroveč so plivali tuđi na dogođkč v severni Sedmo^raŠki, k^r so se začeti Romuni že hitre je iunikad. Vse kaže, da se pričenja. na sev^r« razvijati nova ruska ofenziva, katero smatralo vojaški strokovnja-ki kot razbre m^e ni Ino pod-j e t J e za v kritičnem položaju se nahajajoče rormmske armade. RUSKO URADNO POROCfLO. 15. oktobra. Dne 13. oktobra zvečer }e iz\Tšil sovražnik v okolici Strobova ofenzivo na naše eksponirane jarke; v protinapađp te bajocet-liem boju smo ga z velikani iz^bami iVrgli nazaj. Severao od Koritnioe so se polastiii na^! hrabri odieikl po Ijmem boju sovražnih jarkov, vple- niii 2 strojni puški in vjeli več inož. Pet zaporednih ljutih protinapadov smo po bajonetnem boju z velikimi izgubanri za sovražnika zavmili. V pokrajini A\ječi§čov (10 kilometrov severno od Brzcžanov) smo s svojini osrnjem preprecili sovra-žni po-skus nas napasti. Sovražne oddeHce, ki so opetovano poskusili napasti na-f=e pozicije v okolici Kirlibabe in Dome Vatre, smo zavrnili. Ruski ororačoa. Rnsko finančuo ministrstvo ob-javlja proračun za leto 1917. Redni dehoaki znaSajo 3998 milijonov rub-Ijcv, izreetni 6 railijonov; brez voj-Dlli izdatkov znašajo redni izdatki 3754 milijonov, izredni izdatki pa 343 milijonov. Proračun vsebuje torej prhnankljaj 73 mllijcnov. Dohod-ki se zvišaio napram 1916 za 966 mi-lijonov ali 32^, izdatki za 447 milijo-nov M 14 izjavi]a — kakor porocajo iz Stockholma — da so romunske ar-made za ofenzivo na Sedmograškesn preslabe. Umikajo se torej čex mejo nazaj, ker bi jih slcer sovražnik vsled svoje premoči drngo za drn,gr> porazil. Tzkliučeno ni, da bo priše4 sedaj sovražnik ćelo na romanska tla, kamor ga hočejo pustiti Roratmi iz »strate^ičnih ozirov«. Sele kader bodo centralne anrade na severu poražene, bo mogoče Sedmograško zopet zasesti. BukaresM listi naznanMo tući, da bo general Averescu, dosedang vrliovni poveljnik romunske armade, odstavljen. Vrhovno poveljstvo pre-vzame sam kralj Ferdinand, katere-mu bo prideljen štab ruskih častni-kov z generakmi Berthelotom. btv-iim Jofn-eovim a-dlatusotn. Samo pod tem pogojem so Rusi pripravljeni, pomagati Romtmom. AH pa bo ta pomoć zadostna, je drugo vprašanje. General Aleksejev se je baje izrazi!, da ne more poslati na romnnsko fronto več kakor dva annadna zbora. ROMUNSKO URADNO POROCILO. H. oktobra. Severna |fl gorovja Keiecien do gorenje doline Uz zapadno od meje lahni boji. Vjeli smo več sovražnikov, med njimi 2 častnika. Vas Sosmezo so naše čete po silno krvavem boju zpp>et zavze-Ie. V dolini Buzeu, severno od meje in pri Brestocedu artiljerijsko delo-vaiije. Pri Predelusu se je sovražnik umaknil. Pri Predealu smo zavrnili dva sovražna napada. Pri Gju-rali so bile naše čete prisiljene se umakniti na Rucar. Med višinami na desnem in na leve-m bregu Alute živahno artiljerijsko delovanje. Pri Cotziju je pade4 general Praporge-anu junaško smrt. Na gori Jobul Chi-tziane je razprsila naša artiljerija neki sovražni transport. V pokrajini Jiu smo v naskoku vzeti gore Sigle-ul in Rimo©!. Sovražnik Je imel ve-lfke izgirbe in se je v neredu umak-n!!. V]e!i smo več mož fn vplenili eno strojno puško. V okolici Oršove ar-rtijerfiski boj. Velika oiačenja za romuusko frooio. Basel, 16. oktobra. Iz Bukarcšt« poročajo: Na romunsko fronto priha-jajo znatna ojačenja. Grebeni in prelazi v Karpatih se nahajajo trdno v Fomimskih rokah. Pod ruskis povelistrooi. m Ekwet 16, oktobra. Londooska prv# !■ dmc6 ronmBtks aisiads |t faflo izro6cno rnskhn scitoralofn. Položa) ▼ Đukarafttf. Iz Soft© poročaia: Bukarešta \t skoraj popolnoma opaKena. V me-stu ie ostalo kakih 20.000 ljtufl. Državne arhive bodo spravili ▼ Seba-stopol. Vlada se nahaja v Jassyiu FiKpesc« nnrL Lttcaao; 16. oktobra. (Kor. orad.) Italijan»ki Listi iavliajo, da Je Fili-pescu irnirl. Bivši minister Filipescu je začel svojo karijero kot avstro - ogrski konzularni agent, pa ie postal pozne-je zagrizen nasprotnik Avstro - Ogr-ske. Dclal je proti naši monarhiji že edih petnaest let in je bi! poleg Jo-nesca od izbruha svetovne vojne najstrastnejši hujskač za vojno Ro-munije proti Avstro - OgrskL Ob Đonavi in Đobradži. Bolgarsko uradno porocilo. 16. oktobra. Romunska fronta. Nobene izpremembe. Dan je potekel mirno. Roniunsko uradno porocilo. 14. oktobra. Ob južni fronti obojestransko obstreljeva-nje. Ob vsej Donavi infanterijsko streljanje. Na več točka*i smo potopili barke z bolsarskimi vojaku ki so se priMižali našemu bregu, da bi ple-niii. V Dobrudži smo z iahkoto zavr-nil! sovražni napad na naše levo krilo. Skupno števHo do sedaj na vseft frontah vjetih, k\ so internirani, zna-ša 103 častnike in 11.911 vojakov. Ru^ko uradno porobilo. 15. oktobra. Romunska fronta. Ničesar važnega ni po-ročati. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 16. oktobra. Glasom dcpoJ-nilnih poročil je bil sovražni napad z dne 14. t. m. na obeh straiieh želez-niške proge Bitolj-Florina z velikan-skimi izsrubami za Francoze odbJf. Pred fronto enecfa samega našega bataljona smo poiCopali 485 mrtvih, med njimi 4 častnike. Tekom zadnjih dveh dni, 14. in 15. oktobra, so se Srbi silno trudili, da bi potisnili nazaj našo fronto ob Crni med vasmi Brod in Skočivir. Vsi napori so bili brezuspešni. V noči od 15. na 16. ok-tober so izvršili Srbi 8 z-aporednih, skrajno silnih napadov. v prvih odse-kih, bili pa so z velikimi izgubami zavrnjeni. Naša pohota jih je pustila priti do žičnih ovir, nakar je vrda Srbe v protinapadu nazaj v njihove prvotne pozicije. Vplenili smo eno metalo min in eno Strojno puško. Na fronti ob Moplenici živahno artiljerijsko delovanje. Slaboton sunek so-vrazne pehote severno od Crraništa smo z ognjem zadržali. Zapadno in vzhndno od Vardarja do Dojranske-ga jezera slaboten artiljerijski ogert). Sovražni aeroplani so metali brez uspeha bombe na kolodvor v Demir-kaptt. Ob vznozjt! Belašice planine obojestranski artiljerijski o^enj in sponad patruli pri vaši Bursuk. ki se ie koncal nam v prilog. Na fronti ob Strutni boii med izvidnimi oddelki in mestoma artiljerijski ogenj. Ob egejski obali mir. Zbili smo sovražni hidroplan, ki ga je naša artiljerija unieila, FRANCOSKO URADNO POROCILO. 15. oktobra. Oriientska a r m a d a. Srednje delovanje artiljerije na ćeli fronti. 5rDSke čete so na levem bregn Crne napredovale. Francoski ekskadron je odrezal že-lezniško zvezo južno od Seresa. ANGLEŠKO URADNO POROCILO. 13. oktobra. Dojranska fronta. Severno od Dolželov !n Hošlcv smo nenadno napadli strelske jarke. Po močni obrambi je sovražnik zhežal ter pustil na boji^ču 60 mrtvih. 14. oktobra. Na fronti ob StrunU Je naša artiljerija obstreljeva-la Seres ter kolodvor m Barakli Džurno. Na fronti pri Dojranu so bile sovražne zveze v noči na 14. t. m. cilj živahnega topovskega OCTJa. Turska vojna. Tvrika ofenziva ▼ PerzHL Glasom raznih poročil so blH Rusi ob perzijski fronti popolnoma poraženi ter se pričenja sedaj iz Hantadam velika turska ofenziva. BbihI h Idlki. Fosretoraola v Atenah. AteM. 15. oktobra. Reuter. V uradnih krogih vlada zopet živahno detovanje. Francoski poslanik GuQ-lemin se je posvetoval z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom. Ministrski prećsednik ni hotel o razgovoru ničesar povedati, izjavi! je le, da se je vršil na jako prijateljski način in da je s tem ustvarjena podlaga za nadaljna poga-j a n j a. Ministrski predsednik je bil na to pri kralju v avdijenci. Smatra se, da sta razpravijala o kontroli na železnicah in o policiji. Poroča se, da so poslaniki četverozveze v grški prestolnici dobili nalog, da drški zopet predlagajo, naj opusti svojo nevtralnost Vlada četverozveze v Atenah. Curili, 16. oktobra. Poveljnik če-tverozveznih čet v Pireju je prepo-veda! v svojem okrožju vštevši Atene vsa zborovanja in obhode. Fran-coski listi porocajo, da je bil aretiran kurir kralja Konstantina, ki je hotel čez Epir spraviti kraljeva pisma v Berlin. Pisma so bila konfiscirana. Z druge strani se javlja, da hoće en-tenta v Atenah zapreti posebno prononsirane germanofile, med njimi dr. Streita, Dusmanisa, polkovnika Me-tata in Theotokisa, brata berlinskega grrskega poslanika. Računa se tuđi na to, da bo kralj Konstantin Atene zapusti!. London, 16. oktobra. (Kor. urad.) Reuterjev urad poroča, da kontrola aliirancev nad grško policijo ne srne biti samo zunanja oblika. Namerava se policijsko nadzorstvo urediti na posebni bazi in dati nreščanom svo-bodo za izražanje čustev. Imena ofi-cirjev aliirancev, ki so prevzeli nad-zorstvo nad železnico v Lariso. so bila doposlana prometnemu ministr-stvu. Pasažlrski promet se vrši ne-moteno, vojeske osebe. ki se hočejo pecati po železnici, morajo imeti potrebne izkaze. Transport vojakov med Atenami in Lariso in postajami vmes je najstrožje zabranjen, istota-ko transport orožja in vojnega materijala. Slcer promet med Lariso in Atenami ni podvržen nikakim utes-nitvam. Za blagovni transport je potrebno posebno dovoljenje. Kontrola železmc. Lugano, 16. oktobra. >Secolo< javlja iz A ten dne 14. oktobra: Kontrola entente na železnicah se je pričela. Na vsaki postaji \TŠita nad-zorovalno službo po dva franeoska častnika. Med grško policijo bodo utfrščeni franeoski in angleški mor-nariški vojaki. Pred aadaiinimi na^ilnostml. Ifaag, 16. oktobra. Londonska »MorniTigpost« zahteva, da naj en-tenta zaseže tndi grške arzertale ter sekvestrira grško carinsko upravo, ako se GrŠka še nadalje ustavlja iz-polniti svoje zavezniške dolžm>sti napram Srbiji. Del grških carinskih dohodkov naj četverozveza porabi v pokritje srbskih vojnih stroskov. Nacrt kralju zvestih čtt. Bnd!!npešta, 16. oktobra. »Mor-ningDost« poroča iz Aten: Kralju z\~este grške čete se hočejo v slučaju, da bi entsnta prisilila Grško k intervenciji. umaknHi s kraljem vred proti severu ter se zbrati v Trikali. Tam hočejo počakati na Nemce ter se ž njimi skupaj boriti proti četvero-zvezi. (Trikala leži ob železnici v Tesalski ravnini.) Drugi listi porocajo, da so bili vsi podobni nacrti vsled najnovejsih ukrepov entente onemogočeni. Državni banfcerot? Hamburg, 16. oktobra. Tz Londona poročajo: Londonski finančni krogi trdijo, da je pričakovati na Gr-škem državnega bankerota, Posestniki grških obligacij, katerih je posebno mnogo v centralnih drža-vah, bodo hudo prizadeti. Grška državna blagajna bi bila morala v septembru kriti najmanj 20 milijonov frankov nujnih terjatev, imela pa je le 360.000 frankov na razpoiago. Zopetna odgodltev grške zbornice. Lugano, 16. oktobra. (Kor. ur.) Kakor porocajo italijanski listi iz Aten. je zopetna otvoritev grške zbornice, katero smatra četverozve-za, kakor znano, za razpuščeno, z odlokom kralja Konstantina včeraj-šnjega dne preložena na 13. no-vember. Franciia In Angfiia priznavala Veoi-ze4o«ovo vlado. Lagano, 16. oktobra. Iz Pariza iavljajo: Francija in Angliia ste priznali provizorično vlado v Solunu in na KretL Ostale države četverozve-m aa ie oiao odlofite Grška laifla pred Solunom* Bern, 16. oktobra. (Kor. urad.) »Temps« poroča iz Aten: Na Krfu nahajajoče se grSke čete, katerim je ententa zabranila odpotovanje, so bile po odredbi vojnega ministra določene za Eprr. 24. grški infante-rilskl polk so prepeljali iz Sante Maure v Arto. Oklopna ladja »Hy-dra«, katere oficirji in posadka so se pridružili revoluciKmarnemu gibanju, se je vsidrala pred Solunom. „Bremen" uniiena! »Pommersche Tagespost« Št. 281 poroča iz Bremena »iz absolutno zanesljivega vira« sledeče: »Trgov-ski podmorski čoln »Bremen« je bil, ko je na irskem bregu srečno ušel lovilni mreži angleškega podmorske-ga čolna. torpediran v nekem ameri-šketn pristanu-« O trgovskern podmorskem čolnu »Bremen« se že n&kaj časa nič več ne sliši. Poročalo se je, da je dospel dne 26. septembra v ameriški pristan New-London in po predpisih pokli-cal pristanske^a voditelja — od te-daj ni o tem čolnu nikakega glasu več. Pač je pa 4. oktobra poročaia »Neue Ziiricher Zeitung« vest, da so v ameriški državici Maine potegnili iz morja resilni pas z napisom »Bremen« in je pariški »Temps« ob istera času pisal: »Mi, ki smo že več ted-nov vedeli, kako je s to ladjo, stro se na tihem smeiali in čakali, da se krikaže druga ladla »Bremen«. ZdaJ pa to ni več mogoče, ker so našli re-šilni pas z zaznambo »Bremen«. Temu nasproti javlja »Berliner Tageblatt«, da ta vest ni uradno po-trjena in da je bila »Pommersche Tagepostc oblastveno ustavljena, ker je priobčila to poročilo. Lastni-štvo ladie »Bremen« poroča, đa so vse vesti o torpediranju te ladie neosnovane in da se zanjo ni nič bati Boji na morlu. ITALIJANSKA BOJNA LADJA UNICENA. Glasom poročil iz Lugana ie zle-tela italijanska bojna ladja »Regina Marglierita« v zrak. »Reg&ta Margfaeriia.« Ladja tega imena je bila bojna | lađja, zgrajena leta 1901. % 810 x*ož4i mi posadke, dolga 138 m, široka 24 metrov ter 7*9 m globoka pod gla-dino. Obsegala je 14.320 ton ter imela 19.822 konjskih sil. Vozila je 20 milj na uro. Oborožena je bila s 4 topovi kalibra 3O5 cm, 4 topovi kalibra 20 cm, 12 topovi kolibra 15 om, 20 topovi kalibra 7'6 cm, 2 topoma kalibra 4"7 cm in 2 topoma kalibra 3*7 cm. Anglija proti podmorskim čolnom. New York, 15. oktobra. Brzojavka zastopnika Wolffovega tirada, V New York Vorld«« izjavlja neki visok angleški uradnik, da je pričakovati odredbo admiralitete, 5e že ni bila izdana, ki naroca vsem ladja ni, da nai vzamejo topove tako težkega kalibra na krov, kakor to dovoljuje tfc ladje, seveefe samo v obrambo. Odredba naroča vsem kac)itanom trgovskih, pasažirskih in transportnih parnikov, da naj poskrbe za \Z-vežbano moštvo, da se bo borilo V slučaju napada do skrajno6tL Attgteško-italHanska pomorska bitka. Beroiln. 16. oktobra. (Kor. ur.) Glasom rotterdamske vesti »Berlin. Tagebl.« je prišlo v Messinskem kanalu vsled nregle do spopada angle-ških in italijanskih vojnih ladij, ki so se obstreljevale. Težko poškodovano: an^Ieško oklopno križarko so morali spraviti v Neapolj. Podmorski čoln pred AJeksan- j drovskom. Novo rusko pristanišče ob Mur-manski obali Aleksandrovsk je bilo kakor znano, bombardirano o dekanijskemu uradu najtopleje zahvaljuje. »Gospodarska zadruga za gori-ško okolico« naznanja, da uraduje v Tacnu pri Ljubljani. Piše naj se na naslov: Ivan Mermolja, Tacen pri Ljubljani. Oni, ki še imajo dobiti pla-čilo za krGmpir letoiniega pridelka, nai dopošljejo svoj naslov, da se jim posije denar potom nošte. Listkov tehtnice ni treba pošiljati. Če mogo-če, naj se navede dan prodaje. Ne v Šempasu, ampak v Sempet-ru. V včerajšnji notici »Goriiki okrajni glavar o zadnjih urah svojega bivanja v Gorici« se ima čitati, da se je gosp. glavar baron Baum, ko se je vračal iz Ljubljane v Gorico, ustavi! ponoći v Sempetru in ne pri Šempasu in da so ceste pri Šcm-Detru in ne pri Šempasu bile pod zapornim ognjem. Sempas je bil takrat še lepo na varnem. Trst je mirno prestal strašno bitko na bližnjem Krasu. V mestu se ie čulo strahovito grmenje topov, enajst dni so se tresla okna, neprestano so krožili letalci okoli, ob-rambni topovi so rjuli, Ijudje so ča-kali ćele noči, kedaj poneba ogromna borba s svojo grozoto. Sredi bitke je nastopilo južno vreme, vse ie bilo v gosti megli, ki je pa počasi iz-^inila in ponehala je kanonada; Trst je miren in solnee ga. obsvetljuje. Kie so naslednji begunci iz Vo-gerskeea: družina Lutman st. 88. od-šla iz Batui dne 5. t. m„ Albert Na-din §t. 84, odšel k vojakom 15. av-gusta t 1., Ludovik Gregorič št. 82, odšel k vojakom v Ljutomer 15. av-gusta. SnoTocila se naj naslovijo: Josip Hvalič. Vrh št. 9, pošta Št. Ru-pert. Dolenjsko. Darovi za Roriške besunce. Gospod Vinko Premk, c kr. davćni upravitelj na Vrhniki. je poslai posre-dovalnici za gnrisk? be^unce v Lji N Ijari zbirko 100 K. Blažemu nabira-telju in dobrotniku nesrečne^a ijud-stva se goriomenjena posredovalnica najtopleje zahvaljuje. Dnevne vesti. — Dneri daroTaokt ki so se vršili v Ljubljani v dobi od 4*—8. okt 1916, so imeli tuđi na c, kr. đ r u g i državni gimnaziji zelo odličco uspeh. Na pole so (fUakl nabrali 1705 K 01 v. K društvu c. kr. avstrii-ski zaklad za vojaške vdove hi sirote pa je pristopilo 36 društvenikov s prispevkotn 537 K. Skupni efekt zna-ša teda] 2242 K 01 vio. PrispevaU pa bođo lz2K.14po4K.5po5K. 1 po 6 K, 10 po 10 K. 2 po 24 K, 3 po 100 K. Vsa čast požrtvovalnemu ob- profesorsJcemu kotesOv fn (Ujakom-nabiralcem. — Lokalni odbor. — L 3CTowMir povodom dni darovanja došlih dariL Nabrano od so-proffe gosp. deželnesa Klavaria gospe Bogumilo Suštcršič: Neimenovan 10.000 K, Karof PoUak star., tovar-nar, 5000 K, Katdlško tiskovno društvo. Deželna banka in Ljudska po-sojilnica po 1000 K, Ilirska banka 200 K. Peter Kozina in Ko- hranil-nica kmečkih občin in F. dmschka po 100 K, F. Stupica, F. Cuden in Kastelic ču Zabkar po 30 K; J. Kle-menc in Seskovec ćt Meden po 20 K, Obrtna kreditna zadruga in F. Pust po 10 K, skupaj 18050 K. — Z te iz-kaznimi darili v znesku 4020 K. tsorej skupaj 23.276 K. — Dne vi darovanja. Tuđi na c. kr. nemški državni gimnazi-j i, koje dijaki so kot običajno, v Spodnji Siški delili oklice in pobirali prispevke, se je nabiranje dobro ob-nesio. Prijav za društvo c, kr. avstr. zakladu vojaških vdov in sirot ni bilo, pač pa se je na pole nabralo vse-ga skupaj 494 K 66 v. Lokalni odbor izreka toplo zahvalo prispevajočemu obeinstvu, kakor tuđi ravnateljstvu, profesorskemu zboru in pa sodelujo-čemu obeinstvu in pa sodelujočemu dijaštvu. — Za slepe vojake. Mesto venca na krsto pokojne gospe Droienig je izročila tvrd ka Giontini dezelnemu odboru dar 20 K v sklad za namera-vani deželni zavod za slepe. — Mesto venca na krsto pokoj, baronu Liechtenbergu je izroČila rodbina Anton Luckinarm v Ljubljani dar 50 kron v sklad za nameravani deželni zavod za slepe. Bog plaćaj! — Rdeči križ. Gospod Franc Kollmann, c. in kr. dvorni založnik v Ljubljani, je daroval Rdečemu križu zncsek 150 K za prejeto vojaško stanarino. — V varstvo mladine. Po dol-gem trajanju vojne nastale gospodarske razmere, odsotnost za vzgojo in nadzorovanje naraŠČa-joče mladine odgovornih rodbinskih očetov, večja zaposlenost ženstva, vse to je vplivalo, da je mladina bolj kakor v mirnih časih izpostavljena nevarnosti nravne in telesne pokvare. Ker zahtevajo pred vsem v o -j a š k i interesi države, delati proti takirn pojavom, je bila izdana za de-želo, spadajočo v obmocie jugozapadne fronte, posebna naredba v varstvo mladine. Na to naredbo naj bo posebej opozorieno. Mladostnim osebam je prepovedano javno pušiti, v javnih lokalih in na javnih krajih kvartati, obiskovati javne hiše ali vlačuge ali se do 9. uri zvečer zunaj doma potikati. Gostilne in enake lokale srne mladina obiskovati samo v spremstvu odraslih in samo do 9. ure zvečer. Obiskovanje žganjarn je mladini sploh prepovedano. Izjeme so dovoljenc samo na potovanjih, pri izletih in obiskovanju stalnih mest za prehrano. Lastniki varijetev in podobnih podjetij morajo mladini zabraniti vstop k njihovim priredbam. Kinematografe srne mla-dina obiskovati ie, čc se končajo predstave pred 8. uro zvečer in ie program spoznan za primeren. Tabak, smotke, nepotrebne luksus-stvari in izdelki uma* zane literature se mladini ne smejo prodajati. Prestopki teh predpisov se bodo strofo kaznovali. Kaznova-nc bodo tuđi tište osebe, ki zapelju-jejo mladostne ljudi v prepovedana deiania. jim daio za to potrebna sredstva, jim prredo na katerikoli način na roke ali tuđi Ie zanemarja-jo dolžnostno nadzorstvo. — Najvecia slovenska javna knjižnica je brezdvomno knjižnica »Gospodarskoga in izobraževalnega društva za dvorski o k r a j.« Knjižnica je izborno založena z naj-novejšo Ieposlovno literaturo in so čitajočemu obeinstvu poleg vseh slovenskih del na razpolago tuđi naj-boijša dela sve tovne literature v nemških izvimikih, oziroma prevo-dih. Knjižnica je štela doslej 6528 iz-posojevanju določenih kniig in so glede teh knjig na razpolago popolni knjižnični imeniki. Nanovo je pa nabavila letos še okoli 1500 knjte, ki se bodo Še tekom tedna začele izposo-jalti, taiko da šteje sedaj knjižnica nad 8000 knj«. TucK glede teh knjig se pripravlja nov katalog, ki iziđe v dobrem mesecu. — Knjižnica je do-stoona vsakomur in postaje vsak torek, sredo, petek tn so-boto od pol 6, do S. zvečer. ob nedeljah in prainikih pt od pol 10. do 12. dopoldne v društvenih prostorih Pred isrttčeai it 1 (na-sproti Marčaoa na Rimski cesti št 19). — PrtdotatasU vptaH (r«tfs|. rt) it teto 1*1*E„ obsevijo« pripadnike đavčnih drnžb L in IL raf> reda, okraj trgovske zbornice ljubljanske, ki pripadnik! davčnih IH tn IV. razreda v priredbeoera oknrin mesto Ljubljana, so razmjeni od 15. do 29. oktobra 1916 v navadnih itrad- COL Brec 6/IL, vrata 5, na vpogled vsakemu letf timovanemu prkk>bnia-skema zavezanca. — Imenovanje teprašcvaloe ko-nlsiie za splodae Undske in meščan-ske M9 v LlublJaoL Imenovani $0 za funkcijsko dobo od začetka 1916/17 do konca šolskega leta 1918/19 za čUuie izpraševalne komisije s slavenskim In netnškim učnim jezikom: za ravnatelja: deželni šolski nadzornik dr. Ivan Bezjak; za namestni-ka profesoria dr. Valentin Kušar in Franc Suher; za člane profesorji: Anton Funtek, dr. Ivan Šmaj- dek, Alojzij P e t s c h e, dr. Ivan Orel, Josip V e r b i č, glasbeni učitelj Anton D e k 1 e v a, telovadni učitelj Josip Oorečan, vadniški učitelji: Ivan K r u 1 e c, Viktor J ak-1 i č in Josip P a v Č i č. Za eksamina-torje se morejo po potrebi poklicati: profesor dr. Fran S t u r m za fran-coščtno. profesor Josip Mazi za georoetrično risanje in koncertni mojster Hans Gerstner za klavir, gosli in orgije. KnezoŠkofijski ordinarijat je imenoval za isto funkcijsko dobo eksaminatorje iz verouka profesor je: dr. Demšaria, dr. Alion-za L e v i č n i k a in dr. Fr. P er -ne ta. — Dražba žrebet Po sporočilu c. in kr. etapnega trenskega povelj-stva 7/13 v Ljubljani, se bo dne 22. oktobra 1916 prodalo 45 žrebet v Ljubljani v parku Tivoli. Dražiti smejo Ie poljedelci (konjerejci, kl se imajo izkazati s tozadevnim potrdi-lomt katerega izda pristojno okrajno glavarstvo (mestni magistrat). Trgovci s konji se ne pripuste k dražbi. — Poročil se je gospod Lambert J c ž c k, trgovec iz Trsta, z gospodično Mileno Zorovo, hčerko ta-petnika gospoda Zora v Ljubljani. Bilo srečno! Potres. V Novetn mestu so za-čutili dne 14. oktobra ob 3. uri 25 minut zjutraj lahek potres, trajajoč 1—2 sekundi. Steklena in druga posoda se je narahlo zazibala. Zaznale so potres vecinoma Ie čuječe osebe, neka-tere je zbudil iz spanja. Radi krivotvorenja ttradnSh cer-tifikatov za nreso, ki ga je posiljal v T r b o v 1 j e, je bil obtožen pred zagrebškim sodiščem mesar Josip T o n č i ć iz Karlovca. Trboveljski cbčmski urad ie poslai šest takih fal-zificiranih certifikatov na poljedel-sko miuistrstvo, ki ie zadevo nazna-nilo hrvatski vladi. Na razpravi se Tončiću zločin, radi katerega ie bil obtožen, ni mogel dokazati in sodi-šče g"a je oprostilo. Cigansko družbo Roi so areti-rali v Pletrovicah in jo izrodli sodi-ščii v Celju. Ta družba, ki šteje pet članov, je že dJje časa kradla po Sa-vinjski dolini. Dobili so pri njej 1000 kron gotovine. Iz St Lenarta v SIov. goricab poročajo: V četrtek, dne 12. oktobra proti 3. popoldne je začelo goreti v vaši Lormanje pri Št Lenartu v Slov. goricah. Ogenj je popolnoma uničil gospodarska poslopja župana Franca Ropa, njeg^vega sina Antona Ropa, posestnika Potrča in Simona Frasa. Zgorela je vsa krma, živino so vecinoma resili. Kako je ogenj na-stal, se še za gotovo ne vć. Posest-niki Anton Rop ,Potrč lb Fras so na bojnem polju. Umor ki poskušen mior. Blizu Oplotnice v konjiškem okraju se je dne 12. oktobra zgodila krvava žalo-igra. Tanian so nameravali oblastve-no zapečatit\ročni mlin 531etnega posestnika MatovŠa. To sta imela izvršiti orožniški stražmojster Glanč-nik in občinski sluga Leskovar. Kmet je nekaj časa ugovarjal zapečatenju, potem pa se je navidezno vdal in je šel z orožnikom in s slugo k mlinu. Ko sta orožnik fn shiga še stala pred mlinom, je počil strel. V hrbet zadeti stražmojster se je zgrudil in kmalu potem umri. Občinski sluga se je skloni!, da bi dvignil orožnikovo puško. To je bila njegova sreča, zakaj v tem trenotku je počil drugi strel, ki pa sluge ni zadel. Orožniki so are-tirali posestnika Matuša in njegovega sina Leopolda. Ta je priznaj, da ie ustrelii orožnika in poskusil ustreliti občinskega slugo, taji pa, nai-^ denih več ključev na zaponku Kdon jih je izgubil, jih dobi nazaj v našem upravništvu. Zatekel se 3e lep, rujav pes v tr-. govino O. Bračko* Dunajska cesta. Lastnik naj se tam oglasi. Žrebanje razredne loterije (5, razred, 6. dan). Po 10.000 K dobe: 24.173, 72.776. Po 2000 K dobe; 4458, 34.884. 39.614, 46350, 50.231, 70.234^ 102.754, 104.369, 104.478. 104.954, 108.030. Po 1000 K dobe: 991, 2162, 3396. 3831, 3957, 5149, 7275, 11.607: 21.125, 23.029, 25.9*? 26.471, 28.114, 28.192, 28.356, 28.395, 28.511, 29.040, 33.833, 34.165, 34.839, 35.298, 36.443, 37.812, 38.451, 41.191, 42.162, 42.449, 43.475, 43.799, 45.654, 51.537, 53.393, 53.557, 56.167, 58.759, 58.946, 60.855, 60.863, 62.864. 64.053, 65.813, 68.056, 71.523, 74.958, 76.721, 77.565, 82.981; 85.075, S6.204, 91.181. 91.497, 97.260, 99.802. 104.312, 104417, 106.06L 107.935, 108.922, 110.689, 112.008^ 112.689, 113.331, 114227. Aprovizacija. + Osrednja komisija na msich stratu, kjer so se dajale dosedaj za^ mudnikom med tednom krušne, siacj-i kome, masme in kavine karte, odi, danes nič veC ne posluje. Kdor bo< torej zamudii dan izdajanja imena-^ vanih kart pri svoji komisih, ki PO>) sluje vsakih 14 dni, v petek, ozirom^ v soboto, bo ostal bres kar^ in si bo moral škodo, ki nastanci vsled tega, Ie sebi pripisati Le onhnj stran kam, ki res nišo mogle priti na dan izdajanja kart k svoji komisiji,, bodisi, da so prišle pozneje v Ljub^ ljano. bodisi, da so bile na dan izdani janja izven Ljubljane m nišo morfei dobit! nikogar, ki bi vzel zanie kartef.J se bodo izjemoma dale karte, f o p af Ie v slučaju, če bodo inie^ Ie za zamudo zadostae do^ kaže. 4- Zasllna odđala tcrompHa, Dosedaj so dobivale stranke za prvet s3o krompir od mestne aprovizacijej na Dunajski cesti od 5. do 6. popol-t dne^ m sicer po 10 kg za eno družino;^ Ker pa se je dan znatno skrčil in |a( oddaja v tem času neprilična, bo-mestna aprovizaaja odslej oddajaJ^ krompir za prvo sHo od 1. do 2. po^' polcbie, + Celjski mesarB so sklenfli oćA dafati vsako rredeijo 200 do 300 kaj đobrega govejega mesa rervnejSto slojem po 4 K za kilogram. Meso seij bo odda}alo proti posebnim nakaznt*: cam in sicer 14 dkg za osebo. ja Bazne stvan * Umri |e v Sofiji 14. oktobra te^ toliški škoi za Boigarijo monsiffnorei; Menini.ki je svojčas jako živahno doHj loval za združenje bolgarske eksai:^ histične cerkve s katoliSka — Mag^j Menini je bil rodom iz Splita. V svonj jl mlasti je bil avstrijski oficir. DcU segel >e starost 79 let. 4 Na crni Listi. Švedski vižete* govec konzul Herald Orebst je po^ toval na danskem parniku »Frederflc Vin.« v Ameriko. Dospevši v Ktrks| vaH, se m malo začudil, da so ga Ao-! gleži zadržali tu ga nišo pustili na*% prej. Zgodilo se je to, ker dela Greb^tj velike kupčije z Nemčijo In 90 ga Angleži zaradi te^a postavili na into Usta * Razdetftev čev^c^r z tcacultut podplad, Dunajska roagistratita uradna poslopja se bodo te dni pre-u meoila v zalogo čevljev. Obćina ie naročila na tisoče z lesenimi pod^ plati čevlje te unpr^ffnirane^a blaga: na Danskem fn jih bo razdelila med vbožee in šolske otroke. Pete imaloi, ž^lezne oboje, gornji del je te inw pregniranega blaffa, lesenl podpla|| pa so obiti % žebljL Par teh solidni čevljev velia 6 K. otročji 6evQi p*: % K 50 v, Enake čevljd so dobiK brerplačno tud! gotovi mestni delavj ci, če 80 TMBi Šest mesec«r v mciaVil Stran 4. jauovmmm nauuu*. one 17. okto** i»is. kl33. Stcv. ^ • Oboienl s«Wv Tttmivani trije ruski voini vfatniki. ki so 2, t m. umorili in oropaJi v Debrccinn vdovo Vida. Vojno sodišče je vse tri obsodi i o v petek na smrt in budimpeštanski krvnik BaM je izvršil smrtno ob-sodbo v 3oboto dopoldne na Jvori-šču divUIjskega sodi£6a. Trupla so sneli z vislie opoidne ter jih pokopali. * Dragfnia na Norveškem. Od julija 1914. do julija 1916. se ie na Norveškem podražilo meso z:i 117 odstotkov, mast za 87 ođstotkov, ribe xa 70 odttotkov, maslo, surovo maslo, »ir in jajca xa 66 odttotkov. krah, moka in krompir sa 71 odstotkov, petrolel ra 60 odatotkov, ure-maz sa 190 odstotkov. Povpreino so se vse cene aviiale za 82 odstotkov. Umrli so v Ljubljani: Dne 13. oktobra: Elis&beta Er-'Žen, vdova magistratue^a oficijala, 76 let, Marije Terezije cesta 13. — Ivan Žinko, črnovojniski pešec, in Josip Kronzachner. domobranski pešec, oba v rezervni vojaški bolnišnici v Marijanišču. — Nikola Poru, črno-vojr.i^ki pešec. v rezervni voiaški t>olnišniei na obrtni soli. Dne 14. oktobra: Frančiška Krizman, zasebrtca, SI let. Sodarska steza 2. — F. Szocs Gergely. čmo-vojnfški pelec, v rezervni vojaški bolnišnici na obrtni soli. — Ernesto Barichelo, laški pe&«c. vojni vietnik. v rezervni honvedaki bolnišnici. Dne 15. oktobra: MaHera Stre sen. bivša oenen. 79 let, Japlieva ulica 2. — Jernaj Kovač, želerniška nads^rrvodalk, 45 let, Kavškova ulica 193. V deželni bolnišnici: Dne 11. oktobra: Frrnc Basa, posestnikov sin. 4 leta. — Fran Ca-prđer. te«ar. spoftac. 53 let. tona?«*7 ^%\ ehetp 4 str?n?. Izdajatelj Hi odgovorni »redaik: Valentin Kopitar. Lastirina in tisk »Narodne ttekarne«. trn fi{r/emfeer, tšte stalen gotpod. :v5o Ponudbe pod „Novombor 3316" na uprarn, »S'ov. Naroda«. im* Preda se staro §e **• ohnnlene Soteska št 10, pritiiije. Govori ae fahko od 1. do pel 3. ure popoJdne. 3354 Kupim več starih 3359 ^ f I A moških in ženskih z gu- OVOKOlCS alitm^^^ samo pisalnih in šivalnih strojev xa mesto in okolico Prodajalec lahko naslov raznani do dopisnici. Kapi »• mala hiša v mestu ari okcr.d. F. BATJEL, LJrbllana, Cesta na BGža& žt. 29, dvorište. * Mama dai — j „Sida-medu" i i kt je najcenejSa in naj- bolj^a jed vsaki dan do-co;d?n in roDc?dan ca ; Uo&Cek knilia. Za vsako : clrucino zdrava, tečna in ' najcenejša hrana — zlasti ■ v spdan'em čnsu. 1 Mh-▼o ćek stmae 35 Tim. Po pošti se rošilia najman] 12 zavojčkov za 4 kronc. Ra^cof-ilja'nica Josip Berda7s, Lfabliana 3, Zeliarska ulica. ^^^^^^a^^P Va^^^^aaaa^ ^^^^^^^^^^^^^^^^m mIm^L, đtš aV ^■iflmia^a^aa^^^aV ' ^*^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^W^^^^^^^^ ^^H a^B^a^a^a^^aHa^kl^H H.ViMbI^^^^^^^B -"' ^- , - ■- ^ Pisalno mizo amerikansko se Irupi in plača po ugodni ceni. Ponudbe na uprsvniitvo »Slovenske^a Naroda«. 3351 Zamahe nove in stare kupi Taako mnetino tvrdka HLlntel*oas^a iodvstrija probkovih zamadkov JELAČIN & So Ljcbliana. 2925 —— Spretne —— : krojašHe pomočnlke: za velika delo spreime 3:92 Joj. Roj:nat Ljubljana, Franca Jožefa cesSa 3. I Proda se * | za O'ie^l l'adi. Se -am a;a tud< za labek VOI. - 1-totam se proda 3 leta star 3355 KO1TJ. Kje, pove upravn »SIov. Naroda«. Pczs?! Pozor! Sffarrodsj Je v Liobl ani a aa^a iži^l« 11 i Sa M * fl 111 ^111 i! 31 s 1? I & *M z iepim sta.iovan;e.n in vrtom, posebno prilično za kako begun^ko družino 3297 I Poi-r^ se ^ri go3t'lu;čarin na Dolentski cesti 5. ,Fri Hra«iirJn"B ŠL 1828/m. š sv. 3360 fpa^___________a ^^ gp ^^ J? Ha šišenski dekl'&ki oserarazre^nici v Liubliani je vsled raz- pisa c. kr. deželnega šoliksga sveta z dne 2. oktobri 1916 ->od št 5734 v st^ioo popoinilev razpisano nanovo ustanovi eno mesto nadttditsIHce in voditeljice te sole, združeno z normalnimi s'stemiziranimi slL2i>emmi prpjem'%!. Prosilke, ki se mislijo za omenjeno službeno mest© potezati, naj s©je pravilno opremljene prošnje predpisanim s'užbrnim petom nai asneje do 15. neveifšbra 1S1S predlože Dcdpisanema šolskema svetu. Zakasnele ali pa pomanjkljive prošnje se pri kt-mpetenci ne bodo vpoŠtevale. C. kr. mestni šcisk" svet !|ub!^nsk!v (:Jf 11 okto M 1916. Ište se zanesljiv K;e, pove upravništvo »Slov. Naioda«. 3340 Išče se z dvema sobama in kopalno sobo, če ko^alnice ni, jo zgradi stranka na lastne str« Ške. 33^6 Uub'jana, pošim preda! si 158. r—------—^----^^^mm—mu —■-----■—■ - i ' ■ v^^^p^a^ i Prađin TBtji sreto n» seanljUUbe mU h»o. 3280 Ponudbe do 25, t. na. pod l9Hip0teka/ 3S8011 na opravništro »Slov. Naroda«. ===== Ištem nujno i sobo s kuhinjo meblirano ali ne, v blizini Belgijske vojašnice. 3325 Pooadbe pod V9nrftdiilk/S325u na upravn. »Slov. Naroda«. Kupi se hiša s posest om do 20000 K urednosti, ležeče med Ljubliano in Mariborom. I Kdo. pove upravništvo »Slov. I Naroda«. 3346 I Rv sm in jelenov kupuje to- ' ft*!n varna usnia Feifflf Drosan j |I IU pri Plznjo, Češko. I llSlU Prosi se nemškekorespondcnce. I » • lahko, crno, zgornje (te- I ? JI 1II letina) prodaja po pov- I lili U zetju tovarna usnja Feigl, I JiljU Drosau pri Plznjo, Ce5ko. Kupi se m JLjLJLS^cr*, m z malim posestvom v blizini Ljubljane ali večje žeL postaje. 3378 I Ponudbe na upravn. »Slov. Nar.« pod „hiša s posestvoai/3278'1. *t & p& Ilipit Xl švedske celuloze za poštne zavole, s i P &M 3 S 3 m lt» ^onopnim medstavkom za Šivanje vrečy »^ ^m -S S* ^± z *"'^n'm TTl?^^tavkom za povezavo tet- W A m. W M lati Vtf ^^ zabO|ev dobavlja najcenejše in naj- T a«H # »^^ kulantnejše Sil^ria, ¥8ie?r?ama Nove Benatky n. Jiz. V^orci zaM"»n? in franko. Telefon itev. 13. Prekupcem popust. Št. 15.G81. 3349 V zmlslu § 58 zakoaa o osebnih davkib 1b člena 3S, št 5, izvržllne naredbe I naznanja mesiji zzgistrat, da so iivlečhl iz pridobninsbega reiistra za leto 191f na vpogled zavezancem priđosjnia^ega davka od 16. oktobra do v&tetega 23. cktobra 1916 ▼ navađnib oran v ekspeditn mestuega magistrata, Mestel trg 27/DL Me^tai magistrat v Ljubljani, dne 14 oktobra 1916. h^J «513P 1^1 ^% f^ *' 1 T% * Vsled đovolicnp^a razširiene^ra prfcrrfi^a v poukn ih m";em zavodu bo mnj pod naslovom „S0LA LCOAT V %Z&mBQRV :>TA 9B., z umi Z^SSBM HČm ZA7GĐ sa steaograHio, stro)epf3'e9 r.ič^zsiva i?đ," eđsl^ !?ncl ar^^no predp^s^a naslov: Auli lillllai Iil£||ii!:ši JpJA"&« nCIiZ Milili laVull 12 topi, wm ^ Sa4sk(-ga sveti 7 dne 14 dec 1912, 5tev 3 8953/2, z dne 28. avg. 1915. 3357 Stev. 3 280b,6 in 12. sept 1916, štev. 3 5315/31.) Za ravnateljstvo: Maribor, dne 4. oktobra 191C. ANT. RUĐ. LES AT 1. T. voaja in San'nik navoda. : Orehov les : w hledlh kostanjev les v polenih in hlodih kupim vsako vagonsko mnoilno po najvišji dnevni cenl j. pogačnik, Ijubijana, Jrtar. Ter. c 13. MT Proda $e nov eleganten karambol -biljari posebno pripraven za druŽinsko porabo. trgovina s Mpirjem na drobno In debelo Trst, Molin piceolo 19. 333 ----------- . 1 Pri&iumo najm&je cene!\ Sliodni salon odprto skladišče nasproti štev. 7 • Sjubijana, ===== Žt'Soaska ulica št 8 Marija Sdtzl odprto skladišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih Jdobukov, vedno novih ehinajskih modelov, prazmA oblik prvavrstmh tovar* in najmodernejšega nakita. Velika izbera r velour klobuk ih. Žalni klobuki vedno v zalogi. Popravila po želji.