JL©L0 VIIL* štev. 34. Celte, sobofa 27- marca 1926. Poitnina plačana y gootuini. Naročnina: Za, Jugoslav!jo: mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za Inozemstvo: ktno 240 Din. S'osamezna Stevilka I Din. v forek, flemelt In »obofo. Redunuija in uprava i Strossmagerjeva ulica 1, pritl Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10,666. Oglaslpo stalnem oeniku. Delovanje SDS v Celju. V 'torek, dnc 23. t. in. zvecer so je rršil v mali dvorani Geljskega doma mini občni zbor krajevne organizaci- je SDS v Cel'jui. Izredno lepa udeležba čfanstva je pokazala. da spada Gelje me.d najmočnejše trdn.ia.ve demokrat- ske niisli, ki se neprestano širi, kakor v vsej državi, tudi \' tern mestn. Predsednik celjsko krajevne orga- nlzacije g. dr. Kalan je po 20. uri otvo- ril občni zbor, pozd.ravil navzoče, zla- sti g. dr. Kramer.Ki in se spominjal v preteklem letu umrlih iskreniih prteta- šev gg. ravnatel'ja An! on a Jeršinovica. trgovca in hišnega posestniika Zdrav- ka Kranjca ter drž. redarja v p. Anto- na Pavletiča. V svojem predsedniskem poročilu je uvodoma u.gotovil, da raste moč Sa- mostojne demokratske stranke, kakor povsod v državi, tudi v Gelju. Na red- nih clan&kih sestankiJh, ki so se vpelja- li pred nekaj leti in ki se vrše vsako »redo, so se obravnavala v.sa-vpraša- iija splošne poi'Uiike, kakor tudi lokal- ne zaxleve. Ravno ti sestanki so obilo prrpomogli do velikega porasta celjske organizaciije SDS v zadnjih lellh. Na inicijativo mestne organ izaciye so ye livedli tudi clanski sestanki v okoliški organizadji, ki se vrše v-sak četrtek in se iistotako razveseljivo razvijajo. Na skupnili vsestarikitli obeli organizacij so se obravnavala važna skupira vpraša- nja (elektriiiikacija celjske okolice, re- ¦ gulaciija Savinje i.n irjenih pritokov), prihodnjo sredo pa se vrši skupen sc- stanek, na katercm se bo obravn-avalo -socijalno zavarovanje. vSpomladi leta 1924. se je vršil .shod narodnega [>o- slanca g. dr. Pivka v Gei'ju, jeseni v okolici, dine 30. Januar ja t. 1. pa znani velitki ULanifestaciijski shod strankine- ga šefa mimiistra n. r. g. S^etozarja Pri- biceviča v Geljskem doinu. Organlza- toimo deio je bido v preteklem letu zelo zwo. Osnovalo se je okrožno tajništvo, ki. ga vodi z velikian uspehom okrožni tajniik g. Drago Žabkar. Njogova za- slnga je zlastii, da so se poglobile vozi med Celjem in zunanjimi organizaci- iami'. Po njegovi imicijativi se je uved- la T zadiijem času tudi institucija za- Bpnikov. Na rednih članskih sestankih se je izvolil permanenten fimajični od- «ek za rešitev strankinih fmancnih ˇprašanj in tenieljito pregledali volilni jijneniiki. V prvih treh dneh meseca le- bruarja se je vršiila v Celju zelo dobro uspela politična sola. Kraievna orga- nizacija je sodelovala tudi pri volitvah v Delavfiko zbornico in se uspešno ba- viii'a z razniiini javnimi vprašanji. M. . dr. je s pomočjo g. dr. Žerjava tudi | preprečila iikmitev celjske cariiiarnice. j Narodni. bloh v Celju. Pred občin- skinn voliilvaini jeseni 1. 1924. se je os- noval Narodni blok, obstoječ iz samo- slojuiJi demokratov, narodnih socija- li-stov iu radikalov. Zadevni pakt naj bi bill" velijal saino do občiinskih volitev. Med voliilstvom pa se je pojavila sploš- na zahteva,, naj Narodni blok obstoji tudi po volitvah, ker ni bilo nobenega razloga za njegov razid. Vse tri stran- ke so se dogovorile po obciuiskih volit- vah» da se bo nadafjevala koalicija tu- di v obči'lKskein delu. Po skupnem do- govo.ru je dobiJa zupana SDS kot naj- močnejša stranka, podžvipana pa NSS. Radikaii so takrat izjaviJi, da ne re- flektitrajo na podžupan-sko mesto, itn so biili eeLo pripravljeni v daneni slucaju glasovati tudi še za demokratskega podžupana. linenovai'a se je posebna tit'legacija koaliiranih si rank, ki je v j'esnici tudi deiovala.. To je treba u^o toviti, ker trditfo nasprotne stranke, da je Narodni blok prenehal po občinskih voliltvah. V januarju leta 1925. so iz- javiili narodni socijaJisti na občinski seji, da izstopajo iz Narodnega bloka. Radikali so bili takrat proti izstopu. Narodni blok se je od tedaj na- prej nadaljcval med SDS iin, radikaii, v vseh poinembnidi vprasanjih ste se si rank i vselej s])orazumeli in nastopali y občinskem odboru povsem enotno. Tako je bilo do letos. Januar ja 1Ü26 pa je bilo opaza.fi, da imajo radi- kaii in narodni sociiialisti neke skupne tajme sestanke in pogovore. Ko so sa- mostojni deniokrat'L poz^¦ali radikale vsl«d tega na odgovor, so se pričeli ti izgovarjati, da je treba uravnati celj- ski obciniski svet po vzorcu beograj,ske vlade, a- katei'L imajo radikaii večino in da je torej treba pokazati to večino tudi x eeljskem občLnskem svetu (!). Stvarnih razlogov za svojo preorijen- taciijo pa nLso mogli navesti. Ne da bi biili deinokrate obvestiJi, so se bili radi- kaii koalLrali z narodnkni soci'ial'isti in ustvarili novo opozicijo v eeljskem občiniskem svetu, pravo vod'stvo radi- kalnega občinskega kluba sta pa pre- vzela dva bhrša člana klorikal'nega klu- ba. Nasprotniki Samostojne demo- kratske stranke so ustvarili opozicijo, ki je ne druži noben princip, marveč le gol negati.vizem itn samo želja, ško- dovati Samostojini demokratski. stran- ki. Odkar je stvorjena ta nova koalici- ja, so se vršiile tri občinske seje. Kla- verna ofenzka opoziicije se je že na pr- vi seji spremenifa v paniko in nato v dol^eseden beg iz dvorane. Kljub šte- viJčni premoči se nova koalicija v o)>- činski upravi ni mogla uveljaviti. Od radikalov in narodnih socijaltetov so zapus-tili blok le oni, ki so dobili od Narodnega bloka mandate, ni ga pa zapustiilo voli.Lstvo, ki bo z nasprotniki Narodnega bloka strahovito obračuna- lo. Zato se SDS novih volitev ne boji. Ugotoviti je treba, da števito demo- kratske delegacijie v olx'inskem svetu niikakor me odgovarja njeni dejanski moci. SDS je inorala pri obcimskiih vo- litvah priiznati osta.liima koaliranima strankama več mandatov, kakor jima gro po steviilu njunih glasov, ker bii biila sLcer ogrožena ustvaritev Narod- nega bloka. Radikaii, ki so dosegli pri zadnjili skupščinskih vofitvah samo 48 glasov, so n. pr. dobiili 4 občiinske man- date, samostojnii demokrati, ki so do- biili pri zadnjih skupščimskiih voli'tvah 420 glasov, pa 14 mandatov. Samo- slojni demokratski stranki koalicija pri volitvah z ozirom na njeno številč- uo moč ni potrebna. Govornik se je koneno še iiskreno zahvalil strankiiiim funkeijonarjem, ki so v zadnjem Tetu neumorno vrsill svoje posle in ga zvesto podprrali pri d(4u v organizaciji. Tajn/Hko poročilo. iz tajn.iiskega poročila, ki ga je po- dal tajnik g. Zorko, posnemamo, da je Lniela organiiKacija v pretcklem letu skoraj tolilko sej, koliikor iana leto ted- nov. V zadnjih letiih je zaznaJiiovati razvesojjiivo naražčamje članstva. Leta 1923. je štela celjska kraj^vna organi- zacija 207 organiziranih clanov, pri olxMiiiskiJi voliitvah leta 1923. pa je do- bila 308 glasov. Ob priliki občiaiskih volitev jeseni1 leta 1924. j-e štela organi- za-ciija 302 člana, 1. 1925. pa 306 cla- nov, dočim je dobiTa pri takratnih skupščinskih volitvah 392 glasov in če se prišteje komiisarje iz mesta, pa 420 glasov. Sedaj šteje organiizaci)ja 462 clanov. Politične sole, ki se je vršila letos v februarju, se je udelezilo 16 go- jicncev. Blagajnisko poročilo izkazuje 2090.08 Din doliodkov in 2220 Din izdatkov. Majhni deficit pa se. bo krii' z clohodki priiliodnjih mese- cev. V teku je nabiralna akcija za pro- stovoljne mesečne prispevke. Volitev odbora. Mem zivahnini odobravanjem je bil soglasno zopet izvoljen g. dr. Kalan za predsednika. Istotako je bil soglas- no izvoljen tudi ostali odbor, ki sestoji iz stirih obcin,ski/b odbornikov kot vi- riilistov in po noveni siistemu. Voljenili zaupnikov iz raznih poklicov in slojev, iz katerih šele bo voljen novi ožji od- bor. To bo lakozvana eksekutif\-a, ki naj sestoji I.« predsednika, podpredsednika,- tajnika, bla.gajn.ika in 5 odbornitkov. Po voliävah jo g. dr. Kramer v poldrugoiifrnem zanimivem govoru po- rocaf o polititneni položaju. Njegova izvajanja je sprejel olx-ni zbor z bur- niim odobravanjem. Govor g. dr. Kra- ni a.rja priobčinio priiiodniic. Debaki; K debati se je ogiasil naj- prej g. ravn. Logar, ki je govoril o vprašanju prevedbe kronskiih upoko- jencev na dinairske. G. Rebek je raz- pravljal o Obrtni banki in o državnih nabavah, g. Žabkar pa o nesocigalni redukciji delavstva pri Trboveljski pj'omogokopni družbi. G. dr. Kramer je dal o vseli zadevah obširna in za- nimiva pojasniJa. Predsednik g. dr. Kalan je konč- iio predlagal, naj se izreče zaupnica centralnemu vodstvu bi poslanskem« klubii SDS ter sporoce, pozdravi ro- slancem dr. Žerjavu, Pribiceviču in dr. Pivku. Predlog je bil sprejet z burnim odobravanjem. Soglasno so bil'e sprejete tudii resolucije, ki se tičejio iizonačonja davčne zakono- daje, redukcije pri Trboveljski premo- gokopni driizbi-, voliitev v obla&tne skiipsčme, iizplačiia uradniških razlik, prevodbe kronskiih upokojencev, usta- novitve podružnic Obrtne banke v Lju- bljani in Mariboru vn Delavske zbor- niice v Ljubrjani. Ob koncu zborovanja je predsed- nik g. dr. Kalan poziival navzore k vz- trajnemu delu za strankine ideje, se za- hvalil dr. Kramerju za njegova lepa izvajanja iai ob 24. zaključil občni zbor, ki je pokazal razveseljivo sTiko napred'ovanjfl, celj«ke demokratske or- ganjjzacije in zivahno borbenost clan or. Beli orJi. Iz > Jadranske Straže«. Poslovenil S. R. (Dalje.) Dolgo, cele mesce so se vršiife prii- prave za napad. Brez st-erila, avtomobilov je kopi- tilo v noceh municiijo in ostale potreb- ^inv^ Gele gore granat in šrapnelov so •se dvigale za fronto. A mnogostevilna inoderna artiferiija, bežka in lahka, se je namestila za zaoetek delovanja. Francozi so pripeljali svoje divizije, da podpro to prebiitje in so jih dali pod poveljfitvo vojvode Stepe Stepanovica. Re je bilo vse pripravljeno, se dne J. «eptembra ob sestih zruši nebo ter vz- plamti solunska fronta od Jadrana do Betoga morja. Dva dni in *tajenj©. Ta artiJerijski viiiar je^zlo- wiil trdiie bolgarsko-nemške položaje; razru&i-r je vse zapreke ein rove; razbil JQ železni obroč in odprl pot na^i re- šitvi. Po artiderijßki pripravi je polete- ia fryncoska in nasa pehota. Ni bilo več L?kakšne zapreke, ki bi mogla za- jeziti val, pritiiskajoč po besnem viihar- ju. Bolgari, podprli z neimškiimi četa- mi, so se braniDi obupno, ali brez uspe- ha. Težko je pbičilo-izgnaiiih, poniža- nih in razzaLj.eniJi. V delu prebite fron- te ste ppleteli naša timoska in jugoslo- vanska diviziija ter prihrumeli kot be- sen vihar za nekoliko dni na obate Var- darja, na Dernh- Kapijo in KavadaT. Usoda boJigarske in nemske vojske je bila Zapečatena. Kataßtrofa in sramot- na kapitulaciija. Naši Beli orli so bili nad.zemeljska bitja. Moji Timočani (14. pešpolk) so šli v boj s pe.smi:jo: »Oj Sr- bijo, mati, nemoj tugovati!« Kot na vezbal'iscu so se razvijali pra,vilno pod največjim sovražniin ognjem. Sovraž- nik je izgubil glavo. Njegovo umikanje se je spremen.ilo v paniko. Našemu pre- gtinjanju ni bilo no konca ne kraja. Konjen.ica, pehota- in artilerija je dir- jala noc in dan za sovrainikom, držeč ga trdno za goLtamec, ni mu pustila do sapc. Ni biiUo vec težko udarjati po so- vražniiku; težje ga jo bilo doliitoti in goniti po pl'ani(nab. Naša najlepša me- sta v južiii Srbiji so padala zaporedo- . ma po kratkem odporu: Demir Kapi- ja, Kavadar, Negotin, Štip, Velos, Ko- čaue, Garevo ,selo M. Bolßar.ska roj- ska, ta divjaska horda beenj.h azijatoT, je poklekniJa in prosila za miJlost — za mir. In naSa miorna slovanska duša, inelika in občutljiva, se je usmilila m je rekla: »Naj bo! Dovoli je!« Naši krvni sovrainiiki Nemci in Madžari,, so bežaJi proti severu, veci- noma po dolimi Morave proti Beogradu in Donavi, po dolini ibra proti Valjevu in deloma proti Bosni. Nic jkn ni po- magrilo, niti sveže, n.ove pripeljane av- strijske in niemske divizije pri Taba- novcu, Leskovcu, Niišu, Bagrdanu in J^ožarcvcu. Val srbske vojske se ni ustavii, dokter je bil eden sovražnik na izmučeni sveti zemlji matere Srbije. V šestnajstih dnevHi so Belii orli potolkli in izgnali bolgarske zveri iz domovine, v drugiJi dvajsetdevet dneh so vrgli Germane in Arpadovce cez Donavo. Sohice svobode je zopot ožariifo nase gozdove, gaje, njive in travnike ter je ogrelo izmučeni srbski narod. Na ustih vseh našiih vojakov je poi\gravala bese- da: zmaga, zmaga! Pa še kakšna zma- ga, kakršne zgodovina vojne še ni za- belcžija: sla.vna, veličastoa, popolna. UreÄhicila se je naša stoletna ideja, ve- lika misel nazin slavnih prednikov: ujedinjenje vsega našega naroda po krvi in jeziku. Vsemogočni Bog je bil niilostljiv mojim Timočanom. Z bolgarske meje pri Berovu im RadovJstu so se podali kot zmagovalci iai avantgarda slayne naše I. armeje cez Skoplje, Kosovo po- Jje, Raško, KraJijevo, Čačak, Užice y Sarajevo, a od tod proti nažemu mö- dremu Jadranu v Dubrovnik in Split. Dogodki so se vrstili z bLiskovito nagliico. sovrainiik se je brezglavo utmi- kal pred mami. Samo dolge vrste zapu- scenih voz, topov in razmetane opreme so bile sledovi njegovega umikanja. Med potom snio srecevaJii velike kosone bolgarske vojske, ujete in razorožene. Nobeden izmed nas ni vedel za utru- jenost, niti se nipotozil radi gladu, hi- teli smo samo naprej. Ko smo šli skozii Skoplje., je bilo pusto, zaprto. Zvoki na- se godbe so primaniifi tu in tarn kako bledo lice k rešetom na oknith. Droben jesenski dež prši in nas moči. V car- skem Skoplju nas nihee ne sprejme. Na loycm Vardarjevem bregu pred Du- šanovim mostom, sta nam prieli na- proti dve deklici v črni obleki, Pribli- žata se druga ob drugii, boječe gledata in držita dva šopka — bele kriziinte- me. Od datec nam jili nudita. Požonem konja bljiiže ter se pripognem. Ena iz- med njilh zajeclja: — To je za pokoj duše našega očka! Njihov oče je bil oficir ter je pa- del na Kačaniku za našega umika. To je bilo prvo evetje, ki smo ga dobili kot zmogovalci. Dal sem ga razdeliti mee bo uresnicila, ker .se lahko pojavijo k' razni novi momenti. Vsekakor pa se sedanji vladi ne obeta dolgo življenje, kajti eo se vsak dan govori in piše o krizi — in zares ne mine dan. da je ne bi kateri beograjski I is I napoveda? ¦ tedaj bi bi.1 čudež, če bi fa vlada ustva- rila kaj več kot famozen proračun. s katerkn ni zadovoljna ne vlada ne optf- zicija in sploli n'uhce v državi. p »BALKANSKO VPRAŠANJE REŠEN0«. Zunanji minister dr. Nin- člč je bil takoj po svojem prihodu iz inozenistva sprejet pri kralju v clveur- ni avdiijenci. Poroeal inn je prav na- t an ("-no o uspehiJi misije v Rimu in Pa- rizu. odnosno o razvojn dogodkov v Eenevi. Zanimivo je dejstvo, da je i.sto- easno z dr. Nim-icem bis v Parizn tudi italLjanski poslanik na nasem dvoni general Bordrero. Na povratku je ge- neral Bordrero spremljal našega zn- nanjega ministra do JMiilana in od Uim odpotoval v Rian, da informira Musso- liiiija o mjsijo dr. Ninčica. Našemu zu- nanjemu ministru -so v Miianu, Benet- kah in Trstn priredifi oficijelen. spre- jem. ltalijanski tisk so izčrpno bavi z interesno politico Italije na Balkann. Angleški listi kakor n. pr. »Morning Post* naglasajo. da je z italijansko-ju- goslov. sporaziunom in pakloni bal- kansko vprasanjc reseno in da je v do- gsednem easu pri.oakovati zblizanje .Jugoslavijo in Grčiijo. Tudi obslojeca. nasprotja mod Bolgarsko in balkan- skimi drzavami bodo piejkoinogoce od- stranjena. Celjska kB*onika» - c P0VERJENIŠTVO ZA >V0DNI- KOVO DRUŽBO. Glavno poverjeni- stvo za Gelje in okolico je organiziralo pobiranje uManovnih i.n rednih clanov »Vodnikove družbe« na nacin; da je pritegniJo k lomu dehi po posnmoznib poklicih in stanovih pbverjenike, ki že prav marrjivo pobirajo p'riispevke. Na- predno obeinsho. možje. žene, mladc- niči iai dekleta. pristopajte kot člani in ustanovniki k (emu važnemu kulturne- mn društvu! Poverjeništva, pri katerih jctL Hß JC% M Jrm MošRi črni boks Din 250' NAR0DN1 DOM jili očeLov. katerih kosti so razsejane po pnsti Albaniijii. po morskih globknah Jadranskega, Jonskega in Beluga mor- ja; ali so osUile, da spiijo večno »spanje v krfskih oljnjakiih ali med kajmakča- lanskim borovjem. Nam se je mudilo. Povelije se je gfasilo: priti čim pTej na Kosovo polje, Od tod po dolini Tbra v zapadno Mora- vo. Skozi kaoanMki klanec je ]Dot za^- stavljena z dolgimi vrstaani zapuščenili konj. Avstriijioi so z njimi bariikadiirali pot proti Kasovvi. Ali je v trenutku bilo, to razčiščeno im pometano v besni in. p«neci Lepenac. Zelezniški mosrtovi so bili razrušeni, pastaje oplenjene in po- žgane, te?egrafske in lelefonsk« žice «note. dro;gi podrti iai popaljeni. V me- stecu Knčaniku so naiii priišli naproti naii siari rabljii Arnavti ter prifnesli 6Bože pravdo«, nato pa so sledile dekfciniacije, petje in dve enode- janki. vse po programu, ki smo ga svoj ra.s objavili. Gla.vna zasluga za prire- dHov gre brez dvoma ge. Popovi, ki je i'liiola dosli ])osla in skrbi. r VELIKONOČNE RAZdLEDM- CE JUGOLOV. MATICK. Za Veliko nor jo izdala »Jugoslov. >latica< pet krasiTih vefikonocniili razglednic, ki za- shiziijio, da iše posebe opozorimo nanje ki jiih priporcK'imo slehernemn prijate- ljn lepih razglednic. Posnotki so odlic- no delo domaeega nme-tnika Maksima Gaspai-ijia. Deseti brat« nam pred- sla.vlja pravo slovensko pomlad. Prod koco cvete drevje, sence se ziWjejo po stem", na travi pa raja doca okoli do- AD«IA Boks, moderna lazotia Din 220-- NARODNI DO po Kacani'skih peciinali ter o])azovala. z crlovskih višLn srbsko vojake. za ka- terc? jie slisal'a, da jLii vec. ni, kako do- bro oboroženi in opreniljemi jiezdiitjo po carski cesLi. Nasi vojaki., poniilžni in blagi po dušii, niso povzročiili niikjer nasiJja, osvete, ropa. Njihova marci- jalna, bojevnieka lica je preletel od ča- sa do asa nasmeh itn zadovoljslvo, rla vidijo U> zveri ukročene. Dnevi radostnega vznemirjenja so luustali sole z našim prihodom na Kosovo. Pred tremi ltett smo se tod umiikali, priitivskani in gnani kot divjemu uradniku v Celju, za spretno vodstvo Tjubkih otroskih plesov ob priiliki mladinvskega korza dne 16. febr. t. L. Zahvalo udele- žene mladine, ki ste jo ta dan na tako prisrčen način osrecil'i, ste brali iz nje- niih obrazov. Nadafje iizrekamo zahva- lo in pri/znanje eeljskemu goslbonemu društvu »Ilirija«, ki je popoldno in zvečer pri ma.škeradi v obilni meri za^ dovoljevalo obiskovialce nase priiredit- ve. Največjo zahvalo dolgujemo tudi g. Lud. Öernetu, predswlniku khiba ple- sovodij v Ljubljana, ki jo drage volje provzel plesni aranžma ter ga mojstr- >sko izvedol. Končno sprejmite našo splošno zahvalo vsi, ki ste s požrtvo- valnim sodelovanjem air z udetežbo ta AD^IA Modersio Din 25O#— NARODNI DOM dan pnpomogli dj'uslvii do razveselji- vega iispeha. Prosimo, da nam tudi za naproj ostanotc naklonjeni. — Odbor. c TEDENSKI PREGLED KLANE Ž1V1NE. V mestni klavnici je bilo od 13. do 21. t. m. zaklano: 18 volov, 11 krav. 5 tefic, 41 telet in 206 svinnj. 180 svinj pa je bilo izvoženih. Uvoženega mesa jo biJo: 412 kg govodine, 205 kg teletimo in 806 kg svionjine. MESTNI KINO. V petek 26., so- boto 27. in nedeljo 28. marca nastopa ljubljenec na.se mladino Jakie Coogen v fiknu »Zbirac veselih fakinov«.. Ja- kio Coogen je kljub svoji msadosti kralj kinoiigraleev in pričujoči film je eden njegovih najboljših, katereniu je tudi veljala njegova vožnja v Evropo. Pred- stave ob delavnikih ob 8. uri-, v nedeljo ol) 4.,' 6. in 8. uri zvečer. KINO GABERJE. Prvi del zna- meniitega fiilma »Quo vadis?« se igra še v petek 26. i,n soboto 27. marca, v nedei'jo in do vključjio srede 31. marca so predvaja drugii del. Predstav« v so- boto ob pol 7. in 8. u,ri, v nedeljo ob pol 4., pol 6. in 8. uri, ostale dnii ob 8. uri. Ljudslca pposveta. 1 Zakon proti utnazanostim. Ber- linski zakonodajni odbor ie sprejel za- kon proti umazanosti v literaturi, upo- dabljanjn, slikarstvu, filmih itd. Zakon nosi naslov; Gesetz gegen Schund und Schmutz. V ministrstvu notranjih za- dev se osnuje poseben urad, oz. sosvet sedmih clanov, ki so deloma strokov- njaki, deloma uradniki. Ta sosvet bo odločal, katere stvari naj se preganjajo po tern zakonu. Socialisti in komunisti so glasovali proti. — Tudi pri nas je tak zakon vsak dan bolj potreben 1 Bibiija na koščku papirja. Ja- ponski krščanski misijonar dr. ISizuka je napisal popoln prepis biblije na pa- pir do!g 280 in širok 76 cm. Besedilo je japonsko in vsebuie nad milijon črk ter se more čitati samo s povečalnim steklom. Dr. Išizuka je na tem delu delal 4 leta in tri mesece, a je po do- vršitvi od zares nenavadnega potrp- ljenja padel v dolgotrajno nezavest, ki se je kasneje često ponavljala. 1 Šolstvo v Moskvi. O Solstvu v Moskvi, prestolici rdeče rnske države, prinaša Ceps sledečo statistiko: Vseh nižjih in srednjih šol je v Moskvi 325; sem je vštetih tudi 53 posebnih tečajev, v katerih se predava o upravi, za- družništvu, statistiki, kemiji, elektro- tehniki in tipografiji. Te šole obiskuje 175 000 dijakov. Okrog 10.000 mladih delavcev se vzgaja na 17 delavskih fakultetah. Razen tega obstoji v Mo- skvi 190 nadaljnih višjih tečajev za industrijo in obrt, zdravništvo in kme- tijstvo ter 30 industrijskih visokih šol s 26.000 dijaki. Visokih šol (univerz, tehnik, pedagoških zavodov, poljedel- skih fakultet in podob.) obstoji v Moskvi 37 in jih obiskuje 45.000 dijakov. Vseh dijakov skupaj s slušatelji začasnih te- čajev je v Moskvi okrog 300.000. 1 0DPRAVA CIRILIGE? V Rusiji so pričeli uvajati latinico. DosTej so do- bile tozadevne vladne odredlx» manjše republike, zlasti v Kavkazu, kjer že uvajajo v šolali latilnioo. Tudi časopisi so že pričeli polagoma s pisavo v lali- nici. — Vzemite si za vzgled Ruse in Türke! 1 OSIJEŠKO IN NOVOSADSKO GLEDALIŠČJE SE RAZPUSTI. Kakor javljajo iz Osijeka, je clobida uprava- tamkajsnjega narodnega gledalisča iz Beograda od zanesljive strani obvesti*- lo, da misfiijo v mmitetrstvu prosvete resno na razpust osiiješkefta in noAro- .sadskega gledaliBČa. Štav. »4 • NOVA DOB A* Stxftii 8 Nerazdružna sta Jelcn in Schicht, inaka edlno pravega Schlchtoveßa mil«. Jedro In Jamsiro Cisto»ti In irbornosti. Varuha p«rila In rok. Sovralnlka iruda in muke. Ne verujt« nlkomur, _• je drufo mllo »pr«v tako dobro") Ottaalte prl „m, k_r it )e »korf 77 let UkacaJo M neJboU»«. 1 SovjetskaenclklopedljaDržavno založništvo v Moskvi je dalo na svetlo prvi zvezek sovjetske enciklopedije, ki je preračunana na Sest knjig. Zvezek obsega 823 strani ter je tipografsko vzorno izvršen, v vsebinskem oziru je držan strogo v zmislu marksistične ideoiogije. Kronist : UmotniSki vecor Y Žalcu. Prireditev, ii «nio jo i__eli B& ¦.praznik dne 19. marca 1926.pod okri- ljem stare garde žalškega Soko-t«. v lloblekovii dvorani, je u.vrstiti med one redko veeere, ki so se vräili pred vojno, ko je vladalo živabno drustveno življe- nj-e, ,ki ga luočemo na ilovo oživeti in vztrajati, ne oziraje se na v#e tiste ža- Toütno pojave, ki ho&yo pogaziti vse to, kai so ustvarili spasoJmi in. zreli mož- je. In tista žilavost ten mož, ki hocojo i nadaJtfe vzdrževati sti_e z zunanjim kulturnini svetom, je bila uMvaxifteijica krasno uspolega, umetniskega vecera, kojemu so dali svoj sijaj naši Ijnbfjan- ski gostje, takozvani »Z-e,pičev kvar- tet«, v kojiem sodolujejo gospodje: Ze- pič, Pleško, Petrovič in žalk nageljev. Koncertnemu sporedu se jt> pri- druiLl tudi domači safon-ski kvartet, ki •K? vzdrževal ravnoteije napram prejs- ^iiiffn s prkiijernirni komadi domačili in *U'^h avtorjev. Orkester se dostedno ra.zvij.Ki ~m lopo napreduje. V dvorani je bil tudi postavljon S(>tor, v katerem so na&e požrtvovalne ff°spe in ga^pice nudile slaščice in ka- vo v društv^no korkst. Po konoertnem programu, ki mu & sledita tudi prisrena zabava, sta pa ftastopila neoficijelno člana Zepičeve- ga kvarteta gg. Šušterič in Petrovič z nekaterimi ofektnhni soloapovi, ki jih je diskrelno opreniljoi g. Z«pic na kia- vitrju. In ko je peteliin v tretjič ozna- njai novo jutro, so kapfjali zadnji gost- je po kaineiiitWi slopnicah venkaj v osvežuj.ooo naravo. Drugi dan so bili Ljubijancani opoldne gastj© g. Ivana Viranta. Po- poldne pa. so iizleteli pevci z nokaterimi dornaeinii, po zaslugi la.stnikov avto- mobilov v Savinjisk-o dorino do »Crne- ga grabna«, ter so go-stje absolutno niso boteii sprijazniiJti z uialoverjetnini »dojstvam« gaspoda iz Frenge, da je (Jora OljJlcči celjski Miiklavžki hrib. Zvečer je povabil goste na večerjo naš basist gaspod Franc Pikl ter se je viišU nato v njeffoviiii prostoridi aiiinii- rau prijatefjwki sestanok. Pevci z bre- go\' L^ubljajife so imeli ponovno bese- do in spregovorila se je marsikatera spodbudjia beseda v cast «ostom in pri- rcdiioljem. Gospodarstvo. g PoveČanje paslvnosti ItaHjan- ske 2una<>je trgovine, Kakor poroča »Agenzia Stefani«, je znašala pasivnost italijanske zunanje trgovine v prvih mesecih t. !. 1727 milijonov lir, kar pomeni napram istemu razdobju Ian skega leta povišanje za 319 milij. lir. g Redukcija bančnega uradnl- Štva v Nemčlji. \?. nemSkih lisfov po snemamo, da je 6 nemških ve'ebank taposlovalo koncem leta 1924. 70.500 uradmkov, koncem lanskega leta pa samo 49.000. Redukcija se leto.s vr§i še nadalje. Največ uradniätva je bilo v inflacijski dobi (141.700). g Novl upravnl odbor Narodne banke. Na seji novega upiavnega od- bora Narodne banke je bil dne 7. t. rn. izvoljen za viceguvemerja Dragutin Protič. Protič velja v krogih Narodne banke kot naslednik mnogoletnega gu- vernerja Ojorgja Vajferta, ki namerava tekom letoänjega leta prostovoljno od- stopiti. Na seji je bil izvoljen tudi diskontni odbor za centralo v Beogradu in za podružnice. — Za predstavnika Slovenije v glavnem upravnem odboru Narodne banke je bil ponovno izvoljen za dobo Stirih let pre-Jsednik Ljub Ijanske kreditne banke gosp. dr. Karel Triller v Ljubljanl. g Sanacija »Gospodarske zveze«. Največja organizacija SLS, »Oospodar- ska zveza« je po dolgotrajnih poga- janjih sanirana. Del dolga je pripadel »Oospodarski zvezi«, Zadružno tiskarno je kupila Jugoslovenska tiskarna, a oddelek za trgovino z vinom je pre- vzela Vzajemna posojllnica za šest mi- lijonov dinarjev. g Pridobivanje alkohola iz dims. Današnja tehnika poizkuSa izrabiti s svojimi iznajdbami vse do skrajnosti. Tako je sedaj italijanski inženjer se- stavil prav priprost aparat, ki iz dima pri pečenju kruha izčrpava alkoholne pline in jih izpreminja v tekočino. Pri pečenju kruha odhajajo z dimom al- koholni hlapi, ki nastajajo vsled me- šanice kvasa, Skroba, vode, sladkorja, ki pri pečenju takorekoč vre. Voda se pri tern vrenju skupno z alkoholom pretvarja v paro. Aparat to odhajajočo paro vlovi, stisne, ohlarti in da teko čino. kjer je 75% čistega alkohola. V peCi, kjer se peče 1000 kg kruha, se dobi za kratek čas s tern aparatom 10 litrov take tekočine. Ali ste že poravnali naročnino za Novo Dobo Šipom domovine. š REFORME V PRAVOSLAVNI CERKVi. Tekoni letošnjega poletja bi .% imel isklicati vesofjni pravoslavni corkveni zbor, ki bi rešil rama cerkve- na vprašanja, zlasti izenačenje kole- darja in vprašanje drugega zakona pravoslavne duiiovščine. Kakor poro- čajo beogra/jski liisti, se med posamez- nbnii pravoslavnittni cerkvamL dosliej ni closegel sporazum in bo vsi'ed tega men- da odložen tudi nameravani cerkveoi zbor. š STEVILO URADNIŠTVA V NA- ŠI DRŽAVI. Od mcrodajne strani še ni objtivliena točna statistika glede šte- vila uradniötva v naši državi. V na- rodni skupšciini pri proračunski de- baii so ugotavijali poslanci najrazlio- uejše številke. Tako je pastanec Hasan MUkovič navajal, da smo imeli pretl üvmi loti 170 tisoč državnih uradni- kov, a da jih je sedaj 270.000, poleg te- ga so nad 40.000 vipokojencev. Š NASA DRUGA GENERAGIJA V AMERIKI. Po statistienih podatkih nasrh amerisküi rojakov so naliaja v Zoelinjeniiih državah okrofflo 125.000 .slovenskiih priiseiiencev in 128.000 v Anieriki rojeinih Slovencev, 174.000 hr- va.tski;h prisei'jencev iin 120.000 od hr- vatskMi sUiršev v Ameriki roieninh, ter 5(?.0(X) srbskih priseljencev in 20.000 v Ameriki rojenih Srbov. K LETOŠNJI KONGRES JUGO- SLOV.-CeSKOSLOV. LIG V SLOVE- NIJI 1k) na ßledu iin sicer v nedeljo 8. avgasta. PriipravJjalna dela za ta kon- gros je prevzela Ijubljanska liga, ki pn\skrbi za udefezence kongrasa tudi znüane žolozniiško vozne listke. Pro- gram koiLgrasa so določi sporazumno •/, Ligaina v Mariboru in Celju ter s ce-- škimi orgaiiizaciijanii v Ljubljani in Mariboru. žoleti bi bilo, da se tega kongresa udeleže tudi ostale Uge v na- h\ državj. O nameravanem kongre.su sta biha že obveweena županstvo in zdmviliška komiisija na Bledu. Zboro- vanje saino se bo vrfiilo najbrže v Zdra- viliskem domu. s ŽIVIJENJE NA REKI. Bela za. mednarodno izložbo se vrše vedno živabncjše. Pasöbno zanimiv obeta biti avi-iatični oddolek. Za6etkom avgusta .se priredi avijatieni teden. Poleg tek- mo Üenova-Reka za pomorska prevoz na letala se orgaiiizira tudi fcekma Re- ka-Trst-Pusai-Reka in aviiatični čast- lilki pokaiqjo po.sk use spusčanja na tla iz letal za slucaj nezgode. Poslovala bo ivdua zraena ^luziwi mod Jakinom in Reko. JN'eJcatoiü upajo, da so to zna- ki, da se je rimska vlada zaeela neko- liko bofj brigati za Reko. 8 N0V0 PRISTANIŠČ1E NA SU- ŠAKU. l)elo za izgradbo nove obale na Brajdki naglo napreduje. Novo pri- «taniišče z betonÄko konsitrukcijo bo staLo na 18 masivnih stebriih. Ker se je pokazala potreba moönega podpome- ga zidu, ki v naertu ni bil predviden, na je v to svrho zabteval naknaden kre- dU, ki bo v kratkem odobren. Ako ne bo nepričakovanimh ovir, bo pristani- š^e zgrajeno do pribodnje jeseni. 8 ROGAÖKA SLATINA, najbolj renomirano zdravilisö-e proti boleznim želodea, čreves, mehurja, žolčniii kam- nov, srea, Iwivk im jeter. Izvon glavne sesono izredno nizke o«ne. Zaiitevajte prospekte! 329 š NOVA DELNIŠRA DRUŽBA ZA ZRAKOPLOVSTVO. Mi-niistrstvo za trgovino je potrdüo pravila za usta- novitev defniške družbe za zrakoplov- ni promet. Delniška glavnica znaša 12 milijonov dinarjev. I Kupite in poskusite Bata cewlje v samoprodsjB A. Drofenik, Glavni trg. s BLIŽE EVROPI. Predsedstvo najv«šj.ega sodišča v Sarajevu je izdalo splošno (xlredbo, ki velja za vsa podre- jena sodisca. Odi\?dl)a določa, da med uradovanjem. s strankami nobon urad- niJk ne sme piti erne kave niti kaditi. Istotako je to zabranjeno tudi stran- kam. Niižji uradniiki in tipkarice v uradnem času sploh ne smejo kaditi ah piti erne kave. Pravijo, da se urad- niki zelo neradi odpovodo dosedaxijim turškkn običajem. š VELEDEFRAVDANT VOJKO M1K0LJA IZR0CEN ZAGREBŠKI PÜLIGIJI. Te dni je pripeljafa mari- borska policija v Zagreb znanega ve- ledol'ravdanta Vojko Mikolja, ki je osle- paril zagrebško poštno hraniinko za preko 2 miliyona diinarj,ev. Po neinškem oaemlju so ga spromljaJi nemški, po av- strjjskem avstrijvski redarji, v Maribo- ru pa ga je prevzela naša policija.. «T«- tri be ves preiskovalni matorijal v njö- govi stvari izroče-n sodišču v nadaljno pastopanje. äOBILEN BLAGOSLOV. V selu Radincu pri Poiai'evcu živi Natalija, žena MiLLvoja 8tojanovilca, ki je v treh i'etidi lodilci šest otrok: boerko in pet siinov. Lota 1924. je poviila hčerko, na- slednje leto dva zdrava sina,, a lotos oelo ti'i. Vsi otnoci so zdravi m se nor- maln-o razvijajo. š ŽENSKA ROPARSKA TOLPA, ki j,e imela sedem elanov, je ,<*edela te dni na z^itožni kl'opi pred sodnim sto- Lom v Osijcku. Tolpa, kateri je načelo- vala po vsem Si^mu znana hajdučica Teodora Osusto.m, je oplönila in oro- pala mnogo trgovin v raznih sremskib krajiili. Sodišče je v*so tolpo obsodilo na šest mesecev do pet let jece. Ko so hajduči ssiišale razsodbo, so začele jo- kati kakor da so obsojene na vešaia, B S PESTJO UBILA OTROKA. V Bosenski Gradižki so se te dni igrali otroci na eesti pred hLšo Jolke Balaba- nove. Pri igvl je 6-letni Peter Balaban vrgel n.ekoliko grudic prsti na 10 me»- secev staro dete Jelke Balabanove. Ba- faJjanova, ki jo to viidela, je v razbur- jenju udarila Petra s pestjo po glavi, nakar se je faiitek zgrudiJ na tLa in kmaJu nato umrl. Sodna komisija jo ugotovila, da je ^led mocnega udarca na glavo počilo nekofiko žiJic meliko m'OZganske opne, -kar je povzročilo otrokovo smrt. Jelka je biia aretirana in izročeiija sodiKču. S REVMATIZEM — JAVNA ZA- HVALA. Genjeni gospod dr. Iv. Rah- lejev! Poslane tri steklenice sem skoraj porabila in že mi je mnogo bolje. V no- gah sem imela trganje in bolecino od revmatizma in od neprestanih bofečhi nisem mogla spati. Sedaj že zamorom spati, vendar pa bolečine še nLso po- polnoma popustilo. Zato Vas prosim, da mi posljete še tri steklenice Vašega izvrstnega leka »Radio-Balsamika« po povzetju. S spoštovanjem Evica Kuzi- leka. Bjelovar, 10. nov. 1925. — Lek »Radio-Bafsamika« iizdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij Radiio-Balsamika dr. Ivana Rahlejeva, Beograd, Kosovska 43. 64. Nova OSRANI žarnica ¦¦i»«»^--------------------------_____ efrotna žarnlca bodočnostl. OaUlt« »I novo obllko braik-i SU'** 4. »NOVA 0OBA« štev. 34. Pupilarnovaren in JawnokorEsten denai*ni savod oeljskega mesta Mestna taranilnica celjska B*t*aov/JextA t*t& 186*, - Pmi I tr^/aim driUtruim B&dzorstvom. | V laitni palačl ppi kolodvoru. V«i branUiftfttiil posll #• lsvrin|e|o naJKislantn«)«, Itltro In t©L- »&. IJg&aiia *br«stovanf«. Pofaraila In Barrett brezplafcn», fndaost rezervn/h BAklAdow wmd ttron 15,000.000-. & fcrairfh» ttogt JanH m*9ta ©e!]9 5 eelim avojisi premoženjeia h z via svojo davčno mo6]o Pregled denarnega trga. Leta 1923. se je tudi v Sioveniji že oglasila sitna skrb za kredite, De- narja je začelo primanjkovati. Čim bolj je vse sililo za njim, tembolj se je za- zdel in tem ošabnejši je postajal tudi pri nas. Ošabnost in ponos se pri de- narju kaže v visokih obrestih, pa tudi v tem, da so Iastniki denarja manj dostopni, čc se v taki dobi v svoji po- trebi oglašaš pri njih. Kredit ima sploh svoje posebnosti. Židje so pogodiii, da ga ima tisti največ, ki jp^a išče. Prvo leto po vojni, ki je bila ne- nasitni konsument za vse vrst« blaga, so bile blagajnice polne. Denarja ljudje niso prav cenili. Tiščali so za blagom in za takozvanimi substančnimi vred- nostmi. V podjetjih se je dosti zazidaio za obnovo, za razširjenje in povečanje naprav. Premalo se je polagalo pozor- nosti na okolnost, da jfi vse minljivo in da mora prenehati konečno tudi čas lahkega zaslužka in zlate kon- junkture, ki je prečesto slonela na domnevnih zaslužkih. Pozabljali smo, da denarja, zazidanega v investicijah, ni mogoče zlepa oživiti in mobilizirati. Premalo se je pazilo na lastni denar za obratne potrebe. Razumeti mores tako naziranje in ravnanje, ker je bilo za dolgo dobo denar zlahka dobiti na kredo. . Mnogi so se tudi prevzeli in zasnovali svoje kupčije preko svojih sil. Ko je prišel prevrat, je marsikoga neprijetno iznenadilo. Prepozno je videl, da bo težava za izhod iz zagate. De- jansko je mnogo podjetnikov in go- spodarjev v ten prilikah izgubilo sapo. Trda kupčijska praksa je zadnji dve leti vrgla iz trgovskih vrst mnogo vojnih in povojnih prihajačev, ki so se po sili uvrstili med poklicno trgovce. Trebljenje in čiščenje je 5!o svojo pot brezsrčno in neusmiljeno. Čimboli se je boJjšal promet v državi, čirn bolj smo se spoznavali med- sebojno po posameznih pokrajinah, osobito po prehodu na dinarsko valuto je začel na$ denar odtekati v druge dele naše dornovine, sledeč zapeljivemu vabilu visokih obresti. Drage in visoke obresti so prišle k nam v letu 1923. in 1924. od vzhoda in juga. lzenačenje cen in izenaČenje obrestne mere je ne- navadno hitro napredovalo v naSi dr- žavi. V letu 1924. in v prvi polovici 1925 je po tem izenačenju trda za de nar vsepovsod v državi. Vsepovsod bremeni gospodarske kroge peza krutih obresti, ki v 3 ali 4 lctih dotečejo iz- posojeno g'avnico. Poleti leta 1925. se začne podirati stragno tiranstvo dragih obresti in te- žavnega kredita. Visoka zgradba kru- tih obresti se ruäi, na jesen je po- vprečna obrestna mera za dolgove 12 do 14 odstotkov. Razlika je mogočna, ali obresti so vendar Se previsoke, oiobito za slabe priiike v trgovini in obrtnosti, katere izpodjeda in r^zjeda opešana konjunktura. Denarno pomanj kanje je ponehalo že poleti preteklega leta. V deželo je pri§lo mnogo kreditov v tuji valuti v dolarjih, frankih, funtib. Vsl ti tuji gostie so postali domači di- narji. Ta oploditev po prilivu tuje va- lute in pa poslabšanje gospodarskih prilik prouzroči po zavodih obilje di- narske razpoložnine. Domači denar nima posla v živi kupčiji, pa išče za- točiSča v denarnih zavodih. Obtestna mera za naiožbe Se poleti 1925 ne- oblčno visoka, posebno pri vlogab, ve- zanih za dalj^e odpovedne roke, pada in sfi po zimi ustanovi na 5—7 od- stotkov. Ob prehodu v novo leto smo imeh dovolj denarja, opažaio se je na- raščanje vloL in krediti so tudi v di- narjih po gori navedenih pogojih. Po novem letu vidirno, da se opo- teka tečaj našega dinarja. Ni opasno "cganje opitega, pač pa negotova stopinja gospoda, ki se vrača dobre volje. Ali kredit \& plah. Hitro se oplaši. Tako pa vidimo, da se ob prestopu od februaria na marec v Zagrebu in Beogradu že okorno gibljejo. Dinarjev, prej v obilici, začne primanjkovati. Na- ročila ne gredo več gladko. Dolžniki v tujih valutah vračajo dolg v tujem novcu, boječ se podražitve. Treba je šteti in dati dinarjev za kritje tujih obvez. Ta razumljivi manever, ki ga narekuje previdnost, v zvezi z zelo slabim ekspoi torn bo pač giavni vzrok, da na spomlad popušča denarna obi- lica pri nas in da prihaja razpoložnina boij in bolj do veljave in Časti. Pri naših laških sosedih je denar že dolgo drag in kredit težaven. Kredita pri njih ni lahko dobiti in celo eskontiranje do- mačih trgovskih menic je vezano na trde pogoje in ovire. Na Nemškem so drakonsko trdi za nove kredite. Neiz- prosno duše nove zahteve in Čistijo vrste. M. S—č v »Trg. L,«. POSUr INOZKMSKIH FINANCNJ- KOV V JUGOSLAVIA. Precl nokaj časom so bivali pri nas kiozemski fiiriaiicniki hi kidustrijske kapacitete, ki so si ogledali tmcli našo najvecjo tvornko sp'LTifci ki likerjev P. Teslič v Sisku, Zolo priijetno so bili iiznonadojii nad to, v vsakem oziru mo- dtM'iio in spo-sobno tvornk'o, ki j(s (xsno- v;uia na graiiidiijo/jiiii temeljLh. Po irmoivjai t« gospode niora tako velikcv potcžno or^aiiizirana tvornica v krnt- keiii priti tudi za izvoz v ])o,štev. Kot smo zvedelu hoi:e Teslic že v tej jeseni i'Zrazati sv^oje proizvode v Južno Amo-, riko isli \rso Evropo, vključno balkanske države. liiozemski Ko^t,p so jiosotili tu- di Zagvebački Zboi* (z-aftreMki vete- sejm), kjer je tudi največja senzacija Teslic. Teslič je parola mesta Zagreba. l^ublrka. ki jo izjiioiiadona od te prav ameri'kanske roklamo, v ma-sah poseča Teslioev pavi'ljan. Gosp. Pera Grgin. ravnatolj tvorniice, \e z gosp. arhitek- tom Kudolfom Schi'ckoJii m njegoviuii inžcDJerji ustvaril senzacijoiiüleii pa- viljon. Vse se di)\'i zunanjii fronti orja- ške steklenice itn fantastieiLemu stilir. notranjosti, ki jo urojen po vzorcn Kcwüiardoviih glrxlLsc v Berliniu. Na zi- du je kra^iia sLiika, naso kralJRv« rod- J)iju> od sliikarj-či AraUca, diploma dvor- skega dobavitelja, mnoffobrojine umet- nißkc fotOigrafije podvzetja. V pirami- dah so izfozene stotime LiikorskWi ste- kknio in vse surovhu«, ki se uporablja- jo. Ü pi-iliki sejma io ai'aiiziral gospod Teslic tudi natecaj za izložbe, katerega- so se udeležiilii vsi trgovci. Dragiocene1 nag r a do so kvitirale kolasami uspeli- Zagreb jo vTzhiccn, po ulicdi se pojo^ To>;lifiu davo'rije. Gaspod Teslic je da- nes najbolj popularna osebnost. 359 Razgled po svetu. v FOTOGRAFIRANJE BREZ: Pi:.(")ŠC:E ALI FILMA. NokL iinženk v Južni Afriki (v Johan.nesbu.rgu) je ba- jo izumil na.cki fotografiraaija brez; lilošče ali filma. Sliika se prone«© takoj: mi papir, ol>cu.tliiv za svotliobo. vSi'iko nokega prizora na cesti je iznaj-ditelj v M minutah im 1.5 sokunclah posnel, raz- vi-1 in kopiral. Iznajdba pomeni poce- uilev fotografiranja za 75 odstotkov. r ZNACILNA STATISTIK A. Na borliDski državni operi je dosegel Puc- cini s 83 opernrmi veeeri rekord. Puc-¦ (iiuju sledi Wagner z 80 veeeri, Verdi s 70, Strauss s 50 in Mozart « 40. V centrumu nemškega fflasbonega živ- i'jenjct zmaguje potemtakem Puccini nad Wagnorjom. Tudi znak časa. r NAJBOGATEJŠA EVR0PEJ- KA liMRLA. V Monte GarLu je te dni iimi-la lady Zaliarova, žena znanega grskeg-i mili'jonarja in bogataša. Po- kojni^a je bid'a najbogatejša žena v Ev- ropi. Rodom je bila iz spa.ni.jo. V svoji mladosti je bila znana in slavljona le- potica im se je prvic porociJ'a z vojvo- dom Marcbaskiin, kitimnkn prijate- ljem španskega kralja. Po njogovi smr- ti pa se jo seznanila z Vasitijem Zalia- roviin, ki jv bil že 74 let star. in ga jo vzela za rnoza. Soveda je bil to deharni zakon. kaijti pokojniica je premogla sn- ino \ gotovini 30 miLijonov angliaskih fimtov. Zaharov sam je zrastd v Gari- gradu, kier je bil v svojiili deti'nskili so- ti.li veJjik revež. Na.pravLI pa si j*> de- nar s trajisportom orožia iz Evroi>o x Ameriko so za casa mehikanskih no- Hiirov. r RUDNJŠKA KATA8TROFA V ZAPADNJ VIRGINIJI. Iz Bluefiielda, v zapadni Viirginiji porocajo o tožki rudniiški katastrofi. V ondotniii pod- zein.skih rndniškMi ro.vih je e.ksplodiira.1 treskavi plin, utrgal veLiko j)i\ifsli. zein- Uod zonirjo. Rudarji, katerku so i'esi'ü ži>vlijoiiji\ iimajo težke opeklino tea- jiih inorajo zdraviti v bolnišnici. r ALEÜTI PRE1) PREvSELITVI- «I'O. Radi nezdravega vreme.na in dru- gih neprilik, katei.vm so izyiosün-ljoni prebivalci Komamiloi\skega otoka, ki ležl vzhod.no o<:l Kamčatke, so s-klenüe sovjelske obi'asti, Dahijega Vzhoda, da bodo pre.iieL.jaJt1 Aloute, prebivalcö tega ozemlja, na obalo korfkškoga zali'va, ki iez; \- spvernem dolu Kamčatke. Prpso- Litev se bo iavršifa na drzavne strosko in jo vlada skLenJda podpreti akciljo s tem, da bo dala ljudem za leto dni ua razpola.go vso potrohno opromo kakor tudi prifpoinočko, ki so potrebni tem ljudem pri iizvrševanju njihovih obrti). 7 TROCKLI. P1{()FE8()R ZA ŽUHNAL18TIK0. Koinunistiicni pr- vak sovjetske Uusije, Lev Trocki'j, je j>o ^e.steh iiz Moskve sprejel panudeno niu stQi"ijco za žuTnaDiistiko na. rnoskov- ski poliitiicni visoki soli. V tekocem s<.v- mostru ho ])redaval o naslednjih te- mah: G la vine napake rusfcega tkskii, In- formacijio, Gradivo za porcx'iJa, Novii- naj.ski jezik in stil, Kontakt /. obcin- stvom lor vzvgajanje kowspondentov iz delavskiili in kmecfciJi slojev. r IZ BERLINA V M0SKV0 V DVANA.JSTIH URAH. Lksti porocajo, da so bo zračna zvewi med Berliiaiom in Moskvo tiücom tetosnjega leta znatno izboljsala. Dosedaj jo bila Nemčija zve- zana z Rusijo preko Königsbergä in pri tem jie bilo precej težkoč i-adi ber- lrai.'kega brzovlaka. V kratkem pa se uedostatki odpravijo in potcm bo mo- goče dospoti z letalom iz BerLina v Mo- skvo v dvanajstih urah. To refonno je baje omogocilo dojstvo, da bodo fetala pixM'azala pasaiiirje tudi ponoci, čeniur s-o so doslej iizogphala. r N0V ELEMENT. Dr. Hopkins, pfo^osor na uiaiverzi v IllLnoLsu napo- \xx.riijo ,skoraj«nje odkritjo novega ole- menta., ki je znan v periodičnem sister mil elementov pocl atomsko številko 61. Ta elemeint se je posrecifo prol'esorju riopkiiiiisu odkriiti s pomočjo ra.diijevih žarkov. i' KAK0 VTSOKO NESE BURJA PIJäOAVSKl PESEK. Angloški leta- lec Allan Gobham, ki je letel prašle dni iz licliujiofiisa v Kaiiro, prlpoveduje, da j12 niogel zato niikamor naprej, ker •so ga ovirali sulni oblaki prahu in pe- ska, katei-ega je vrtincil voter po zraku. Med Ghartumom in Assuanom je pe- siek deial Cobhamu pregiavice celo v viišiini 11.000 čovfjev. Oblak je bil tako lnooan, da se je dvignil nad letalo !ii •oprašil zrakoplovca, stroje in vse dele Jetalskega apaj*ata. r PROFESOR, KI CELO NA SHRTNJ P0STEUI MISLI NA ME- D1G1N0. Na Dunaiu je umrl 71-letni okuiist prof. dr. Dinimior. Mož je bil v zivljt-nju veliik ciMlak in je zapustH svo- je t el as ne astauko analomičnomu in- sti4u'tu na Duna.ju, da bo na ta način tu.d;. teliesno lahko koristil razvoju me- dicine. Navada, da propuščajo sloviti zdravniki svoja trupla anatomskim za-: vodom'v uporabo, je zelo stara in dr. Diiimnor ni storii pravzaprav s torn nic novega, teinvee ie samo dokazal svoje veli'ko navduAonje za poklic, knteremu jt> zivol toliiko dos'Otletij. Nikdar več ne rrif- njam, ampak ostaiu'm stti- len odjemn- lec za sukno v voletrgovi- ni R. Ster- inecki.Celje kjer se letos prodaja mo- en melton /;/ Din 45. — , modern Se- vijot 52'—, fini Uamgarn 60*- , po- sebno fini in moderni kamgarni in covercoati 100'— do 300'-. Kdor pride 7, vlakom, dobi nakupu primerno po- vrnitev vožnje. Trgovci engro cene. Oglejte si izložbe. 3 Zahvala. Vsem, ki so se udeležili po- greba našega v cvetyi mladosti tragično preniinulega dobrega sina ozir. brata, gospoda Ert wi \\ se tem potom nnjpresrČneje zahva- Ijujemo. Posebno zahyalo izrekamo čč. duhovščini tei njegovim tova- rišem za spremstvo in v sree se- gajoče pctje tei vsem sorodnikom in znanceni pokojnika. Vsem pre- srčna hvala! Celje-Oaberje, 25. marca 1926. Žalujočl ostall. Cenj. datnam se priporoča za popravlla stidh slamnikov In kiobukov, kakor tudi za izdelovanje novih slamnikov v najkrajSem roku in po tovarniSkih cenah 2 izdelovalnica damskih klobukov 1 A. LOŽAR, Oaberje 6 nasproti mestnemu mlinu. VEZNA TISKARNA V CELJU i2vrlu}Q via Hskfliafta defa okusno in po xmcrnl c«ii Štev. 34. »NOVA' DOBÄV Stran 5 Terezija Kudep CeIje, Gliini trg Stt» W Modna trgovina, prodajalna čevljev ter izdeiovalnica različnega domačega pe- rila po konkurenčnih cenah. 2-1 s Martin~PiTih krojaški mojster, Gaberje št. 78, Celje. Izdelovanje vseh vrst modernih in preprostih moških oblek po konkurenčnih cenah. 3 Proda se večja množina 1 slante v snopih. Koren, TVnowije. Meblovana soba s posebnim vhodom in električno raz- svetijavo se takoj odda. Vpraša se v upravi lista. Sppejme se M. JL. JL «59 JL M. JLJBn^. Starost ne pod 35 let, neoženjen. Pred- nost imajo mizarji. Naslov v upravi. Pfiil iz tiseh pudnihoy dobavlja in dostsv- Ija na dom FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova ul. 4 Zemenjci ^ stenovonje obstoječe iz dveh sob in kuhinje (me- sečna najemnina 130— Din) za večje, najmanj štiri sobe ter pripravno tudi za pisarno. Refiektira se samo na stano- vanje v sredini mesta. Izborno, okusno namočeno polenovko ¦¦¦¦m^mm (bakalar) ¦¦^¦¦^¦^ bo imela odslej vsako sredo in petek na zalogi tvrdka Anton Faza*°incy &elje* Istotam vedno sveže pristne k«*anjake klobase, priznano najboljše Gavpilovičevo prekajeno svinjsko meso, trapistovski in polemendolski sip ter ape- cerijcko in kolonijalno blago 8 po najnižjih cenah. 6 Iz Zaareba je došla vest, da je izšel bogato ilustrirani cenik največje trgovskc in raz- pošiljahic hiše, kateri se pošlje kupcem na deželi brezplačno. (Oni, lRHU PASTEL, CELJE, ¦ Gosposka uliea 14 » priporoea dnevno svcže prvovrstno pceivo. fiaroeila torfc in vsa v sfcroko spadajoea naroeila ^ se izvršujejo fcoeno in najoeneje. Poetreiba solidna. - Stian 6 >YOVA DOBA« Štev. 34, CELJSKA POSOJMLNICA S: IV lastni palači Narodni dom. I Stanje hranilnih vlog nad Din 50,000,000'—. Stanje glavnice in rezer. Din 4.000.000—. ^ Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in ftekoči _______ racvin ter jih izplL&čuje toono In nudi za iste najboljse obresfovanje In največjo varnost. Izvršuje vse dcnarne, kreditne in posojilne posle. Kupuje In prodaja devize In valutc. Podružnica v SOSTANJU na 6LAVNEM TRGU. «L• Novo * Miloš Pšeničnik, Celje. ^ % / °o Cene nizke! O Qalmatinsha domača vina nudi v vsakl tnnožtnl ttajceneje tvrdktt 50-8 , X. P. Matkovic, Slomškov ti>Lf X. Kdor» ogEašuje, ta napreduje! ALQJZIJ PRAH. pletareko podjetje, CELJE, BRLG ST. 39. Izdelovanje vsakovrstnih modernih pletenin, in sicer: pleteno pohištvo, stojala za novo- Tojenčke, kovčeke za potovanje, mizice za cvetice ter vsa v to stroko spadajoča dela. Ceno zmerne! Delo solidnol sAnt. Lečnik i I o urar in juwelis* O Ceieje, filauni trg St. 4 (prej Pacchiaffc). Novo dospelo angleško in češko damsko in moško blago za pomladno sezono v veliki izbiri in naj- boljši kakovosti kakor tudi vse manufakturno 50 in modno blago pri 10 Fr. Karbeutz, Celje, »Pri čebeli« Kraija Petna c. 3. „JOB A" •la&ČiČarna CeBje. Dečkovti*cg6 na cVebeBo — na drobno. Lastna izdelovalnica kandlt, čokoladnlh 50 bonbonov in slaščlc. 28s Za vclihonačno dapilo ppipopočam: Okusni pismeni papir v kasetah in mapah, nalivna peresa, lepe usnjate ročne torbice, denarnice in usnjate taške za akte i. t. d., i. t. d. üplihnnirfnp na^nlprinirp Velikaizbiravsehdrugihpisarnig- V nil nUII ULIIK rCUyiBUlUlu. kih potrebščin po zmernih cenah. 3rVÄ Flora Lager - Neckermann ggej^ernwauu u\ SU SI ts s I ° ex :^ o PS 2= Delaj, nabiraj in hrani! N 3 n" X < re Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LASTHI DOM stavb. in kreditni zadr. z ora. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vloge po 6°/o« Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. ¦ Pri naložbi zneska po 20 Din se dobi ' nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 miiijon 250.000 Din Plsarna \t Celju, Prešernova uliea št. 15. Čas je denar! Krajnž šolski svet Okolica Celje. Razpis stavbenih del za zgradbo novega šolskega poslopja Okoliške deške osnovne Sole v Celju. Krajni šolski svet v Celju za Oko- lko razpisiije stavbena deta za zgrad- lo novega šolskega poslopja okoliske di-ska osnovn« sole v Gelju in sicer: I. Zidarska in težaška dela. II. Tesarska dela. III. Mizarska dela. IV. Kteparska dela. V. Dobava železnine. VI. Osrednja kurjava. VII. Kanalizacija. Slavbeni operat (načrti, prora- čuuski sestavek in stavbeni pogoji) je razložen interesentom. na vpogled. v pi- sarni Okoliške deške osnovne sole v Celju. Razfagova ulica št. 5, vsak de- lavnik od 8. do 12. ure dopoldan. Pro- racunski sestavki in formular ponud- be se dobijo proti plačilu nabavnih stroskov. Pismene ponudbe, opremljene s kolkoin 100 Din, se knajoi izročiti loče- no za vsako razpisano skupino v za- pecatenem zavitku z zunanjo označbo »Ponudba za......dela pri zgradbi okcliske deske osnovne sole v Gefju po- nudnjka I. I.« do pondeijka 12. aptila 1920 do 12. ure opoldne v pisarni upra- vitelj'a okoliške deške osnovne sole v Gelju, Razlagova ulioa št. 5. Kolekova,- ti je tudi vse prtfoge. Vsaki ponudbi j« priložiti 5% kavcijo v gotovini ali pu- pilarnih vrednosfcnih listinah. Ponud- nikom, kojili ponudbe ne bodo sprejete, se \rne kavcija tekom 14 dni. Pozneje do,';peliJi in nepopolnih ponudb se ne bode upoštevalo. V ponudixi morajo staviü ponudniki cene tako, da bodo stain«, to je obvezne, najsi bi se zvi- sale cene bodisi gradivu, bodisi delov- ni moči. Upoštevale se bodo samo ponudbe opravičenih podjetij in obrtnikov. Po- nudniki morajo podpisati izjavo, da poznajo vse dražbene in stavbene po- goje in da pristajajo, se točno po njiH ravnati. Krajni šol«ki svet si izrečno pri- drži pravico, oddati dela po tastnem preudarku brez ozira na višino stav- ljenih ponudb. Krajni šolski svet v Celju za Okolico, dne 22. marca 1926. Načelnik: Dr. Hrašovec. JE^« Salntič, Celjef Narodni dom. Ure, zlatnina, srebrnina in optika po najnižji konkurenčni ceni. KUČE NA LUTRIJI Riicženjčin gospodina Ministra Poljoprivrcde i Voda, od 9. decembra 1925., broj 46.806/1., odobreno je vučcnje zgoditaka kuče na lutrijl wPfvog Zagrcbačkoj5 radničkog društva na 1 maja 1926. 1. z;:oditak 7. zgoditak 3. zgoditak Sve 3 kuče su moderno zidane novogradnje, svaka sa velikom baščom u Zagrebu. Osim toga iraade 101 zgoditak, koji se aastoji i± ztatnih i srebre- nih predmeta, 5 dvokolica (bicikla), porculansklh i staklenih pribora. Kao 104. zgoditak, dar proteklora društva Njegovog Veličanstva Kralfa Alcksandra h prekrasan >la1ni muški sat. Srečaka imade 35.000, a po cijeni od Din 50.—. Stoga sc ncka svaki požuri sa kupnjom sreč ika, ako hojö« ta nsxaatnUi Din 50,— postati kučevlasnikom. Tko želi kupiti srečke ili ist« preuzeti na rasprodaju uz proviziju, ncka sc obrati na Josipa Frana Opavu, Zagreb, Nadbiskupski trg 11/1. U Celju dobivaju se srečke u trafiki Fani Kovač, Matija GubJeva ulica 2, g. Matüe Bukovčana, brijača, Kralja Petra cesta broj 27 i kod gdj. Marije Janžek, Kraljevi dučan, Gospodska u'ica broj 24. 10—8 Vljudno sporočam, da sem orevzel zastop>stvo HARLEY - DctVIDSONOVIH MOTORJEV kateri so danes naipopolnejši in najmoder- nejSega tipa, kakor tudi najboljši in najhitrejši motorji sveta. Prosi se cenj. odjemalce, da se radi naročila Harley - Davidsonovih motorjev takoj obrnejo na podpisano tvrdko, katera Vas | bode takoi in solidno postregla. Pripomniti je, ' da potom kabelskega naročila traja dobavitev motorjev 40 dni, tvrdka ima pa večjo količino Harley-Davidsonovih motorjev na poti. Se priporo?a za cenj. naročila DRAGO GAMS, CELJE, GftBLRJE 9«. Tiska in izdaja Zvexna tiskarna. — Odgovornl so: za izdajatelja Pmv«I Zabukoiek| za tiskarno Milan Četina | za redakcijo tfinko II. siabero. — Vsi v Celju.